Seznam matematikov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.48.0-wmf.1</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126</id>
    <revision>
      <id>6772405</id>
      <parentid>6762751</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:26:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6772405</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89939" sha1="gaie2l8mf6flombx7nfll1lmw2wv646" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922 – 2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768 – 1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802 – 1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738 – 1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896 – 1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930 – 1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975 – 1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922 – 2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709 – 1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775 – 1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718 – 1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol. – okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901 – 1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907 – 1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890 – 1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912 – 1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896 – 1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928 – 2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827 – 1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717 – 1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780 – 850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922 – 1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801 – 873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807 – 1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775 – 1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582 – 1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848 – 1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936 – 2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543 – 1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916 – 1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759 – 1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875 – 1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910 – 1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768 – 1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714 – 1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937 – 2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946 –)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847 – 1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257 – 1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843 – 1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – )
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929 – 2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746 – 1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950 – )
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791 – 1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845 – 1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902 – 1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980 – 1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934 – 2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874 – 1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939 – 2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866 – 1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533 – 1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825 – 1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892 – 1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942 –)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901 – 1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776 – 1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874 – 1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912 – 1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630 – 1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616 – 1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702 – 1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588 – 1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930 – 2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803 – 1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925 – 2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835 – 1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946 – 2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926 – 2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880 – 1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700 – 1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654 – 1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759 – 1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667 – 1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710 – 1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744 – 1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687 – 1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695 – 1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880 – 1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822 – 1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933 –)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953 – )
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730 – 1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856 – 1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897 – 1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903 – 1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876 – 1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889 – 1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480 – 524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909 – 1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887 – 1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950 – 2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925 –)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775 – 1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802 – 1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857 – 1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781 – 1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526 – 1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223 – 1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919 – 2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944 –)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892 – 1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815 – 1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810 – 1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871 – 1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882 – 1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905 – 1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868 – 1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901 – 1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894 – 1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923 – 2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819 – 1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842 – 1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915 – 2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879 – 1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295 – 1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796 – 1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783 – 1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561 – 1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842 – 1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817 – 1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924 –)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620 – 1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881 – 1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885 – 1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872 – 1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911 – 1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837 – 1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859 – 1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947 –)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804 – 1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861 – 1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852 – 1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948 –)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865 – 1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947 –)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845 – 1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873 – 1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928 – )
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928 – 2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753 – 1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796 – 1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869 – 1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904 – 2008)
* [[Pierre Cartier]] (???? – )
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900 – 1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922 – 2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814 – 1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548 – 1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789 – 1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821 – 1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859 – 1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540 – 1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647 – 1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 – )
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888 – 1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793 – 1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706 – 1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970 – )
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829 – 1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946 – )
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857 – 1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822 – 1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845 – 1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945 –)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819 – 1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910 – 1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680 – 1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743 – 1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937 – 2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792 – 1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949 – )
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682 – 1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907 – 2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704 – 1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893 – 1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780 – 1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941 –)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910 – 2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869 – 1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894 – 1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821 – 1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893 – 1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933 – 1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902 – 1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965 –)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202 – 1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965 – )
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]],  1907 – 1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922 – 2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841 – 1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948 – )
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794 – 1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842 – 1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907 – 1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823 – 1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929 – )
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831 – 1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939 – ) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890 – 1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856 – 1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ???? – 1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884 – 1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806 – 1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591 – 1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596 – 1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925 – 2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št. – okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938 –)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924 – 2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214 – okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št. – okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925 – 1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902 – 1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805 – 1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987 –)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929 – 1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872 – 1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803 – 1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910 – 1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935 –)
* [[Adrien Douady]] (???? – )
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965 –)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797 – 1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784 – 1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856 – 1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št. – 37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270 – 1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805 – 1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847 – 1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934 – )
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880 – 1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879 – 1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823 – 1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966 –)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861 – 1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945 –)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830 – 1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871 – 1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913 – 1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878 – 1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838 – 1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796 – 1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901 – 1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – )
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št. – 275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480 – ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825 – 1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871 – 1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901 – 1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902 – 1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 – 2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601 – 1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522 – 1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465 – 1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924 – 2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170 – 1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888 – 1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923 – 2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561 – 1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931 – 2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865 – 1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853 – 1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882 – 1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898 – 1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858 – 1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768 – 1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891 – 1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929 –)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878 – 1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866 – 1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848 – 1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605 – 1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682 – 1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888 – 1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520 – 1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849 – 1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906 – 1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833 – 1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755 – 1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797 – 1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871 – 1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811 – 1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919 – 2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913 – 2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906 – 1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909 – 1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938 – 1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776 – 1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799 – 1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816 – 1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958 –)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871 – 1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934 – 2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912 – 1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906 – 1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929 – 2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690 – 1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951 – )
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779 – 1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912 – 1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837 – 1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925 – 2016)
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876 – 1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858 – 1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930 – 1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850 – 1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671 – 1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809 – 1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863 – 1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806 – 1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602 – 1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977 –)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793 – 1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911 – 1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472 – 1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943 – )
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878 – 1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928 – 2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766 – 1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908 – 1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831 – 1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916 – 2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945 –)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885 – 1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952 – 2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865 – 1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879 – 1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965 – 1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904 – 1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877 – 1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – 2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839 – 1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938 – )
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924 – )
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877 – 1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897 – 1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898 – 1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960 – )
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917 – 2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868 – 1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952 – )
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850 – 1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893 – 1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908 – 1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905 – 1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821 – 1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821 – 1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685 – 1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678 – 1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822 – 1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20 – okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923 – 1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811 – 1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859 – 1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633 – 1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920 – 1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898 – 1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850 – 1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917 – 2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070 – okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862 – 1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894 – 1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370 – 415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830 – 1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946 – )
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894 – 1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901 – 1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859 – 1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661 – 1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816 – 1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – )
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875 – 1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915 – 2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881 – 1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628 – 1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934 – 2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851 – 1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859 – 1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737 – 1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875 – 1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932 – 2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832 – 1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900 – 1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913 – 2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862 – 1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920 – 2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946 – 1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765 – 1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804 – 1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882 – 1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238 – 1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897 – 1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869 – 1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859 – 1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930 – 2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675 – 1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902 – 1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838 – 1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893 – 1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587 – 1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – )
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869 – 1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886 – 1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910 – 1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885 – 1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908 – 1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959 –)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912 – 1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905 – 1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937 – 2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902 – 1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881 – 1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719 – 1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671 – 1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911 – 1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918 – 2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952 – )
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847 – 1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942 – )
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806 – 1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – )
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849 – 1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931 – 1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893 – 1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898 – 1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928 – 2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926 – 2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882 – 1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856 – 1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631 – 1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915 – 1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924 – 1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922 – 1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903 – 1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884 – 1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837 – 1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837 – 1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848 – 1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865 – 1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850 – 1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760 – 1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892 – 1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648 – 1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823 – 1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921 – 1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899 – 1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št. – 222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921 – 2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810 – 1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896 – 1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908 – 1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 – 2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867 – 1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891 – 1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701 – 1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866 – 1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922 – 2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600 – 1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924 – 2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849 – 1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893 – 1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877 – 1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921 – 1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 – )
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857 – 1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868 – 1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932 – 2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813 – 1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900 – 1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875 – 1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752 – 1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646 – 1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890 – 1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956 –)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949 –)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916 – 2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860 – 1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886 – 1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873 – 1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838 – 1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886 – 1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192 – 1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803 – 1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842 – 1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924 – 1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852 – 1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777 – 1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932 – 2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928 – 2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809 – 1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822 – 1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885 – 1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220 – okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857 – 1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911 – 1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899 – 1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792 – 1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893 – 1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863 – 1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842 – 1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878 – 1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883 – 1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911 – 1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809 – 1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865 – 1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851 – 1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698 – 1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854 – 1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690 – 1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669 – 1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790 – 1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814 – 1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775 – 1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899 – 1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924 – 2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854 – 1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937 – )
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927 – 2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856 – 1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904 – 1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871 – 1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940 –)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942 –)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750 – 1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853 – 1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835 – 1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947 –)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859 – 1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831 – 1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752 – 1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905 – 1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888 – 1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854 – 1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št. – okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70 – okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902 – 1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626 – 1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892 – 1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588 – 1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840 – 1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956 –)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871 – 1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896 – 1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864 – 1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883 – 1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920 – 2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846 – 1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910 – 1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640 – 1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667 – 1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746 – 1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888 – 1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876 – 1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931 – 2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860 – 1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866 – 1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891 – 1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550 – 1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932 – 2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915 – 1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637 – 1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932 – 2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946 –)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848 – 1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937 – 1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832 – 1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798 – 1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895 – 1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897 – 1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768 – 1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654 – 1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905 – 2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60 – okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št. – okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444 – 1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882 – 1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844 – 1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885 – 1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901 – 1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938 – 2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792 – 1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925 – 2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899 – 1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801 – 1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548 – 1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640 – 1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445 – 1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863 – 1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863 – 1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907 – 1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647 – 1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290 – okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623 – 1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857 – 1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858 – 1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945 –)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611 – 1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890 – 1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880 – 1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827 – 1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839 – 1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910 – 1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868 – 1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901 – 1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765 – 1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856 – 1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859 – 1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950 –)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910 – 1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št. – 496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929 – 2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873 – 1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956 –)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801 – 1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841 – 1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854 – 1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777 – 1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781 – 1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864 – 1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873 – 1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788 – 1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908 – 1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942 – 2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891 – 1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929 – 2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411 – 485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755 – 1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85 – okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801 – 1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892 – 1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906 – 1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887 – 1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903 – 1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924 – 2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931 – 2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905 – 1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921 – 1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928 –)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ???? –)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913 – 2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676 – 1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853 – 1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808 – 1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826 – 1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492 – 1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929 – 2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880 – 1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499 – 1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923 – 2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919 – 1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652 – 1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561 – 1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831 – 1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925 – 2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765 – 1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856 – 1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872 – 1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798 – 1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667 – 1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927 – 2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584 – 1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819 – 1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ???? – )
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618 – 1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698 – 1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ???? –)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682 – 1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672 – 1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937 – 2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814 – 1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843 – 1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876 – 1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911 – 1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853 – 1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615 – 1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851 – 1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841 – 1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875 – 1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875 – 1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843 – 1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932 –)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2 –)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642 – 1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926 – ) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917 – 1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896 – 1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882 – 1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490 – okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710 – 1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938 – 2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887 – 1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826 – 1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974 –)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546 – 1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869 – 1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908 – 1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842 – 1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842 – 1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915 – 1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931 –)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ???? – 1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920 – 1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835 – 1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796 – 1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887 – 1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864 – 1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548 – 1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487 – 1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856 – 1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692 – 1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819 – 1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874 – 1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922 – 1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862 – 1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803 – 1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902 – 2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400 – okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894 – 1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927 – 2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832 – 1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923 – 2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897 – 1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895 – 1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911 – 2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910 – 2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940 –)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963 –)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923 – 2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919 – 2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926 – 2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917 – 1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921 – 1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905 – 1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917 – 2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941 – 1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908 – 946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831 – 1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927 – 1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902 – 1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499 – 1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866 – 1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906 – 1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685 – 1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886 – 1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915 – 2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901 – 1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952 – )
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944 – )
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št. – okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856 – 1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838 – 1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923 – 2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863 – 1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906 – 1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880 – 1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899 – 1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873 – 1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930 – 2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881 – 1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949 – )
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930 – 2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564 – 1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608 – 1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682 – 1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944 –)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763 – 1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 –)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651 – 1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910 – 1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912 – 1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917 – 2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906 – 1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920 – okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928 – 2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846 – 1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898 – 1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872 – 1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918 – 2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899 – 1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836 – 1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645 – 1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969 –)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754 – 1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834 – 1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804 – 1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933 – 2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918 – 2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902 – 1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540 – 1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891 – 2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898 – 1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910 – 1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929 – 2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891 – 1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902 – 1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622 – 1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923 – 2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868 – 1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940 –)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866 – 1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903 – 1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902 – 1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936 –)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616 – 1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229 – 267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617 – 1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736 – 1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886 – 1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736 – 1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887 – 1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815 – 1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906 – 1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806 – 1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938 –)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745 – 1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667 – 1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861 – 1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861 – 1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873 – 1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884 – 1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916 – 1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919 – 1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714 – 1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741 – 1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903 – 1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865 – 1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546 – 1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816 – 1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773 – 1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849 – 1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632 – 1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711 – 1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865 – 1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957 – 2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921 – 2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951 –)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848 – 1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837 – 1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941 – 2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920 – 2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863 – 1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864 – 1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822 – 1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št. – okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871 – 1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804 – 1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964 –)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936 – 1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847 – 1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>gaie2l8mf6flombx7nfll1lmw2wv646</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772426</id>
      <parentid>6772405</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:02:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6772426</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87595" sha1="3lnhoaw8wjqjj1eqixx29h039yooiuf" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922–2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768–1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802–1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738–1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896–1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930–1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975–1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922–2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709–1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775–1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718–1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol.–okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901–1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907–1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890–1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827–1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717–1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922–1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801–873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956 –)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807–1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775–1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582–1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848–1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936–2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543–1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916–1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759–1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875–1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910–1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768–1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714–1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946 –)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847–1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257–1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843–1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961 –)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929–2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746–1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791–1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845–1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902–1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980–1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934–2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874–1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939–2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866–1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533–1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825–1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892–1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942 –)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901–1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776–1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874–1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912–1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630–1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616–1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702–1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588–1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967 –)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930–2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803–1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925–2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835–1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946–2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926–2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880–1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700–1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654–1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759–1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667–1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710–1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744–1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687–1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695–1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880–1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822–1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933 –)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908–1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953–)
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891–1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730–1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856–1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941 –)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897–1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903–1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876–1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889–1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480–524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909–1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887–1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925 –)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775–1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802–1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857–1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781–1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526–1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223–1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919–2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944 –)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892–1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815–1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810–1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871–1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882–1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905–1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868–1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901–1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894–1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923–2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819–1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842–1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915–2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879–1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295–1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796–1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946 –)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783–1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561–1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842–1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817–1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924 –)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916–1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620–1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881–1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918–2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885–1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872–1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911–1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859–1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947 –)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936 –)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861–1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852–1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948 –)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865–1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947 –)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951 –)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845–1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873–1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928–)
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928–2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753–1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796–1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869–1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904–2008)
* [[Pierre Cartier]] (????–)
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900–1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922–2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814–1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548–1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789–1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821–1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859–1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540–1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647–1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888–1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793–1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706–1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970–)
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829–1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946–)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857–1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822–1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845–1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945 –)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819–1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910–1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680–1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743–1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937–2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792–1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949–)
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682–1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907–2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610–1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704–1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893–1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780–1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941 –)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910–2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869–1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894–1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821–1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893–1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933–1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902–1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965 –)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202–1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]],  1907–1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951 –)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922–2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841–1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948–)
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794–1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900–1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842–1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907–1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823–1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929–)
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831–1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939–) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856–1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ????–1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884–1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806–1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591–1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596–1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925–2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.–okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938 –)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924–2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214–okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št.–okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925–1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902–1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805–1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987 –)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929–1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872–1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803–1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935 –)
* [[Adrien Douady]] (????–)
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965 –)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797–1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784–1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856–1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št.–37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270–1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805–1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934–)
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880–1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879–1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823–1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966 –)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861–1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945 –)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830–1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871–1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913–1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878–1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838–1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796–1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901–1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480–ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825–1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871–1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901–1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902–1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601–1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522–1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465–1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924–2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170–1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923–2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561–1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931–2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898–1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945 –)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858–1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768–1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891–1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929 –)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878–1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866–1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848–1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605–1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682–1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888–1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520–1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849–1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946 –)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906–1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833–1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755–1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797–1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871–1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811–1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919–2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906–1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909–1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938–1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776–1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799–1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816–1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958 –)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871–1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934–2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 –)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912–1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906–1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929–2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690–1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779–1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912–1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837–1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925–2016)
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876–1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858–1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930–1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850–1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671–1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809–1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863–1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806–1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602–1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977 –)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793–1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911–1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472–1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943–)
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878–1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928–2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798–1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766–1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908–1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831–1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916–2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945 –)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885–1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952–2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865–1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879–1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965–1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904–1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877–1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839–1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938–)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877–1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897–1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898–1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960–)
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917–2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868–1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850–1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893–1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908–1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905–1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821–1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821–1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685–1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881–1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678–1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822–1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20–okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923–1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811–1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859–1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633–1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920–1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898–1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850–1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961 –)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917–2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862–1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894–1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370–415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933 –)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830–1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946–)
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894–1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901–1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859–1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661–1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816–1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875–1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915–2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881–1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628–1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934–2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851–1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859–1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737–1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832–1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900–1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862–1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920–2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946–1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765–1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804–1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882–1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238–1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897–1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869–1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859–1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930–2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675–1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902–1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838–1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893–1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587–1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869–1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886–1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910–1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885–1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908–1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959 –)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912–1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905–1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937–2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902–1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881–1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719–1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370–1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671–1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911–1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918–2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952–)
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847–1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942–)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931 –)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806–1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972 –)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849–1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931–1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893–1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898–1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928–2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926–2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882–1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856–1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631–1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915–1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924–1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922–1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884–1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837–1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837–1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848–1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850–1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760–1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892–1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648–1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823–1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921–1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899–1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št.–222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921–2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810–1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896–1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908–1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939 –)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867–1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891–1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701–1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866–1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922–2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600–1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924–2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849–1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893–1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877–1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921–1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857–1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868–1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932–2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813–1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900–1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875–1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752–1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646–1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890–1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956 –)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949 –)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916–2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860–1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886–1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873–1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948 –)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838–1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886–1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192–1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803–1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842–1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924–1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852–1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777–1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932–2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928–2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809–1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822–1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885–1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220–okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857–1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792–1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893–1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863–1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842–1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878–1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883–1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911–1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809–1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865–1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851–1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698–1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854–1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690–1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669–1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790–1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814–1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775–1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899–1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924–2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854–1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937–)
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927–2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904–1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871–1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940 –)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942 –)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750–1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853–1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835–1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947 –)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859–1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831–1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752–1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905–1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888–1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854–1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902–1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626–1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892–1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620–1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588–1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840–1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956 –)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871–1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896–1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864–1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883–1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920–2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846–1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910–1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640–1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667–1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746–1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888–1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876–1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931–2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866–1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891–1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550–1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932–2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915–1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637–1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932–2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946 –)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848–1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937–1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832–1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798–1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895–1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897–1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768–1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654–1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905–2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60–okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444–1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882–1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844–1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885–1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901–1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792–1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925–2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968 –)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899–1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801–1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548–1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640–1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445–1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863–1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863–1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931 –)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907–1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647–1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290–okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623–1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857–1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858–1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945 –)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611–1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931 –)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890–1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880–1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827–1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839–1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910–1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868–1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901–1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765–1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856–1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867–1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859–1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950 –)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910–1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št.–496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929–2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873–1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956 –)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801–1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841–1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854–1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777–1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781–1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864–1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873–1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788–1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908–1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942–2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891–1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929–2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411–485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755–1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85–okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801–1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906–1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887–1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903–1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 –)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924–2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931–2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905–1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921–1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928 –)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ???? –)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913–2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676–1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853–1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808–1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826–1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492–1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929–2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880–1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499–1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923–2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919–1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652–1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561–1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831–1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925–2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765–1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856–1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872–1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798–1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667–1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927–2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584–1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819–1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618–1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698–1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ???? –)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682–1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672–1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937–2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814–1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843–1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876–1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911–1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853–1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615–1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851–1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841–1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875–1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875–1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843–1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932 –)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923–2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2 –)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642–1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896–1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882–1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490–okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710–1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 –)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938–2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887–1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826–1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974 –)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546–1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580–1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869–1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908–1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842–1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842–1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931 –)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ????–1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920–1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835–1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796–1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887–1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864–1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548–1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487–1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856–1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692–1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819–1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874–1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922–1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803–1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902–2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400–okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894–1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927–2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832–1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923–2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897–1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895–1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911–2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910–2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940 –)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963 –)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919–2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926–2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905–1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917–2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941–1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908–946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831–1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927–1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902–1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499–1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866–1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906–1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685–1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886–1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962 –)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915–2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901–1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952–)
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944–)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932 –)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856–1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838–1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863–1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906–1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880–1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899–1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873–1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930–2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881–1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949–)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930–2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564–1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608–1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682–1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944 –)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763–1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933 –)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651–1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910–1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912–1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917–2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906–1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920–okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928–2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394–1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846–1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930–2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872–1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918–2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899–1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836–1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645–1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969 –)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754–1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834–1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804–1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933–2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918–2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902–1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540–1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891–2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898–1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910–1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891–1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622–1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923–2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957 –)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868–1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940 –)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866–1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903–1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902–1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936 –)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616–1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229–267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736–1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886–1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736–1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887–1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815–1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906–1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806–1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938 –)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745–1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667–1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861–1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861–1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873–1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884–1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872–1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916–1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953 –)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919–1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714–1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741–1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943 –)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865–1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773–1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849–1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865–1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957–2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863–1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921–2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951 –)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848–1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837–1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941–2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920–2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863–1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864–1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822–1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št.–okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871–1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964 –)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936–1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847–1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>3lnhoaw8wjqjj1eqixx29h039yooiuf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772429</id>
      <parentid>6772426</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:12:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6772429</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87440" sha1="r4czc3t5nhat93mkkt3wsbqjkz2sgoy" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[matematik]]ov zložen po [[slovenščina|slovenskem]] [[abeceda|abecednem]] redu po [[priimek|priimkih]].'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Asger Aaboe]] ([[Danska]], 1922–2007)
* [[Pietro Abbati Marescotti]] ([[Italija]], 1768–1842)
* [[Niels Henrik Abel]] ([[Norveška]], 1802–1829)
* [[Hal Abelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Thomas Abbt]] ([[Nemčija]], 1738–1766)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Wilhelm Ackermann]] ([[Nemčija]], 1896–1962)
* [[Amir Dan Aczel]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–2015)
* [[Clarence Raymond Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1965)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[John Frank Adams]] ([[Anglija]], 1930–1989)
* [[Adelbold II.]] ([[Nizozemska]], 975–1026)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] ([[Rusija]], 1922–2014)
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] ([[Rusija]], 1709–1780)
* [[Robert Adrain]] ([[Irska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1775–1843)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Maria Gaetana Agnesi]] ([[Italija]], 1718–1799)
* [[Camillo Agrippa]] ([[Italija]], 16. stol.–okoli 1595)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] ([[Rusija]], 1901–1980)
* [[Lars Valerian Ahlfors]] ([[Finska]], 1907–1996) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Michael Aizenman]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1945–)
* [[Giacomo Albanese]] ([[Italija]], 1890–1948)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Abraham Adrian Albert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1972)
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] ([[Rusija]], 1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] ([[Rusija]], 1827–1881)
* [[Jean le Rond d'Alembert]] ([[Francija]], 1717–1783)
* [[James Waddell Alexander II.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1971)
* [[Gerald Lee Alexanderson|Gerald Lee (&quot;Gerry&quot;) Alexanderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2020)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Slobodan Aljančić]] ([[Srbija]], 1922–1993)
* [[Al-Kindi]] ([[Kufa]], [[Abasidi|Abasidski kalifat]], 801–873)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Noga Alon]] ([[Izrael]], 1956–)
* [[Brian Roger Alspach]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Jacob Ammen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1807–1894)
* [[André-Marie Ampère]] ([[Francija]], 1775–1836)
* [[Alexander Anderson (matematik)|Alexander Anderson]] ([[Škotska]], 1582–1620)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] ([[Rusija]], 1848–1921)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] ([[Rusija]], 1936–2014)
* [[Adriaen Anthonisz]] ([[Nizozemska]], 1543–1620)
* [[Roger Apéry]] ([[Francija]], 1916–1994)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Tom Mike Apostol]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2016)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Louis François Antoine Arbogast]] ([[Francija]], 1759–1803)
* [[Raymond Clare Archibald]] ([[Kanada]],  1875–1955)
* [[Cahit Arf]] ([[Turčija]], 1910–1997)
* [[Jean-Robert Argand]] ([[Francija]], 1768–1822)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Tarent]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Jorijuki Arima]] ([[Japonska]], 1714–1783)
* [[Aristarh]] ([[Samos]], [[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] ([[Rusija]], 1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] ([[Rusija]], 1946–)
* [[James Greig Arthur]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Emil Artin]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1962)
* [[Michael Artin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Aryabhata I.]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Cesare Arzelà]] ([[Italija]], 1847–1912)
* [[Cecco d'Ascoli]] ([[Italija]], 1257–1327)
* [[Giulio Ascoli]] ([[Italija]], 1843–1896)
* [[Michael Aschbacher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Richard Askey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2019)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] ([[Rusija]], 1961–)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Michael Francis Atiyah]] ([[Anglija]], 1929–2019) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[George Atwood]] ([[Anglija]], 1746–1807)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[László Babai]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Babbage]] ([[Anglija]], 1791–1871)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Albert Victor Bäcklund]] ([[Švedska]], 1845–1922)
* [[Reinhold Baer]] ([[Nemčija]], 1902–1979)
* [[Al-Bagdadi]] ([[Irak]], 980–1037)
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] ([[Rusija]], 1934–2005)
* [[David Harold Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1948–)
* [[René-Louis Baire]] ([[Francija]], 1874–1932)
* [[Alan Baker]] ([[Anglija]], 1939–2018) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Henry Frederick Baker]] ([[Anglija]], 1866–1956)
* [[Bernardino Baldi]] ([[Italija]], 1533–1617)
* [[John Macleod Ball]] ([[Anglija]], 1948–)
* [[Johann Jakob Balmer]] ([[Švica]], 1825–1898)
* [[Stefan Banach]] ([[Poljska]], 1892–1945)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Thomas Banchoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Leon Bankoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1997)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Ehud Barak]] ([[Izrael]], 1942–)
* [[Grigory Isaakovich Barenblatt]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2018)
* [[Nina Karlovna Bari]] ([[Rusija]], 1901–1961)
* [[Peter Barlow (matematik)|Peter Barlow]] ([[Anglija]], 1776–1862)
* [[Ernest William Barnes]] ([[Anglija]], 1874–1953)
* [[Charlotte Barnum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1934)
* [[Nils Aall Barricelli]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Norveška]], 1912–1993)
* [[Isaac Barrow]] ([[Anglija]], 1630–1677)
* [[John David Barrow]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Thomas Bartholin]] ([[Danska]], 1616–1680)
* [[Hyman Bass]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Paul Trevier Bateman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2012)
* [[Thomas Bayes]] ([[Anglija]], 1702–1761)
* [[Isaac Beeckman]] ([[Nizozemska]], 1588–1637) 
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] ([[Rusija]], 1967–)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] ([[Rusija]], 1930–2017)
* [[Eric Temple Bell]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1960)
* [[Giusto Bellavitis]] ([[Italija]], 1803–1880)
* [[Richard Ernest Bellman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–1984)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] ([[Rusija]], 1925–2015)
* [[Eugenio Beltrami]] ([[Italija]], 1835–1900)
* [[Boris Abramovič Berezovski]] ([[Rusija]], 1946–2013)
* [[Claude Berge]] ([[Francija]], 1926–2002)
* [[Paul Isaac Bernays]] ([[Švica]], 1880–1977)
* [[Bruce Carl Berndt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Daniel Bernoulli]] I. ([[Švica]], 1700–1782)
* [[Jakob Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1654–1705)
* [[Jakob Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1759–1789)
* [[Johann Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1667–1748)
* [[Johann Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1710–1790)
* [[Johann Bernoulli III.]] ([[Švica]], 1744–1807)
* [[Nicholas Bernoulli I.]] ([[Švica]], 1687–1759)
* [[Nicholas Bernoulli II.]] ([[Švica]], 1695–1726)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] ([[Rusija]], 1880–1968)
* [[Lipman Bers]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1993)
* [[Joseph Louis François Bertrand]] ([[Francija]], 1822–1900)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] ([[Rusija]], 1933–)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Evert Willem Beth]] ([[Nizozemska]], 1908–1964)
* [[Frits Beukers]] ([[Nizozemska]], 1953–)
* [[Arne Beurling]] ([[Švedska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1986)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič]] ([[Rusija]], [[Anglija]], 1891–1970)
* [[Étienne Bézout]] ([[Francija]], 1730–1783)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Luigi Bianchi]] ([[Italija]], 1856–1928)
* [[Norman Linstead Biggs]] ([[Anglija]], 1941–)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[RH Bing]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1986)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Bryan John Birch]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Garrett Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1996)
* [[George David Birkhoff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1944)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
* [[Gertrude Blanch]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], okoli 1897–1996)
* [[Danilo Blanuša]] ([[Hrvaška]], 1903–1987)
* [[Gilbert Ames Bliss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1951)
* [[Otto Blumenthal]] ([[Nemčija]], 1876–1944)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] ([[Rusija]], 1889–1971)
* [[Maxime Bôcher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1918)
* [[Boetij]] ([[Rim]], 480–524)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] ([[Rusija]] 1909–1992)
* [[Harald Bohr]] ([[Danska]], 1887–1951)
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] ([[Rusija]] 1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] ([[Rusija]], 1925–)
* [[Farkas Wolfgang Bolyai]] ([[Romunija]], 1775–1856)
* [[János Bolyai]] ([[Romunija]], 1802–1860)
* [[Oskar Bolza]] ([[Nemčija]], 1857–1942)
* [[Bernard Bolzano]] ([[Češka]], 1781–1848)
* [[Rafael Bombelli]] ([[Italija]], 1526–1573)
* [[Enrico Bombieri]] ([[Italija]], 1940–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Guido Bonati]] ([[Italija]], 1223–1300)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919–2005)
* [[John Adrian Bondy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1944–)
* [[Carlo Emilio Bonferroni]] ([[Italija]], 1892–1960)
* [[George Boole]] ([[Anglija]], 1815–1864)
* [[James Booth (matematik)|James Booth]] ([[Anglija]], 1810–1878)
* [[Richard Ewen Borcherds]] ([[Anglija]], 1959–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Jean-Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Émile Borel]] ([[Francija]], 1871–1956)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Max Born]] ([[Nemčija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1882–1970)
* [[Karol Borsuk]] ([[Poljska]], 1905–1982)
* [[Ladislaus Jožefovič Bortkiewicz]] ([[Poljska]], [[Rusija]], [[Nemčija]], 1868–1931)
* [[Radž Čandra Bose]] ([[Indija]], 1901–1987)
* [[Satjendra Nat Bose]] ([[Indija]], 1894–1974)
* [[Raoul Bott]] ([[Madžarska]], 1923–2005)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Jean Claude Bouquet]] ([[Francija]], 1819–1895)
* [[Jean Bourgain]] ([[Belgija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Valentin Boussinesq]] ([[Francija]], 1842–1929)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Christoffel Jacob Bouwkamp]] ([[Nizozemska]], 1915–2003)
* [[Werner Boy]] ([[Nemčija]], 1879–1914)
* [[Carl Benjamin Boyer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1976)
* [[Thomas Bradwardine]] ([[Anglija]], okoli 1295–1349)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] ([[Rusija]], 1796–1866)
* [[Richard Brauer]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1977)
* [[Hans Joachim Bremermann]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1996)
* [[Richard Peirce Brent]] ([[Avstralija]], 1946–)
* [[Charles Julien Brianchon]] ([[Francija]], 1783–1864)
* [[Henry Briggs]] ([[Anglija]], 1561–1630)
* [[Alexander von Brill]] ([[Nemčija]], 1842–1935)
* [[Raymond Woodard Brink]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1973)
* [[Charles Auguste Briot]] ([[Francija]], 1817–1882)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Lambertus Johannes Folkert Broer]] ([[Nizozemska]], 1916–1991)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] ([[Rusija]])
* [[William Brouncker]] ([[Anglija]], 1620–1684)
* [[Luitzen Egbertus Jan Brouwer]] ([[Nizozemska]], 1881–1966)
* [[Felix Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2016)
* [[William Browder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2025)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Richard Anthony Brualdi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Nicolaas Govert de Bruijn]] ([[Nizozemska]], 1918–2012)
* [[Viggo Brun]] ([[Norveška]], 1885–1978)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] ([[Rusija]], 1872–1919)
* [[Richard Arthur Buckingham]] ([[Anglija]], 1911–1994)
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] ([[Rusija]], 1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] ([[Rusija]], 1859–1962)
* [[Leonid Abramovič Bunimovič]] (Rusija, 1947–)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] ([[Rusija]], 1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] ([[Rusija]], 1936–)
* [[Cesare Burali-Forti]] ([[Italija]], 1861–1931)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[William Burnside]] ([[Anglija]], 1852–1927)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luis Angel Caffarelli]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1948–)
* [[Eugène Cahen]] ([[Francija]], 1865–1941)
* [[Peter Jephson Cameron]] ([[Anglija]], 1947–)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Philip Candelas]] ([[Anglija]], 1951–)
* [[Georg Ferdinand Cantor]] ([[Nemčija]], 1845–1918)
* [[Constantin Carathéodory]] ([[Nemčija]], 1873–1950)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Lennart Axel Edvard Carleson]] ([[Švedska]], 1928–)
* [[Robert Daniel Carmichael]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1967)
* [[Manfredo Perdigão do Carmo]] ([[Brazilija]], 1928–2018)
* [[Lazare Nicolas Marguerite Carnot]] ([[Francija]], 1753–1823)
* [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]] ([[Francija]], 1796–1832)
* [[Élie Joseph Cartan]] ([[Francija]], 1869–1951)
* [[Henri Paul Cartan]] ([[Francija]], 1904–2008)
* [[Pierre Cartier]] (????–)
* [[Mary Lucy Cartwright]] ([[Anglija]], 1900–1998)
* [[John William Scott Cassels]] ([[Anglija]], 1922–2015)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Eugène Charles Catalan]] ([[Belgija]], 1814–1894
* [[Pietro Antonio Cataldi]] ([[Italija]], 1548–1626)
* [[Augustin Louis Cauchy]] ([[Francija]], 1789–1857)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Arthur Cayley]] ([[Anglija]], 1821–1895)
* [[Lamberto Cesàri]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Ernesto Cesàro]] ([[Italija]], 1859–1906)
* [[Ludolph van Ceulen]] ([[Nemčija]], 1540–1610)
* [[Giovanni Ceva]]  ([[Italija]], 1647–1734)
* [[Gregory Chaitin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] ([[Anglija]], 1888–1970)
* [[Michel Chasles]] ([[Francija]], 1793–1880)
* [[Émilie du Châtelet]] ([[Francija]], 1706–1749)
* [[Jeff Cheeger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Evan Christ]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1970–)
* [[Demetrios Christodoulou]] ([[Grčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Elwin Bruno Christoffel]] ([[Nemčija]], 1829–1900)
* [[Alonzo Church]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Václav Chvátal]] ([[Češka]], [[Kanada]], 1946–)
* [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] ([[Rusija]], 1857–1935)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[Nemčija]], 1822–1888)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Alfred Hoblitzelle Clifford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1992) 
* [[William Kingdon Clifford]] ([[Anglija]], 1845–1879)
* [[John Henry Coates]] ([[Avstralija]], 1945–)
* [[Arthur Byron Coble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[James Cockle]] ([[Anglija]], 1819–1895)
* [[Paul Joseph Cohen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Lothar Collatz]] ([[Nemčija]], 1910–1990)
* [[John Colson]] ([[Anglija]], 1680–1760)
* [[markiz de Condorcet]] ([[Francija]], 1743–1794)
* [[Alain Connes]] ([[Francija]], 1947–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[John Bligh Conway]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[John Horton Conway]] ([[Anglija]], 1937–2020)
* [[Arthur Herbert Copeland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1970)
* [[Don Coppersmith]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gaspard-Gustave Coriolis]] ([[Francija]], 1792–1843)
* [[Celso Costa]] ([[Brazilija]], 1949–)
* [[Roger Cotes]] ([[Anglija]], 1682–1716)
* [[Richard Courant]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1972)
* [[Harold Scott MacDonald Coxeter]] ([[Anglija]], 1907–2003)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610–1644)
* [[Gabriel Cramer]] ([[Švica]], 1704–1752)
* [[Harald Cramér]] ([[Švedska]], 1893–1985)
* [[August Leopold Crelle]] ([[Nemčija]], 1780–1855)
* [[Haskell Brooks Curry]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1982)
* [[Dragoš Cvetković]] ([[Srbija]], 1941–)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Čao Ko]] ([[Kitajska]], 1910–2002)
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] ([[Rusija]], 1869–1942)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1894–1947)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]] ([[Rusija]], 1821–1894)
* [[Eduard Čech]] ([[Češka]], 1893–1960)
* [[Šing-Šen Čern]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2004)
* [[Čen Džing Ran]] ([[Kitajska]], 1933–1996)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] ([[Rusija]], 1902–1959)
* [[Čia Sien]] ([[Kitajska]], okoli 1050)
* [[Či-Hong Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Čin Džjušao]] ([[Kitajska]], 1202–1261)
* [[Či-Vei Sun]] ([[Kitajska]], 1965–)
* [[Sarvadaman Čovla]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]],  1907–1995)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] ([[Rusija]], 1922–2008)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Victor D'Hondt]] ([[Belgija]], 1841–1901)
* [[Marcos Dajczer]] ([[Brazilija]], 1948–)
* [[Germinal Pierre Dandelin]] ([[Francija]], [[Belgija]], 1794–1847)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[David van Dantzig]] ([[Nizozemska]], 1900–1959)
* [[George Dantzig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Jean Gaston Darboux]] ([[Francija]], 1842–1917)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[Harold Davenport]] ([[Anglija]], 1907–1969)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] ([[Rusija]], 1823–1885)
* [[Robert James MacGregor Dawson]] ([[Anglija]])
* [[Vera Winitzky de Spinadel]] ([[Argentina]], 1929–)
* [[Julius Wilhelm Richard Dedekind]] ([[Nemčija]], 1831–1916)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Max Wilhelm Dehn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1952)
* [[Dejnostrat]] ([[Grčija]], okoli 390 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Italo José Dejter]] ([[Argentina]], [[ZDA]], 1939–) 
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] ([[Rusija]], 1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] ([[Rusija]], 1856–1931)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[Pierre Deligne]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Giovanni Demisiani]] ([[Grčija]], ????–1614)
* [[Arnaud Denjoy]] ([[Francija]], 1884–1974)
* [[Augustus De Morgan]] ([[Indija]], [[Anglija]], 1806–1871)
* [[Girard Desargues]] ([[Francija]], 1591–1661)
* [[René Descartes]] ([[Francija]], 1596–1650)
* [[Vladimir Devidé]] ([[Hrvaška]], 1925–2010)
* [[Keith Devlin]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Dicearh]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.–okoli 285 pr. n. št.)
* [[Leonard Eugene Dickson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1954)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] ([[Rusija]], 1938–)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] ([[Rusija]], ZDA, 1924–2014)
* [[Diofant]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 200/214–okoli 284/298)
* [[Diokles]] ([[Karist]], okoli 380 pr. n. št.–okoli 310 pr. n. št.)
* [[Gabriel Andrew Dirac]] ([[Anglija]], 1925–1984)
* [[Paul Adrien Maurice Dirac]] ([[Anglija]], 1902–1984)
* [[Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet]] ([[Nemčija]], 1805–1859)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1987–)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] ([[Rusija]], 1929–1995)
* [[Simon Kirwan Donaldson]] ([[Anglija]], 1957–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Théophile Ernest de Donder]] ([[Belgija]], 1872–1957)
* [[Joseph Leo Doob]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2004)
* [[Christian Andreas Doppler]] ([[Avstrija]], 1803–1853)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] ([[Rusija]], 1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] ([[Rusija]], 1935–)
* [[Adrien Douady]] (????–)
* [[Jesse Douglas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1965) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1936
* [[Vladimir Geršonovič Drinfeld]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Marcus du Sautoy]] ([[Anglija]], 1965–)
* [[Jean Marie Constant Duhamel]] ([[Francija]],  1797–1872)
* [[Pierre Charles François Dupin]] ([[Francija]], 1784–1873)
* [[Walther von Dyck]] ([[Nemčija]], 1856–1934)
* [[Freeman John Dyson]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2020)
* [[Šing-Tung Džau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Džing Fang]] ([[Kitajska]], 78 pr. n. št.–37 pr. n. št.)
* [[Džu Šidžje]] ([[Kitajska]], 1270–1330)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Samuel Earnshaw]] ([[Anglija]], 1805–1888)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Thomas Alva Edison]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1931)
* [[Jack Edmonds]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], 1934–)
* [[Harold Mortimer Edwards]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Paul Ehrenfest]] ([[Avstrija]], 1880–1933)
* [[Albert Einstein]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1879–1955)
* [[David Eisenbud]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Luther Pfahler Eisenhart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1965)
* [[Ferdinand Gotthold Max Eisenstein]] ([[Nemčija]], 1823–1852)
* [[Noam David Elkies]] ([[ZDA]], 1966–)
* [[Friedrich Engel (matematik)|Friedrich Engel]] ([[Nemčija]], 1861–1941)
* [[Björn Engquist]] ([[Švedska]], 1945–)
* [[Alfred Enneper]] ([[Nemčija]], 1830–1885)
* [[Federigo Enriques]] ([[Italija]], 1871–1946)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Paul Erdős]] ([[Madžarska]], 1913–1996)
* [[Agner Krarup Erlang]] ([[Danska]], 1878–1929)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[William Esson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1838–1916)
* [[Andreas von Ettingshausen]] ([[Nemčija]], 1796–1878)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Max Euwe]] ([[Nizozemska]], 1901–1981)
* [[Griffith Conrad Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1973)
* [[Lawrence Craig Evans]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Evdem]] ([[Rodos|Rod]], [[Grčija]], okoli 344 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evklid]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], okoli 365 pr. n. št.–275 pr. n. št.)
* [[Evtokij]] ([[Aškalon]], [[Palestina (regija)|Palestina]], ok. 480–ok. 540)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Francesco Faà di Bruno]] ([[Italija]], 1825–1888)
* [[Ljudvig Dimitrijevič Faddejev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Gerd Faltings]] ([[Nemčija]], 1954–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Gino Fano]] ([[Italija]], 1871–1952)
* [[Luigi Fantappiè]] ([[Italija]], 1901–1956)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Ralph Jasper Faudree]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–2015)
* [[Jean Favard]] ([[Francija]], 1902–1965)
* [[Charles Louis Fefferman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Mitchell Jay Feigenbaum]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–2019)
* [[Walter Feit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2004)
* [[Vilim Srećko Feller]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1970)
* [[Pierre de Fermat]] ([[Francija]], 1601–1665)
* [[Lodovico Ferrari]] ([[Italija]], 1522–1565)
* [[Scipione del Ferro]] ([[Italija]], 1465–1526)
* [[Abram Iljič Fet]] ([[Rusija]], 1924–2007)
* [[Richard Phillips Feynman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1988)
* [[Leonardo Fibonacci|Leonardo Pisano Fibonacci]] ([[Italija]], 1170–1250)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] ([[Rusija]], 1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov]] ([[Rusija]], 1923–2006)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Thomas Fincke]] ([[Danska]], 1561–1656)
* [[Henry Burchard Fine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Benjamin Franklin Finkel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1947)
* [[Michael Ellis Fisher]] ([[Anglija]], 1931–2021)
* [[Thomas Scott Fiske]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1865–1944)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] ([[Rusija]], 1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] ([[Rusija]], 1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] ([[Rusija]], 1898–1974)
* [[Jon Folkman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–1969)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] ([[Rusija]], 1945–)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Lester Randolph Ford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1975)
* [[Lester Randolph Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2017)
* [[Andrew Russell Forsyth]] ([[Škotska]], 1858–1942)
* [[Joseph Fourier]] ([[Francija]], 1768–1830)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[Adolf Abraham Halevi Fraenkel]] ([[Nemčija]], [[Izrael]], 1891–1965)
* [[Aviezri Fraenkel]] ([[Izrael]], 1929–)
* [[Philipp Frank]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1966)
* [[Maurice René Fréchet]] ([[Francija]], 1878–1973)
* [[Erik Ivar Fredholm]] ([[Švedska]], 1866–1927)
* [[Michael Hartley Freedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1986
* [[Friedrich Ludwig Gottlob Frege]] ([[Nemčija]], 1848–1925)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[Bernard Frénicle de Bessy]] ([[Francija]], okoli 1605–1675)
* [[Igor Borisovič Frenkel]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–)
* [[Amédée-François Frézier]] ([[Francija]], 1682–1773)
* [[John Benjamin Friedlander]] ([[Kanada]])
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] ([[Rusija]], 1888–1925)
* [[Kurt Otto Friedrichs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1982)
* [[Johannes Acronius Frisius]] ([[Nizozemska]], 1520–1564)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Ferdinand Georg Frobenius]] ([[Nemčija]], 1849–1917)
* [[Jürg Fröhlich]] ([[Švica]], 1946–)
* [[Robert Frucht]] ([[Nemčija]], [[Čile]], 1906–1997)
* [[Lazarus Immanuel Fuchs]] ([[Nemčija]], 1833–1902)
* [[Nicolaus Fuss]] ([[Švica]], 1755–1826)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] ([[Rusija]], 1797–1855)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] ([[Rusija]], 1871–1945)
* [[Évariste Galois]] ([[Francija]], 1811–1832)
* [[Lars Gårding]] ([[Švedska]], 1919–2014)
* [[Martin Gardner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2010)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] ([[Rusija]], 1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] ([[Rusija]], 1906–1968)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Gerhard Gentzen]] ([[Nemčija]], 1909–1945)
* [[Gerbert d'Aurillac]] ([[Francija]], [[Italija]], okoli 938–1003)
* [[Sophie Germain]] ([[Francija]], 1776–1831)
* [[Camille-Christophe Gerono]] ([[Francija]], 1799–1891)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Ion Ghica]] ([[Romunija]], 1816–1897)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] ([[Rusija]], [[ZDA]], 1958–)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] ([[Rusija]], 1871–1941)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Andrew Mattei Gleason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2008)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] ([[Rusija]], 1934–2020)
* [[James Gilbert Glimm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] ([[Rusija]], 1912–1995)
* [[Kurt Gödel]] ([[Nemčija]], 1906–1978)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] ([[Rusija]], 1929–2023)
* [[Marcel Jules Edouard Golay]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1989)
* [[Christian Goldbach]] ([[Nemčija]], 1690–1764)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Solomon Wolf Golomb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2016)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] ([[Rusija]], 1951–)
* [[Benjamin Gompertz]] ([[Anglija]], 1779–1865)
* [[Reuben Louis Goodstein]] ([[Anglija]], 1912–1985)
* [[Paul Albert Gordan]] ([[Nemčija]], 1837–1912)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] ([[Rusija]], 1925–2016)
* [[Bill Gosper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[William Sealy Gosset]] ([[Anglija]], 1876–1937)
* [[Édouard Goursat]] ([[Francija]], 1858–1936)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] ([[Rusija]], 1930–1989)
* [[William Timothy Gowers]] ([[Anglija]], 1963–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Judith Victor Grabiner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Ronald Lewis Graham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2020)
* [[Jørgen Pedersen Gram]] ([[Danska]], 1850–1916)
* [[Luigi Guido Grandi]] ([[Italija]], 1671–1742)
* [[Andrew Granville]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Hermann Günther Grassmann]] ([[Prusija]], 1809–1877)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] ([[Rusija]], 1863–1939)
* [[John Thomas Graves]] ([[Irska]], 1806–1870)
* [[John Greaves]] ([[Anglija]], 1602–1652)
* [[Ben Joseph Green]] ([[Anglija]], 1977–)
* [[George Green]] ([[Anglija]], 1793–1841)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Emanuels Grinbergs]] ([[Latvija]], 1911–1982)
* [[Federik Grisogono]] ([[Hrvaška]], 1472–1538)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1943–)
* [[Marcel Grossmann]] ([[Madžarska]], [[Švica]], 1878–1936)
* [[Alexander Grothendieck]] ([[Francija]], 1928–2014) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Christoph Gudermann]] ([[Nemčija]], 1798–1852)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] ([[Rusija]], 1766–1813)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] ([[Rusija]], 1908–1981)
* [[Francis Guthrie]] ([[Južna Afrika]], 1831–1899)
* [[Richard Kenneth Guy]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1916–2020)
* [[András Gyárfás]] ([[Madžarska]], 1945–)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Alfréd Haar]] ([[Madžarska]], 1885–1933)
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] ([[Rusija]], 1952–2005)
* [[Jacques Salomon Hadamard]] ([[Francija]], 1865–1963)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[Hans Hahn]] ([[Avstrija]], 1879–1934)
* [[Ibn al-Haitam]] ([[Irak]], [[Egipt]], 965–1041)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Marshall Hall (matematik)|Marshall Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Philip Hall]] ([[Anglija]], 1904–1982)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[Georg Hamel]] ([[Nemčija]], 1877–1954)
* [[Richard Streit Hamilton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2024)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Peter Ladislaw Hammer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–2006)
* [[Richard Wesley Hamming]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1998)
* [[Hermann Hankel]] ([[Nemčija]], 1839–1873)
* [[Frank Harary]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Heiko Harborth]] ([[Nemčija]], 1938–)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] ([[Rusija]], 1924–)
* [[Godfrey Harold Hardy]] ([[Anglija]], 1877–1947)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Douglas Rayner Hartree]] ([[Anglija]], 1897–1958)
* [[Helmut Hasse]] ([[Nemčija]], 1898–1979)
* [[Johan Håstad]] ([[Švedska]], 1960–)
*[[Herbert Aron Hauptman]] ([[ZDA]], 1917–2011)
* [[Felix Hausdorff]] ([[Nemčija]], 1868–1942)
* [[Roger Heath-Brown]] ([[Anglija]], 1952–)
* [[Oliver Heaviside]] ([[Anglija]], 1850–1925)
* [[Stephen Travis Hedetniemi]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Earle Raymond Hedrick]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1943)
* [[Kurt Heegner]] ([[Nemčija]], 1893–1965)
* [[Hans Arnold Heilbronn]] ([[Nemčija]], 1908–1975)
* [[Piet Hein]] ([[Danska]], 1905–1996)
* [[Eduard Heine]] ([[Nemčija]], 1821–1881)
* [[Dan Heisman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] ([[Nemčija]], 1821–1894)
* [[Tiberius Hemsterhuis]] ([[Nizozemska]], 1685–1766)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Gustav Herglotz]] ([[Nemčija]], 1881–1953)
* [[Jakob Hermann (matematik)|Jakob Hermann]] ([[Švica]], 1678–1733)
* [[Charles Hermite]] ([[Francija]], 1822–1901)
* [[Heron]] ([[Aleksandrija]], okoli 20–okoli 100)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[Israel Nathan Herstein]] ([[ZDA]], 1923–1988)
* [[Ludwig Otto Hesse]] ([[Nemčija]], 1811–1874)
* [[Karl Heun]] ([[Nemčija]], 1859–1929)
* [[Hendrik van Heuraet]] ([[Nizozemska]], 1633–1660)
* [[Edwin Hewitt]] ([[ZDA]], 1920–1999)
* [[Arend Heyting]] ([[Nizozemska]], 1898–1980)
* [[William Mitchinson Hicks]] ([[Anglija]], 1850–1934)
* [[Nicholas John Higham]] ([[Anglija]], 1961–)
* [[Graham Higman]] ([[Anglija]], 1917–2008)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[David Hilbert]] ([[Nemčija]], 1862–1943)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Einar Carl Hille]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1980)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] ([[Rusija]], 1894–1959)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 194 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipatija]] ([[Grčija]], 370–415)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Heisuke Hironaka]] ([[Japonska]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Morris Hirsch]] ([[ZDA]], 1933–)
* [[Thomas Archer Hirst]] ([[Anglija]], 1830–1892)
* [[Nigel James Hitchin]] ([[Anglija]], 1946–)
* [[Vaclav Hlavaty]] ([[Češka]], 1894–1969)
* [[Ernst Hölder]] ([[Nemčija]], 1901–1990)
* [[Otto Ludwig Hölder]] ([[Nemčija]], 1859–1937)
* [[Guillaume de l'Hôpital]] ([[Francija]], 1661–1704)
* [[Reinhold Hoppe]] ([[Nemčija]] 1816–1900)
* [[Grace Hopper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1992)
* [[Lars Valter Hörmander]] ([[Švedska]], 1931–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Roger Alan Horn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Georges Hostelet]] ([[Francija]], 1875–1960)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1915–2001)
* [[Jur Hronec]] ([[Slovaška]], 1881–1959)
* [[Johannes Hudde]] ([[Nizozemska]], 1628–1704)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] ([[Rusija]], 1934–2004)
* [[Pierre Henri Hugoniot]] ([[Francija]], 1851–1887)
* [[Adolf Hurwitz]] ([[Nemčija]], 1859–1919)
* [[Charles Hutton]] ([[Anglija]], 1737–1823)
* [[Martin Neil Huxley]] ([[Anglija]])
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] ([[Rusija]], 1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] ([[Rusija]], 1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] ([[Rusija]], 1832–1892)
* [[Albert Edward Ingham]] ([[Anglija]], 1900–1967)
* [[Rufus Philip Isaacs]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1981)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] ([[Rusija]], 1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1862–1939)
* [[Kenneth Eugene Iverson]] ([[Kanada]], 1920–2004)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] ([[Rusija]], 1946–1990)
* [[James Ivory (matematik)|James Ivory]] ([[Škotska]], 1765–1842)
* [[Henryk Iwaniec]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Carl Gustav Jakob Jacobi]] ([[Nemčija]], 1804–1851)
* [[Nathan Jacobson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1999)
* [[Ernst Erich Jacobsthal]] ([[Nemčija]], 1882–1965)
* [[Arthur Jaffe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Jang Hui]] ([[Kitajska]], 1238–1298)
* [[Vojtěch Jarník]] ([[Češka]], 1897–1970)
* [[Šing-Tung Jau]] ([[Kitajska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] ([[Rusija]], 1869–1931)
* [[Johan Ludvig William Valdemar Jensen]] ([[Danska]], 1859–1925)
* [[Fritz John]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1994)
* [[Katherine Johnson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2020)
* [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] ([[ZDA]], 1930–2017)
* [[Vaughan Frederick Randal Jones]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[William Jones (matematik)|William Jones]] ([[Anglija]], 1675–1749)
* [[Ernst Pascual Jordan]] ([[Nemčija]], 1902–1980)
* [[Marie Ennemond Camille Jordan]] ([[Francija]], 1838–1922)
* [[Gaston Maurice Julia]] ([[Alžirija]], [[Francija]], 1893–1978)
* [[Joachim Jungius]] ([[Nemčija]], 1587–1657)
* [[ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Mark Kac]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1984)
* [[Viktor Gerševič Kac]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] ([[Rusija]], 1869–1953)
* [[Soiči Kakeja]] ([[Japonska]], 1886–1947)
* [[Rudolf Emil Kalman]]/Kálmán ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2016)
* [[Theodor Kaluza]] ([[Nemčija]], 1910–1994)
* [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] ([[Nemčija]], 1885–1954)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Egbert van Kampen]] ([[Nizozemska]], 1908–1942)
* [[Niky Kamran]] ([[Belgija]], [[Kanada]], 1959–)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] ([[Rusija]], 1912–1986)
* [[Irving Kaplansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2006)
* [[Šri Datatreja Ramačandra Kaprekar]] ([[Indija]], 1905–1986)
* [[Šašičand Fatehčand Kapoor]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] ([[Rusija]], 1937–2008)
* [[Jovan Karamata]] ([[Srbija]], 1902–1967)
* [[Theodore von Kármán]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1881–1963)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Abraham Gotthelf Kästner]] ([[Nemčija]], 1719–1800)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370–1429)
* [[John Keill]] ([[Škotska]], 1671–1721)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] ([[Rusija]], 1911–1978)
* [[David George Kendall]] ([[Anglija]], 1918–2007)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Steven Paul Kerckhoff]] (1952–)
* [[Wilhelm Killing]] ([[Nemčija]], 1847–1923)
* [[Clark Kimberling]] ([[ZDA]], 1942–)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov]] ([[Rusija]], 1931–)
* [[Thomas Penyngton Kirkman]] ([[Anglija]], 1806–1895)
* [[Sergiu Klainerman]] ([[Romunija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Erica Klarreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1972–)
* [[Victor LaRue Klee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2007)
* [[Stephen Cole Kleene]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Felix Christian Klein]] ([[Nemčija]], 1849–1925)
* [[Igor Kluvánek]] ([[Slovaška]], [[Avstralija]], 1931–1993)
* [[Bronisław Knaster]] ([[Poljska]], 1893–1980)
* [[Adolf Kneser]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Hellmuth Kneser]] ([[Nemčija]], 1898–1973)
* [[Martin Kneser]] ([[Nemčija]], 1928–2004)
* [[Walter Knödel]] ([[Avstrija]], Nemčija, 1926–2018)
* [[Konrad Knopp]] ([[Nemčija]], 1882–1957)
* [[Cargill Gilston Knott]] ([[Škotska]], 1856–1922)
* [[Donald Ervin Knuth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Adam Adamandy Kochański]] ([[Poljska]], 1631–1700)
* [[Kunihiko Kodaira]] ([[Japonska]], 1915–1997) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Max Koecher]] ([[Nemčija]], 1924–1990)
* [[Milan Kolibiar]] ([[Slovaška]], 1922–1994)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] ([[Rusija]], 1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] ([[Rusija]], 1964–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Dénes Kőnig]] ([[Madžarska]], 1884–1944)
* [[Leo Königsberger]] ([[Nemčija]], 1837–1921)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 220 pr. n. št.)
* [[Bernard Osgood Koopman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1981)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] ([[Rusija]], 1837–1908)
* [[Diederik Johannes Korteweg]] ([[Nizozemska]], 1848–1941)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] ([[Rusija]], 1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] ([[Rusija]], 1850–1891)
* [[Christian Kramp]] ([[Francija]], 1760–1826)
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] ([[Ukrajina]], 1892–1942)
* [[Jakub Kresa]] ([[Češka]], 1648–1715)
* [[Leopold Kronecker]] ([[Nemčija]], 1823–1891)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] ([[Rusija]], 1921–1986)
* [[Wolfgang Krull]] ([[Nemčija]], 1899–1971) 
* [[Martin David Kruskal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2006)
* [[Ktezibij]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 285 pr. n. št.–222 pr. n. št.)
* [[Jonas Kubilius (matematik)|Jonas Kubilius]] ([[Litva]], 1921–2011)
* [[Ernst Eduard Kummer]] ([[Nemčija]], 1810–1893
* [[Kazimierz Kuratowski]] ([[Poljska]], 1896–1980)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] ([[Rusija]], 1908–1971)
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] ([[Rusija]], 1939–)
* [[Boris Abramovič Kušner]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–2019)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] ([[Rusija]])
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Martin Wilhelm Kutta]] ([[Nemčija]], 1867–1944)
* [[Rodjon Osijevič Kuzmin]] ([[Rusija]], 1891–1949)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Marie de La Condamine]] ([[Francija]], 1701–1774)
* [[Charles-Jean de La Vallée Poussin]] ([[Belgija]], 1866–1962)
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska]] ([[Rusija]], 1922–2004)
* [[Laurent Lafforgue]] ([[Francija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Jeffrey Lagarias]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Antoine de Laloubère]] ([[Francija]], 1600–1664)
* [[Gerard Laman]] ([[Nizozemska]], 1924–2009)
* [[Horace Lamb]] ([[Anglija]], 1849–1934)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Cornelius Lanczos]] ([[Madžarska]], 1893–1974)
* [[Edmund Landau]] ([[Nemčija]], 1877–1938)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] ([[Rusija]], 1921–1997)
* [[Serge Lang]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2005)
* [[Leo Jerome Lange]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2018)
* [[Rudolf Ernest Langer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1968)
* [[Robert Langlands]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1936–)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Joseph Larmor]] ([[Irska]], 1857–1942)
* [[Emanuel Lasker]] ([[Nemčija]], 1868–1941)
* [[Detlef Laugwitz]] ([[Nemčija]], 1932–2000)
* [[Pierre Alphonse Laurent]] ([[Francija]], 1813–1854) 
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] ([[Rusija]], 1900–1980)
* [[Peter Lax|Peter David Lax]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2025)
* [[Henri Léon Lebesgue]] ([[Francija]], 1875–1941)
* [[Solomon Lefschetz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1972)
* [[Adrien-Marie Legendre]] ([[Francija]], 1752–1833)
* [[Russell Sherman Lehman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] ([[Nemčija]], 1646–1716)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Josef Lense]] ([[Avstrija]], [[Nemčija]], 1890–1985)
* [[Arjen Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1956–)
* [[Hendrik Lenstra]] ([[Nizozemska]], 1949–)
* [[Hanfried Lenz]] ([[Nemčija]], 1916–2013)
* [[James Lepowsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Matyáš Lerch]] ([[Češka]], 1860–1922)
* [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]] ([[Poljska]], 1886–1939)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[William Judson LeVeque]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2007)
* [[Tullio Levi-Civita]] ([[Italija]], 1873–1941)
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] ([[Rusija]], 1948–)
* [[Maurice Lévy]] ([[Francija]], 1838–1910)
* [[Paul Pierre Lévy]] ([[Francija]], 1886–1971)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Li Či]] ([[Kitajska]], 1192–1279)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[Guglielmo Libri Carucci dalla Sommaja]] ([[Italija]], 1803–1869)
* [[Marius Sophus Lie]] ([[Norveška]], 1842–1899)
* [[Elliott Hershel Lieb]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Michael James Lighthill]] ([[Anglija]], 1924–1998)
* [[Ferdinand von Lindemann]] ([[Nemčija]], 1852–1939)
* [[Elon Lindenstrauss]] ([[Izrael]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Ignaz Lindner]] ([[Avstrija]], 1777–1835)
* [[Jack Hendricus van Lint]] ([[Nizozemska]], 1932–2004)
* [[Jacques-Louis Lions]] ([[Francija]], 1928–2001)
* [[Pierre-Louis Lions]] ([[Francija]], 1956–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Joseph Liouville]] ([[Francija]], 1809–1882)
* [[Jules Antoine Lissajous]] ([[Francija]] 1822–1880)
* [[John Edensor Littlewood]] ([[Anglija]], 1885–1977)
* [[Liu Hui]] ([[Kitajska]], okoli 220–okoli 285)
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1857–1918)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] ([[Rusija]], 1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] ([[Rusija]], 1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] ([[Rusija]], 1792–1856)
* [[Frank Richard Löbell]] ([[Nemčija]], 1893–1964)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] ([[Rusija]], 1954–)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[Edward Norton Lorenz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2008)
* [[Augustus Edward Hough Love]] ([[Anglija]], 1863–1940)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[Édouard Lucas|François Édouard Anatole Lucas]] ([[Francija]], 1842–1891)
* [[Jan Łukasiewicz]] ([[Poljska]], 1878–1956)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] ([[Rusija]], 1883–1950)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Hans Maaß (matematik)|Hans Maaß]] ([[Nemčija]], 1911–1992)
* [[Saunders Mac Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2005)
* [[James MacCullagh]] ([[Irska]], 1809–1847)
* [[Hector Munro Macdonald]] ([[Škotska]], 1865–1935)
* [[Alexander Macfarlane]] ([[Škotska]], 1851–1913)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[George Whitelaw Mackey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2006)
* [[Colin Maclaurin]] ([[Škotska]], 1698–1746)
* [[Percy Alexander MacMahon]] ([[Anglija]], 1854–1929)
* [[Jošisuke Macunaga|Jošisuke (Riohicu) Macunaga]] ([[Japonska]], okoli 1690–1744)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] ([[Rusija]], 1669–1739)
* [[Ludwig Immanuel Magnus]] ([[Nemčija]], 1790–1861)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[Carl Johan Malmsten]] ([[Švedska]], 1814–1886)
* [[Étienne Louis Malus]] ([[Francija]], 1775–1812)
* [[Szolem Mandelbrojt]] ([[Poljska]], 1899–1983)
* [[Benoît Mandelbrot|Benoît B. Mandelbrot]] ([[Poljska]], 1924–2010)
* [[Hans Carl Friedrich von Mangoldt]] ([[Nemčija]], 1854–1925)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1937–)
* [[Henry Berthold Mann]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)&lt;!-- ibn Irak --&gt;
* [[Herman William March]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1953)
* [[Sibe Mardešić]] ([[Hrvaška]], 1927–2016)
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1904–1979)
* [[Vladimir Andrejevič Markov]] ([[Rusija]], 1871–1897)
* [[Jerrold E. Marsden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–)
* [[Anders Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1940–)
* [[Per Martin-Löf]] ([[Švedska]], 1942–)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Lorenzo Mascheroni]] ([[Italija]], 1750–1800)
* [[Heinrich Maschke]] ([[Nemčija]], 1853–1908)
* [[Max Mason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1961)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Émile Léonard Mathieu]] ([[Francija]], 1835–1890)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] ([[Rusija]], 1947–)
* [[Ludwig Maurer]] ([[Nemčija]], 1859–1927)
* [[James Clerk Maxwell]] ([[Škotska]], 1831–1879)
* [[Johann Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1752–1830)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Stanisław Mazur]] ([[Poljska]], 1905–1981)
* [[Stefan Mazurkiewicz]] ([[Poljska]], 1888–1945)
* [[Emory McClintock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1916)
* [[Douglas McIlroy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Curtis Tracy McMullen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Edward James McShane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1989)
* [[Hjalmar Mellin]] ([[Finska]], 1854–1933)
* [[Menehmo]] ([[Alopekonez]], [[Mala Azija]], okoli 378 pr. n. št.–okoli 320 pr. n. št.)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Karl Menger]] ([[Avstrija]], 1902–1985)
* [[Pietro Mengoli]] ([[Italija]], 1626–1686)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] ([[Rusija]], 1892–1988)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620–1687)
* [[Marin Mersenne]] ([[Francija]], 1588–1648)
* [[Franz Mertens]] ([[Nemčija]], 1840–1927)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Nicholas Metropolis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Arne Meurman]] ([[Švedska]], 1956–)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov]] ([[Rusija]])
* [[Sándor Mikola]] ([[Madžarska]], 1871–1945)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896–1950)
* [[John Willard Milnor]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1962
* [[Hermann Minkowski]] ([[Nemčija]], 1864–1909)
* [[Richard von Mises]] ([[Avstrija]], [[ZDA]], 1883–1953)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] ([[Rusija]], 1920–2009)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Magnus Gösta Mittag-Leffler]] ([[Švedska]], 1846–1927)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Ernst Max Mohr]] ([[Nemčija]], 1910–1989)
* [[Georg Mohr (matematik)|Georg Mohr]] ([[Danska]], 1640–1697)
* [[Abraham de Moivre]] ([[Francija]], 1667–1754)
* [[Gaspard Monge]] ([[Francija]], 1746–1818)
* [[Deane Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1992)
* [[Hugh Lowell Montgomery]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Edward Forrest Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2003)
* [[Eliakim Hastings Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1932)
* [[John Coleman Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Robert Lee Moore]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1974)
* [[Louis Joel Mordell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]], 1888–1972)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] ([[Rusija]], 1876–1952)
* [[Šigefumi Mori]] ([[Japonska]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Bernard Morin]] ([[Francija]], 1931–2018)
* [[Frank Morley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1860–1937)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Charles Bradfield Morrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1984)
* [[Harold Calvin Marston Morse]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1977)
* [[Jürgen Kurt Moser]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1999)
* [[George Daniel Mostow]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923–2017)
* [[Sjamadas Mukhopadhjaja]] ([[Indija]], 1866–1937)
* [[David Bryant Mumford]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1974
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Nikoloz Мushelišvili]] (Gruzija, 1891–1976)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Mark Aronovič Najmark]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[John Napier]] ([[Škotska]], 1550–1617)
* [[John Forbes Nash]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2015)
* [[Crispin Nash-Williams]] ([[Wales]], 1932–2001)
* [[Zeev Nehari]] ([[Izrael]], 1915–1978)
* [[William Neile]] ([[Škotska]], 1637–1670)
* [[Edward Nelson]] (ZDA, 1932–2014)
* [[Harry Lewis Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] ([[Rusija]]/Ukrajina 1946–)
* [[Eugen Netto]] ([[Nemčija]], 1848–1919)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Jürgen Neukirch]] ([[Nemčija]], 1937–1997)
* [[Carl Gottfried Neumann]] ([[Nemčija]], 1832–1925)
* [[Franz Ernst Neumann]] ([[Nemčija]], 1798–1895)
* [[John von Neumann]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1957)
* [[Rolf Herman Nevanlinna]] ([[Finska]], 1895–1980)
* [[Max Newman]] ([[Anglija]], 1897–1984)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Jerzy Neyman]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1981)
* [[Ngô Bảo Châu]] ([[Vietnam]], 1972–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[William Nicol]] ([[Škotska]], 1768–1851)
* [[Bernard Nieuwentyt]] ([[Nizozemska]], 1654–1718)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] ([[Rusija]], 1905–2012)
* [[Nikomah]] ([[Herada]], [[rimski imperij|rimska]] [[Sirija]], okoli 60–okoli 120)
* [[Nikomed]] ([[Grčija]], okoli 280 pr. n. št.–okoli 210 pr. n. št.)
* [[Nikoteles]] ([[Grčija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Nilakanta Somajadži]] ([[Indija]], 1444–1502)
* [[Louis Nirenberg]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2020)
* [[Ivan Morton Niven]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1999)
* [[Emmy Noether]] ([[Nemčija]], 1882–1935)
* [[Max Noether]] ([[Nemčija]], 1844–1921)
* [[Niels Erik Nörlund]] ([[Danska]], 1885–1981)
*[[Peter Sergejevič Novikov]] ([[Rusija]], 1901–1975)
*[[Sergej Petrovič Novikov]] ([[Rusija]], 1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrew Odlyzko]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Martin Ohm]] ([[Nemčija]], 1792–1872)
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] ([[Rusija]], 1969–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] ([[Rusija]], 1925–2001)
* [[Frank William John Olver]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2013)
* [[Ken Ono]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1968–)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Øystein Ore]] ([[Norveška]], 1899–1968)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[William Fogg Osgood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1943)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] ([[Rusija]], 1801–1862)
* [[Valentinus Otho]] ([[Nemčija]], okoli 1548–1603)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Jacques Ozanam]] ([[Francija]], 1640–1717)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Luca Pacioli]] ([[Italija]], 1445–1514)
* [[Henri Eugène Padé]] ([[Francija]], 1863–1953)
* [[Paul Painlevé]] ([[Francija]], 1863–1933)
* [[Igor Pak]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Richard Palais|Richard Sheldon]] [[Richard Palais|Palais]] (ZDA, 1931–)
* [[Theodore Windle Palmer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Raymond Paley]] ([[Anglija]], 1907–1933)
* [[Denis Papin]] ([[Francija]], [[Anglija]], 1647–1712)
* [[Papos Aleksandrijski]] ([[Grčija]], okoli 290–okoli 350)
* [[Ernest Tilden Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–1991)
* [[Blaise Pascal]] ([[Francija]], 1623–1662)
* [[Nicholas Passell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Karl Pearson]] ([[Anglija]], 1857–1936)
* [[Giuseppe Peano]] ([[Italija]], 1858–1932)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[Heinz-Otto Peitgen]] ([[Nemčija]], 1945–)
* [[John Pell]] ([[Anglija]], 1611–1685)
* [[Roger Penrose]] ([[Anglija]], 1931–)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] ([[Rusija]], 1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* [[Joseph Jean Camille Pérès]] ([[Francija]], 1890–1962)
* [[Oskar Perron]] ([[Nemčija]], 1880–1975)
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] ([[Rusija]], 1827–1900)
* [[Julius Peter Christian Petersen]] ([[Danska]], 1839–1910)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1910–1972)
* [[Mihailo Petrović Alas]] ([[Srbija]], 1868–1943)
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] ([[Rusija]], 1901–1973)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Johann Friedrich Pfaff]] ([[Nemčija]], 1765–1825)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Charles Émile Picard]] ([[Francija]], 1856–1941)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867–1956)
* [[Georg Alexander Pick]] ([[Avstrija]], 1859–1942)
* [[János Pintz]] ([[Madžarska]], 1950–)
* [[Charles Pisot]] ([[Francija]], 1910–1984)
* [[Pitagora]] ([[Samos]], [[Grčija]], 582 pr. n. št.–496 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] ([[Rusija]], 1929–2009)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Josip Plemelj]] ([[Slovenija]], 1873–1967)
* [[Simon Plouffe]] ([[Kanada]], 1956–)
* [[Julius Plücker]] ([[Nemčija]], 1801–1868)
* [[Leo August Pochhammer]] ([[Nemčija]], 1841–1920)
* [[Henri Poincaré]] ([[Francija]], 1854–1912)
* [[Louis Poinsot]] ([[Francija]], 1777–1859)
* [[Siméon-Denis Poisson]] ([[Francija]], 1781–1840)
* [[Luigi Poletti]] ([[Italija]], 1864–1967)
* [[George Pólya]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1985)
* [[Dimitrie Pompeiu]] ([[Romunija]], 1873–1954)
* [[Jean-Victor Poncelet]] ([[Francija]], 1788–1867)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] ([[Rusija]], 1908–1988)
* [[Alfred van der Poorten]] ([[Nizozemska]], [[Avstralija]], 1942–2010)
* [[Emil Leon Post]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1954)
* [[Griffith Baley Price]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2006)
* [[Robert Clay Prim]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2021)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] ([[Rusija]], 1891–1941)
* [[Jurij Vasiljevič Prohorov]] ([[Rusija]], 1929–2013)
* [[Prokl]] ([[Grčija]], 411–485)
* [[Gaspard de Prony]] ([[Francija]], 1755–1839)
* [[Ptolemej]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 85–okoli 170)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Mihajlo Pupin-Idvorski]] ([[Srbija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1935)
&lt;/div&gt;

== Q ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Daniel Gray Quillen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978
&lt;/div&gt;

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Joseph Ludwig Raabe]] ([[Švica]], 1801–1859)
* [[Hans Adolph Rademacher]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1892–1969)
* [[Richard Rado]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1906–1989)
* [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan]] ([[Indija]], 1887–1920)
* [[Frank Plumpton Ramsey]] ([[Anglija]], 1903–1930)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Dwijendra Kumar Ray-Chaudhuri]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–)
* [[Ronald Cedric Read]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1924–2019)
* [[Raymond Moos Redheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2005)
* [[Mina Rees]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1997)
* [[Tullio Regge]] ([[Italija]], 1931–2014)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Marian Rejewski]] ([[Poljska]], 1905–1980)
* [[Alfréd Rényi]] ([[Madžarska]], 1921–1970)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Paulo Ribenboim]] ([[Brazilija]], [[Kanada]], 1928–)
* [[Kenneth Alan Ribet]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], ????–)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] ([[Rusija]], 1913–2004)
* [[Jacopo Riccati]] ([[Italija]], 1676–1754)
* [[Gregorio Ricci-Curbastro]] ([[Italija]], 1853–1925)
* [[Friedrich Julius Richelot]] ([[Nemčija]], 1808–1875)
* [[Bernhard Riemann]] ([[Nemčija]], 1826–1866)
* [[Adam Ries]] ([[Nemčija]], 1492–1559)
* [[Hans Ivar Riesel]] ([[Švedska]], 1929–2014)
* [[Frigyes Riesz]] ([[Madžarska]], 1880–1956)
* [[Joachim Sterck van Ringelbergh]] ([[Belgija]], 1499–1556)
* [[Robert Henry Risch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]] ([[Rusija]], 1923–2018)
* [[David Peter Robbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–2003)
* [[Howard Percy Robertson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1961)
* [[Julia Robinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–1985)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] ([[Rusija]], 1919–1984)
* [[Michel Rolle]] ([[Francija]], 1652–1719)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[Adriaan van Roomen]] ([[Belgija]], 1561–1615)
* [[Michael Ira Rosen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Edward John Routh]] ([[Anglija]], 1831–1907)
* [[Gian-Carlo Rota]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–1999)
* [[Klaus Friedrich Roth]] ([[Nemčija]], [[Anglija]],  1925–2015) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Paolo Ruffini]] ([[Italija]], 1765–1822)
* [[Carl David Tolmé Runge]] ([[Nemčija]], 1856–1927)
* [[Bertrand Russell]] ([[Anglija]], 1872–1970)
* [[William Rutherford]] ([[Anglija]], 1798–1871)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Thomas Lorie Saaty]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2017)
* [[Giovanni Girolamo Saccheri]] ([[Italija]], 1667–1733)
* [[Horst Sachs]] ([[Nemčija]], 1927–2016)
* [[Grégoire de Saint-Vincent]] ([[Belgija]], 1584–1667)
* [[George Salmon]] ([[Irska]], 1819–1904)
* [[K. Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Natarajan Saradha]] ([[Indija]], ????–)
* [[Alphonse Antonio de Sarasa]] ([[Belgija]], 1618–1667)
* [[Peter Sarnak]] ([[Južna Afrika]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1953–)
* [[Nicolas Sarrabat]] ([[Francija]], 1698–1739)
* [[Philippe Satge]] ([[Francija]], ????–)
* [[Nicholas Saunderson]] ([[Anglija]], 1682–1739)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[Johann Jakob Scheuchzer]] ([[Švica]], 1672–1733)
* [[Andrzej Schinzel]] ([[Poljska]], 1937–2021)
* [[Ludwig Schläfli]] ([[Švica]], 1814–1895)
* [[Victor Schlegel]] ([[Nemčija]], 1843–1905)
* [[Erhard Oswald Johannes Schmidt]] ([[Nemčija]], 1876–1959)
* [[Theodor Schneider]] ([[Nemčija]], 1911–1988)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Arthur Moritz Schönflies]] ([[Nemčija]], 1853–1928)
* [[Frans van Schooten]] ([[Nizozemska]], 1615–1660)
* [[Friedrich Hermann Schottky]] ([[Nemčija]], 1851–1935)
* [[Friedrich Wilhelm Karl Ernst Schröder]] ([[Nemčija]], 1841–1902)
* [[Frederik Schuh]] ([[Nizozemska]], 1875–1966)
* [[Issai Schur]] ([[Nemčija]], 1875–1941)
* [[Laurent Schwartz]] ([[Francija]], 1915–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Hermann Amandus Schwarz]] ([[Nemčija]], 1843–1921)
* [[Julian Seymour Schwinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1994)
* [[Dana Scott]] ([[ZDA]], 1932–)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923–2007)
* [[Irving Ezra Segal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1998)
* [[Graeme Segal]] ([[Anglija]], 1941/2–)
* [[Takakazu Šinsuke Seki]] ([[Japonska]], okoli 1642–1708)
* [[Atle Selberg]] ([[Norveška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–2007) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1950
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] ([[Rusija]])
* [[Jean-Pierre Serre]] ([[Francija]], 1926–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1954
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Jeffrey Shallit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Daniel Shanks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1917–1996)
* [[Claude Elwood Shannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2001)
* [[Isador Mitchell Sheffer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1992)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Carl Ludwig Siegel]] ([[Nemčija]], 1896–1981)
* [[Wacław Franciszek Sierpiński]] ([[Poljska]], 1882–1969)
* [[Simplikij]] ([[Rimski imperij]], okoli 490–okoli 560)
* [[Thomas Simpson]] ([[Anglija]], 1710–1761)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Isadore Singer|Isadore Manual Singer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2021) 
* [[David Singmaster]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Anglija]] 1938–2023)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Albert Thoralf Skolem]] ([[Norveška]], 1887–1963)
* [[Neil Sloane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[David Slowinski]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Stephen Smale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1966
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] ([[Rusija]], 1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Derek Howard Smith]] ([[Anglija]])
* [[Henry John Stephen Smith]] ([[Irska]], 1826–1883)
* [[Raymond Smullyan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919–2017)
* [[Nina Claire Snaith]] ([[Anglija]], 1974–)
* [[Rudolph Snel van Royen]] ([[Nizozemska]], 1546–1613)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]] 1580–1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Virgil Snyder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1869–1950)
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] ([[Rusija]], 1908–1989)
* [[Leonhard Sohncke]] ([[Nemčija]], 1842–1897)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki]] ([[Rusija]], 1842–1927)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Robert Henry Sorgenfrey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1915–1996)
* [[Vera Turán Sós]] ([[Madžarska]], 1931–)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[John Speidell]] ([[Anglija]], ????–1634)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Harold Stark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] ([[Rusija]], 1920–1995)
* [[Jožef Stefan]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1835–1893)
* [[Jakob Steiner]] ([[Švica]], 1796–1863)
* [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] ([[Poljska]], 1887–1972)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] ([[Rusija]], 1864–1926)
* [[Simon Stevin]] ([[Nizozemska]], 1548–1620)
* [[Michael Stifel]] ([[Nemčija]], 1487–1567)
* [[Thomas Joannes Stieltjes]] ([[Nizozemska]], 1856–1894)
* [[James Stirling (matematik)|James Stirling]] ([[Škotska]], 1692–1770)
* [[James Johnston Stoker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1992)
* [[George Gabriel Stokes]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1819–1903)
* [[Marshall Harvey Stone]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1989)
* [[Carl Størmer]] ([[Norveška]], 1874–1957)
* [[Ernst Gabor Straus]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1922–1983)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Eduard Study]] ([[Nemčija]], 1862–1930)
* [[Jacques Charles François Sturm]] ([[Francija]], 1803–1855) 
* [[Su Buking]] ([[Kitajska]], 1902–2003)
* [[Dennis Parnell Sullivan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Sun Či]] ([[Kitajska]], okoli 400–okoli 473)
* [[Mihail Jakovljevič Suslin]] ([[Rusija]], 1894–1919)
* [[Peter Swinnerton-Dyer]] ([[Anglija]], 1927–2018)
* [[Peter Ludwig Mejdell Sylow]] ([[Norveška]], 1832–1918)
* [[James Joseph Sylvester]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1897)
* [[Cathleen Synge Morawetz]] ([[Kanada]], 1923–2017)
* [[John Lighton Synge]] ([[Irska]], 1897–1995)
* [[Gábor Szegő]] ([[Madžarska]], 1895–1985)
* [[George Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1911–2005)
* [[Esther Szekeres]] ([[Madžarska]], [[Avstralija]], 1910–2005)
* [[Endre Szemerédi]] ([[Madžarska]], 1940–)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1963–)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] ([[Rusija]], 1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] ([[Rusija]], 1919–2011)
* [[Tibor Šalát]] ([[Slovaška]], 1926–2005)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] ([[Rusija]], 1917–1975)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] ([[Rusija]], 1934–)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] ([[Rusija]], 1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] ([[Rusija]], 1905–1938)
* [[Šaradčandra Šankar Šrikhande]] ([[Indija]], 1917–2020)
* [[Peter Štefan]] ([[Slovaška]], 1941–1978)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Tabit Ibrahim]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 908–946)
* [[Peter Guthrie Tait]] ([[Škotska]], 1831–1901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1945)
* [[Jutaka Tanijama]] ([[Japonska]], 1927–1958) 
* [[Terence Tao]] ([[Avstralija]], 1975–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Alfred Tarski]] ([[Poljska]], 1902–1983)
* [[Niccolo Fontana Tartaglia]] ([[Beneška republika]], 1499–1557)
* [[Abraham Haskel Taub]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1999)
* [[Alfred Tauber]] ([[Slovaška]], 1866–1942)
* [[Olga Taussky-Todd]] ([[Češka]], [[ZDA]], 1906–1995)
* [[Brook Taylor]] ([[Anglija]], 1685–1731)
* [[Geoffrey Ingram Taylor]] ([[Anglija]], 1886–1975)
* [[Richard Lawrence Taylor]] ([[Anglija]], 1962–)
* [[Harold Neville Vazeille Temperley]] ([[Anglija]], 1915–2017)
* [[George Frederick James Temple]] ([[Anglija]], 1901–1992)
* [[Gérald Tenenbaum]] ([[Francija]], 1952–)
* [[Keti Tenenblat]] ([[Turčija]], [[Brazilija]], 1944–)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] ([[Rusija]], 1932–)
* [[Nikola Tesla]] ([[Hrvaška]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1856–1943)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]] 1838–1910)
* [[René Thom]] ([[Francija]], 1923–2002) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1958
* [[Llewellyn Hilleth Thomas]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1992)
* [[John Griggs Thompson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970
* [[Axel Thue]] ([[Norveška]], 1863–1922)
* [[William Thurston]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2012) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1982
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] ([[Rusija]], 1906–1993)
* [[Heinrich Franz Friedrich Tietze]] ([[Avstrija]], 1880–1964)
* [[Edward Charles Titchmarsh]] ([[Anglija]], 1899–1963)
* [[Gheorghe Ţiţeica]] ([[Romunija]], 1873–1939)
* [[Jacques Tits]] ([[Belgija]], 1930–2021)
* [[Otto Toeplitz]] ([[Nemčija]], 1881–1940)
* [[John Francis Toland]] ([[Severna Irska]], 1949–)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] ([[Rusija]], 1930–2004)
* [[Nathaniel Torporley]] ([[Anglija]], 1564–1632)
* [[Evangelista Torricelli]] ([[Italija]], 1608–1647)
* [[Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano]] ([[Italija]], 1682–1766)
* [[Avraham Trahtman]] ([[Izrael]], 1944–)
* [[Johann Georg Tralles]] ([[Nemčija]], 1763–1822)
* [[Andrzej Mariusz Trautman]] ([[Poljska]], 1933–)
* [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] ([[Nemčija]], 1651–1708)
* [[Albert William Tucker]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1995)
* [[Pál Turán]] ([[Madžarska]], 1910–1976)
* [[Alan Turing]] ([[Anglija]], 1912–1954)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[William Thomas Tutte]] ([[Anglija]], [[Kanada]], 1917–2002)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Peter Uhlík]] ([[Slovaška]], 1906–1954)
* [[Al-Uklidisi]] ([[Bližnji vzhod]], okoli 920–okoli 990)
* [[Stanislaw Marcin Ulam]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1984)
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] ([[Rusija]], 1928–2006)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394–1449)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] ([[Rusija]], 1846–1915)
* [[Pavel Samujilovič Urison]] ([[Sovjetska zveza|ZSSR]], 1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] ([[Rusija]], 1930–2018)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Giovanni Vacca (matematik)|Giovanni Vacca]] ([[Italija]], 1872–1953)
* [[Prahalad Čunnilal Vaidja]] ([[Indija]], 1918–2010)
* [[Anton Vakselj]] ([[Slovenija]], 1899–1987)
* [[John Howard Van Amringe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1836–1915)
* [[John Hasbrouck van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1980) {{ikona Nob nag}} 1977
* [[Edward Burr Van Vleck]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1943)
* [[Veeravalli Seshadri Varadarajan]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Pierre Varignon]] ([[Francija]], 1645–1722)
* [[András Vasy]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1969–)
* [[Oswald Veblen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1960)
* [[Jurij Vega]] ([[Avstro-Ogrska]], [[Slovenija]], 1754–1802)
* [[John Venn]] ([[Anglija]], 1834–1923)
* [[Pierre François Verhulst]] ([[Belgija]], 1804–1849)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] ([[Rusija]], 1933–2024)
* [[Ivan Vidav]] ([[Slovenija]], 1918–2015)
* [[Tirukkannapuram Vidžajaraghavan]] ([[Indija]], 1902–1955)
* [[François Viète]] ([[Francija]], 1540–1603)
* [[Leopold Vietoris]] ([[Avstrija]], 1891–2002)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] ([[Rusija]], 1898–1965)
* [[Cédric Villani]] ([[Francija]], 1973–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Jean-André Ville]] ([[Francija]], 1910–1989)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (Rusija, 1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] ([[Rusija]], 1891–1983)
* [[Matt Visser]] ([[Nova Zelandija]])
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] ([[Rusija]], 1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Vincenzo Viviani]] ([[Italija]], 1622–1703)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] ([[Rusija]], 1923–2012) 
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] ([[Rusija]], ZDA, 1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Paul Vojta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1957–)
* [[Georgij Feodosjevič Voronoj]] ([[Rusija]], 1868–1908)
* [[Jože Vrabec]] ([[Slovenija]], 1940–)
* [[Gustav de Vries]] ([[Nizozemska]], 1866–1934)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bartel Leendert van der Waerden]] ([[Nizozemska]], 1903–1996)
* [[Abraham Wald]] ([[Madžarska]], 1902–1950)
* [[Charles Terence Clegg Wall]] ([[Anglija]], 1936–)
* [[Donald Dines Wall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[John Wallis]] ([[Anglija]], 1616–1703)
* [[Joseph Leonard Walsh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1973)
* [[Wang Fan]] ([[Kitajska]], 229–267)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Edward Waring]] ([[Anglija]], 1736–1798)
* [[George Neville Watson]] ([[Anglija]], 1886–1965)
* [[James Watt]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1736–1819)
* [[Jeffrey Renwick Weeks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956–)
* [[Waloddi Weibull]] ([[Švedska]], 1887–1979)
* [[Karl Weierstrass]] ([[Nemčija]], 1815–1897)
* [[André Weil]] ([[Francija]], 1906–1998)
* [[Julius Weisbach]] ([[Nemčija]], 1806–1871)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Dominic Welsh]] ([[Anglija]], 1938–)
* [[Wendelin Werner]] ([[Francija]], 1968–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Caspar Wessel]] ([[Danska]], [[Norveška]], 1745–1818)
* [[Hermann Weyl]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1955)
* [[William Whiston]] ([[Anglija]], 1667–1752)
* [[Henry Seely White]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1861–1943)
* [[Alfred North Whitehead]] ([[Anglija]], 1861–1947)
* [[George William Whitehead]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2004)
* [[Hassler Whitney]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–1989)
* [[Edmund Taylor Whittaker]] ([[Anglija]], 1873–1956)
* [[Peter Whittle]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2021)
* [[Gordon Thomas Whyburn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1969)
* [[David Vernon Widder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Arthur Josef Alwin Wieferich]] ([[Nemčija]], 1884–1954)
* [[Norbert Wiener]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894–1964)
* [[Eugene Paul Wigner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1995)
* [[Pieter Wijdenes]] ([[Nizozemska]], 1872–1972)
* [[Adriaan van Wijngaarden]] ([[Nizozemska]], 1916–1987)
* [[Raymond Louis Wilder]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1982)
* [[Andrew John Wiles]] ([[Anglija]], 1953–)
* [[Herbert Saul Wilf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2012)
* [[James Hardy Wilkinson]] ([[Anglija]], 1919–1986)
* [[Kenneth Powers Williams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1958)
* [[Alexander Wilson (matematik)|Alexander Wilson]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1714–1786)
* [[John Wilson (matematik)|John Wilson]] ([[Anglija]], 1741–1793)
* [[Robin James Wilson]] ([[Anglija]], 1943–)
* [[Aurel Wintner]] ([[Madžarska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1903–1958)
* [[Wilhelm Wirtinger]] ([[Avstrija]], 1865–1945)
* [[Edward Witten]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1990
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Joseph Wolstenholme]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Robert Woodhouse]] ([[Anglija]], 1773–1827)
* [[Robert Simpson Woodward]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1849–1924)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[John William Wrench]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2009)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Willem Abraham Wythoff]] ([[Nizozemska]], 1865–1939)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Jean-Christophe Yoccoz]]  ([[Francija]], 1957–2016) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Laurence Chisholm Young]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2000)
* [[William Henry Young]] ([[Anglija]], 1863–1942)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Lotfi Asker Zadeh]] ([[Azerbajdžan]], [[ZDA]], 1921–2017)
* [[Don Bernard Zagier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1951–)
* [[Karel Zahradnik]] ([[Češka]], 1848–1916)
* [[Władysław Zajączkowski]] ([[Poljska]], 1837–1898)
* [[Egon Zakrajšek]] ([[Slovenija]], 1941–2002)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] ([[Rusija]], [[Izrael]], 1920–2020)
* [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] ([[Poljska]], 1863–1942)
* [[Oscar Zariski]] ([[Belorusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1986)
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Doron Zeilberger]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] ([[Rusija]], 1864–1936)
* [[Christian Zeller]] ([[Nemčija]], 1822–1899)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1955–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Zenodor (matematik)|Zenodor]] ([[Grčija]], okoli 200 pr. n. št.–okoli 140 pr. n. št.)
* [[Zenon]] ([[Grčija]], 495 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Ernst Zermelo]] ([[Nemčija]], 1871–1953)
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] ([[Rusija]], 1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Paul Zimmermann (matematik)|Paul Zimmermann]] ([[Francija]], 1964–)
* [[Štefan Znám]] ([[Slovaška]], 1936–1993)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] ([[Rusija]], 1847–1878)
* [[Max August Zorn]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] ([[Rusija]])
* [[Antoni Zygmund]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1992)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] ([[Rusija]], 1942&amp;ndash;)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] ([[Rusija]], 1869&amp;ndash;1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] ([[Rusija]], 1926&amp;ndash;2007)
* [[Kazimierz Żorawski]] ([[Poljska]], 1866&amp;ndash;1953)
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] ([[Rusija]], 1847&amp;ndash;1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] ([[Rusija]], 1935&amp;ndash;2022)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[filozof]]i, [[seznam znanstvenikov]], [[seznam slovenskih matematikov]].

== Zunanje povezave ==

* Precej obsežen seznam podrobnih življenjepisov (MacTutor): http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/history/ {{ikona en}}
* Biografski podatki Jeffa Whittingtona o velikem številu matematikov. Zelo uporaben in  zgoščen pogled. Priloženo je tudi veliko znanih in neznanih matematičnih pojmov: http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021016123227/http://www.echonyc.com/~velvim/biog.htm |date=2002-10-16 }} {{ikona en}}

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

{{stublist}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Matematiki| ]]
[[Kategorija:Seznami matematikov| ]]</text>
      <sha1>r4czc3t5nhat93mkkt3wsbqjkz2sgoy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Polje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>207</id>
    <revision>
      <id>6772396</id>
      <parentid>6770682</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:03:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Splošno */</comment>
      <origin>6772396</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25702" sha1="axh3nkh9rkkdcp87236j1obqa8afoin" xml:space="preserve">'''Polje''' ima več pomenov.
:
{{TOCright}}
== Splošno ==

* [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) (npr. [[pšenično polje]], [[koruzno polje]], [[riževo polje]])
:* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka)
:* [[kmetijsko polje]]
:** [[poskusno polje]]
* omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: 
:* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]...
:* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje
:* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje
:* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]]

* [[bojno polje]]
** [[minsko polje]]

=== Polje ([[geografija]]) ===

* [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja
:* [[kraško polje]]
::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]]
::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno
::* [[občasno poplavljeno kraško polje]]
:* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]])

=== [[Polje (fizika)]] ===

:* [[skalarno polje]]
::* [[Higgsovo polje]]
:* [[vektorsko polje]]
::* [[centralno polje]]
::* [[gradientno polje]]
::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]]
:* [[Tenzorsko polje]]
:* [[spinorno polje]]
:** [[Diracovo polje]]
:*[[fermionsko polje]]
* [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]]
:* [[elektromagnetno polje]]
::* [[električno polje]]
:::* [[elektrostatično polje]]
:::* [[homogeno električno polje]]
:::* [[nehomogeno električno polje]]
::* [[magnetno polje]]
:::* [[zemeljsko magnetno polje]]
:* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]]
* [[Močna jedrska sila|močno polje]]
* [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]]
:* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta)
:* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde)
:* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]]
:* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]]

**

* [[temperaturno polje]]
* [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]]
* [[časovno polje]]
* [[radioaktivno polje]]
* [[svetlobno polje]]
** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku
** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]], [[Webbovo prvo globoko polje]])
* [[kvantna teorija polja]] 

=== [[Polje (astronomija)]] ===

* [[globoko polje]]
** [[Hubblovo globoko polje]]
** [[Webbovo globoko polje]]

=== [[Polje (matematika)]] ===

* v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]])
* v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika  
:* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]])

==== - ''drugi sorodni pomeni'': ====
* [[svetlobno polje]], ... ??
* napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali)
* [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]]
** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji
* [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji
* del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]]
:* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina  ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice
::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah)
::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice
::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]]
:::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo
:::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč)
::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]]

=== [[Ezoterika]] ===
::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] 

=== [[Polje (računalništvo)]] ===

* [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele
*polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu)

=== Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) ===

* referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]])
* [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...)
:* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. 
== Ravnine, kraška in druga polja ==

===  Slovenija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ajdovsko polje]]
* [[Apaško polje]]
* [[Begunjsko polje]]
* Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]])
* [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne
* [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje)
* [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje)
* [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]])
* [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]
* [[Braslovško polje]]
* Breško polje (Brezje)
* [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec)
* [[Bukovško polje]]
*[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem)
* [[Cerkniško polje]] (kraško polje)
*[[Čiginjsko polje]]
* [[Čisto polje]]
*[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti)
* [[Dedno polje]] (planina v Julijcih)
* [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]])
* [[Dobravsko polje]]
* [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina)
*[[Dobrniško polje]] (kraško polje)
* [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje)
* [[Dobrunjsko polje]]
*[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče)
*[[Dolgo polje]] (Prekmurje)
*[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja)
* [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.)
*[[Drnovsko polje]]
* [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.)
* [[Goriško polje]] (Goriška ravan) 
*[[Gornje polje]]
* [[Griško polje]]
* [[Grgarsko polje]] (kraško polje)
* [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje)
* [[Homško polje]]
* [[Hudo polje]] (Trnovski gozd)
* [[Janhovsko polje]]
* [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje)
*[[Klanško polje]]
* [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje)
* [[Koprivniško polje]] (kraško polje)
* [[Kozarško polje]]
* [[Kranjsko-Sorško polje]] 
* [[Krško polje]]
*[[Krvavško polje]]
*[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo)
* [[Lijaško polje]]
* [[Litijsko polje]]
* [[Ljubljansko polje]]
* [[Logaško polje]] (kraško polje) 
* [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu
* [[Loško polje]] (kraško polje)
* [[Mengeško polje]]
* [[Mlinsko polje]]
*[[Modrejčansko polje]]
*[[Modrejsko polje]]
* [[Mozeljsko polje]] (kraško polje)
* [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]])
* [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan)
* [[Novo polje]]
* [[Obrško polje]]
*[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina)
* [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini)
* [[Pijavško polje]] (ob Savi)
* [[Planinsko polje]] (kraško polje)
* [[Podgorsko polje]]
*[[Podljubinjsko polje]]
* [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] 
* [[Prestranško-slavinski ravnik]]
* [[Ptujsko polje]]
* [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja)
* [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]])
* [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje)
* [[Radensko polje, Radenci]]
* [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje)
* [[Ravniško polje]] (suho kraško polje)
* [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) 
* [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]])
* [[Ribniško polje]] (kraško polje)
*[[Ročinjsko polje]]
* [[Rudno polje]], planina na Pokljuki
* [[Ruško polje]]
* [[Sajevško polje]] (kraško polje)
* [[Selško polje]]
* [[Seneško polje]] ([[Senešci]])
* [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]])
*[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]])
* [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]])
* [[Sorško polje]] 
* [[Srednje polje]] (Draženci)
*[[Središko polje]] (Središče ob Dravi)
* [[Stanežiško polje]]
* [[Šempasko polje]]
* [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]]
* [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki)
* [[Šentjernejsko polje]]
* [[Šentviško polje]]
* [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]])
* [[Vanganelsko polje]]
* [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih
* [[Viško polje]]
* [[Vremsko polje]]
* [[Vipavsko polje]]
* [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]])
*[[Vrhovsko polje]]
*[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti)
* [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti)
*[[Zajčje polje]] (=kraško polje?)
* [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]])
* [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu)
* [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče)
*[[Žabniško polje]] (Žabnica)
* [[Žalnsko polje]] (kraško polje)
{{div col end}}

=== Južna Avstrija ===

==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ====

* [[Celovško polje]] 
:* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk,
:* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju
:* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori
:* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]]
:* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori
:* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]]
* [[Gosposvetsko polje]]
:* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem.
* [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem
* [[Podjuna|Podjunsko polje]]
:* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]]
:* [[Libuško polje]] pri Libučah
* [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]]
* [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]]

==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ====

* [[Lipniško polje]] pri Lipnici

=== [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) ===
* [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) 
* [[Zuchepoll]] (Suho polje)

== Naselja ==

=== Slovenija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj
* [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin
* [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek
* [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli
* [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica
* [[Polje pri Višnji Gori]]
* [[Polje pri Vodicah]]
* [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani
*[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu
* [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina
* [[Dobro Polje, Radovljica]]
* [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem
* [[Doropolje]], občina Šentjur
* [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice
* [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči
* [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej
* [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina
* [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]]
* [[Mrzlo Polje, Laško]] 
* [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje
* [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana
* [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje
* [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica 
*[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]]

{{div col end}}

=== Avstrijska Koroška ===

* [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]]
* ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'')
* [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels''
* [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal''
* [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici
* [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld''
* [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]]

=== Italija ===

* [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] (o. Gorenji Barnas)
* [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] 
* [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) 
* [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') 
* [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') 
* [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]])

== Naselja in polja v drugih državah ==

V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'.

=== Albanija ===

* [[Savrsko polje]]

=== Bolgarija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]]
* [[Bjalo pole]] (Stara Zagora)
* [[Branipole]] (Plovdiv)
* [[Dălgo Pole]]
* [[Elhovsko pole]]
* [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva
* [[Jasno pole]]
* [[Marino Pole]] (več pomenov)
* [[Ravno pole]]
* [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]])
* [[Slivo pole]]
* [[Široko pole]]
{{div col end}}

=== Bosna in Hercegovina ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Derventa]]
* [[Polje, Konjic]]
* [[Polje, Kreševo]]
* [[Polje Slavka Gavrančića]]
* [[Polje, Velika Kladuša]]
* [[Polje, Višegrad]]
* [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva
*[[Biberovo Polje]]
* [[Bihaćko polje]]
* Bijelo polje
*[[Biletići Polje]]
*(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica)
* [[Bjelajsko polje]]
*[[Borovo Polje]]
* [[Bravsko polje]]
*[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]]
* [[Buturović Polje]]
*[[Carevo polje]] 
*[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]]
*[[Čavčevo Polje]]
*[[Čelikovo Polje]]
* [[Čirkin Polje]]
*[[Čović-Polje]]
* [[Dabarsko polje]]
*[[Dnopolje]]
* [[Dobro Polje, Kalinovik]]
* [[Dolipolje]]
* [[Drvarsko polje]]
*[[Dubičko polje]]
*[[Dugo polje]]
* [[Duvanjsko polje]]
*[[Fatničko polje]]
* [[Gabela Polje]]
* [[Gatačko polje]]
* [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]])
* [[Goransko Polje]]
* [[Grahovsko polje]]
* [[Ilino Polje]]
* [[Ivanjsko polje]]
*[[Kadino polje]]
*[[Kamberovića Polje]]
*[[Konjević Polje]]
* [[Kosovo Polje (Višegrad)]]
*[[Kovačevo Polje]]
* [[Kraljevo Polje]]
* [[Kupreško polje]]
*[[Lašvansko polje]]
* [[Lijevče polje]]
* [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &amp;Resanovačko polje)
* [[Ljubinjsko polje]]
* [[Ljubuško polje]]
* [[Lužansko polje]]
*[[Malo Polje]], Han Pijesak 
* Malo polje, Igman
*[[Marković Polje]]
* [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]])
*[[Modro Polje]]
*[[Mostarsko polje]]
* [[Petrovačko polje]] 
* [[Nevesinjsko polje]]
*[[Orahovičko Polje]]
*[[Orlovo Polje]]
*[[Partizan Polje]]
*[[Pašića polje]]
* [[Podraško polje]] 
*[[Podrašničko polje]]
*[[Polje Bijela]]
*[[Polje Višnjica]]
* [[Popovo polje]]
*[[Posuško polje]]
* [[Prijedorsko polje]]
*[[Rakitno polje]]
* [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] 
* [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]]
*[[Rudo Polje]]
* [[Sarajevsko polje]]
* [[Suho Polje]] (več naselij)
*[[Šujičko polje]]
*[[Topčić Polje]] 
* [[Topuzovo Polje]]
* [[Travničko polje]]
*[[Trbića polje]]
* [[Trebinjsko polje]]
* [[Trnopolje]]
* [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać)
*[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]]
*[[Virsko polje]]
*[[Vranjsko polje (Bosna)]]
* [[Vrhpolje, Sanski Most]]
* [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]]
*[[Željezno Polje]]
{{div col end}}

=== Češka ===

* [[Dobré pole]]
* [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]]
* [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]])
* [[Moravsko polje]]
* [[Vysoké Pole]] (Moravska)
* [[Žižkovo Pole]]

=== Črna gora ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Črna gora]]
* [[Polje Crkvičko]]
* Arbeneško polje
* [[Bajovo Polje]]
* [[Barsko polje]]
* [[Begovo polje]]
* [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina)
* [[Bijelo Polje, Podgorica]]
* [[Cetinjsko polje]]
* [[Crkvičko Polje]]
* [[Crmničko polje]]
* [[Čisto Polje]]
* [[Ćemojsko polje]]
* [[Dulipolje]]
* [[Đedovo polje]]
* [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]]
* [[Jasenovo Polje]]
* [[Kočansko Polje]] 
*[[Kutsko Polje]]
* [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]]
* [[Miolje Polje]]
* [[Momišićko polje]]
* [[Mrčevo polje]]
* [[Nikšićko polje]]
* [[Njeguško polje]]
* [[Paripovo polje]]
* [[Pašino Polje]]
* [[Pavino Polje]]
* [[Ražano polje]]
* [[Rudo Polje]]
* [[Savino polje]]
* [[Šćepan Polje]]
* [[Tepačko Polje]]
* [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]]
* [[Ulcinjsko Polje]]
{{div col end}}

=== Grčija ===

* [[Gladno polje]] (deli Veliko in Malo [[Prespansko jezero]])
* [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]])
* [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]])
* [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]])
* [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]]

=== Hrvaška ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku
* Polje [[Bunina]]
* [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku
* [[Polje, Dobrinj]]
* [[Polje Krapinsko]]
* [[Polje, Raša]]
* [[Polje, Slunj]]
* [[Polje Čepić]]
* [[Polje Ozaljsko]]
*[[Arnjevo polje]], Dugi otok
* [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu
* [[Bačko Dobro Polje]]
* [[Bakarsko polje]]
*[[Baško Polje]]
*[[Biđsko polje]]
* Bijelo polje
*[[Bjelo Polje]] 
*[[Bjelopolje]]
* [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet)
* [[Boljunsko Polje]]
*[[Borovačko polje]]
* Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi
* [[Brezovo Polje, Hrvaška]]
*[[Carevo Polje, Hrvaška]]
*[[Čarsko polje]] (Korčula)
* [[Čepićko polje]], Istra
* [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje)
* Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]]
*[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]])
*[[Dinjiško polje]] (otok Pag)
* [[Dnopolje]]
* [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]]
* [[Dračevo Polje]] (Vis)
* [[Drežničko polje]]
*[[Dugo polje]] (Dugi otok)
* [[Dugopolje]]
* [[Dugopolje, Gračac]]
* [[Feričevo polje]]
* [[Gacko polje]]
*[[Glavočevo polje]] (Dugi otok)
* [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] 
* [[Gospićko polje]] 
* [[Gospino polje]], del Dubrovnika
* [[Goveđe Polje]] (Slavonija)
* [[Gračačko polje]]
* [[Grobničko polje]] 
* [[Grubišno Polje]]
*[[Gubavčevo Polje]]
* [[Hrvatsko Polje]]
* [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina)
* [[Ivanovo polje]] (Mljet)
*[[Jakov Polje]]
* [[Jarče Polje]] 
*[[Javornik polje]]
* [[Jelas polje]] (naravni rezervat)
* [[Jezeransko polje]]
* [[Kapetanovo Polje]]
* [[Kneže polje]] (Mljet)
* [[Kninsko Polje]]
* [[Kompolje, Otočac]] 
* [[Kompolje Koreničko]]
* [[Konavosko polje]]
* [[Koreničko polje]]
* Kosovo polje (Dalmacija)
* [[Krasno Polje]]
* [[Krbavsko polje]]
* [[Križpolje]]
* [[Kumrovečko polje]]
* [[Kupčinsko polje]]
* [[Lapačko polje]]
* [[Ličko polje]] ([[Lič]])
* [[Liško polje]] ([[Lika]])
* [[Lipovo Polje]]
* [[Lonjsko polje]] (Lonja)
* [[Lumbardsko polje]] (Korčula)
* [[Malo Polje, Perušić]]
* [[Markovo Polje]] (Zagreb)
*[[Mazinsko polje]]
*[[Mir polje]] 
* [[Mirkopolje]]
*[[Mirlović Polje]]
* [[Mokro Polje]]
*[[Mrkopaljsko polje]]
* [[Mrzlo Polje Žumberačko]]
* [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]]
* [[Mućko polje]]
*[[Odransko polje]]
* [[Ogulinsko polje]]
*[[Paško polje]]
* [[Petrovo polje]] 
*[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)?
* [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda)
* [[Plisko Polje]] (Vis)
* [[Podlapačko polje]]
* [[Poganovačko polje]]
* [[Polačno polje]] (Mljet)
*[[Polje Biševsko]] (Biševo)
*[[Prezidsko polje]]
* [[Radovec Polje]]
* [[Rajino Polje]]
* [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH)
* [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) 
* [[Ročko Polje]]
* [[Rudopolje]]
* [[Rudopolje Bruvanjsko]]
* [[Sinjsko polje]]
* [[Skradinsko Polje]]
*[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) 
* [[Slavsko Polje]]
*[[Smiljansko Polje]]
*[[Sovinjsko Polje]]
*[[Sridnje polje]] (Dugi otok) 
* [[Srpsko polje]] (Lika)
* [[Stajničko polje]]
* [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]]
* [[Šipansko polje]] ([[Šipan]])
* [[Široko Polje]] (Đakovo)
*[[Terezino Polje]]
* [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje)
* [[Vedro Polje, Sunja]]
* [[Veliko Polje, Zagreb]]
* [[Veliko Polje, Lukač]]  
* [[Veliko polje]]
*[[Vranjsko polje]]
*[[Vrbničko polje]]
* [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]])
*[[Vrhovinsko polje]]
*[[Vrličko polje]]
*[[Vrpolje]] (razločitev)
* [[Vučipolje]] (2 naselji)
* [[Zapolje]] 
*[[Zapolje Brodsko]]
*[[Žrnovsko polje]] (Korčula)
{{div col end}}

=== Italija ===
* [[Marsovo polje, Rim]]

=== Kosovo ===
* [[Juničko polje]]
* [[Labsko polje]]
* [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]])
* [[Opolje]] (občina)

=== Litva ===
* [[Marijampolė]]

=== Madžarska ===
* [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'')

=== Nemčija ===
* [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]])

=== Poljska ===
* [[Białopole]]
* [[Dolne Pole]]
* [[Krasne Pole]] (ob češki meji)
* [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]]
* [[Lęgnickie Pole]]
* [[Opole]]
* [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]]
* [[Stare Pole]]
* [[Turze Pole]]

=== Rusija ===
* [[Belopolje]]
* [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]])
* [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]])
* [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]]

=== Severna Makedonija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]]
* [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]])
* [[Kumanovsko polje]]
* [[Lazaropole]]
* [[Ovče pole]]
* [[Strumičko pole]]
* [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi &quot;Pole&quot; (Severna Makedonija, Grčija)
* [[Struško Pole]]
* [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]]
* [[Belo pole]], Občina Dolneni
* [[Bitolsko pole]]
* [[Ćeramidničko pole]]
* [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]]
* [[Gladno pole]] v Pelagoniji
* [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu
{{div col end}}

=== Slovaška ===
* [[Dlhé Pole]]
* [[Škovránčie pole]] (Bratislava)
* [[Španie Pole]] 
* [[Tehelné pole]] (Bratislava)
* [[Veľké Pole]]

=== Srbija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bačko Dobro Polje]]
* [[Banjsko polje]]
* Banjsko Polje?
* [[Banovo Polje]] 
* [[Bapsko Polje]]
* [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu
* [[Bresno Polje]]
* [[Dobro Polje, Boljevac]]
* [[Dobro Polje, Crna Trava]]
* [[Dugo Polje]]
* [[Gvozdačko Polje]]
* [[Kalipolje]]
* [[Koštan polje]]
* [[Leskovačko polje]]
* [[Liso Polje]]
* [[Lozničko Polje]]
* [[Marijino polje]]
* [[Negotinsko Polje]]
* [[Niško polje]]
* [[Peštersko polje]]
* [[Petropolje]]
* [[Petrovo Polje]]
* [[Pirotsko polje]]
* [[Prijepolje]]
* [[Rajno Polje]]
* [[Suvo Polje]]
* [[Tometino Polje]]
* [[Vele Polje]]
* [[Veliko Polje, Kragujevac]]
* [[Veliko Polje, Obrenovac]]
* [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija)
* [[Vlaško Polje]]
* [[Vranjsko polje (Srbija)]]
* [[Vrhpolje, Ljubovija]]
* [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje)
* [[Zemunsko Polje]]
* [[Žičko Polje]]
{{div col end}}

=== Ukrajina ===
* [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast)
* Rus´ke Pole (Užgorodska oblast)

== Drugo /Glej tudi ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[poljedelstvo]]
* [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija)
* [[Devica Marija v Polju]]
* [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju
* [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]]
* [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]]
* [[Letališče Polje]]
* [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]])
* [[Marsovo polje, Rim]]
* [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]]
* [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]]
* [[Poljče]] 
* [[Poljčane]] 
* [[Poljica]] 
* [[Poljice]] 
* [[Poljska]] 
* [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' 
* [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 
* [[Rudopolje (razločitev)]] 
* [[Šentjur na Polju]] 
* [[Vrhpolje]] (razločitev)
* [[Zapolje (razločitev)]] 
* [[Donje Polje]] 
* [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] 
* [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? 
* [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]]
* ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997)
* ''Leži, leži ravno polje''
* ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997)
* ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]]
* ''Čez to ravno polje''
* ''Od Celja do Žalca je ravno polje''
* [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno &quot;v Polju&quot;)
* [[Železniška postaja Ljubljana Polje]]
* [[Dvor Mokro polje]] 
* Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica
* [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja
* [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška)
* [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]]
* priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]]
* [[Čudežna polja]]
* [[Teorija polja]]
{{div col end}}

{{georaz}}
{{Wikislovar|polje|Polje}}</text>
      <sha1>axh3nkh9rkkdcp87236j1obqa8afoin</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772410</id>
      <parentid>6772396</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45085-22|~2026-45085-22]] ([[User talk:~2026-45085-22|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-44996-51|~2026-44996-51]]</comment>
      <origin>6770682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25636" sha1="iqbuu7zmwh9ddsijk21sgtpd0xaa42c" xml:space="preserve">'''Polje''' ima več pomenov.
:
{{TOCright}}
== Splošno ==

* [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]])
:* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka)
:* [[kmetijsko polje]]
:** [[poskusno polje]]
* omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: 
:* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]...
:* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje
:* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje
:* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]]

* [[bojno polje]]
** [[minsko polje]]

=== Polje ([[geografija]]) ===

* [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja
:* [[kraško polje]]
::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]]
::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno
::* [[občasno poplavljeno kraško polje]]
:* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]])

=== [[Polje (fizika)]] ===

:* [[skalarno polje]]
::* [[Higgsovo polje]]
:* [[vektorsko polje]]
::* [[centralno polje]]
::* [[gradientno polje]]
::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]]
:* [[Tenzorsko polje]]
:* [[spinorno polje]]
:** [[Diracovo polje]]
:*[[fermionsko polje]]
* [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]]
:* [[elektromagnetno polje]]
::* [[električno polje]]
:::* [[elektrostatično polje]]
:::* [[homogeno električno polje]]
:::* [[nehomogeno električno polje]]
::* [[magnetno polje]]
:::* [[zemeljsko magnetno polje]]
:* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]]
* [[Močna jedrska sila|močno polje]]
* [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]]
:* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta)
:* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde)
:* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]]
:* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]]

**

* [[temperaturno polje]]
* [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]]
* [[časovno polje]]
* [[radioaktivno polje]]
* [[svetlobno polje]]
** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku
** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]], [[Webbovo prvo globoko polje]])
* [[kvantna teorija polja]] 

=== [[Polje (astronomija)]] ===

* [[globoko polje]]
** [[Hubblovo globoko polje]]
** [[Webbovo globoko polje]]

=== [[Polje (matematika)]] ===

* v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]])
* v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika  
:* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]])

==== - ''drugi sorodni pomeni'': ====
* [[svetlobno polje]], ... ??
* napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali)
* [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]]
** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji
* [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji
* del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]]
:* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina  ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice
::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah)
::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice
::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]]
:::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo
:::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč)
::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]]

=== [[Ezoterika]] ===
::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] 

=== [[Polje (računalništvo)]] ===

* [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele
*polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu)

=== Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) ===

* referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]])
* [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...)
:* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. 
== Ravnine, kraška in druga polja ==

===  Slovenija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Ajdovsko polje]]
* [[Apaško polje]]
* [[Begunjsko polje]]
* Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]])
* [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne
* [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje)
* [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje)
* [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]])
* [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]
* [[Braslovško polje]]
* Breško polje (Brezje)
* [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec)
* [[Bukovško polje]]
*[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem)
* [[Cerkniško polje]] (kraško polje)
*[[Čiginjsko polje]]
* [[Čisto polje]]
*[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti)
* [[Dedno polje]] (planina v Julijcih)
* [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]])
* [[Dobravsko polje]]
* [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina)
*[[Dobrniško polje]] (kraško polje)
* [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje)
* [[Dobrunjsko polje]]
*[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče)
*[[Dolgo polje]] (Prekmurje)
*[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja)
* [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.)
*[[Drnovsko polje]]
* [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.)
* [[Goriško polje]] (Goriška ravan) 
*[[Gornje polje]]
* [[Griško polje]]
* [[Grgarsko polje]] (kraško polje)
* [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje)
* [[Homško polje]]
* [[Hudo polje]] (Trnovski gozd)
* [[Janhovsko polje]]
* [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje)
*[[Klanško polje]]
* [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje)
* [[Koprivniško polje]] (kraško polje)
* [[Kozarško polje]]
* [[Kranjsko-Sorško polje]] 
* [[Krško polje]]
*[[Krvavško polje]]
*[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo)
* [[Lijaško polje]]
* [[Litijsko polje]]
* [[Ljubljansko polje]]
* [[Logaško polje]] (kraško polje) 
* [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu
* [[Loško polje]] (kraško polje)
* [[Mengeško polje]]
* [[Mlinsko polje]]
*[[Modrejčansko polje]]
*[[Modrejsko polje]]
* [[Mozeljsko polje]] (kraško polje)
* [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]])
* [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan)
* [[Novo polje]]
* [[Obrško polje]]
*[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina)
* [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini)
* [[Pijavško polje]] (ob Savi)
* [[Planinsko polje]] (kraško polje)
* [[Podgorsko polje]]
*[[Podljubinjsko polje]]
* [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] 
* [[Prestranško-slavinski ravnik]]
* [[Ptujsko polje]]
* [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja)
* [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]])
* [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje)
* [[Radensko polje, Radenci]]
* [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje)
* [[Ravniško polje]] (suho kraško polje)
* [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) 
* [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]])
* [[Ribniško polje]] (kraško polje)
*[[Ročinjsko polje]]
* [[Rudno polje]], planina na Pokljuki
* [[Ruško polje]]
* [[Sajevško polje]] (kraško polje)
* [[Selško polje]]
* [[Seneško polje]] ([[Senešci]])
* [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]])
*[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]])
* [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]])
* [[Sorško polje]] 
* [[Srednje polje]] (Draženci)
*[[Središko polje]] (Središče ob Dravi)
* [[Stanežiško polje]]
* [[Šempasko polje]]
* [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]]
* [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki)
* [[Šentjernejsko polje]]
* [[Šentviško polje]]
* [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]])
* [[Vanganelsko polje]]
* [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih
* [[Viško polje]]
* [[Vremsko polje]]
* [[Vipavsko polje]]
* [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]])
*[[Vrhovsko polje]]
*[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti)
* [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti)
*[[Zajčje polje]] (=kraško polje?)
* [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]])
* [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu)
* [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče)
*[[Žabniško polje]] (Žabnica)
* [[Žalnsko polje]] (kraško polje)
{{div col end}}

=== Južna Avstrija ===

==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ====

* [[Celovško polje]] 
:* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk,
:* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju
:* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori
:* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]]
:* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori
:* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]]
* [[Gosposvetsko polje]]
:* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem.
* [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem
* [[Podjuna|Podjunsko polje]]
:* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]]
:* [[Libuško polje]] pri Libučah
* [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]]
* [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]]

==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ====

* [[Lipniško polje]] pri Lipnici

=== [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) ===
* [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) 
* [[Zuchepoll]] (Suho polje)

== Naselja ==

=== Slovenija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj
* [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin
* [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek
* [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli
* [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica
* [[Polje pri Višnji Gori]]
* [[Polje pri Vodicah]]
* [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani
*[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu
* [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina
* [[Dobro Polje, Radovljica]]
* [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem
* [[Doropolje]], občina Šentjur
* [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice
* [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči
* [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej
* [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina
* [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]]
* [[Mrzlo Polje, Laško]] 
* [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje
* [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana
* [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje
* [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica 
*[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]]

{{div col end}}

=== Avstrijska Koroška ===

* [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]]
* ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'')
* [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels''
* [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal''
* [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici
* [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld''
* [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]]

=== Italija ===

* [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] (o. Gorenji Barnas)
* [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] 
* [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) 
* [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') 
* [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') 
* [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]])

== Naselja in polja v drugih državah ==

V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'.

=== Albanija ===

* [[Savrsko polje]]

=== Bolgarija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]]
* [[Bjalo pole]] (Stara Zagora)
* [[Branipole]] (Plovdiv)
* [[Dălgo Pole]]
* [[Elhovsko pole]]
* [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva
* [[Jasno pole]]
* [[Marino Pole]] (več pomenov)
* [[Ravno pole]]
* [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]])
* [[Slivo pole]]
* [[Široko pole]]
{{div col end}}

=== Bosna in Hercegovina ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Derventa]]
* [[Polje, Konjic]]
* [[Polje, Kreševo]]
* [[Polje Slavka Gavrančića]]
* [[Polje, Velika Kladuša]]
* [[Polje, Višegrad]]
* [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva
*[[Biberovo Polje]]
* [[Bihaćko polje]]
* Bijelo polje
*[[Biletići Polje]]
*(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica)
* [[Bjelajsko polje]]
*[[Borovo Polje]]
* [[Bravsko polje]]
*[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]]
* [[Buturović Polje]]
*[[Carevo polje]] 
*[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]]
*[[Čavčevo Polje]]
*[[Čelikovo Polje]]
* [[Čirkin Polje]]
*[[Čović-Polje]]
* [[Dabarsko polje]]
*[[Dnopolje]]
* [[Dobro Polje, Kalinovik]]
* [[Dolipolje]]
* [[Drvarsko polje]]
*[[Dubičko polje]]
*[[Dugo polje]]
* [[Duvanjsko polje]]
*[[Fatničko polje]]
* [[Gabela Polje]]
* [[Gatačko polje]]
* [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]])
* [[Goransko Polje]]
* [[Grahovsko polje]]
* [[Ilino Polje]]
* [[Ivanjsko polje]]
*[[Kadino polje]]
*[[Kamberovića Polje]]
*[[Konjević Polje]]
* [[Kosovo Polje (Višegrad)]]
*[[Kovačevo Polje]]
* [[Kraljevo Polje]]
* [[Kupreško polje]]
*[[Lašvansko polje]]
* [[Lijevče polje]]
* [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &amp;Resanovačko polje)
* [[Ljubinjsko polje]]
* [[Ljubuško polje]]
* [[Lužansko polje]]
*[[Malo Polje]], Han Pijesak 
* Malo polje, Igman
*[[Marković Polje]]
* [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]])
*[[Modro Polje]]
*[[Mostarsko polje]]
* [[Petrovačko polje]] 
* [[Nevesinjsko polje]]
*[[Orahovičko Polje]]
*[[Orlovo Polje]]
*[[Partizan Polje]]
*[[Pašića polje]]
* [[Podraško polje]] 
*[[Podrašničko polje]]
*[[Polje Bijela]]
*[[Polje Višnjica]]
* [[Popovo polje]]
*[[Posuško polje]]
* [[Prijedorsko polje]]
*[[Rakitno polje]]
* [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] 
* [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]]
*[[Rudo Polje]]
* [[Sarajevsko polje]]
* [[Suho Polje]] (več naselij)
*[[Šujičko polje]]
*[[Topčić Polje]] 
* [[Topuzovo Polje]]
* [[Travničko polje]]
*[[Trbića polje]]
* [[Trebinjsko polje]]
* [[Trnopolje]]
* [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać)
*[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]]
*[[Virsko polje]]
*[[Vranjsko polje (Bosna)]]
* [[Vrhpolje, Sanski Most]]
* [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]]
*[[Željezno Polje]]
{{div col end}}

=== Češka ===

* [[Dobré pole]]
* [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]]
* [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]])
* [[Moravsko polje]]
* [[Vysoké Pole]] (Moravska)
* [[Žižkovo Pole]]

=== Črna gora ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje, Črna gora]]
* [[Polje Crkvičko]]
* Arbeneško polje
* [[Bajovo Polje]]
* [[Barsko polje]]
* [[Begovo polje]]
* [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina)
* [[Bijelo Polje, Podgorica]]
* [[Cetinjsko polje]]
* [[Crkvičko Polje]]
* [[Crmničko polje]]
* [[Čisto Polje]]
* [[Ćemojsko polje]]
* [[Dulipolje]]
* [[Đedovo polje]]
* [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]]
* [[Jasenovo Polje]]
* [[Kočansko Polje]] 
*[[Kutsko Polje]]
* [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]]
* [[Miolje Polje]]
* [[Momišićko polje]]
* [[Mrčevo polje]]
* [[Nikšićko polje]]
* [[Njeguško polje]]
* [[Paripovo polje]]
* [[Pašino Polje]]
* [[Pavino Polje]]
* [[Ražano polje]]
* [[Rudo Polje]]
* [[Savino polje]]
* [[Šćepan Polje]]
* [[Tepačko Polje]]
* [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]]
* [[Ulcinjsko Polje]]
{{div col end}}

=== Grčija ===

* [[Gladno polje]] (deli Veliko in Malo [[Prespansko jezero]])
* [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]])
* [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]])
* [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]])
* [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]]

=== Hrvaška ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku
* Polje [[Bunina]]
* [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku
* [[Polje, Dobrinj]]
* [[Polje Krapinsko]]
* [[Polje, Raša]]
* [[Polje, Slunj]]
* [[Polje Čepić]]
* [[Polje Ozaljsko]]
*[[Arnjevo polje]], Dugi otok
* [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu
* [[Bačko Dobro Polje]]
* [[Bakarsko polje]]
*[[Baško Polje]]
*[[Biđsko polje]]
* Bijelo polje
*[[Bjelo Polje]] 
*[[Bjelopolje]]
* [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet)
* [[Boljunsko Polje]]
*[[Borovačko polje]]
* Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi
* [[Brezovo Polje, Hrvaška]]
*[[Carevo Polje, Hrvaška]]
*[[Čarsko polje]] (Korčula)
* [[Čepićko polje]], Istra
* [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje)
* Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]]
*[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]])
*[[Dinjiško polje]] (otok Pag)
* [[Dnopolje]]
* [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]]
* [[Dračevo Polje]] (Vis)
* [[Drežničko polje]]
*[[Dugo polje]] (Dugi otok)
* [[Dugopolje]]
* [[Dugopolje, Gračac]]
* [[Feričevo polje]]
* [[Gacko polje]]
*[[Glavočevo polje]] (Dugi otok)
* [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] 
* [[Gospićko polje]] 
* [[Gospino polje]], del Dubrovnika
* [[Goveđe Polje]] (Slavonija)
* [[Gračačko polje]]
* [[Grobničko polje]] 
* [[Grubišno Polje]]
*[[Gubavčevo Polje]]
* [[Hrvatsko Polje]]
* [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina)
* [[Ivanovo polje]] (Mljet)
*[[Jakov Polje]]
* [[Jarče Polje]] 
*[[Javornik polje]]
* [[Jelas polje]] (naravni rezervat)
* [[Jezeransko polje]]
* [[Kapetanovo Polje]]
* [[Kneže polje]] (Mljet)
* [[Kninsko Polje]]
* [[Kompolje, Otočac]] 
* [[Kompolje Koreničko]]
* [[Konavosko polje]]
* [[Koreničko polje]]
* Kosovo polje (Dalmacija)
* [[Krasno Polje]]
* [[Krbavsko polje]]
* [[Križpolje]]
* [[Kumrovečko polje]]
* [[Kupčinsko polje]]
* [[Lapačko polje]]
* [[Ličko polje]] ([[Lič]])
* [[Liško polje]] ([[Lika]])
* [[Lipovo Polje]]
* [[Lonjsko polje]] (Lonja)
* [[Lumbardsko polje]] (Korčula)
* [[Malo Polje, Perušić]]
* [[Markovo Polje]] (Zagreb)
*[[Mazinsko polje]]
*[[Mir polje]] 
* [[Mirkopolje]]
*[[Mirlović Polje]]
* [[Mokro Polje]]
*[[Mrkopaljsko polje]]
* [[Mrzlo Polje Žumberačko]]
* [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]]
* [[Mućko polje]]
*[[Odransko polje]]
* [[Ogulinsko polje]]
*[[Paško polje]]
* [[Petrovo polje]] 
*[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)?
* [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda)
* [[Plisko Polje]] (Vis)
* [[Podlapačko polje]]
* [[Poganovačko polje]]
* [[Polačno polje]] (Mljet)
*[[Polje Biševsko]] (Biševo)
*[[Prezidsko polje]]
* [[Radovec Polje]]
* [[Rajino Polje]]
* [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH)
* [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) 
* [[Ročko Polje]]
* [[Rudopolje]]
* [[Rudopolje Bruvanjsko]]
* [[Sinjsko polje]]
* [[Skradinsko Polje]]
*[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) 
* [[Slavsko Polje]]
*[[Smiljansko Polje]]
*[[Sovinjsko Polje]]
*[[Sridnje polje]] (Dugi otok) 
* [[Srpsko polje]] (Lika)
* [[Stajničko polje]]
* [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]]
* [[Šipansko polje]] ([[Šipan]])
* [[Široko Polje]] (Đakovo)
*[[Terezino Polje]]
* [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje)
* [[Vedro Polje, Sunja]]
* [[Veliko Polje, Zagreb]]
* [[Veliko Polje, Lukač]]  
* [[Veliko polje]]
*[[Vranjsko polje]]
*[[Vrbničko polje]]
* [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]])
*[[Vrhovinsko polje]]
*[[Vrličko polje]]
*[[Vrpolje]] (razločitev)
* [[Vučipolje]] (2 naselji)
* [[Zapolje]] 
*[[Zapolje Brodsko]]
*[[Žrnovsko polje]] (Korčula)
{{div col end}}

=== Italija ===
* [[Marsovo polje, Rim]]

=== Kosovo ===
* [[Juničko polje]]
* [[Labsko polje]]
* [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]])
* [[Opolje]] (občina)

=== Litva ===
* [[Marijampolė]]

=== Madžarska ===
* [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'')

=== Nemčija ===
* [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]])

=== Poljska ===
* [[Białopole]]
* [[Dolne Pole]]
* [[Krasne Pole]] (ob češki meji)
* [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]]
* [[Lęgnickie Pole]]
* [[Opole]]
* [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]]
* [[Stare Pole]]
* [[Turze Pole]]

=== Rusija ===
* [[Belopolje]]
* [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]])
* [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]])
* [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]]

=== Severna Makedonija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]]
* [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]])
* [[Kumanovsko polje]]
* [[Lazaropole]]
* [[Ovče pole]]
* [[Strumičko pole]]
* [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi &quot;Pole&quot; (Severna Makedonija, Grčija)
* [[Struško Pole]]
* [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]]
* [[Belo pole]], Občina Dolneni
* [[Bitolsko pole]]
* [[Ćeramidničko pole]]
* [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]]
* [[Gladno pole]] v Pelagoniji
* [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu
{{div col end}}

=== Slovaška ===
* [[Dlhé Pole]]
* [[Škovránčie pole]] (Bratislava)
* [[Španie Pole]] 
* [[Tehelné pole]] (Bratislava)
* [[Veľké Pole]]

=== Srbija ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Bačko Dobro Polje]]
* [[Banjsko polje]]
* Banjsko Polje?
* [[Banovo Polje]] 
* [[Bapsko Polje]]
* [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu
* [[Bresno Polje]]
* [[Dobro Polje, Boljevac]]
* [[Dobro Polje, Crna Trava]]
* [[Dugo Polje]]
* [[Gvozdačko Polje]]
* [[Kalipolje]]
* [[Koštan polje]]
* [[Leskovačko polje]]
* [[Liso Polje]]
* [[Lozničko Polje]]
* [[Marijino polje]]
* [[Negotinsko Polje]]
* [[Niško polje]]
* [[Peštersko polje]]
* [[Petropolje]]
* [[Petrovo Polje]]
* [[Pirotsko polje]]
* [[Prijepolje]]
* [[Rajno Polje]]
* [[Suvo Polje]]
* [[Tometino Polje]]
* [[Vele Polje]]
* [[Veliko Polje, Kragujevac]]
* [[Veliko Polje, Obrenovac]]
* [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija)
* [[Vlaško Polje]]
* [[Vranjsko polje (Srbija)]]
* [[Vrhpolje, Ljubovija]]
* [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje)
* [[Zemunsko Polje]]
* [[Žičko Polje]]
{{div col end}}

=== Ukrajina ===
* [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast)
* Rus´ke Pole (Užgorodska oblast)

== Drugo /Glej tudi ==
{{div col|colwidth=24em}}
* [[poljedelstvo]]
* [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija)
* [[Devica Marija v Polju]]
* [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju
* [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]]
* [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]]
* [[Letališče Polje]]
* [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]])
* [[Marsovo polje, Rim]]
* [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]]
* [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]]
* [[Poljče]] 
* [[Poljčane]] 
* [[Poljica]] 
* [[Poljice]] 
* [[Poljska]] 
* [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' 
* [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 
* [[Rudopolje (razločitev)]] 
* [[Šentjur na Polju]] 
* [[Vrhpolje]] (razločitev)
* [[Zapolje (razločitev)]] 
* [[Donje Polje]] 
* [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] 
* [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? 
* [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]]
* ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997)
* ''Leži, leži ravno polje''
* ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997)
* ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]]
* ''Čez to ravno polje''
* ''Od Celja do Žalca je ravno polje''
* [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno &quot;v Polju&quot;)
* [[Železniška postaja Ljubljana Polje]]
* [[Dvor Mokro polje]] 
* Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica
* [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja
* [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška)
* [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]]
* priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]]
* [[Čudežna polja]]
* [[Teorija polja]]
{{div col end}}

{{georaz}}
{{Wikislovar|polje|Polje}}</text>
      <sha1>iqbuu7zmwh9ddsijk21sgtpd0xaa42c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aristotel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422</id>
    <revision>
      <id>6772370</id>
      <parentid>6772008</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:15:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50467-15</username>
        <id>265913</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6772370</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10815" sha1="axnhazv88fwshqgufbsifizdx2rj45h" xml:space="preserve">{{Infopolje Filozof
| region           = Zahodna filozofija
| era              = [[Antična Grčija]]
| color            = #B0C4DE
| image_name       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| name             = Aristotel
| native_name      = Ἀριστοτέλης
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| school_tradition = [[peripatetiki]]&lt;br /&gt;[[aristotelizem]]
| main_interests   = [[metafizika]], [[logika]], [[teologija]], [[dialektika]], [[sofistika]], [[retorika]], [[Dramatika|drama]], [[politika]], [[etika]], [[psihologija]], [[biologija]], [[zoologija]]
| notable_ideas    = [[bitnost]], [[konceptualizem]], [[pragibalec]], [[propozicionalna logika]], [[dramski trikotnik]]
| influences       = [[Platon]]{{·}} [[Sokrat]]{{·}} [[Heraklit Mračni|Heraklit]]{{·}} [[Empedoklej]]{{·}} [[Demokrit]]{{·}} [[eleati]]
| influenced       = celotno [[filozofija|filozofijo]] [[Zahodna filozofija|zahodne]] [[helenizem|helenistične]] tradicije, [[krščanstvo|krščansko]], [[islam]]sko ter [[judovstvo|judovsko]] [[teologija|teologijo]], razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih]] [[znanost]]i ter [[umetnost]]i. Nekatere osebe: [[Aleksander Veliki]]{{·}} [[Ptolemej]]{{·}} [[ibn Sina]]{{·}} [[ibn Rušd]]{{·}} [[Mojzes Majmonid|Majmonid]]{{·}} [[Albert Veliki]]{{·}} [[Sveti Tomaž Akvinski|Akvinski]]{{·}} [[Francisco Suárez|Suárez]]{{·}} [[René Descartes|Descartes]]{{·}} [[Baruch Spinoza|Spinoza]]{{·}} [[Edmund Husserl|Husserl]]{{·}} [[Martin Heidegger|Heidegger]]{{·}} [[Jacques Maritain|Maritain]] in še mnogo drugih.
| box_width        = 26em
}}

'''Aristótel''' ({{jezik-grc|Ἀριστοτέλης|Aristŏtélēs}}), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], * [[384 pr. n. št.]], [[Stagira]], (grška kolonija na makedonskem polotoku [[Halkidika|Halkidiki]]), [[Trakija]], † [[7. marec]] [[322 pr. n. št.]], [[Halkida]] (Kalcis), otok [[Evboja]].

Njegov učitelj je bil [[Platon]], vendar pa je Aristotel bodisi sam utemelljil številne discipline bodisi bistveno vplival nanje, tako na filozofijo znanja in znanosti, logiko, biologijo, fiziko, etiko, politično teorijo in teorijo poezije. Iz njegovih idej se je razvil [[aristotelizem]].

== Življenjepis luka krenker ==

Aristotel je živel med letoma 384 in 324 pr. n št. Rodil se je na otoku [[Evboja.]] Izhajal je iz bogate meščanske družine. Njegov oče Nikomah je bil namreč za tiste čase zdravnik. Pri 17-ih Letih se je Aristotel odpravil v [[Atene]], kjer se je vpisal v Akademijo. Izučil se je za dobrega znanstvenika, filozofa. Poleg tega je bil učenec in kritik [[Platon]]a za katerega je dejal: »Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica.«, s tem pa izkazal globoko spoštovanje do njega. Platon je uporabljal samo razum, Aristotel pa tudi čute. Ni bil samo zadnji veliki grški filozof, temveč je bil tudi prvi veliki biolog v Evropi. Ukvarjal se je z izredno veliko stvarmi, nekatere vede je formuliral povsem na novo in položil njihove temelje, ki so jih kasneje razvijali drugi znanstveniki. Ima izredno velik pomen v evropski kulturi, ravno on je ustvaril strokovni jezik, ki ga posamezne znanstvene panoge uporabljajo še danes. Bil je izredno velik sistematik, ukvarjal se je z biologijo, filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, etiko, politiko...Aristotel je kritiziral svet idej. Ta naj bi bil preveč onostranski, nadzemeljski in abstrakten. Trdil je, da se moramo zavedati za svet tukaj(materialni svet). Zanimal naj bi nas konkreten človek, ki je družbeno bitje, katerega značilnost je umovanje, česar druga bitja nimajo. Njegov sklep je da, je človek bitje, ki ima besedo. Za stvari pravi, da so lahko aktualne (torej so, obstajajo; so dejansko, stvarno) ali pa potencialne (jih še ni, zato ne obstajajo; so le možnost).
Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur »(u)manjka meja«. ali karkoli določilnega.
Prav tako je razvil strokovni jezik, ki so ga uporabljali do renesanse. Aristotel je bil učitelj [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], s katerim je razvil dobro prijateljstvo. Ta mu je pomagal finančno z materialnimi pripomočki, zanj pa je ustnovil tudi knjižnico. Aristotel je veljal za avtoriteto. Bil je dober v fiziki, biologiji in astronimiji. Bil je tudi uradni začetnik literarne teorije, logike, retorike, zgodovine in filozofije.

== Razdelitev filozofije ==
[[Slika:Ikusgela_-_Aristoteles.webm|thumb|Kratka predstavitev Aristotelovega življenja in dela s podnapisi]]
Zelo znana je Aristotelova razdelitev filozofije. V njegovem času sta bili filozofija in [[znanost]] identični, tako da gre v bistvu za prvo evropsko [[klasifikacija znanosti|klasifikacijo znanosti]].

* teoretična filozofija (prva filozofija, matematika, fizika)
* praktična filozofija (etika, politika, ekonomija)
* poietična filozofija (iz grščine ''poieo'', ustvarim)

Beseda »fizika«, ki jo najdemo tudi kot naslov Aristotelovega dela, označuje znanost o naravi in bi jo danes prevedli kot »[[naravoslovje]]«.
''»Prva filozofija«'' zajema [[ontologija|ontologijo]] in [[teologija|teologijo]]. (Temo prve filozofije obravnavajo Aristotelovi spisi, naknadno naslovljeni [[Metafizika]].)

Teoretično znanje je samo sebi namen. Praktično in poietično znanje imata dodaten namen, namreč (dobro) nehanje in (lepo ali koristno) delo. Glede na vrsto predmetov se teoretično znanje deli na:
# Prva filozofija ( &quot;metafizika&quot;) se ukvarja (s teorijo substance, teorijo načel in teologijo) neodvisnimi in nespremenljivimi temami
# Naravoslovje z neodvisnim in spremenljivim
# matematika z nesamostojnim in nespremenljivim (Met. VI 1). 
V tej razvrstitvi imajo zdi se posebno vlogo spisi, ki so jih zbrali šele po Aristotelovi smrti v t. i. ''Organonu.'' Najbolj pomembne med njimi je mogoče razvrstiti takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomembna dela
! ‚Organon‘ !! teoretična znanja !! praktična znanja !! Poetična znanja
|-
| ''[[Kategorija|Kategorije]]'' (Cat.) || ''[[Metafizika|Metafizika]]'' (Met.) {{COBISS|ID=44482305}}|| ''[[Nikomahova etika]]'' (EN){{COBISS|ID=	117612544}} || ''[[Retorika]]'' (Rhet.){{COBISS|ID=	258032640}}
|-
| ''[[De interpretatione]]'' (Int.) || ''[[Fizika]]'' (Phys.) {{COBISS|ID=	213671168}}|| ''[[Eudemova etika]]'' (EE) || ''[[Poetika (Aristotel)|Poetika]]'' (Poet.) 
|-
| ''[[Analytica priora]]'' (An. pr.) || ''[[De anima]]'' (An.) || ''[[Politika]]'' (Pol.){{COBISS|ID=252552448}} 
|-
| ''[[Analytica posteriora]]'' (An. post.) || ''[[Historia animalium]]'' (HA) ||   ||
|-
| ''[[Topik (Aristoteles)|Topik]]'' (Top.) || ''[[De generatione et corruptione]]'' (Gen. corr.) ||     ||
|-
| ''Sofistika'' (Soph. el.) || ''[[De generatione animalium]]'' (GA) ||     ||
|-
| || ''[[De partibus animalium]]'' (PA) ||  
|}
=== Aristotel in neskončnost ===

Aristotelu pripisujemo tudi uvedbo razlike med aktualno in potencialno neskončnostjo. Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur »(u)manjka meja«. ali karkoli določilnega.
To razlaga s človeškimi pokolenji. Število bodočih pokolenj je aktualno neskončno (se lahko uresniči). Toda zaenkrat bi to bila za Aristotela le potencialna neskončnost, saj pravi, da je ta neizčrpna - potencialno se sicer aktualizira - iz možnosti preide v dejansko, vendar le v skromnem obsegu - uresniči se le del tega, kar je na razpolago, kajti nikakor niso izčrpane vse potencialnosti (možnosti). Poglejmo primer tvojih sorodnikov. V tem trenutku (aktualnost) jih je končno število. Možnosti je številno: da se silno razmožite ali pa ne. Tej možnosti pravi Aristotel potencialna neskončnost. Če bi se uresničila, bi govorili o aktualni neskončnosti.
Neskončnost z dodajanjem v primeru določene kvantitete (oziroma kozmosa), Aristotel trdi, da ne more biti ne dejansko ne potencialno neskončnega univerzuma, kajti (glej zgoraj) ne more obstajati dejansko neskončno razsežno telo. Vendar kozmos ne more biti niti potencialno neskončen, kar je posledica Aristotelovega prepričanja, da je »materija (kozmosa) večna in da ni nič narejenega iz nič«, kajti svet vsebuje vso obstoječo materijo, ki obstaja v omejeni količini. Rečeno drugače, Aristotel ni nikoli pozabil, da nič ne nastane iz nič, ali še drugače, Aristotel ni dopuščal možnosti, da bi lahko neka moč kaj ustvarila iz nič. Iz tega sledi, da mora biti kozmos nujno neskončen v trajanju.

== Izbrana dela ==
* ''[[Organon]]'' ali ''Orodje'', ki ga sestavljajo: ''Kategorije'', ''O izjavljanju'', ''Prva analitika'', ''Druga analitika'', ''Topike'', ''O modrovalskih ovržbah'',
* ''[[Retorika (Aristotel)|Retorika]]'' (''Ars Rhetorica''),
* ''[[Poetika (Aristotel)|Poetika]]'' (''Ars Poetica''),
* ''[[Nikomahova etika]]'' (''Ethica Nicomachea''), izdala v slovenščini [[Slovenska matica]],
* ''[[Politika (Aristotel)|Politika]]'' (''Politica''),
* ''[[Ekonomika]]'' (''Oeconomica''),
* ''[[Zgodovina živih bitij]]'' (''Historia Animalium''),
* ''[[Fizika (Aristotel)|Fizika]]'' (''Physica''), izdala v slovenščini Slovenska matica, prevajalec Valentin Kalan,
* ''[[O nebu]]'' (''De Caelo''),
* ''[[Meteorologija (Aristotel)|Meteorologija]]'' (''Meteorologica''),
* ''[[O Vesolju]]'' (''De Mundo''),
* ''[[Metafizika (Aristotel)|Metafizika]]'' (''Metaphysica''),
* ''[[O duši]]'' (izvirno ''Peri Psyches'', [[latinščina|latinsko]] ''De Anima''), izdala v slovenščini Slovenska matica

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam starogrških filozofov]]

== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
;O Aristotelu
{{Wikiquote}}
{{Commons}}
* http://plato.stanford.edu/entries/aristotle/|Aristotle{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Aristotel - Christopher Shields
* http://www.iep.utm.edu/a/ Natančnejši seznam prispevkov
* http://www.ucl.ac.uk/philosophy/adobedocs/AristotleBibliography.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120129182931/http://www.ucl.ac.uk/philosophy/adobedocs/AristotleBibliography.pdf |date=2012-01-29 }} Bibliografija po temah (PDF; 38&amp;nbsp;kB)
* http://www.youtube.com/watch?v=-cF_QPZsCiQ Aristotel - Interview - [[Christof Rapp]] (audio)

;Aristotelova dela
{{Wikisource}}

* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/vor?lookup=aristotle;collection=Perseus%3Acollection%3AGreco-Roman;group=fieldcat;target=en%2C0;alts=1;extern=1;doctype=Text;detail=Creator#Creator besedila (grščina/angleščina) - Projekt Perseus
* http://classics.mit.edu/Browse/browse-Aristotle.html Aristotelova dela (angl) (MIT Classics)

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Starogrški metafiziki]]</text>
      <sha1>axnhazv88fwshqgufbsifizdx2rj45h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772730</id>
      <parentid>6772370</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:18:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50467-15|~2026-50467-15]] ([[User talk:~2026-50467-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:NDG|NDG]]</comment>
      <origin>6671018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10802" sha1="1ly81gmpl20uo5r0o5mju2dteydm4ar" xml:space="preserve">{{Infopolje Filozof
| region           = Zahodna filozofija
| era              = [[Antična Grčija]]
| color            = #B0C4DE
| image_name       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| name             = Aristotel
| native_name      = Ἀριστοτέλης
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| school_tradition = [[peripatetiki]]&lt;br /&gt;[[aristotelizem]]
| main_interests   = [[metafizika]], [[logika]], [[teologija]], [[dialektika]], [[sofistika]], [[retorika]], [[Dramatika|drama]], [[politika]], [[etika]], [[psihologija]], [[biologija]], [[zoologija]]
| notable_ideas    = [[bitnost]], [[konceptualizem]], [[pragibalec]], [[propozicionalna logika]], [[dramski trikotnik]]
| influences       = [[Platon]]{{·}} [[Sokrat]]{{·}} [[Heraklit Mračni|Heraklit]]{{·}} [[Empedoklej]]{{·}} [[Demokrit]]{{·}} [[eleati]]
| influenced       = celotno [[filozofija|filozofijo]] [[Zahodna filozofija|zahodne]] [[helenizem|helenistične]] tradicije, [[krščanstvo|krščansko]], [[islam]]sko ter [[judovstvo|judovsko]] [[teologija|teologijo]], razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih]] [[znanost]]i ter [[umetnost]]i. Nekatere osebe: [[Aleksander Veliki]]{{·}} [[Ptolemej]]{{·}} [[ibn Sina]]{{·}} [[ibn Rušd]]{{·}} [[Mojzes Majmonid|Majmonid]]{{·}} [[Albert Veliki]]{{·}} [[Sveti Tomaž Akvinski|Akvinski]]{{·}} [[Francisco Suárez|Suárez]]{{·}} [[René Descartes|Descartes]]{{·}} [[Baruch Spinoza|Spinoza]]{{·}} [[Edmund Husserl|Husserl]]{{·}} [[Martin Heidegger|Heidegger]]{{·}} [[Jacques Maritain|Maritain]] in še mnogo drugih.
| box_width        = 26em
}}

'''Aristótel''' ({{jezik-grc|Ἀριστοτέλης|Aristŏtélēs}}), [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]], * [[384 pr. n. št.]], [[Stagira]], (grška kolonija na makedonskem polotoku [[Halkidika|Halkidiki]]), [[Trakija]], † [[7. marec]] [[322 pr. n. št.]], [[Halkida]] (Kalcis), otok [[Evboja]].

Njegov učitelj je bil [[Platon]], vendar pa je Aristotel bodisi sam utemelljil številne discipline bodisi bistveno vplival nanje, tako na filozofijo znanja in znanosti, logiko, biologijo, fiziko, etiko, politično teorijo in teorijo poezije. Iz njegovih idej se je razvil [[aristotelizem]].

== Življenjepis ==

Aristotel je živel med letoma 384 in 324 pr. n št. Rodil se je na otoku [[Evboja.]] Izhajal je iz bogate meščanske družine. Njegov oče Nikomah je bil namreč za tiste čase zdravnik. Pri 17-ih Letih se je Aristotel odpravil v [[Atene]], kjer se je vpisal v Akademijo. Izučil se je za dobrega znanstvenika, filozofa. Poleg tega je bil učenec in kritik [[Platon]]a za katerega je dejal: »Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica.«, s tem pa izkazal globoko spoštovanje do njega. Platon je uporabljal samo razum, Aristotel pa tudi čute. Ni bil samo zadnji veliki grški filozof, temveč je bil tudi prvi veliki biolog v Evropi. Ukvarjal se je z izredno veliko stvarmi, nekatere vede je formuliral povsem na novo in položil njihove temelje, ki so jih kasneje razvijali drugi znanstveniki. Ima izredno velik pomen v evropski kulturi, ravno on je ustvaril strokovni jezik, ki ga posamezne znanstvene panoge uporabljajo še danes. Bil je izredno velik sistematik, ukvarjal se je z biologijo, filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, etiko, politiko...Aristotel je kritiziral svet idej. Ta naj bi bil preveč onostranski, nadzemeljski in abstrakten. Trdil je, da se moramo zavedati za svet tukaj(materialni svet). Zanimal naj bi nas konkreten človek, ki je družbeno bitje, katerega značilnost je umovanje, česar druga bitja nimajo. Njegov sklep je da, je človek bitje, ki ima besedo. Za stvari pravi, da so lahko aktualne (torej so, obstajajo; so dejansko, stvarno) ali pa potencialne (jih še ni, zato ne obstajajo; so le možnost).
Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur »(u)manjka meja«. ali karkoli določilnega.
Prav tako je razvil strokovni jezik, ki so ga uporabljali do renesanse. Aristotel je bil učitelj [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], s katerim je razvil dobro prijateljstvo. Ta mu je pomagal finančno z materialnimi pripomočki, zanj pa je ustnovil tudi knjižnico. Aristotel je veljal za avtoriteto. Bil je dober v fiziki, biologiji in astronimiji. Bil je tudi uradni začetnik literarne teorije, logike, retorike, zgodovine in filozofije.

== Razdelitev filozofije ==
[[Slika:Ikusgela_-_Aristoteles.webm|thumb|Kratka predstavitev Aristotelovega življenja in dela s podnapisi]]
Zelo znana je Aristotelova razdelitev filozofije. V njegovem času sta bili filozofija in [[znanost]] identični, tako da gre v bistvu za prvo evropsko [[klasifikacija znanosti|klasifikacijo znanosti]].

* teoretična filozofija (prva filozofija, matematika, fizika)
* praktična filozofija (etika, politika, ekonomija)
* poietična filozofija (iz grščine ''poieo'', ustvarim)

Beseda »fizika«, ki jo najdemo tudi kot naslov Aristotelovega dela, označuje znanost o naravi in bi jo danes prevedli kot »[[naravoslovje]]«.
''»Prva filozofija«'' zajema [[ontologija|ontologijo]] in [[teologija|teologijo]]. (Temo prve filozofije obravnavajo Aristotelovi spisi, naknadno naslovljeni [[Metafizika]].)

Teoretično znanje je samo sebi namen. Praktično in poietično znanje imata dodaten namen, namreč (dobro) nehanje in (lepo ali koristno) delo. Glede na vrsto predmetov se teoretično znanje deli na:
# Prva filozofija ( &quot;metafizika&quot;) se ukvarja (s teorijo substance, teorijo načel in teologijo) neodvisnimi in nespremenljivimi temami
# Naravoslovje z neodvisnim in spremenljivim
# matematika z nesamostojnim in nespremenljivim (Met. VI 1). 
V tej razvrstitvi imajo zdi se posebno vlogo spisi, ki so jih zbrali šele po Aristotelovi smrti v t. i. ''Organonu.'' Najbolj pomembne med njimi je mogoče razvrstiti takole: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Pomembna dela
! ‚Organon‘ !! teoretična znanja !! praktična znanja !! Poetična znanja
|-
| ''[[Kategorija|Kategorije]]'' (Cat.) || ''[[Metafizika|Metafizika]]'' (Met.) {{COBISS|ID=44482305}}|| ''[[Nikomahova etika]]'' (EN){{COBISS|ID=	117612544}} || ''[[Retorika]]'' (Rhet.){{COBISS|ID=	258032640}}
|-
| ''[[De interpretatione]]'' (Int.) || ''[[Fizika]]'' (Phys.) {{COBISS|ID=	213671168}}|| ''[[Eudemova etika]]'' (EE) || ''[[Poetika (Aristotel)|Poetika]]'' (Poet.) 
|-
| ''[[Analytica priora]]'' (An. pr.) || ''[[De anima]]'' (An.) || ''[[Politika]]'' (Pol.){{COBISS|ID=252552448}} 
|-
| ''[[Analytica posteriora]]'' (An. post.) || ''[[Historia animalium]]'' (HA) ||   ||
|-
| ''[[Topik (Aristoteles)|Topik]]'' (Top.) || ''[[De generatione et corruptione]]'' (Gen. corr.) ||     ||
|-
| ''Sofistika'' (Soph. el.) || ''[[De generatione animalium]]'' (GA) ||     ||
|-
| || ''[[De partibus animalium]]'' (PA) ||  
|}
=== Aristotel in neskončnost ===

Aristotelu pripisujemo tudi uvedbo razlike med aktualno in potencialno neskončnostjo. Neskončno mu ne pomeni le neskončno veliko, temveč tudi neurejenost - skratka vse, kar se ne da dokončno definirati. To je tisto, čemur »(u)manjka meja«. ali karkoli določilnega.
To razlaga s človeškimi pokolenji. Število bodočih pokolenj je aktualno neskončno (se lahko uresniči). Toda zaenkrat bi to bila za Aristotela le potencialna neskončnost, saj pravi, da je ta neizčrpna - potencialno se sicer aktualizira - iz možnosti preide v dejansko, vendar le v skromnem obsegu - uresniči se le del tega, kar je na razpolago, kajti nikakor niso izčrpane vse potencialnosti (možnosti). Poglejmo primer tvojih sorodnikov. V tem trenutku (aktualnost) jih je končno število. Možnosti je številno: da se silno razmožite ali pa ne. Tej možnosti pravi Aristotel potencialna neskončnost. Če bi se uresničila, bi govorili o aktualni neskončnosti.
Neskončnost z dodajanjem v primeru določene kvantitete (oziroma kozmosa), Aristotel trdi, da ne more biti ne dejansko ne potencialno neskončnega univerzuma, kajti (glej zgoraj) ne more obstajati dejansko neskončno razsežno telo. Vendar kozmos ne more biti niti potencialno neskončen, kar je posledica Aristotelovega prepričanja, da je »materija (kozmosa) večna in da ni nič narejenega iz nič«, kajti svet vsebuje vso obstoječo materijo, ki obstaja v omejeni količini. Rečeno drugače, Aristotel ni nikoli pozabil, da nič ne nastane iz nič, ali še drugače, Aristotel ni dopuščal možnosti, da bi lahko neka moč kaj ustvarila iz nič. Iz tega sledi, da mora biti kozmos nujno neskončen v trajanju.

== Izbrana dela ==
* ''[[Organon]]'' ali ''Orodje'', ki ga sestavljajo: ''Kategorije'', ''O izjavljanju'', ''Prva analitika'', ''Druga analitika'', ''Topike'', ''O modrovalskih ovržbah'',
* ''[[Retorika (Aristotel)|Retorika]]'' (''Ars Rhetorica''),
* ''[[Poetika (Aristotel)|Poetika]]'' (''Ars Poetica''),
* ''[[Nikomahova etika]]'' (''Ethica Nicomachea''), izdala v slovenščini [[Slovenska matica]],
* ''[[Politika (Aristotel)|Politika]]'' (''Politica''),
* ''[[Ekonomika]]'' (''Oeconomica''),
* ''[[Zgodovina živih bitij]]'' (''Historia Animalium''),
* ''[[Fizika (Aristotel)|Fizika]]'' (''Physica''), izdala v slovenščini Slovenska matica, prevajalec Valentin Kalan,
* ''[[O nebu]]'' (''De Caelo''),
* ''[[Meteorologija (Aristotel)|Meteorologija]]'' (''Meteorologica''),
* ''[[O Vesolju]]'' (''De Mundo''),
* ''[[Metafizika (Aristotel)|Metafizika]]'' (''Metaphysica''),
* ''[[O duši]]'' (izvirno ''Peri Psyches'', [[latinščina|latinsko]] ''De Anima''), izdala v slovenščini Slovenska matica

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam starogrških filozofov]]

== Zunanje povezave ==
{{Wiktionary}}
;O Aristotelu
{{Wikiquote}}
{{Commons}}
* http://plato.stanford.edu/entries/aristotle/|Aristotle{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Aristotel - Christopher Shields
* http://www.iep.utm.edu/a/ Natančnejši seznam prispevkov
* http://www.ucl.ac.uk/philosophy/adobedocs/AristotleBibliography.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120129182931/http://www.ucl.ac.uk/philosophy/adobedocs/AristotleBibliography.pdf |date=2012-01-29 }} Bibliografija po temah (PDF; 38&amp;nbsp;kB)
* http://www.youtube.com/watch?v=-cF_QPZsCiQ Aristotel - Interview - [[Christof Rapp]] (audio)

;Aristotelova dela
{{Wikisource}}

* [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/vor?lookup=aristotle;collection=Perseus%3Acollection%3AGreco-Roman;group=fieldcat;target=en%2C0;alts=1;extern=1;doctype=Text;detail=Creator#Creator besedila (grščina/angleščina) - Projekt Perseus
* http://classics.mit.edu/Browse/browse-Aristotle.html Aristotelova dela (angl) (MIT Classics)

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Starogrški metafiziki]]</text>
      <sha1>1ly81gmpl20uo5r0o5mju2dteydm4ar</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velike Lašče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3612</id>
    <revision>
      <id>6772466</id>
      <parentid>6731113</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:41:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>+ slika cerkve</comment>
      <origin>6772466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8078" sha1="c1kxjr4vj393txw15lgr54f3wbrsdm6" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10113008_b4
| latd = 45 |latm = 50 |lats = 10.67 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 38 |longs = 15.89 |longEW = E
|najdisi=Velike+Lašče
|slika=Velike Lasce Slovenia.jpg
|povrsina=6,00
|prebivalstvo=747
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=526,5
|postna=1315
|posta=Velike Lašče
|obcina=Velike Lašče
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Velike Lašče - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt = 15946
 | občina = Velike Lašče
}}
}}

'''Velike Lašče '''so gručasto središčno [[naselje]] z nekaj nad 700 prebivalci, sedež [[občina Velike Lašče|istoimenske občine]]. Nahajajo se sredi večinoma kmetijskega območja, na nižji vzpetini, ob [[Glavna cesta G2-106|glavni cesti]] [[Škofljica]]–[[Kočevje]]. 

Po naselju se imenuje [[Velikolaška pokrajina]], ki je zaradi vložkov neprepustnih kamnin in prevladujočih [[trias]]nih [[dolomit]]ov neprepusten svet sredi obsežne zakrasele okolice. V kraju se odcepita cesti proti [[Podsmreka pri Velikih Laščah|Podsmreki]] in [[Mala Slevica|Mali Slevici]] oziroma proti številnim drugim vasicam na tem razmeroma gosto poseljenem območju. V okolici so manjši zaselki »Kijani«, »Sela« in »Pod Kolodvorom«, kjer je [[železniško postajališče]] ob nekoliko na vzhod pomaknjeni [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|progi Grosuplje–Kočevje]]. Ob glavni cesti je globok kraški dol s [[potok]]om [[Šumnik]]om, na južnem robu naselja pa ponika potok [[Cereja]].

V Velikih Laščah sta oddelek [[Zavod za gozdove Slovenije|Zavoda za gozdove Slovenije]] in [[kmetijska zadruga]], ki ima široko razpredeno mrežo kooperantov za izdelavo [[suha roba|suhe robe]], včasih pa sta bili tudi [[tovarna]] kovinskih izdelkov [[Igo]], [[sirarna]] [[Ljubljanske mlekarne|Ljubljanskih mlekarn]],

Na trgu pred cerkvijo je spomenik pisatelju [[Fran Levstik|Franu Levstiku]] iz leta 1889, ki ga je ustvaril [[Franc Jontez]].

== Zgodovina ==
[[File:Velike Lašče - Levstik monument.jpg|thumb|left|Spomenik Franu Levstiku]]
Velike Lašče se prvič omenjajo leta 1145 v listini [[oglejski patriarh|oglejskega patriarha]] Peregrina, ustanovitelja stiškega samostana, kot »''villa Lasis''«. Pristavo v Laščah je stiškemu samostanu podaril eden izmed gospodov [[Višnjegorski]]h.

Izraz ''villa'', ki je [[latinščina|latinski]], pomeni veliko kmetijo, kakršne so ustanavljali kralji in drugi posvetni in cerkveni mogočneži, da bi jim prinašale dohodke. Drugi del ''Lasis'' pomeni [[krčevina|krčevino]] oziroma laze, saj je naselbina nastala na izkrčeni površini. V stiškem [[urbar]]ju iz leta 1505 so Lašče poimenovane [[nemščina|nemško]] »''Groslasitsch''«, oziroma »''Grosslaschitz''«. 

Prvotne Lašče so stale na Selih, ob stari rimski cesti (blizu današnje železniške postaje). Tu naj bi stala tudi že cerkvica za prvotne prebivalce. Leta 1469 so Lašče na Selih požgali [[Turki]], ki so uničili tudi večino vasi med [[Ig]]om in Kočevjem. Po požigu so začele nastajati druge Lašče na današnji lokaciji. Nastale so v zaščiti hrastovega gozda »Ščita«.Temu delu kraja še danes pravijo tako. [[turški vpadi|Turški napadi]] so se vrstili še naprej, zato je stiški opat naročil, da se cerkev v Laščah zavaruje z obzidjem. Okoli cerkve je nastal [[tabor (fortifikacija)|tabor]], kamor so se ljudje zatekli pred nevarnostjo. Znotraj tabora je bilo tudi pokopališče. Stiški samostan je leta 1658 zaradi slabega gospodarjenja začel opuščati svoje posestvo. Prodal ga je [[Ortnek|ortneškemu]] graščaku Lichtenbergu. Leta 1749 pa so Lašče prišle v posest [[Auerspergi|turjaških grofov]].
 
V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je prišlo v Velikih Laščah do spopada med avstrijsko četo in francoskimi vojaki. Francoski general je bil ravno pri obedu, ko je napadla avstrijska vojska. Francosko vojsko so razkropili in nagnali v beg. Ta beg so Avstrijci poimenovali »zajčji lov«, ker je moral sovražnik tako hitro bežati, največ skozi goščavo in hribovje. 

Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja dvostolpna župnijska [[cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|cerkev Marijinega rojstva]] zgrajena v [[novoromanski slog|novoromanskem slogu]]. 10 let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg. 

Leta 1913 so Lašče postale [[trg]]. Dobile so tudi svoj grb, na katerem je bil upodobljen vzpenjajoči se srebrni pegaz, ki ponazarja pesniški in pisateljski utrip teh krajev. 
Ob začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na [[Slovenija|Slovenskem]], so aprila 1941 Velike Lašče zasedli [[Italijani]]. Tu je bila močna italijanska posadka, utrjena z bunkerji in obdana z bodečo žico. Ljudje so na začetku v večini podpirali [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]]. V Velikih Laščah je bil ustanovljen rajonski odbor OF. Na [[partizan]]ske akcije (napad na [[karabinjer]]sko postajo v [[Turjak]]u in drugje) so Italijani odgovarjali s požigi okoliških vasi, zapiranjem prebivalcev in streljanjem talcev. Ob stopnjevanju partizanskega nasilja so začele po okoliških vaseh nastajati [[vaške straže]]. V samih Laščah vaška straža ni bila ustanovljena. Leta 1942 je v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] izbruhnila državljanska vojna med partizani in protikomunistično usmerjenimi skupinami. Terjala je veliko število žrtev na velikolaškem območju.

Po italijanski kapitulaciji, leta 1943 so se oddelki vaških straž iz Dobrepolja in Ribnice zbrali v Velikih Laščah, od koder so odšli na Turjak. Turjaški grad so zavzeli partizani in ujete odpeljali v Velike Lašče. Tu so jih zaprli v skladišča pri železniški postaji, ki so služila kot zapor za nasprotnike komunizma. Nekaj izmed ujetnikov je bilo ustreljenih v bližnjem gozdu, večino so odpeljali v [[Kočevski Rog]].

[[Slika:Velike Lašče, cerkev Marijino rojstvo (2025).jpg|sličica|Cerkev Marijinega rojstva (2025)]]
[[Slika:Javorškova rojstna hiša.jpeg|thumb|right|250px|Javorškova rojstna hiša]]
Konec novembra leta 1943 je bila v Laščah ustanovljena [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] postojanka pod nemškim okriljem. Postojanko so partizani uničili. Kmalu je bila postojanka obnovljena, zdržala je do maja 1945, ko so enote 15. in 18. divizije JA osvobodile Lašče.

Po vojni so bile Velike Lašče obnovljene. Zaslovele so predvsem po [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], [[Josip Stritar|Josipu Stritarju]] in v naselju rojenem [[Jože Javoršek|Jožetu Javoršku]]. Zaradi teh znamenitih mož, ki so se rodili v kraju in bližnji okolici, so dobile vzdevek ''slovenske Atene''.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Debeljak, Janez. ''Popotovanje k Levstiku''. Maribor, 1981.
* Deterding, Manfred in Edi Zgonc. ''Popotovanje k zibelki slovenske knjige''. Velike Lašče, 1996.
* Kos, Milko. ''Gradivo za historično topografijo Slovenije''. Ljubljana, 1975.
* Nučič, France. ''Zamolčane žrtve komunizma v župnijah Velike Lašče in Škocjan pri Turjaku med drugo svetovno vojno in po njej 1941-1947''. Videm Dobrepolje, 1999.
* ''500 let Lašč''. Velike Lašče, 1970.
* ''Zbornik Velike Lašče'.' Ljubljana, 1986.

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Male Lašče]]
* [[Velikolaška kulturna pot]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.velike-lasce.si/ Velike Lašče], uradna stran občine.
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=54&amp;Itemid=13 gremoVEN.com - Rašica]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/velikolaska_kulturna_pot.html Velikolaška kulturna pot]

{{Velike Lašče}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja Občine Velike Lašče]]
[[Kategorija:Velike Lašče| ]]</text>
      <sha1>c1kxjr4vj393txw15lgr54f3wbrsdm6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772512</id>
      <parentid>6772466</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:06:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>+ zamenjava panorame, Infobox</comment>
      <origin>6772512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8099" sha1="bwc0t783nb6xce2nhhjz72vlq82wgi7" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10113008_b4
| latd = 45 |latm = 50 |lats = 10.67 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 38 |longs = 15.89 |longEW = E
|najdisi=Velike+Lašče
|slika=Velike Lašče, panorama (Slovenija, 2025).jpg
|povrsina=6,00
|prebivalstvo=747
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=526,5
|postna=1315
|posta=Velike Lašče
|obcina=Velike Lašče
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Velike Lašče - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt = 15946
 | občina = Velike Lašče
}}
}}

'''Velike Lašče '''so gručasto središčno [[naselje]] z nekaj nad 700 prebivalci, sedež [[občina Velike Lašče|istoimenske občine]]. Nahajajo se sredi večinoma kmetijskega območja, na nižji vzpetini, ob [[Glavna cesta G2-106|glavni cesti]] [[Škofljica]]–[[Kočevje]]. 

Po naselju se imenuje [[Velikolaška pokrajina]], ki je zaradi vložkov neprepustnih kamnin in prevladujočih [[trias]]nih [[dolomit]]ov neprepusten svet sredi obsežne zakrasele okolice. V kraju se odcepita cesti proti [[Podsmreka pri Velikih Laščah|Podsmreki]] in [[Mala Slevica|Mali Slevici]] oziroma proti številnim drugim vasicam na tem razmeroma gosto poseljenem območju. V okolici so manjši zaselki »Kijani«, »Sela« in »Pod Kolodvorom«, kjer je [[železniško postajališče]] ob nekoliko na vzhod pomaknjeni [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|progi Grosuplje–Kočevje]]. Ob glavni cesti je globok kraški dol s [[potok]]om [[Šumnik]]om, na južnem robu naselja pa ponika potok [[Cereja]].

V Velikih Laščah sta oddelek [[Zavod za gozdove Slovenije|Zavoda za gozdove Slovenije]] in [[kmetijska zadruga]], ki ima široko razpredeno mrežo kooperantov za izdelavo [[suha roba|suhe robe]], včasih pa sta bili tudi [[tovarna]] kovinskih izdelkov [[Igo]], [[sirarna]] [[Ljubljanske mlekarne|Ljubljanskih mlekarn]],

Na trgu pred cerkvijo je spomenik pisatelju [[Fran Levstik|Franu Levstiku]] iz leta 1889, ki ga je ustvaril [[Franc Jontez]].

== Zgodovina ==
[[File:Velike Lašče - Levstik monument.jpg|thumb|left|Spomenik Franu Levstiku]]
Velike Lašče se prvič omenjajo leta 1145 v listini [[oglejski patriarh|oglejskega patriarha]] Peregrina, ustanovitelja stiškega samostana, kot »''villa Lasis''«. Pristavo v Laščah je stiškemu samostanu podaril eden izmed gospodov [[Višnjegorski]]h.

Izraz ''villa'', ki je [[latinščina|latinski]], pomeni veliko kmetijo, kakršne so ustanavljali kralji in drugi posvetni in cerkveni mogočneži, da bi jim prinašale dohodke. Drugi del ''Lasis'' pomeni [[krčevina|krčevino]] oziroma laze, saj je naselbina nastala na izkrčeni površini. V stiškem [[urbar]]ju iz leta 1505 so Lašče poimenovane [[nemščina|nemško]] »''Groslasitsch''«, oziroma »''Grosslaschitz''«. 

Prvotne Lašče so stale na Selih, ob stari rimski cesti (blizu današnje železniške postaje). Tu naj bi stala tudi že cerkvica za prvotne prebivalce. Leta 1469 so Lašče na Selih požgali [[Turki]], ki so uničili tudi večino vasi med [[Ig]]om in Kočevjem. Po požigu so začele nastajati druge Lašče na današnji lokaciji. Nastale so v zaščiti hrastovega gozda »Ščita«.Temu delu kraja še danes pravijo tako. [[turški vpadi|Turški napadi]] so se vrstili še naprej, zato je stiški opat naročil, da se cerkev v Laščah zavaruje z obzidjem. Okoli cerkve je nastal [[tabor (fortifikacija)|tabor]], kamor so se ljudje zatekli pred nevarnostjo. Znotraj tabora je bilo tudi pokopališče. Stiški samostan je leta 1658 zaradi slabega gospodarjenja začel opuščati svoje posestvo. Prodal ga je [[Ortnek|ortneškemu]] graščaku Lichtenbergu. Leta 1749 pa so Lašče prišle v posest [[Auerspergi|turjaških grofov]].
 
V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je prišlo v Velikih Laščah do spopada med avstrijsko četo in francoskimi vojaki. Francoski general je bil ravno pri obedu, ko je napadla avstrijska vojska. Francosko vojsko so razkropili in nagnali v beg. Ta beg so Avstrijci poimenovali »zajčji lov«, ker je moral sovražnik tako hitro bežati, največ skozi goščavo in hribovje. 

Velike Lašče je leta 1857 prizadel hud požar. Zgorelo je 44 hiš in 80 gospodarskih poslopij. Nove hiše, ki so nastale na pogorišču so bile vse zidane. Iz tega časa izhaja današnja dvostolpna župnijska [[cerkev Marijinega rojstva, Velike Lašče|cerkev Marijinega rojstva]] zgrajena v [[novoromanski slog|novoromanskem slogu]]. 10 let pozneje so podrli tabor okoli cerkve. Z materialom tabora so nasuli trg. 

Leta 1913 so Lašče postale [[trg]]. Dobile so tudi svoj grb, na katerem je bil upodobljen vzpenjajoči se srebrni pegaz, ki ponazarja pesniški in pisateljski utrip teh krajev. 
Ob začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na [[Slovenija|Slovenskem]], so aprila 1941 Velike Lašče zasedli [[Italijani]]. Tu je bila močna italijanska posadka, utrjena z bunkerji in obdana z bodečo žico. Ljudje so na začetku v večini podpirali [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]]. V Velikih Laščah je bil ustanovljen rajonski odbor OF. Na [[partizan]]ske akcije (napad na [[karabinjer]]sko postajo v [[Turjak]]u in drugje) so Italijani odgovarjali s požigi okoliških vasi, zapiranjem prebivalcev in streljanjem talcev. Ob stopnjevanju partizanskega nasilja so začele po okoliških vaseh nastajati [[vaške straže]]. V samih Laščah vaška straža ni bila ustanovljena. Leta 1942 je v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] izbruhnila državljanska vojna med partizani in protikomunistično usmerjenimi skupinami. Terjala je veliko število žrtev na velikolaškem območju.

Po italijanski kapitulaciji, leta 1943 so se oddelki vaških straž iz Dobrepolja in Ribnice zbrali v Velikih Laščah, od koder so odšli na Turjak. Turjaški grad so zavzeli partizani in ujete odpeljali v Velike Lašče. Tu so jih zaprli v skladišča pri železniški postaji, ki so služila kot zapor za nasprotnike komunizma. Nekaj izmed ujetnikov je bilo ustreljenih v bližnjem gozdu, večino so odpeljali v [[Kočevski Rog]].

[[Slika:Velike Lašče, cerkev Marijino rojstvo (2025).jpg|sličica|Cerkev Marijinega rojstva (2025)]]
[[Slika:Javorškova rojstna hiša.jpeg|thumb|right|250px|Javorškova rojstna hiša]]
Konec novembra leta 1943 je bila v Laščah ustanovljena [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] postojanka pod nemškim okriljem. Postojanko so partizani uničili. Kmalu je bila postojanka obnovljena, zdržala je do maja 1945, ko so enote 15. in 18. divizije JA osvobodile Lašče.

Po vojni so bile Velike Lašče obnovljene. Zaslovele so predvsem po [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]], [[Fran Levstik|Franu Levstiku]], [[Josip Stritar|Josipu Stritarju]] in v naselju rojenem [[Jože Javoršek|Jožetu Javoršku]]. Zaradi teh znamenitih mož, ki so se rodili v kraju in bližnji okolici, so dobile vzdevek ''slovenske Atene''.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Debeljak, Janez. ''Popotovanje k Levstiku''. Maribor, 1981.
* Deterding, Manfred in Edi Zgonc. ''Popotovanje k zibelki slovenske knjige''. Velike Lašče, 1996.
* Kos, Milko. ''Gradivo za historično topografijo Slovenije''. Ljubljana, 1975.
* Nučič, France. ''Zamolčane žrtve komunizma v župnijah Velike Lašče in Škocjan pri Turjaku med drugo svetovno vojno in po njej 1941-1947''. Videm Dobrepolje, 1999.
* ''500 let Lašč''. Velike Lašče, 1970.
* ''Zbornik Velike Lašče'.' Ljubljana, 1986.

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Male Lašče]]
* [[Velikolaška kulturna pot]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.velike-lasce.si/ Velike Lašče], uradna stran občine.
* [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=54&amp;Itemid=13 gremoVEN.com - Rašica]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/velikolaska_kulturna_pot.html Velikolaška kulturna pot]

{{Velike Lašče}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja Občine Velike Lašče]]
[[Kategorija:Velike Lašče| ]]</text>
      <sha1>bwc0t783nb6xce2nhhjz72vlq82wgi7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Evropa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4781</id>
    <revision>
      <id>6772365</id>
      <parentid>6691449</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:52:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Politična geografija */ Severna Makedonija!</comment>
      <origin>6772365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44540" sha1="bfcb9x4xmxfo7wnzk368ia5il2mt5z6" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
{{Infopolje celina
|title = Evropa
|image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]]
|area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}}
|population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.)
|density = 79,2 preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; 
|demonym = [[Evropejci]]
|countries = 50 (in 6 spornih)
|list_countries = &lt;!--List of sovereign states and dependent territories in Europe-&gt;
|languages = &lt;!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--&gt;
|time = [[UTC]] do [[UTC+6]]
|internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]])
|cities = Metropolitanska območja v Evropi
 {{ubl
  &lt;!--1--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]&lt;!--15.885.000--&gt;
  &lt;!--2--&gt;|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]&lt;!--13.187.000--&gt;
  &lt;!--3--&gt;|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]&lt;!--10.975.000--&gt;
  &lt;!--4--&gt;|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]&lt;!--10.149.000--&gt;
  &lt;!--5--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]&lt;!--6.722.000--&gt;
  &lt;!--6--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]&lt;!--6.183.000--&gt;
  &lt;!--7--&gt;|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]&lt;!--5.264.000--&gt;
  &lt;!--8--&gt;|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]&lt;!--5.132.000--&gt;
  &lt;!--9--&gt;|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]&lt;!--4.656.000--&gt;
  &lt;!--10--&gt;|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]&lt;!--4.006.000--&gt;&lt;ref name=Demographia&gt;[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]&lt;/ref&gt;
  &lt;!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--&gt;
 }}
}}

[[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]]
'''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu – 700.990.000 – pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Po drugi strani k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Evrope}}

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]].

V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Srbije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|3.stoletja.]].

Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[Sovjetska zveza]] in nato [[Japonska|Slovenija]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem|sarijhozijcem]] in leta 1933 v Bosni in Hercegovini [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO|LORKID]] vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko.

Leta 265 je bila v Nemčiji odprta [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine.

== Geografija ==
{{zemljevid Evrope|float=right}}
{{glavni|Geografija Evrope}}

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&amp;nbsp;km daleč od najbližjega morja.

=== Delitev Evrope ===
Evropo lahko razdelimo na podlagi narodne sestave, političnih razmerij, gospodarskega razvoja ali lege. 

Glede na lego držav Evropo delimo na:
* Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
* Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta.
* Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Severna Makedonija
* Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
* Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
* Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: [[Evropska Rusija]], Ukrajina, Belorusija, Moldavija

=== Podnebje Evrope ===
Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

=== Rastlinstvo ===
[[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]]
V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi znaša komaj 2–3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

== Politična geografija ==
{{galerija
|title=Politični zemljevidi Evrope
|width=250 | lines=4
|align=center
|Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}}
|Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}&lt;/ref&gt;
{{legend|#4080FF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#00FF00|Južna Evropa}}
|Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]]
{{legend|#007FFF|Severna Evropa}}
{{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}}
{{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}}
{{legend|#66FF00|Južna Evropa}}
{{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}}
{{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}}
{{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}}
{{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}}
{{legend|#FFC0CB|Severna Azija}}
{{legend|#CD00CC|Srednja Azija}}
{{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}}
|Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke
{{legend|#003399|Trenutne članice}}
{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}
{{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}}
|Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva
|Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO
{{legend|#000080|članice le v EU}}
{{legend|#FF6600|članice le v NATO}}
{{legend|#800080|članice obeh}}
|Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije&lt;ref&gt;http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf&lt;/ref&gt;
}}
[[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij &lt;br&gt;
1. {{zastava države|Albanija}}&lt;br&gt;
2. {{zastava države|Andora}}&lt;br&gt;
3. {{zastava države|Avstrija}}&lt;br&gt;
4. {{zastava države|Belgija}}&lt;br&gt;
5. {{zastava države|Belorusija}}&lt;br&gt;
6. {{zastava države|Bolgarija}}&lt;br&gt;
7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}&lt;br&gt;
8. {{zastava države|Češka}}&lt;br&gt;
9. {{zastava države|Danska}}&lt;br&gt;
10. {{zastava države|Estonija}}&lt;br&gt;
11. {{zastava države|Finska}}&lt;br&gt;
12. {{zastava države|Francija}}&lt;br&gt;
13. {{zastava države|Grčija}}&lt;br&gt;
14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)&lt;br&gt;
15. {{zastava države|Hrvaška}}&lt;br&gt;
16. {{zastava države|Irska}}&lt;br&gt;
17. {{zastava države|Islandija}}&lt;br&gt;
18. {{zastava države|Italija}}&lt;br&gt;
19. {{zastava države|Latvija}}&lt;br&gt;
20. {{zastava države|Lihtenštajn}}&lt;br&gt;
21. {{zastava države|Litva}}&lt;br&gt;
22. {{zastava države|Luksemburg}}&lt;br&gt;
23. {{zastava države|Madžarska}}&lt;br&gt;
24. {{zastava države|Severna Makedonija}}&lt;br&gt;
25. {{zastava države|Malta}}&lt;br&gt;
26. {{zastava države|Moldavija}}&lt;br&gt;
27. {{zastava države|Monako}}&lt;br&gt;
28. {{zastava države|Nemčija}}&lt;br&gt;
29. {{zastava države|Nizozemska}}&lt;br&gt;
30. {{zastava države|Norveška}}&lt;br&gt;
31. {{zastava države|Poljska}}&lt;br&gt;
32. {{zastava države|Portugalska}}&lt;br&gt;
33. {{zastava države|Romunija}}&lt;br&gt;
34. {{zastava države|Rusija}} (delno)&lt;br&gt;
35. {{zastava države|San Marino}}&lt;br&gt;
36. {{zastava države|Slovaška}}&lt;br&gt;
37. {{zastava države|Slovenija}}&lt;br&gt;
38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})&lt;br&gt;
39. {{zastava države|Španija}}&lt;br&gt;
40. {{zastava države|Švedska}}&lt;br&gt;
41. {{zastava države|Švica}}&lt;br&gt;
42. {{zastava države|Turčija}} (delno)&lt;br&gt;
43. {{zastava države|Ukrajina}}&lt;br&gt;
44. {{zastava države|Vatikan}}&lt;br&gt;
45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}&lt;br&gt;

Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):&lt;br&gt;
{{zastava države|Armenija}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Azerbajdžan}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Ciper}}&lt;br&gt;
{{zastava države|Gruzija}}]]
[[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]]

Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ALB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Albanija|text=none}}
| [[Albanija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 28.748
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.831.741
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98,5
| [[Tirana]]
| Shqipëria
|-|
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AND}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Andora|text=none}}
| [[Andora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 468
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68.403
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 146,2
| [[Andorra la Vella]]
| Andorra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ARM}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Armenija|text=none}}
| [[Armenija]] {{cref2|j}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.229.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Erevan]]
| Hayastan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AUT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}}
| [[Avstrija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.858
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.169.929
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 97,4
| [[Dunaj]]
| Österreich
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|AZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}}
| [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 86.600
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.165.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 105,8
| [[Baku]]
| Azǝrbaycan
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BEL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Belgija|text=none}}
| [[Belgija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 30.528
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.007.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 360,6
| [[Bruselj]]
| België/Belgique/Belgien 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BLR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| N/A
| [[Belorusija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 207.560
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.458.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,6
| [[Minsk]]
| Belarus
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BUL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}}
| [[Bolgarija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110.910
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.621.337
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 68,7
| [[Sofija]]
| Bălgarija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|BIH}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}}
| [[Bosna in Hercegovina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 51.129
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.843.126
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75,2
| [[Sarajevo]]
| Bosna i Hercegovina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CYP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ciper|text=none}}
| [[Ciper]] {{cref2|d|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.251
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 788.457
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 85
| [[Nikozija]]
| Kýpros/Kıbrıs 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CZE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Češka|text=none}}
| [[Češka]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78.866
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.256.760
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 130,1
| [[Praga]]
| Česká republika
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MNE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Črna gora|text=none}}
| [[Črna gora]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.812
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 616.258
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 44,6
| [[Podgorica]]
| Crna Gora
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|DEN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Danska|text=none}}
| [[Danska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 43.094
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.564.219
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129
| [[København]]
| Danmark
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|EST}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Estonija|text=none}}
| [[Estonija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45.226
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.340.194
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Talin]]
| Eesti
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FIN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Finska|text=none}}
| [[Finska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 336.593
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.157.537
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,3
| [[Helsinki]]
| Suomi/Finland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|FRA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Francija|text=none}}
| [[Francija]] {{cref2|g}} 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 547.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 63.182.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 115,5
| [[Pariz]]
| France
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GRE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Grčija|text=none}}
| [[Grčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131.957
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.815.187
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,7
| [[Atene]]
| Elláda
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Gruzija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}}
| [[Gruzija]] {{cref2|l}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 69.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.661.473
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64
| [[Tbilisi]]
| Sakartvelo
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|CRO}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}}
| [[Hrvaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 56.542
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.437.460
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 77,7
| [[Zagreb]]
| Hrvatska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{flagicon|IRL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{Coat of arms|Irska|text=none}}
| [[Irska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot; | 70.280
| style=&quot;text-align:right;&quot; | 4.234.925
| style=&quot;text-align:right;&quot; | 60,3
| [[Dublin]]
| Éire/Ireland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ISL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Islandija|text=none}}
| [[Islandija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 103.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 307.261
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2,7
| [[Reykjavík]]
| Ísland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ITA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Italija|text=none}}
| [[Italija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 301.230
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 59.530.464
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 197,7
| [[Rim]]
| Italia
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|KAZ}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}}
| [[Kazahstan]] {{cref2|i}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.724.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15.217.711
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,6
| [[Astana]]
| Qazaqstan/Kazahstan 
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LVA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Latvija|text=none}}
| [[Latvija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.589
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.067.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 34,2
| [[Riga]]
| Latvija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LIE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}}
| [[Lihtenštajn]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 160
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32.842
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 205,3
| [[Vaduz]]
| Liechtenstein
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LTU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Litva|text=none}}
| [[Litva]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 65.200
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.988.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 45,8
| [[Vilna]]
| Lietuva
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|LUX}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}}
| [[Luksemburg]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.586
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 448.569
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 173,5
| [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
| Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|HUN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}}
| [[Madžarska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93.030
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.075.034
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 108,3
| [[Budimpešta]]
| Magyarország
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MKD}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Severna Makedonija|text=none}}
| [[Severna Makedonija]] 
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 25.713
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.054.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 81,1
| [[Skopje]]
| Severna Makedonija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MLT}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Malta|text=none}}
| [[Malta]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 316
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 397.499
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.257,9
| [[Valletta]]
| Malta
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MDA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}}
| [[Moldavija]] {{cref2|a|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 33.843
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.434.547
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 131,0
| [[Kišinjev]]
| Moldova
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|MON}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Monako|text=none}}
| [[Monako]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1,95
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 31.987
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.403,6
| [[Monako]]
| Monaco
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|GER}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}}
| [[Nemčija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 357.021
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 83.251.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 233,2
| [[Berlin]]
| Deutschland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NED}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}}
| [[Nizozemska]] {{cref2|h}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.526
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16.318.199
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 393,0
| [[Amsterdam]]
| Nederland
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|NOR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Norveška|text=none}}
| [[Norveška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 385.178
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.018.836
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 15,5
| [[Oslo]]
| Norge
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Poljska|text=none}}
| [[Poljska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 312.685
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 38.625.478
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 123,5
| [[Varšava]]
| Polska
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|POR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}}
| [[Portugalska]] {{cref2|e}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91.568
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.409.995
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 110,1
| [[Lizbona]]
| Portugal
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ROU}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Romunija|text=none}}
| [[Romunija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 238.391
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 21.698.181
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,0
| [[Bukarešta]]
| România
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|RUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Rusija|text=none}}
| [[Rusija]] {{cref2|b}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 17.075.400
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 142.200.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8,3
| [[Moskva]]
| Rossiya
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SMR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|San Marino|text=none}}
| [[San Marino]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.730
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 454,6
| [[San Marino (mesto)|San Marino]]
| San Marino
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}}
| [[Slovaška]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.845
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5.422.366
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 111,0
| [[Bratislava]]
| Slovensko
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SVN}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}}
| [[Slovenija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 20.273
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.050.189
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 101
| [[Ljubljana]]
| Slovenija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SRB}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Srbija|text=none}}
| [[Srbija]] {{cref2|f}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 88.361
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.120.666
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 91,9
| [[Beograd]]
| Srbija
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|ESP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Španija|text=none}}
| [[Španija]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 504.851
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 47.059.533
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 93,2
| [[Madrid]]
| España
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SWE}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švedska|text=none}}
| [[Švedska]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 449.964
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 9.090.113
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 19,7
| [[Stockholm]]
| Sverige
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|SUI}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Švica|text=none}}
| [[Švica]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 41.290
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 7.507.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 176,8
| [[Bern]]
| Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|TUR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Turčija|text=none}}
| [[Turčija]] {{cref2|m}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 783.562
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 75.627.384
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 98
| [[Ankara]]
| Türkiye
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UKR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}}
| [[Ukrajina]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 603.700
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 48.396.470
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 80,2
| [[Kijev]]
| Ukrajina
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|Vatican City}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}}
| [[Vatikan]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 0,44
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 2.045,5
| [[Vatikan]]
| Status Civitatis Vaticanæ
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{flagicon|UK}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}}
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244.820
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 61.100.835
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 244,2
| [[London]]
| United Kingdom
|-class=&quot;sortbottom&quot; style=&quot;font-weight:bold;&quot;
| colspan=&quot;3&quot; | Skupaj
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.180.000{{cref2|n|3}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 742.000.000{{cref2|n|4}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70
|}

Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN:

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;

! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Zastava]]
! style=&quot;line-height:95%; width:2em&quot; class=&quot;unsortable&quot; | [[Grb]]
! Ime
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Abhazija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}}
| [[Abhazija]] {{cref2|p|1}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 8.432
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 216.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 29
| [[Suhumi]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Kosovo}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}}
| [[Kosovo]] {{cref2|o}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 10.887
| style=&quot;text-align:right;&quot; |&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 1.804.838
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 220
| [[Priština]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Gorski Karabah}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}}
| [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 11.458
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 138.800
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 12
| [[Stepanakert]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Severni Ciper}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}}
| [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.355
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 265.100
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| [[Nikozija]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Južna Osetija}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 3.900
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 70.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 18
| [[Chinvali]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;| {{flagicon|Pridnjestrska republika}}
| style=&quot;text-align:center&quot;| N/A
| [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}}
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.163
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 537.000
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 133
| [[Tiraspol]]
|}

V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo.

{| class=&quot;references-small sortable wikitable&quot;
|-
! Ime ozemlja, z zastavo
! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]&lt;br /&gt;(km²)
! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]&lt;br /&gt;(ocena 1. julij 2002)
! Gostota prebivalstva&lt;br /&gt;(na km²)
! [[Glavno mesto]]
|-
| {{Flag|Åland}} (Finska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 13.517
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 26.008
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 16,8
| [[Mariehamn]]
|-
| {{Flag|Ferski otoki}} (Danska)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 1.399
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 46.011
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 32,9
| [[Tórshavn]]
|-
| {{Flag|Gibraltar}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 5,9
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 27.714
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 4.697,3
| [[Gibraltar]]
|-
| {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 78
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 64.587
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 828,0
| [[St. Peter Port]]
|-
| {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 572
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 73.873
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 129,1
| [[Douglas (Otok Man)|Douglas]]
|-
| {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK)
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 116
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 89.775
| style=&quot;text-align:right;&quot;| 773,9
| [[Saint Helier]]
|}

== Demografija ==
[[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]]

== Mednarodne organizacije ==

{{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}}
{{-}}

==Opombe==
{{Cnote2 Begin}}
{{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}}
{{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}}
{{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}}
{{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}}
{{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}}
{{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}}
{{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}}
{{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}}
{{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}}
{{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160709035525/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo |date=2016-07-09 }} places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&amp;ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.&lt;/ref&gt; Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]]  [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}}
{{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.&lt;ref&gt;[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006232527/http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm |date=2010-10-06 }}, the [[Council of Europe]] [https://web.archive.org/web/20120717005814/http://www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&amp;l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [https://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110112060752/http://www.euro.who.int/en/where-we-work |date=2011-01-12 }}, [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131205015818/http://www.unicef.org/infobycountry/index.html |date=2013-12-05 }}, [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130723024001/https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states |date=2013-07-23 }}, [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210509184812/http://www.euronews.net/weather |date=2021-05-09 }}, [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219144231/http://data.worldbank.org/region/ECA |date=2011-02-19 }}, [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619042326/http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html |date=2012-06-19 }}, [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&amp;srn=1&amp;ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312052346/http://www.osce.org/who/item/83 |date=2012-03-12 }}, [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140316170515/http://www1.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument |date=2014-03-16 }}, [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140517181616/http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05 |date=2014-05-17 }}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219144231/http://data.worldbank.org/region/ECA |date=2011-02-19 }}, [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;&gt;Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]]  [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: &quot;The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories.&quot; The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016075816/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo |date=2015-10-16 }},[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&amp;Rootmap=georgi&amp;Mode=d&amp;SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}&lt;/ref&gt; Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena.
{{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}}
{{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}}
{{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}}
{{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,&lt;ref name=&quot;W.Asia&quot;/&gt; ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}}
{{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}}
{{Cnote2 End}}

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{wikislovar}}
{{Zbirka|Europe|Evropa}}

{{Evropa}}
{{Celine}}
{{Zemlja}}

[[Kategorija:Evropa| ]]
[[Kategorija:Celine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bfcb9x4xmxfo7wnzk368ia5il2mt5z6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5408</id>
    <revision>
      <id>6772465</id>
      <parentid>6745987</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:41:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772465</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35227" sha1="1hh2fv1flyj7jaew71cvvyug46gmq27" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Vodotok
| name         = Sava
| image         = PanoramskaRadeceinSplav.jpg
| image_caption            = Sava v [[Radeče|Radečah]]
| source1             = Kot [[Sava Dolinka]] izvira v [[Zelenci]]h pri [[Podkoren]]u 
| source1_coordinates = {{koord|46|29|32.20|N|13|44|16.65|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}}
| mouth              = [[Donava]], [[Beograd]], [[Srbija]] 
| mouth_coordinates = {{koord|44|49|54.00|N|20|26|59.00|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}}
| basin_countries    = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Srbija]],
| length             = 947 km (s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]), od tega v Sloveniji 221 km in 4 km po meji &lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2013-12-14|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| basin_size          = 95.719 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (v Sloveniji 10.724 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) &lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;/&gt;
| source1_elevation          = 833 m
| mouth_elevation    = 67 m
| discharge1          = 271,7 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s (Čatež) &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot;&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls Vodna bilanca Slovenije 1971-2000, Preglednica 10: Karakteristični pretoki].&lt;/ref&gt;
| map        = Savarivermap.png
| map_caption           = Zemljevid porečja reke Save
}}
'''Sáva''' (hrv. in srb. ''Sava'') je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] in Jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]], najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za [[Tisa|Tiso]]). Marsikdaj se navaja kot severna meja [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]].

Povirje Save leži v celoti v [[Slovenija|Sloveniji]], njenemu porečju pripada več kot polovica slovenskega ozemlja. Ima dva povirna kraka, vendar navadno štejemo [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] kot njen glavni krak. Izvira v [[Zelenci]]h pri [[Podkoren]]u, teče proti vzhodu in jugovzhodu ter se pod [[Radovljica|Radovljico]] združi s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]], ki priteka iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. Združena reka nadaljuje svoj tok po [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], se v ozki soteski prebije skozi [[Posavsko hribovje]], prečka [[Krška kotlina|Krško kotlino]] in pod [[Brežice|Brežicami]] vstopi v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Večinoma teče po široki dolini po njenem južnem robu na [[Hrvaška|Hrvaškem]], nato tvori severno mejo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] s Hrvaško, kratek odsek predstavlja mejo med [[Srbija|Srbijo]] in BiH, na koncu pa v celoti po Srbiji (delno kot meja z Avtonomno pokrajino [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]]) in se pri [[Beograd]]u izlije v [[Donava|Donavo]].

Večji levi pritoki Save so [[Tržiška Bistrica]], [[Kokra]], [[Kamniška Bistrica]] in [[Savinja]] v Sloveniji ter [[Sotla]], [[Krapina (reka)|Krapina]], [[Lonja (reka)|Lonja]], Orljava in Bosut na Hrvaškem.

Večji desni pritoki Save so [[Sora]], [[Ljubljanica]], [[Mirna]] in [[Krka]] v Sloveniji ter [[Kolpa]] na Hrvaškem, [[Una]], [[Vrbas (reka)|Vrbas]], [[Bosna (reka)|Bosna]] na meji BiH, [[Drina]] na meji BiH in Srbije ter [[Kolubara]] v Srbiji.

== Opis reke ==
{{see also|Sava Dolinka|Sava Bohinjka}}
Enotna reka Sava se začne na sotočju [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] in [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] v skoraj 100 m globoki dolini pod mestom [[Radovljica]]. Po koncu zadnje ledene dobe, ko so ledeniki počasi izginili in je pobočja sčasoma prerasel gozd, se je močno zmanjšal dotok proda in drugega plavja v reko, zato je reka začela odnašati svoje lastne naplavine. Ker pa ima v sedanjem času manjši strmec kot v ledenih dobah, znaša višinska razlika med Savo in širokim dnom [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] pri Radovljici okoli 90 m, pri [[Ljubljana|Ljubljani]] pa komaj okoli 20 m.
[[File:Sava at Okroglo.jpg|thumb|left|Sava pri Okroglem]]

Vse do [[Kranj]]a teče Sava po jugozahodnem robu kotline, na obeh straneh, še posebno na levem bregu pa jo spremljajo obsežne prodne terase s polji in vasmi ([[Dobrave]]). Ob sami reki je le nekaj manjših vasi (mdr. [[Podnart]], poteka pa po njej [[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|železniška proga Ljubljana-Jesenice]]. Pri Kranju, ki stoji na izrazitem pomolu nad sotočjem Save in levega pritoka [[Kokra|Kokre]], vstopi reka na [[Kranjsko-Sorško polje]], a ga prečka po ozki, do 50 m globoki dolini [[Zarica]], zarezani v apnenčasti konglomerat, v kateri sta zajezitveni jezeri za HE [[hidroelektrarna Mavčiče|Mavčiče]] in [[hidroelektrarna Medvode|Medvode]] ([[Trbojsko jezero|Trbojsko]] in [[Zbiljsko jezero]]). V [[Medvode|Medvodah]] dobi z desne pritok [[Sora|Soro]], prečka kratko ožino pri [[Medno|Mednem]] in vstopi na [[Ljubljansko polje]], kjer teče v glavnem proti jugovzhodu po severnem obrobju [[Ljubljana|Ljubljane]].

[[File:Saveschlucht zwischen Lubljana und Trbovlje.jpg|thumb|left|Soteska Save med Ljubljano in Trbovljami, pogled z vlaka]]
[[Slika:soteska save.jpg|sličica|desno|350px|Soteska Save med Zagorjem in Trbovljami]]
Na vzhodnem koncu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] pri [[Dolsko|Dolskem]] vstopi Sava v slikovito sotesko, s katero se je vrezala prav po sredini [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] in izdelala skoraj 50&amp;nbsp;km dolgo in do 500 m globoko [[soteska|sotesko]], eno najslikovitejših v vsej [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V nekoliko razširjenem delu doline stoji na obeh bregovih reke [[Litija]], dolvodno so ob levih pritokih Save mesta [[Zagorje ob Savi]], [[Trbovlje]] in [[Hrastnik]]. Nastala so v 19. stoletju ob rudnikih [[Premog|rjavega premoga]], zaradi katerega so po soteski speljali tudi [[Južna železnica|Južno železnico]]. Pri [[Zidani Most|Zidanem Mostu]] se Savi z leve pridruži [[Savinja]], na njunem sotočju je nastalo pomembno železniško križišče. Pri [[Radeče|Radečah]] se dolina Save nekoliko razširi in reka teče proti jugovzhodu mimo [[Sevnica|Sevnice]], kjer se ji z desne pridruži [[Mirna]], do [[Krško|Krškega]]. Tu se pokrajina odpre v [[Krška kotlina|Krško kotlino]], v katero je Sava nasula velik prodni [[vršaj]] in z njim potisnila desni pritok [[Krka|Krko]] prav pod vznožje [[Gorjanci|Gorjancev]]. Šele pri [[Brežice|Brežicah]] se tudi Sava približa obronkom Gorjancev in tu se pod mestom vanjo izlije [[Krka]]. Svoj tok proti [[Hrvaška|Hrvaški]] nadaljuje proti jugovzhodu po tektonskem jarku med grudama [[Gorjanci|Gorjancev]] in Marije Gorice, koder je že v davnini vodila pomembna prometna pot med Srednjo Evropo in [[Balkan]]om. Malo niže doseže slovensko-hrvaško mejo, teče nekaj časa po njej, dobi z leve pritok [[Sotla|Sotlo]] in vstopi na [[Hrvaška|Hrvaško]].

Od izliva Sotle navzdol je Sava ponovno nasula skoraj 50&amp;nbsp;km dolg prodno-peščeni vršaj, ki je skoraj edini vir pitne vode za več kot milijon prebivalcev Zagreba in okolice. Sava teče po njem z razmeroma precejšnjim strmcem (3,6 m/km) in šele pri Rugvici se njen strmec zmanjša na vsega 0,04 m/km in pravzaprav šele tu postane prava ravninska reka.&lt;ref name=&quot;oresic&quot;&gt;[http://www.geografija.hr/clanci/314/zagreb-grad-na-savi Orešić, Danijel (2013). Zagreb – grad na Savi?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121228162551/http://www.geografija.hr/clanci/314/zagreb-grad-na-savi |date=2012-12-28 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt; [[Zagreb]] se je po 2. svetovni vojni razširil po ravnini na obeh bregovih Save in tu se pokrajina odpre v širno ravnino ([[Posavina]]). Reka teče v širokih zavojih najprej proti jugovzhodu do [[Sisek|Siska]], kjer se vanjo izlije [[Kolpa]]. Nekako od tu naprej se preusmeri bolj ali manj proti vzhodu, ob njej pa so predvsem na levem (hrvaškem) bregu ponekod obsežni nižinski hrastovi gozdovi. Od [[Jasenovac|Jasenovca]] navzdol postane mejna reka med [[Hrvaška|Hrvaško]]  ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] in tu iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na jugu dobiva vrsto velikih pritokov: [[Una|Uno]], [[Vrbas (reka)|Vrbas]], [[Bosna (reka)|Bosno]] in [[Drina|Drino]], večja mesta pa so nastala na zgodovinsko pomembnih prehodih preko reke (Gradiška, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Županja in Brčko).

Nekoliko nad izlivom [[Drina|Drine]] vstopi Sava v [[Srbija|Srbijo]] in teče v velikih vijugah po meji med ravninskim puhličnim platojem Srem na levem bregu in razgibanim gričevjem panonskega obrobja na jugu mimo Sremske Mitrovice, Šabca in Obrenovca, se usmeri proti severovzhodu, teče med 'starim' in Novim [[Beograd]]om ter se v veličastnem ustju pod trdnjavo [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]] po 947&amp;nbsp;km poti izlije v [[Donava|Donavo]].

== Hidronim in etimologija ==
Sava se je v antiki imenovala {{jezik|grc|Σάος}} in v latinskem jeziku Savus. Ime ima po mnenju etimologov indoevropske korenine in bi lahko izhajalo iz indoevropske osnove ''seu̯'' in bi pomenilo ''sok'', ''vlažno'', ''deževati'', ''teči''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=171-174}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=367-368}}&lt;/ref&gt; V starejših virih se omenja med drugim kot ''Sawa'' (838), ''Souwa'' (895), ''Savva'' (1011), ''Suowa'' (1040), ''Sawa'' (1248), itd.

== Hidrogeografija ==
[[Slika:sava catez hidrogram.png|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Save na [[Čatež ob Savi|Čatežu]]&lt;br /&gt;v obdobju 1971-2000 &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot;/&gt;]]
Oba povirna dela Save imata alpski snežno-dežni režim s prvim viškom junija (taljenje snega v visokogorju) in drugim viškom oktobra zaradi jesenskih deževij in zmanjšane evapotranspiracije. Najmanjši pretoki so februarja, ko padavine ostajajo večinoma v porečju kot snežna odeja, drugi nižek pa je v mesecu avgustu. Dolvodno se poznospomladanski višek hitro zmanjšuje in že od Ljubljane navzdol ima reka alpski dežno-snežni režim, saj prevlada jesenski dežni višek nad snežnim. Od Zagreba navzdol dobiva Sava vse bolj panonski dežno-snežni režim, za katerega je značilen primarni višek v aprilu in maju in izrazit poletni nižek v avgustu in septembru.

Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s) &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok
|-
|Radovljica I || 4,8 (1.3.1975)|| 687 (7.11.2000)|| 43,05
|-
|Šentjakob || 15,5 (20.8.1993)|| 1422 (1.11.1990)|| 85,12
|-
|Litija I || 32,9 (27.9.1971)|| 2069 (2.11.1990)|| 157,83
|-
|Čatež I || 49,3 (30.8.1992)|| 3267 (2.11.1990)|| 271,67
|-
|}

[[Slika:sotocje save in krke.jpg|sličica|desno|350px|Sotočje Save in Krke pri Brežicah ob poplavi 2. novembra 1990]]
Sava je v zgornjem in srednjem toku sicer kar izrazit hudournik (v Radovljici je bila razlika med najmanjšim in največjim pretokom v obdobju 1971-2000 143-kratna, vendar pa njen hudourniški značaj ni tako izrazit kot pri mnogih drugih slovenskih rekah. V Ljubljanski kotlini tudi poplavlja ne veliko, saj teče večinoma po ozki in redko poseljeni dolini. V preteklosti se je razlivala na [[Ljubljansko polje|Ljubljanskem polju]], vendar so bila naselja od nekdaj na varnem na višjih terasah, po izgradnji HE [[hidroelektrarna Medvode|Medvode]] in regulaciji pa je Sava za več metrov poglobila strugo v lastne naplavine. Podobno je tudi v soteski skozi [[Posavsko hribovje]], obsežno poplavno območje je šele pod Krškim, kjer je nekoč poplavljala zlasti vasi na levi, štajerski strani, ki so kljub izgradnji protipoplavnih nasipov še vedno ogrožene zaradi poplav. Vode so ob poplavah 30. novembra in 1. decembra 1923 zalile skoraj celotno poplavno ravnico na obeh straneh Save vse od Krškega do Siska, prav tako 23. septembra 1933, ko je Sava med Brežicami in Sotlo poplavila več kot 13&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ravnine in je na vodomerni postaji na Čatežu dosegla pretok 3520 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s.&lt;ref&gt;Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 214, 218&lt;/ref&gt; Še huje je bilo 25. oktobra 1964, ko je Sava ponovno zalila celotno poplavno ravnico in ogrožala več kot 2000 prebivalcev v vaseh Vrbina, Trnje, Mostec, Mihalovce, Loče in Krška vas, poplavljene so bile tudi Čateške toplice.&lt;ref&gt;Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem. IV. Poplave leta 1964 in 1965.'' Ujma, 8, str. 84.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 121. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3&lt;/ref&gt;

Po tej katastrofi so na najbolj ogroženih delih ravnine od Brežic in Čateža navzdol zgradili protipoplavne nasipe, vendar je 2. novembra 1990 prišla nova ujma, ne bistveno manjša od oktobrske leta 1964. Nasipi so sicer obvarovali termalno zdravilišče in v precejšnji meri tudi vasi na levi strani pod Brežicami, močneje pa se je voda razlivala v Vrbini in na desnem bregu med Krškim in Krško vasjo.&lt;ref&gt;Šifrer, Milan (1991). ''Poplave 1990 ob Savi med Zidanim Mostom in Bregano.'' Ujma, 5, str.81-88.&lt;/ref&gt;

Naslednja katastrofalna poplava je prišla 19. septembra 2010, ko je Sava na Čatežu dosegla višino 855&amp;nbsp;cm in pretok kar 3727 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s, precej več kot ob poplavi 2. novembra 1990 (3267 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s). Najbolj prizadeta je bila Krška vas z okolico, saj je visoka Sava dobesedno zajezila Krko, ki se je na široko razlila po poplavni ravnici okrog Krške vasi. Hudo je bilo tudi v vasi Loče, poplavilo je tudi del Term Čatež.&lt;ref&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%2017.%20-%2021.%20september%202010.pdf Hidrološko poročilo o povodnjih v dneh od 17. do 21. septembra 2010.] ARSO. Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dolenjskilist.si/2010/09/19/33035/novice/posavje/Slovenska_huda_ura_zdaj_na_breziskem_in_dobovskem_polju Slovenska huda ura zdaj na brežiškem in dobovskem polju] Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt; Z izgradnjo verige hidroelektrarn na Savi naj bi se nevarnost poplav ob spodnji Savi močno zmanjšala, vendar primer poplav ob Dravi 5. novembra 2012 kaže, da tudi to ne zagotavlja popolne varnosti pred poplavami.

Še večje težave s poplavami Save imajo na Hrvaškem, saj so velik del Novega Zagreba zgradili v poplavnem območju na obeh bregovih reke, čeprav je Sava poplavljala tudi že v preteklosti (hude poplave 1895, 1926, 1933 in 1964). Ena najhujših poplav je mesto prizadela 25. in 26. oktobra 1964, v njej je umrlo 17 ljudi, več kot 40.000 ljudi pa je ostalo brez domov.&lt;ref&gt;[http://www.svijetsigurnosti.com/blogs/3058-zagreb-prije-49-godina-pogodila-velika-poplava-pogledajte-sto-se-tada-dogadalo Zagreb prije 49. godina pogodila velika poplava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215003948/http://www.svijetsigurnosti.com/blogs/3058-zagreb-prije-49-godina-pogodila-velika-poplava-pogledajte-sto-se-tada-dogadalo |date=2013-12-15 }} (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt; Še večje količine vode so se iz Slovenije na Hrvaško privalile 20. septembra 2010, ko je pri Rugvici Sava dosegla vodostaj 980&amp;nbsp;cm, vendar so bile posledice veliko manj hude kot leta 1964 zaradi izgradnje protipoplavnih nasipov in poplavnega razbremenilnika Sava-Odra, po katerem lahko odvajajo presežke vode iz Save na neposeljene dele Turopolja. Kljub temu je Sava takrat poplavila okoli 75&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; površine in več kot 1000 stanovanjskih hiš na območju Zaprešića, Samobora in Velike Gorice.&lt;ref&gt;[http://www.vlada.hr/hr/content/download/143857/2088497/file/ Izvješće o poplavama 17.-22. rujna 2010. godine.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215003949/http://www.vlada.hr/hr/content/download/143857/2088497/file/ |date=2013-12-15 }} Vlada Republike Hrvatske (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt;

Po katastrofalnih poplavah leta 1964 so z velikimi gradbenimi posegi močno spremenili razmere v Savi mimo Zagreba in dolvodno proti Sisku. Januarja 1979 so odprli 32&amp;nbsp;km dolg razbremenilni prekop Sava–Odra, ki naj bi ga podaljšali še naprej do Save nad Siskom in obnovili protipoplavne nasipe, ki so v povprečju visoki 4–5 m ter odmaknjeni okoli 100 m od rečnega brega. Prekop ima zmogljivost 1000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s in ga predvidoma uporabijo, ko pretok Save pri Zagrebu doseže 1900 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s.&lt;ref&gt;[http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=58805 Šterc, Stjepan (1979). Kanal Sava–Odra–Sava kao objekt obrane Zagreba od poplava] (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Ker se kljub poplavni nevarnosti mesto nezadržno širi po poplavnem območju, obstajajo velikopotezni načrti reševanja problema poplav v kombinaciji s pridobivanjem električne energije in gradnjo plovne poti po umetnem prekopu Sava–Sava, ki bi nastal s podaljšanjem sedanjega prekopa Sava–Odra vse do Prevlake nad Siskom. V obstoječih prostorskih načrtih zagrebške županije in mesta Zagreb to zaenkrat ni predvideno, pač pa nameravajo na tem odseku Save graditi nove hidroelektrarne, in sicer Podsused, Prečko, Zagreb in Drenje, izboljšati protipoplavne nasipe ter poglobiti prekop Sava-Odra, saj je njegova funkcija zdaj omejena zaradi poglabljanja savske struge.&lt;ref&gt;[http://www.casopis-gradjevinar.hr/assets/Uploads/JCE65201378Rasprava.pdf Pavlin, Željko, Penović, Leo (2013). ''Evakuacija velikih voda na području Zagreba''.] Građevinar, 65, 7, str. 677-683. Zagreb (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 10. december 2013.&lt;/ref&gt;

Ob velikih poplavah Save so ogrožena tudi nekatera druga mesta dolvodno od Zagreba, predvsem Sisek na sotočju Save in Kolpe in Slavonski Brod. Poleg razbremenilnega prekopa Sava-Odra (52&amp;nbsp;km), ki varuje Zagreb pred poplavami, so zgradili še prekop Lonja–Strug (105&amp;nbsp;km) od Prevlake do Pivare dolvodno od Stare Gradiške. Za začasno zadrževanje poplavne vode sta na razpolago retenzijska bazena Lonjsko polje (587.000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;) in Mokro polje (545.000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;), vzdolž reke je zgrajenih na desetine kilometrov protipoplavnih nasipov, ki varujejo naselja in kmetijske površine.

== Kakovost vode ==
Še v 90. letih dvajsetega stoletja je bila Sava med najbolj onesnaženimi rekami v Sloveniji, z izjemo povirnih delov Save Bohinjke in Save Dolinke. Obremenjevala jo je predvsem industrija in mesta, ki takrat sploh še niso imela čistilnih naprav (mdr. železarna Jesenice, industrija v Kranju, Ljubljana, rudniki in industrija v Zasavju, Savinja), v vodi so bile tudi večje količine težkih kovin. Vsakih nekaj let so ob čiščenju akumulacijskega jezera za HE Moste, v katerem so se odlagale strupene snovi iz železarne, uničili skoraj ves živelj vse do Zbiljskega jezera in še naprej. Nazadnje se je to zgodilo leta 1974, je pa še zdaj na dnu jezera za pregrado HE Moste po nekaterih ocenah do 2 milijona m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; nevarnih snovi, ki jih je v poznejših letih prekrila naravna naplavina.&lt;ref&gt;Lah, Avguštin (1998). ''Voda – vodovje: poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva.'' Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 63 str. Ljubljana. ISBN 961-6315-01-3. COBISS 79750144.&lt;/ref&gt;

Dokler Ljubljana še ni imela čistilne naprave, je bila Sava pod izlivom Ljubljanice v najslabšem kakovostnem razredu, enako v Zasavju, kjer so se vanjo stekali izpusti iz rudnikov, industrije in mestna kanalizacija. Še posebno močno je bilo bakteriološko onesnaženje, tako da je bila Sava skoraj v celotnem toku neprimerna celo za kopanje.&lt;ref&gt;Zupan, Martina (1996). ''Sava.'' Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, str. 407-408.&lt;/ref&gt;

Današnje razmere so neprimerljive s takratnimi. V letu 2010 je bilo kemijsko stanje Save v celotnem toku skozi Slovenijo dobro, ekološko stanje reke pa je bilo dobro do zelo dobro, z izjemo nekaj krajših odsekov, kjer je bilo stanje ocenjeno kot zmerno.&lt;ref&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010.] ARSO, 35 str. 2012; tabeli 4 in 6. Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Dolvodno od Zagreba je Sava še vedno precej onesnažena, čeprav se stanje izboljšuje zaradi zmanjševanja industrijskega onesnaževanja ter gradnje čistilnih naprav, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

== Hidroelektrarne ==
[[Slika:hidroelektrarna bostanj.jpg|sličica|desno|350px|Hidroelektrarna Boštanj]]
Prva hidroelektrarna na Savi je bila zgrajena že leta 1955 ([[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]]) in še vedno gradimo načrtovano verigo hidroelektrarn. V primerjavi z Dravo ima Sava precej manj vode, zato so elektrarne manjše, vendar bo celoten niz elektrarn, v katerem naj bi bilo zaenkrat 12 hidroelektrarn, pomembno prispeval k trajnostni oskrbi Slovenije z energijo. Na zgornjem odseku Save so že zgrajene vse tri hidroelektrarne (Moste, Mavčiče in Medvode), na spodnji Savi so zgrajene HE Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško in Brežice, v pripravi pa je še HE Mokrice. Na srednji Savi med Ljubljano in Zidanim Mostom se bo zaenkrat od predvidenih desetih hidroelektrarn gradilo tri, in sicer Renke (35 MW), Trbovlje (34 MW) in Suhadol (41 MW).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Hidroelektrarne na Savi
|-
! Hidroelektrarna
! Instalirana&lt;br /&gt;moč (MW)
! Začetek&lt;br /&gt;obratovanja
! Upravljavec
|-
| [[Hidroelektrarna Moste|Moste]]
| align=&quot;center&quot; | 13
| align=&quot;center&quot; | 1952
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Mavčiče|Mavčiče]]
| align=&quot;center&quot; | 38
| align=&quot;center&quot; | 1986
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Medvode|Medvode]]
| align=&quot;center&quot; | 25
| align=&quot;center&quot; | 1953
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Vrhovo|Vrhovo]]
| align=&quot;center&quot; | 34
| align=&quot;center&quot; | 1993
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Boštanj|Boštanj]]
| align=&quot;center&quot; | 36
| align=&quot;center&quot; | 2006
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Blanca|Blanca]]
| align=&quot;center&quot; | 42
| align=&quot;center&quot; | 2010
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Krško|Krško]]
| align=&quot;center&quot; | 42
| align=&quot;center&quot; | 2013
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Brežice|Brežice]]
| align=&quot;center&quot;|47,4
| align=&quot;center&quot;|2017
! Upravljavec | HESS
|-
|}
SEL = [[Savske elektrarne Ljubljana|Savske elektrarne Ljubljana d.o.o.]]

HESS = [[Hidroelektrarne na spodnji Savi|Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o.]]

Hrvaška ima v načrtu gradnjo štirih HE na Savi pri Zagrebu, in sicer Podsused (52 MW), Prečko (23 MW), Zagreb (19 MW) in Drenje (39 MW). Gradili jih bodo v okviru obsežnega projekta ''Zagreb na vodi'' z osnovnima ciljema varovanja mesta pred poplavami in zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.

== Ljudje in reka ==
[[Slika:Ушће Саве у Дунав поред десне обале Великог ратног острва и Калемегдана.jpg|sličica|350px|Ustje Save v [[Donava|Donavo]] pri zavaravovanom območju ''Veliko ratno ostrvo'' (otok na levi), ki loči Donavo na dva dela v dolžini dveh kilometrov]]
Sava je bila že v davnini pomembna prometna pot med Jugovzhodno in Srednjo Evropo. Že stara grška pripovedka govori o potovanju [[Argonavti|Argonavtov]]  iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do [[Vrhnika|Vrhnike]]  (antični Nauportus), od koder so ladjo prenesli po suhem do Jadranskega morja (po drugih virih do izvirov Vipave).&lt;ref&gt;Kastelic, Jože (1998). ''Argonavti.'' Enciklopedija Slovenije, 1. knjiga, str. 100. Ljubljana.&lt;/ref&gt;

Tovorni promet po reki se je ohranjal skozi stoletja srednjega veka, v novem veku pa je reka postala še pomembnejša zaradi oskrbe čet v vojnah s Turčijo. Prevažali so predvsem žito, vino, les in kovine. Ko je avstrijska vojska leta 1717 osvojila Beograd in 1718 s Turčijo podpisala [[Požarevski mir|mir v Požarevcu]], je prišlo do hitrega razcveta trgovine z novo osvojenimi deželami. Leta 1735 je avstrijska vojska začela z obsežnimi regulacijskimi deli, s katerimi so uredili predvsem odseke z nevarnimi brzicami. Pri prevažanju blaga po reki navzgor so večino poti od Brežic navzgor uporabljali vlečno živino, za katero so vzdolž reke zgradili posebno vlečno pot. Promet po reki je zamrl šele z izgradnjo južne železnice (1849) in železnice Zidani Most-Sisek (1862).&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBGDX1B Umek, Ema (1964). Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju]. Kronika (Ljubljana), 12, 3, str. 194-200. Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt;

Megalomanske ideje o gradnji plovne poti med Črnim in Jadranskim morjem po Donavi, Savi in Ljubljanici ter naprej proti morju so se pojavljale tudi še po drugi svetovni vojni, a seveda niso mogle biti uresničene.&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIPO9GB6 Melik, Anton (1949). Ob gradnji avtostrade Beograd - Zagreb.] Novi svet, 7-8, str. 787. Ljubljana. Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt; Sava je danes plovna za večje rečne ladje od izliva v Donavo do Slavonskega Broda (377&amp;nbsp;km), za manjše ladje do izliva Kolpe pri Sisku (583&amp;nbsp;km) in ob večjem vodostaju do Rugvice (653&amp;nbsp;km). Prevažajo predvsem pesek, prod, gradbeni material, nafto in naftne derivate.&lt;ref name=&quot;oresic&quot;/&gt;

Po razpadu Jugoslavije je Sava postala mednarodna reka, vendar razcvet ladijskega prometa ovirajo naravni in družbeni dejavniki. Glavne ovire so dolga obdobja nizkega vodostaja, številni meandri in ostri zavoji, nizki mostovi in potopljena plovila iz zadnje vojne v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Plovna pot danes ni urejena za redno plovbo, promet po reki je dovoljen samo podnevi. Že v 70. letih dvajsetega stoletja je nastala ideja o celoviti izgradnji plovne poti po Savi, ki je vključevala tudi gradnjo 60&amp;nbsp;km dolgega prekopa Donava-Sava med Vukovarjem in Šamcem, vendar zamisel ni bila uresničena.&lt;ref&gt;[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-006sava.php Prometna-zona.com. Sava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215010520/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-006sava.php |date=2013-12-15 }} (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Sava je na nekaterih odsekih pomembna za šport in rekreacijo. Najbolj znana je umetna proga za kajak in kanu v [[Tacen|Tacnu]] pod Šmarno goro (Kajak kanu center Tacen), kjer potekajo tekme svetovnega pokala v kajaku in kanuju na divjih vodah. Za vodne športe je zanimiv zgornji tok Save do Kranja, za rekreacijo prebivalstva tudi Trbojsko in Zbiljsko jezero. V Zagrebu so za univerzijado 1987 zgradili obsežen športno-rekreativni center Jarun na levem bregu Save z Jarunskim jezerom, na katerem so uredili 2&amp;nbsp;km dolgo veslaško progo (svetovno prvenstvo v veslanju avgusta 2000), plaže, igrišča in druge objekte za rekreacijo Zagrebčanov. Na nasprotnem, desnem bregu reke, so leta 2008 zgradili Areno Zagreb, večnamensko dvorano s 15.000 sedeži, v kateri je potekalo svetovno rokometno prvenstvo leta 2009.

== Varstvo narave ==
[[Slika:obedska bara obrez.jpg|sličica|desno|350px|Naravni rezervat Obedska bara pri vasi Obrež, Vojvodina, Srbija]]
V slovenskem delu je na Savi sicer niz hidroelektrarn, vendar so številni daljši odseki ohranjeni v dobrem stanju, nekateri odseki in poplavne ravnice ob njih so tudi vključeni v varovana območja [[Natura 2000]] (del doline od izliva Tržiške Bistrice do Spodnje Besnice, odsek od Medvod do mostu v Črnučah in velik del strmih pobočij savske doline v Posavskem hribovju).

Odmeven spor je leta 1999 sprožil projekt obnove [[hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki je predvideval izgradnjo velikega kompenzacijskega bazena dolvodno od sedanje elektrarne na mestu zavarovanega mokrišča [[Brje]]. Projekt je zastal leta 1999, ko so državljani ustanovili Odbor za ohranitev Save Dolinke in začeli organizirano akcijo civilne družbe proti uničenju naravnega spomenika Brje. Po nekaj letih sporov so prebivalci občine Bled 3. oktobra 2004 z veliko večino zavrnili občinski odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled (občinski svet ga je sprejel 2.6.2004) in s tem zaenkrat preprečili uničenje mokrišča Brje.&lt;ref&gt;[http://www.cipra.org/competition/majql/kronologija Kronološki pregled delovanja Odbora za rešitev Save Dolinke.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215010309/http://www.cipra.org/competition/majql/kronologija |date=2013-12-15 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/clanek/759 Referendum o usodi povirja Brje.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923223114/http://www.delo.si/clanek/759 |date=2015-09-23 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Za razliko od Mure ob zgornjem in srednjem toku Save ni obsežnejših obrečnih logov in poplavnih gozdov. Povsem drugače je ob spodnjem toku, kjer so dolvodno od Siska zlasti na hrvaškem (levem) bregu reke ohranjeni obsežni kompleksi logov in poplavnih gozdov z bogatim živim svetom. Najobsežnejši so na Lonjskem polju od vasi Gušće do Stare Gradiške in so vključeni v naravni park Lonjsko polje (507&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;). Večina zavarovanega območja je izpostavljena pogostim poplavam in služi kot izjemno učinkovit zadrževalnik poplavnih voda. Pomemben je tudi kot bivališče vodnih ptičev in je vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Prevladujejo obsežni gozdovi hrasta doba (''Quercus robur''), v parku je tudi vas Čigoč, ki so jo 1994 razglasili za evropsko vas štorkelj, saj v njej gnezdi okoli 200 štorkelj – več kot ima vas prebivalcev.&lt;ref&gt;[http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic Sava. Nautičko-turistički vodič.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215015725/http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/|date=2013-12-15}} (v hrvaškem jeziku) Zagreb 2011, str. 32-33. ISBN 978-953-7622-18-3.&lt;/ref&gt;

Nasproti izlivu Une je spominski park [[taborišče Jasenovac|Jasenovac]], kjer je bilo med drugo svetovno vojno [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|ustaško koncentracijsko taborišče]].

Ob spodnjem toku Save je dolvodno od Sremske Mitrovice na levem bregu posebni naravni rezervat Obedska bara (299&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), ki je prav tako vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Območje se odlikuje po veliki raznolikosti mokriščnih habitatov, od mrtvic v opuščenih rečnih rokavih, do močvirij, poplavnih gozdov in vlažnih travnikov, v katerih živi več kot 220 različnih vrst ptičev in drugih živih bitij.

== Nadaljnje branje ==
* Bonacci, Ognjen, Ljubenkov, Igor (2008). Changes in flow conveyance and implication for flood protection, Sava River, Zagreb. Hydrological processes, 22, 8, str. 1189-1196. DOI: 10.1002/HYP.6688.
* Bricelj, Mitja (1991). Reka in človek – Sava. Državna založba Slovenije, 83 str. COBISS 28529152.
* Pavlin, Željko, Pletikapić, Zlatko (2005). Višenamjensko rješenje uređenja i iskorištavanja Save na području Zagreba. Građevinar, 57, 2. Zagreb. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=14364
* Sava. Nautičko-turistički vodič. Zagreb 2011, 206 str. ISBN 978-953-7622-18-3. http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215015725/http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/ |date=2013-12-15 }}
* Sava River Basin Analysis Report, (2009). Zagreb, International Sava River Basin Commission, 289 str. http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf
* Vasić, Borislav, Mandić, Miodrag, Nedeljkov, Aleksandar (2011). Sava. Nautičko-turistički vodič. 206 str. http://www.lijepanasasava.hr/media/dokumenti/nauticko_turisticki_vodic_sava.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131217091218/http://www.lijepanasasava.hr/media/dokumenti/nauticko_turisticki_vodic_sava.pdf |date=2013-12-17 }}

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Sava Bohinjka at Lancovo.jpg|thumb|[[Sava Bohinjka]] pred sotočjem s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]
Slika:Tussen Gobovce en Podnart, rivier foto2 2011-07-20 13.14.jpg|Sava pri [[Podnart]]u
Slika:Sava River in Kranj with Kranj HE.jpg|Sava v Kranju, desno HE Sava
Slika:Sava pri tomacevem.jpg|Sava pri [[Tomačevo|Tomačevem]]
Slika:Sotočje Sava-Ljubljanica (Confluence Sava-Ljubljanica).jpg|292px|sličica|Sotočje Save in [[Ljubljanica|Ljubljanice]] (desno) pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]
Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|Soteska Save pri [[Trbovlje|Trbovljah]]
Slika:Save-2.jpg|Sava med [[Trbovlje|Trbovljami]] in [[Hrastnik]]om
Slika:KZ-Jasenovac-ufer-1.jpg|Sava pri [[Jasenovac|Jasenovcu]]
Slika:Sava River at Brod - Slavonski Brod (Republika Srpska - Croatia border).jpg|Sava kot mejna reka med Brodom (Republika Srbska, BiH) in [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]] (Hrvaška)
Slika:Sava river in Belgrade, view from Kalemegdan fortress.jpg|Sava v [[Beograd]]u s Kalemegdana
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Sava}}
{{wikislovar}}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/sava/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o Savi]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/sava-dolinka/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o Savi Dolinki]
* Savske elektrarne Ljubljana d. o. o. (SEL) http://www.sel.si/?p=8
* Hidroelektrarne na spodnji Savi d. o. o. (HESS) http://www.he-ss.si
* Kajak kanu center Tacen http://www.kajakklubtacen.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224205416/http://www.kajakklubtacen.si/ |date=2018-12-24 }}
* V 3 krasne (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) http://www.v3krasne.si/domov {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215020920/http://www.v3krasne.si/domov |date=2013-12-15 }}
* Terme Čatež http://www.terme-catez.si
* Spomen područje Jasenovac http://www.jusp-jasenovac.hr/Default.aspx?sid=5019 (v hrvaškem in angleškem jeziku)
* Specijalni rezervat prirode Obedska bara http://www.srpobedskabara.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912033759/http://srpobedskabara.com/ |date=2017-09-12 }} (v srbskem jeziku)
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174365010 Vodni krog srednje Save]. Slovenski vodni krog (31. julij 2026). RTV Slovenija.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Pritoki Save}}
{{Hidrografija Slovenije}}
{{Hidrografija Hrvaške}}
{{Hidrografija Bosne in Hercegovine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Reke v Bosni in Hercegovini]]
[[Kategorija:Reke v Srbiji]]
[[Kategorija:Pritoki Donave]]
[[Kategorija:Sava|*]]
[[Kategorija:Mejne reke]]</text>
      <sha1>1hh2fv1flyj7jaew71cvvyug46gmq27</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772516</id>
      <parentid>6772465</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:12:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>/* Galerija */</comment>
      <origin>6772516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35252" sha1="eqqcq9h9qyg9fylhqq2gi31brmpg0or" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Vodotok
| name         = Sava
| image         = PanoramskaRadeceinSplav.jpg
| image_caption            = Sava v [[Radeče|Radečah]]
| source1             = Kot [[Sava Dolinka]] izvira v [[Zelenci]]h pri [[Podkoren]]u 
| source1_coordinates = {{koord|46|29|32.20|N|13|44|16.65|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}}
| mouth              = [[Donava]], [[Beograd]], [[Srbija]] 
| mouth_coordinates = {{koord|44|49|54.00|N|20|26|59.00|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}}
| basin_countries    = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Srbija]],
| length             = 947 km (s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]), od tega v Sloveniji 221 km in 4 km po meji &lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2013-12-14|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| basin_size          = 95.719 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (v Sloveniji 10.724 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) &lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;/&gt;
| source1_elevation          = 833 m
| mouth_elevation    = 67 m
| discharge1          = 271,7 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s (Čatež) &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot;&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls Vodna bilanca Slovenije 1971-2000, Preglednica 10: Karakteristični pretoki].&lt;/ref&gt;
| map        = Savarivermap.png
| map_caption           = Zemljevid porečja reke Save
}}
'''Sáva''' (hrv. in srb. ''Sava'') je [[reka]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] in Jugovzhodni [[Evropa|Evropi]], desni pritok [[Donava|Donave]], najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za [[Tisa|Tiso]]). Marsikdaj se navaja kot severna meja [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]].

Povirje Save leži v celoti v [[Slovenija|Sloveniji]], njenemu porečju pripada več kot polovica slovenskega ozemlja. Ima dva povirna kraka, vendar navadno štejemo [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] kot njen glavni krak. Izvira v [[Zelenci]]h pri [[Podkoren]]u, teče proti vzhodu in jugovzhodu ter se pod [[Radovljica|Radovljico]] združi s [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]], ki priteka iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]. Združena reka nadaljuje svoj tok po [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], se v ozki soteski prebije skozi [[Posavsko hribovje]], prečka [[Krška kotlina|Krško kotlino]] in pod [[Brežice|Brežicami]] vstopi v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Večinoma teče po široki dolini po njenem južnem robu na [[Hrvaška|Hrvaškem]], nato tvori severno mejo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] s Hrvaško, kratek odsek predstavlja mejo med [[Srbija|Srbijo]] in BiH, na koncu pa v celoti po Srbiji (delno kot meja z Avtonomno pokrajino [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]]) in se pri [[Beograd]]u izlije v [[Donava|Donavo]].

Večji levi pritoki Save so [[Tržiška Bistrica]], [[Kokra]], [[Kamniška Bistrica]] in [[Savinja]] v Sloveniji ter [[Sotla]], [[Krapina (reka)|Krapina]], [[Lonja (reka)|Lonja]], Orljava in Bosut na Hrvaškem.

Večji desni pritoki Save so [[Sora]], [[Ljubljanica]], [[Mirna]] in [[Krka]] v Sloveniji ter [[Kolpa]] na Hrvaškem, [[Una]], [[Vrbas (reka)|Vrbas]], [[Bosna (reka)|Bosna]] na meji BiH, [[Drina]] na meji BiH in Srbije ter [[Kolubara]] v Srbiji.

== Opis reke ==
{{see also|Sava Dolinka|Sava Bohinjka}}
Enotna reka Sava se začne na sotočju [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] in [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]] v skoraj 100 m globoki dolini pod mestom [[Radovljica]]. Po koncu zadnje ledene dobe, ko so ledeniki počasi izginili in je pobočja sčasoma prerasel gozd, se je močno zmanjšal dotok proda in drugega plavja v reko, zato je reka začela odnašati svoje lastne naplavine. Ker pa ima v sedanjem času manjši strmec kot v ledenih dobah, znaša višinska razlika med Savo in širokim dnom [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] pri Radovljici okoli 90 m, pri [[Ljubljana|Ljubljani]] pa komaj okoli 20 m.
[[File:Sava at Okroglo.jpg|thumb|left|Sava pri Okroglem]]

Vse do [[Kranj]]a teče Sava po jugozahodnem robu kotline, na obeh straneh, še posebno na levem bregu pa jo spremljajo obsežne prodne terase s polji in vasmi ([[Dobrave]]). Ob sami reki je le nekaj manjših vasi (mdr. [[Podnart]], poteka pa po njej [[Železniška proga Ljubljana - Jesenice d.m.|železniška proga Ljubljana-Jesenice]]. Pri Kranju, ki stoji na izrazitem pomolu nad sotočjem Save in levega pritoka [[Kokra|Kokre]], vstopi reka na [[Kranjsko-Sorško polje]], a ga prečka po ozki, do 50 m globoki dolini [[Zarica]], zarezani v apnenčasti konglomerat, v kateri sta zajezitveni jezeri za HE [[hidroelektrarna Mavčiče|Mavčiče]] in [[hidroelektrarna Medvode|Medvode]] ([[Trbojsko jezero|Trbojsko]] in [[Zbiljsko jezero]]). V [[Medvode|Medvodah]] dobi z desne pritok [[Sora|Soro]], prečka kratko ožino pri [[Medno|Mednem]] in vstopi na [[Ljubljansko polje]], kjer teče v glavnem proti jugovzhodu po severnem obrobju [[Ljubljana|Ljubljane]].

[[File:Saveschlucht zwischen Lubljana und Trbovlje.jpg|thumb|left|Soteska Save med Ljubljano in Trbovljami, pogled z vlaka]]
[[Slika:soteska save.jpg|sličica|desno|350px|Soteska Save med Zagorjem in Trbovljami]]
Na vzhodnem koncu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] pri [[Dolsko|Dolskem]] vstopi Sava v slikovito sotesko, s katero se je vrezala prav po sredini [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] in izdelala skoraj 50&amp;nbsp;km dolgo in do 500 m globoko [[soteska|sotesko]], eno najslikovitejših v vsej [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V nekoliko razširjenem delu doline stoji na obeh bregovih reke [[Litija]], dolvodno so ob levih pritokih Save mesta [[Zagorje ob Savi]], [[Trbovlje]] in [[Hrastnik]]. Nastala so v 19. stoletju ob rudnikih [[Premog|rjavega premoga]], zaradi katerega so po soteski speljali tudi [[Južna železnica|Južno železnico]]. Pri [[Zidani Most|Zidanem Mostu]] se Savi z leve pridruži [[Savinja]], na njunem sotočju je nastalo pomembno železniško križišče. Pri [[Radeče|Radečah]] se dolina Save nekoliko razširi in reka teče proti jugovzhodu mimo [[Sevnica|Sevnice]], kjer se ji z desne pridruži [[Mirna]], do [[Krško|Krškega]]. Tu se pokrajina odpre v [[Krška kotlina|Krško kotlino]], v katero je Sava nasula velik prodni [[vršaj]] in z njim potisnila desni pritok [[Krka|Krko]] prav pod vznožje [[Gorjanci|Gorjancev]]. Šele pri [[Brežice|Brežicah]] se tudi Sava približa obronkom Gorjancev in tu se pod mestom vanjo izlije [[Krka]]. Svoj tok proti [[Hrvaška|Hrvaški]] nadaljuje proti jugovzhodu po tektonskem jarku med grudama [[Gorjanci|Gorjancev]] in Marije Gorice, koder je že v davnini vodila pomembna prometna pot med Srednjo Evropo in [[Balkan]]om. Malo niže doseže slovensko-hrvaško mejo, teče nekaj časa po njej, dobi z leve pritok [[Sotla|Sotlo]] in vstopi na [[Hrvaška|Hrvaško]].

Od izliva Sotle navzdol je Sava ponovno nasula skoraj 50&amp;nbsp;km dolg prodno-peščeni vršaj, ki je skoraj edini vir pitne vode za več kot milijon prebivalcev Zagreba in okolice. Sava teče po njem z razmeroma precejšnjim strmcem (3,6 m/km) in šele pri Rugvici se njen strmec zmanjša na vsega 0,04 m/km in pravzaprav šele tu postane prava ravninska reka.&lt;ref name=&quot;oresic&quot;&gt;[http://www.geografija.hr/clanci/314/zagreb-grad-na-savi Orešić, Danijel (2013). Zagreb – grad na Savi?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121228162551/http://www.geografija.hr/clanci/314/zagreb-grad-na-savi |date=2012-12-28 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt; [[Zagreb]] se je po 2. svetovni vojni razširil po ravnini na obeh bregovih Save in tu se pokrajina odpre v širno ravnino ([[Posavina]]). Reka teče v širokih zavojih najprej proti jugovzhodu do [[Sisek|Siska]], kjer se vanjo izlije [[Kolpa]]. Nekako od tu naprej se preusmeri bolj ali manj proti vzhodu, ob njej pa so predvsem na levem (hrvaškem) bregu ponekod obsežni nižinski hrastovi gozdovi. Od [[Jasenovac|Jasenovca]] navzdol postane mejna reka med [[Hrvaška|Hrvaško]]  ter [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] in tu iz [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na jugu dobiva vrsto velikih pritokov: [[Una|Uno]], [[Vrbas (reka)|Vrbas]], [[Bosna (reka)|Bosno]] in [[Drina|Drino]], večja mesta pa so nastala na zgodovinsko pomembnih prehodih preko reke (Gradiška, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Županja in Brčko).

Nekoliko nad izlivom [[Drina|Drine]] vstopi Sava v [[Srbija|Srbijo]] in teče v velikih vijugah po meji med ravninskim puhličnim platojem Srem na levem bregu in razgibanim gričevjem panonskega obrobja na jugu mimo Sremske Mitrovice, Šabca in Obrenovca, se usmeri proti severovzhodu, teče med 'starim' in Novim [[Beograd]]om ter se v veličastnem ustju pod trdnjavo [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]] po 947&amp;nbsp;km poti izlije v [[Donava|Donavo]].

== Hidronim in etimologija ==
Sava se je v antiki imenovala {{jezik|grc|Σάος}} in v latinskem jeziku Savus. Ime ima po mnenju etimologov indoevropske korenine in bi lahko izhajalo iz indoevropske osnove ''seu̯'' in bi pomenilo ''sok'', ''vlažno'', ''deževati'', ''teči''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1961|title=Slovenska vodna imena, 2. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=171-174}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=367-368}}&lt;/ref&gt; V starejših virih se omenja med drugim kot ''Sawa'' (838), ''Souwa'' (895), ''Savva'' (1011), ''Suowa'' (1040), ''Sawa'' (1248), itd.

== Hidrogeografija ==
[[Slika:sava catez hidrogram.png|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Save na [[Čatež ob Savi|Čatežu]]&lt;br /&gt;v obdobju 1971-2000 &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot;/&gt;]]
Oba povirna dela Save imata alpski snežno-dežni režim s prvim viškom junija (taljenje snega v visokogorju) in drugim viškom oktobra zaradi jesenskih deževij in zmanjšane evapotranspiracije. Najmanjši pretoki so februarja, ko padavine ostajajo večinoma v porečju kot snežna odeja, drugi nižek pa je v mesecu avgustu. Dolvodno se poznospomladanski višek hitro zmanjšuje in že od Ljubljane navzdol ima reka alpski dežno-snežni režim, saj prevlada jesenski dežni višek nad snežnim. Od Zagreba navzdol dobiva Sava vse bolj panonski dežno-snežni režim, za katerega je značilen primarni višek v aprilu in maju in izrazit poletni nižek v avgustu in septembru.

Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s) &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok
|-
|Radovljica I || 4,8 (1.3.1975)|| 687 (7.11.2000)|| 43,05
|-
|Šentjakob || 15,5 (20.8.1993)|| 1422 (1.11.1990)|| 85,12
|-
|Litija I || 32,9 (27.9.1971)|| 2069 (2.11.1990)|| 157,83
|-
|Čatež I || 49,3 (30.8.1992)|| 3267 (2.11.1990)|| 271,67
|-
|}

[[Slika:sotocje save in krke.jpg|sličica|desno|350px|Sotočje Save in Krke pri Brežicah ob poplavi 2. novembra 1990]]
Sava je v zgornjem in srednjem toku sicer kar izrazit hudournik (v Radovljici je bila razlika med najmanjšim in največjim pretokom v obdobju 1971-2000 143-kratna, vendar pa njen hudourniški značaj ni tako izrazit kot pri mnogih drugih slovenskih rekah. V Ljubljanski kotlini tudi poplavlja ne veliko, saj teče večinoma po ozki in redko poseljeni dolini. V preteklosti se je razlivala na [[Ljubljansko polje|Ljubljanskem polju]], vendar so bila naselja od nekdaj na varnem na višjih terasah, po izgradnji HE [[hidroelektrarna Medvode|Medvode]] in regulaciji pa je Sava za več metrov poglobila strugo v lastne naplavine. Podobno je tudi v soteski skozi [[Posavsko hribovje]], obsežno poplavno območje je šele pod Krškim, kjer je nekoč poplavljala zlasti vasi na levi, štajerski strani, ki so kljub izgradnji protipoplavnih nasipov še vedno ogrožene zaradi poplav. Vode so ob poplavah 30. novembra in 1. decembra 1923 zalile skoraj celotno poplavno ravnico na obeh straneh Save vse od Krškega do Siska, prav tako 23. septembra 1933, ko je Sava med Brežicami in Sotlo poplavila več kot 13&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; ravnine in je na vodomerni postaji na Čatežu dosegla pretok 3520 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s.&lt;ref&gt;Kolbezen, Marko (1992). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II.'' Ujma, 6, str. 214, 218&lt;/ref&gt; Še huje je bilo 25. oktobra 1964, ko je Sava ponovno zalila celotno poplavno ravnico in ogrožala več kot 2000 prebivalcev v vaseh Vrbina, Trnje, Mostec, Mihalovce, Loče in Krška vas, poplavljene so bile tudi Čateške toplice.&lt;ref&gt;Kolbezen, Marko (1994). ''Velike poplave in povodnji na Slovenskem. IV. Poplave leta 1964 in 1965.'' Ujma, 8, str. 84.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). ''Geografski vidiki poplav v Sloveniji.'' Založba ZRC, str. 121. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3&lt;/ref&gt;

Po tej katastrofi so na najbolj ogroženih delih ravnine od Brežic in Čateža navzdol zgradili protipoplavne nasipe, vendar je 2. novembra 1990 prišla nova ujma, ne bistveno manjša od oktobrske leta 1964. Nasipi so sicer obvarovali termalno zdravilišče in v precejšnji meri tudi vasi na levi strani pod Brežicami, močneje pa se je voda razlivala v Vrbini in na desnem bregu med Krškim in Krško vasjo.&lt;ref&gt;Šifrer, Milan (1991). ''Poplave 1990 ob Savi med Zidanim Mostom in Bregano.'' Ujma, 5, str.81-88.&lt;/ref&gt;

Naslednja katastrofalna poplava je prišla 19. septembra 2010, ko je Sava na Čatežu dosegla višino 855&amp;nbsp;cm in pretok kar 3727 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s, precej več kot ob poplavi 2. novembra 1990 (3267 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s). Najbolj prizadeta je bila Krška vas z okolico, saj je visoka Sava dobesedno zajezila Krko, ki se je na široko razlila po poplavni ravnici okrog Krške vasi. Hudo je bilo tudi v vasi Loče, poplavilo je tudi del Term Čatež.&lt;ref&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%2017.%20-%2021.%20september%202010.pdf Hidrološko poročilo o povodnjih v dneh od 17. do 21. septembra 2010.] ARSO. Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dolenjskilist.si/2010/09/19/33035/novice/posavje/Slovenska_huda_ura_zdaj_na_breziskem_in_dobovskem_polju Slovenska huda ura zdaj na brežiškem in dobovskem polju] Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt; Z izgradnjo verige hidroelektrarn na Savi naj bi se nevarnost poplav ob spodnji Savi močno zmanjšala, vendar primer poplav ob Dravi 5. novembra 2012 kaže, da tudi to ne zagotavlja popolne varnosti pred poplavami.

Še večje težave s poplavami Save imajo na Hrvaškem, saj so velik del Novega Zagreba zgradili v poplavnem območju na obeh bregovih reke, čeprav je Sava poplavljala tudi že v preteklosti (hude poplave 1895, 1926, 1933 in 1964). Ena najhujših poplav je mesto prizadela 25. in 26. oktobra 1964, v njej je umrlo 17 ljudi, več kot 40.000 ljudi pa je ostalo brez domov.&lt;ref&gt;[http://www.svijetsigurnosti.com/blogs/3058-zagreb-prije-49-godina-pogodila-velika-poplava-pogledajte-sto-se-tada-dogadalo Zagreb prije 49. godina pogodila velika poplava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215003948/http://www.svijetsigurnosti.com/blogs/3058-zagreb-prije-49-godina-pogodila-velika-poplava-pogledajte-sto-se-tada-dogadalo |date=2013-12-15 }} (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt; Še večje količine vode so se iz Slovenije na Hrvaško privalile 20. septembra 2010, ko je pri Rugvici Sava dosegla vodostaj 980&amp;nbsp;cm, vendar so bile posledice veliko manj hude kot leta 1964 zaradi izgradnje protipoplavnih nasipov in poplavnega razbremenilnika Sava-Odra, po katerem lahko odvajajo presežke vode iz Save na neposeljene dele Turopolja. Kljub temu je Sava takrat poplavila okoli 75&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; površine in več kot 1000 stanovanjskih hiš na območju Zaprešića, Samobora in Velike Gorice.&lt;ref&gt;[http://www.vlada.hr/hr/content/download/143857/2088497/file/ Izvješće o poplavama 17.-22. rujna 2010. godine.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215003949/http://www.vlada.hr/hr/content/download/143857/2088497/file/ |date=2013-12-15 }} Vlada Republike Hrvatske (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013.&lt;/ref&gt;

Po katastrofalnih poplavah leta 1964 so z velikimi gradbenimi posegi močno spremenili razmere v Savi mimo Zagreba in dolvodno proti Sisku. Januarja 1979 so odprli 32&amp;nbsp;km dolg razbremenilni prekop Sava–Odra, ki naj bi ga podaljšali še naprej do Save nad Siskom in obnovili protipoplavne nasipe, ki so v povprečju visoki 4–5 m ter odmaknjeni okoli 100 m od rečnega brega. Prekop ima zmogljivost 1000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s in ga predvidoma uporabijo, ko pretok Save pri Zagrebu doseže 1900 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s.&lt;ref&gt;[http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=58805 Šterc, Stjepan (1979). Kanal Sava–Odra–Sava kao objekt obrane Zagreba od poplava] (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Ker se kljub poplavni nevarnosti mesto nezadržno širi po poplavnem območju, obstajajo velikopotezni načrti reševanja problema poplav v kombinaciji s pridobivanjem električne energije in gradnjo plovne poti po umetnem prekopu Sava–Sava, ki bi nastal s podaljšanjem sedanjega prekopa Sava–Odra vse do Prevlake nad Siskom. V obstoječih prostorskih načrtih zagrebške županije in mesta Zagreb to zaenkrat ni predvideno, pač pa nameravajo na tem odseku Save graditi nove hidroelektrarne, in sicer Podsused, Prečko, Zagreb in Drenje, izboljšati protipoplavne nasipe ter poglobiti prekop Sava-Odra, saj je njegova funkcija zdaj omejena zaradi poglabljanja savske struge.&lt;ref&gt;[http://www.casopis-gradjevinar.hr/assets/Uploads/JCE65201378Rasprava.pdf Pavlin, Željko, Penović, Leo (2013). ''Evakuacija velikih voda na području Zagreba''.] Građevinar, 65, 7, str. 677-683. Zagreb (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 10. december 2013.&lt;/ref&gt;

Ob velikih poplavah Save so ogrožena tudi nekatera druga mesta dolvodno od Zagreba, predvsem Sisek na sotočju Save in Kolpe in Slavonski Brod. Poleg razbremenilnega prekopa Sava-Odra (52&amp;nbsp;km), ki varuje Zagreb pred poplavami, so zgradili še prekop Lonja–Strug (105&amp;nbsp;km) od Prevlake do Pivare dolvodno od Stare Gradiške. Za začasno zadrževanje poplavne vode sta na razpolago retenzijska bazena Lonjsko polje (587.000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;) in Mokro polje (545.000 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;), vzdolž reke je zgrajenih na desetine kilometrov protipoplavnih nasipov, ki varujejo naselja in kmetijske površine.

== Kakovost vode ==
Še v 90. letih dvajsetega stoletja je bila Sava med najbolj onesnaženimi rekami v Sloveniji, z izjemo povirnih delov Save Bohinjke in Save Dolinke. Obremenjevala jo je predvsem industrija in mesta, ki takrat sploh še niso imela čistilnih naprav (mdr. železarna Jesenice, industrija v Kranju, Ljubljana, rudniki in industrija v Zasavju, Savinja), v vodi so bile tudi večje količine težkih kovin. Vsakih nekaj let so ob čiščenju akumulacijskega jezera za HE Moste, v katerem so se odlagale strupene snovi iz železarne, uničili skoraj ves živelj vse do Zbiljskega jezera in še naprej. Nazadnje se je to zgodilo leta 1974, je pa še zdaj na dnu jezera za pregrado HE Moste po nekaterih ocenah do 2 milijona m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; nevarnih snovi, ki jih je v poznejših letih prekrila naravna naplavina.&lt;ref&gt;Lah, Avguštin (1998). ''Voda – vodovje: poglavitni življenjski vir narave in gospodarstva.'' Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 63 str. Ljubljana. ISBN 961-6315-01-3. COBISS 79750144.&lt;/ref&gt;

Dokler Ljubljana še ni imela čistilne naprave, je bila Sava pod izlivom Ljubljanice v najslabšem kakovostnem razredu, enako v Zasavju, kjer so se vanjo stekali izpusti iz rudnikov, industrije in mestna kanalizacija. Še posebno močno je bilo bakteriološko onesnaženje, tako da je bila Sava skoraj v celotnem toku neprimerna celo za kopanje.&lt;ref&gt;Zupan, Martina (1996). ''Sava.'' Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, str. 407-408.&lt;/ref&gt;

Današnje razmere so neprimerljive s takratnimi. V letu 2010 je bilo kemijsko stanje Save v celotnem toku skozi Slovenijo dobro, ekološko stanje reke pa je bilo dobro do zelo dobro, z izjemo nekaj krajših odsekov, kjer je bilo stanje ocenjeno kot zmerno.&lt;ref&gt;[http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010.] ARSO, 35 str. 2012; tabeli 4 in 6. Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Dolvodno od Zagreba je Sava še vedno precej onesnažena, čeprav se stanje izboljšuje zaradi zmanjševanja industrijskega onesnaževanja ter gradnje čistilnih naprav, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

== Hidroelektrarne ==
[[Slika:hidroelektrarna bostanj.jpg|sličica|desno|350px|Hidroelektrarna Boštanj]]
Prva hidroelektrarna na Savi je bila zgrajena že leta 1955 ([[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]]) in še vedno gradimo načrtovano verigo hidroelektrarn. V primerjavi z Dravo ima Sava precej manj vode, zato so elektrarne manjše, vendar bo celoten niz elektrarn, v katerem naj bi bilo zaenkrat 12 hidroelektrarn, pomembno prispeval k trajnostni oskrbi Slovenije z energijo. Na zgornjem odseku Save so že zgrajene vse tri hidroelektrarne (Moste, Mavčiče in Medvode), na spodnji Savi so zgrajene HE Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško in Brežice, v pripravi pa je še HE Mokrice. Na srednji Savi med Ljubljano in Zidanim Mostom se bo zaenkrat od predvidenih desetih hidroelektrarn gradilo tri, in sicer Renke (35 MW), Trbovlje (34 MW) in Suhadol (41 MW).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Hidroelektrarne na Savi
|-
! Hidroelektrarna
! Instalirana&lt;br /&gt;moč (MW)
! Začetek&lt;br /&gt;obratovanja
! Upravljavec
|-
| [[Hidroelektrarna Moste|Moste]]
| align=&quot;center&quot; | 13
| align=&quot;center&quot; | 1952
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Mavčiče|Mavčiče]]
| align=&quot;center&quot; | 38
| align=&quot;center&quot; | 1986
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Medvode|Medvode]]
| align=&quot;center&quot; | 25
| align=&quot;center&quot; | 1953
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Vrhovo|Vrhovo]]
| align=&quot;center&quot; | 34
| align=&quot;center&quot; | 1993
! Upravljavec | SEL
|-
| [[Hidroelektrarna Boštanj|Boštanj]]
| align=&quot;center&quot; | 36
| align=&quot;center&quot; | 2006
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Blanca|Blanca]]
| align=&quot;center&quot; | 42
| align=&quot;center&quot; | 2010
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Krško|Krško]]
| align=&quot;center&quot; | 42
| align=&quot;center&quot; | 2013
! Upravljavec | HESS
|-
| [[Hidroelektrarna Brežice|Brežice]]
| align=&quot;center&quot;|47,4
| align=&quot;center&quot;|2017
! Upravljavec | HESS
|-
|}
SEL = [[Savske elektrarne Ljubljana|Savske elektrarne Ljubljana d.o.o.]]

HESS = [[Hidroelektrarne na spodnji Savi|Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o.]]

Hrvaška ima v načrtu gradnjo štirih HE na Savi pri Zagrebu, in sicer Podsused (52 MW), Prečko (23 MW), Zagreb (19 MW) in Drenje (39 MW). Gradili jih bodo v okviru obsežnega projekta ''Zagreb na vodi'' z osnovnima ciljema varovanja mesta pred poplavami in zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.

== Ljudje in reka ==
[[Slika:Ушће Саве у Дунав поред десне обале Великог ратног острва и Калемегдана.jpg|sličica|350px|Ustje Save v [[Donava|Donavo]] pri zavaravovanom območju ''Veliko ratno ostrvo'' (otok na levi), ki loči Donavo na dva dela v dolžini dveh kilometrov]]
Sava je bila že v davnini pomembna prometna pot med Jugovzhodno in Srednjo Evropo. Že stara grška pripovedka govori o potovanju [[Argonavti|Argonavtov]]  iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do [[Vrhnika|Vrhnike]]  (antični Nauportus), od koder so ladjo prenesli po suhem do Jadranskega morja (po drugih virih do izvirov Vipave).&lt;ref&gt;Kastelic, Jože (1998). ''Argonavti.'' Enciklopedija Slovenije, 1. knjiga, str. 100. Ljubljana.&lt;/ref&gt;

Tovorni promet po reki se je ohranjal skozi stoletja srednjega veka, v novem veku pa je reka postala še pomembnejša zaradi oskrbe čet v vojnah s Turčijo. Prevažali so predvsem žito, vino, les in kovine. Ko je avstrijska vojska leta 1717 osvojila Beograd in 1718 s Turčijo podpisala [[Požarevski mir|mir v Požarevcu]], je prišlo do hitrega razcveta trgovine z novo osvojenimi deželami. Leta 1735 je avstrijska vojska začela z obsežnimi regulacijskimi deli, s katerimi so uredili predvsem odseke z nevarnimi brzicami. Pri prevažanju blaga po reki navzgor so večino poti od Brežic navzgor uporabljali vlečno živino, za katero so vzdolž reke zgradili posebno vlečno pot. Promet po reki je zamrl šele z izgradnjo južne železnice (1849) in železnice Zidani Most-Sisek (1862).&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBGDX1B Umek, Ema (1964). Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju]. Kronika (Ljubljana), 12, 3, str. 194-200. Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt;

Megalomanske ideje o gradnji plovne poti med Črnim in Jadranskim morjem po Donavi, Savi in Ljubljanici ter naprej proti morju so se pojavljale tudi še po drugi svetovni vojni, a seveda niso mogle biti uresničene.&lt;ref&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIPO9GB6 Melik, Anton (1949). Ob gradnji avtostrade Beograd - Zagreb.] Novi svet, 7-8, str. 787. Ljubljana. Pridobljeno 13. december 2013.&lt;/ref&gt; Sava je danes plovna za večje rečne ladje od izliva v Donavo do Slavonskega Broda (377&amp;nbsp;km), za manjše ladje do izliva Kolpe pri Sisku (583&amp;nbsp;km) in ob večjem vodostaju do Rugvice (653&amp;nbsp;km). Prevažajo predvsem pesek, prod, gradbeni material, nafto in naftne derivate.&lt;ref name=&quot;oresic&quot;/&gt;

Po razpadu Jugoslavije je Sava postala mednarodna reka, vendar razcvet ladijskega prometa ovirajo naravni in družbeni dejavniki. Glavne ovire so dolga obdobja nizkega vodostaja, številni meandri in ostri zavoji, nizki mostovi in potopljena plovila iz zadnje vojne v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Plovna pot danes ni urejena za redno plovbo, promet po reki je dovoljen samo podnevi. Že v 70. letih dvajsetega stoletja je nastala ideja o celoviti izgradnji plovne poti po Savi, ki je vključevala tudi gradnjo 60&amp;nbsp;km dolgega prekopa Donava-Sava med Vukovarjem in Šamcem, vendar zamisel ni bila uresničena.&lt;ref&gt;[http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-006sava.php Prometna-zona.com. Sava] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215010520/http://www.prometna-zona.com/vodni-infrastruktura-006sava.php |date=2013-12-15 }} (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Sava je na nekaterih odsekih pomembna za šport in rekreacijo. Najbolj znana je umetna proga za kajak in kanu v [[Tacen|Tacnu]] pod Šmarno goro (Kajak kanu center Tacen), kjer potekajo tekme svetovnega pokala v kajaku in kanuju na divjih vodah. Za vodne športe je zanimiv zgornji tok Save do Kranja, za rekreacijo prebivalstva tudi Trbojsko in Zbiljsko jezero. V Zagrebu so za univerzijado 1987 zgradili obsežen športno-rekreativni center Jarun na levem bregu Save z Jarunskim jezerom, na katerem so uredili 2&amp;nbsp;km dolgo veslaško progo (svetovno prvenstvo v veslanju avgusta 2000), plaže, igrišča in druge objekte za rekreacijo Zagrebčanov. Na nasprotnem, desnem bregu reke, so leta 2008 zgradili Areno Zagreb, večnamensko dvorano s 15.000 sedeži, v kateri je potekalo svetovno rokometno prvenstvo leta 2009.

== Varstvo narave ==
[[Slika:obedska bara obrez.jpg|sličica|desno|350px|Naravni rezervat Obedska bara pri vasi Obrež, Vojvodina, Srbija]]
V slovenskem delu je na Savi sicer niz hidroelektrarn, vendar so številni daljši odseki ohranjeni v dobrem stanju, nekateri odseki in poplavne ravnice ob njih so tudi vključeni v varovana območja [[Natura 2000]] (del doline od izliva Tržiške Bistrice do Spodnje Besnice, odsek od Medvod do mostu v Črnučah in velik del strmih pobočij savske doline v Posavskem hribovju).

Odmeven spor je leta 1999 sprožil projekt obnove [[hidroelektrarna Moste|HE Moste]], ki je predvideval izgradnjo velikega kompenzacijskega bazena dolvodno od sedanje elektrarne na mestu zavarovanega mokrišča [[Brje]]. Projekt je zastal leta 1999, ko so državljani ustanovili Odbor za ohranitev Save Dolinke in začeli organizirano akcijo civilne družbe proti uničenju naravnega spomenika Brje. Po nekaj letih sporov so prebivalci občine Bled 3. oktobra 2004 z veliko večino zavrnili občinski odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled (občinski svet ga je sprejel 2.6.2004) in s tem zaenkrat preprečili uničenje mokrišča Brje.&lt;ref&gt;[http://www.cipra.org/competition/majql/kronologija Kronološki pregled delovanja Odbora za rešitev Save Dolinke.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215010309/http://www.cipra.org/competition/majql/kronologija |date=2013-12-15 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.delo.si/clanek/759 Referendum o usodi povirja Brje.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923223114/http://www.delo.si/clanek/759 |date=2015-09-23 }} Pridobljeno 12. december 2013.&lt;/ref&gt;

Za razliko od Mure ob zgornjem in srednjem toku Save ni obsežnejših obrečnih logov in poplavnih gozdov. Povsem drugače je ob spodnjem toku, kjer so dolvodno od Siska zlasti na hrvaškem (levem) bregu reke ohranjeni obsežni kompleksi logov in poplavnih gozdov z bogatim živim svetom. Najobsežnejši so na Lonjskem polju od vasi Gušće do Stare Gradiške in so vključeni v naravni park Lonjsko polje (507&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;). Večina zavarovanega območja je izpostavljena pogostim poplavam in služi kot izjemno učinkovit zadrževalnik poplavnih voda. Pomemben je tudi kot bivališče vodnih ptičev in je vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Prevladujejo obsežni gozdovi hrasta doba (''Quercus robur''), v parku je tudi vas Čigoč, ki so jo 1994 razglasili za evropsko vas štorkelj, saj v njej gnezdi okoli 200 štorkelj – več kot ima vas prebivalcev.&lt;ref&gt;[http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic Sava. Nautičko-turistički vodič.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215015725/http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/|date=2013-12-15}} (v hrvaškem jeziku) Zagreb 2011, str. 32-33. ISBN 978-953-7622-18-3.&lt;/ref&gt;

Nasproti izlivu Une je spominski park [[taborišče Jasenovac|Jasenovac]], kjer je bilo med drugo svetovno vojno [[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|ustaško koncentracijsko taborišče]].

Ob spodnjem toku Save je dolvodno od Sremske Mitrovice na levem bregu posebni naravni rezervat Obedska bara (299&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), ki je prav tako vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Območje se odlikuje po veliki raznolikosti mokriščnih habitatov, od mrtvic v opuščenih rečnih rokavih, do močvirij, poplavnih gozdov in vlažnih travnikov, v katerih živi več kot 220 različnih vrst ptičev in drugih živih bitij.

== Nadaljnje branje ==
* Bonacci, Ognjen, Ljubenkov, Igor (2008). Changes in flow conveyance and implication for flood protection, Sava River, Zagreb. Hydrological processes, 22, 8, str. 1189-1196. DOI: 10.1002/HYP.6688.
* Bricelj, Mitja (1991). Reka in človek – Sava. Državna založba Slovenije, 83 str. COBISS 28529152.
* Pavlin, Željko, Pletikapić, Zlatko (2005). Višenamjensko rješenje uređenja i iskorištavanja Save na području Zagreba. Građevinar, 57, 2. Zagreb. http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=14364
* Sava. Nautičko-turistički vodič. Zagreb 2011, 206 str. ISBN 978-953-7622-18-3. http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215015725/http://www.lijepanasasava.hr/o-savi/nauticko-turisticki-vodic/ |date=2013-12-15 }}
* Sava River Basin Analysis Report, (2009). Zagreb, International Sava River Basin Commission, 289 str. http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf
* Vasić, Borislav, Mandić, Miodrag, Nedeljkov, Aleksandar (2011). Sava. Nautičko-turistički vodič. 206 str. http://www.lijepanasasava.hr/media/dokumenti/nauticko_turisticki_vodic_sava.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131217091218/http://www.lijepanasasava.hr/media/dokumenti/nauticko_turisticki_vodic_sava.pdf |date=2013-12-17 }}

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Sava Bohinjka at Lancovo.jpg|thumb|[[Sava Bohinjka]] pred sotočjem s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]
Slika:Tussen Gobovce en Podnart, rivier foto2 2011-07-20 13.14.jpg|Sava pri [[Podnart]]u
Slika:Sava River in Kranj with Kranj HE.jpg|Sava v Kranju, desno HE Sava
Slika:Sava pri tomacevem.jpg|Sava pri [[Tomačevo|Tomačevem]]
Slika:Sotočje Sava-Ljubljanica (Confluence Sava-Ljubljanica).jpg|292px|sličica|Sotočje Save in [[Ljubljanica|Ljubljanice]] (desno) pri [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]]
Slika:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|Soteska Save pri [[Trbovlje|Trbovljah]]
Slika:Save-2.jpg|Sava med [[Trbovlje|Trbovljami]] in [[Hrastnik]]om
Slika:KZ-Jasenovac-ufer-1.jpg|Sava pri [[Jasenovac|Jasenovcu]]
Slika:Sava River at Brod - Slavonski Brod (Republika Srpska - Croatia border).jpg|Sava kot mejna reka med Brodom (leva stran; Republika Srbska, BiH) in [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]] (Hrvaška, desna stran)
Slika:Sava river in Belgrade, view from Kalemegdan fortress.jpg|Sava v [[Beograd]]u s Kalemegdana
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Sava}}
{{wikislovar}}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/sava/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o Savi]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/sava-dolinka/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o Savi Dolinki]
* Savske elektrarne Ljubljana d. o. o. (SEL) http://www.sel.si/?p=8
* Hidroelektrarne na spodnji Savi d. o. o. (HESS) http://www.he-ss.si
* Kajak kanu center Tacen http://www.kajakklubtacen.si {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181224205416/http://www.kajakklubtacen.si/ |date=2018-12-24 }}
* V 3 krasne (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) http://www.v3krasne.si/domov {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131215020920/http://www.v3krasne.si/domov |date=2013-12-15 }}
* Terme Čatež http://www.terme-catez.si
* Spomen područje Jasenovac http://www.jusp-jasenovac.hr/Default.aspx?sid=5019 (v hrvaškem in angleškem jeziku)
* Specijalni rezervat prirode Obedska bara http://www.srpobedskabara.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912033759/http://srpobedskabara.com/ |date=2017-09-12 }} (v srbskem jeziku)
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/174365010 Vodni krog srednje Save]. Slovenski vodni krog (31. julij 2026). RTV Slovenija.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Pritoki Save}}
{{Hidrografija Slovenije}}
{{Hidrografija Hrvaške}}
{{Hidrografija Bosne in Hercegovine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Reke v Bosni in Hercegovini]]
[[Kategorija:Reke v Srbiji]]
[[Kategorija:Pritoki Donave]]
[[Kategorija:Sava|*]]
[[Kategorija:Mejne reke]]</text>
      <sha1>eqqcq9h9qyg9fylhqq2gi31brmpg0or</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5650</id>
    <revision>
      <id>6772354</id>
      <parentid>6768257</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:12:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−2</comment>
      <origin>6772354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5558" sha1="3ko94zff3689fakvfnwmc9m1tcs0adi" xml:space="preserve">{{bližnjica|WP:PZB}}
__NOINDEX__
'''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja.

Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd.

Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]].

{{za-proti}}

==Postopek za predlaganje==
{{navodila za PZB}}
*V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka.
*O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko.
*Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog.

==Zaključevanje predlogov==
Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. 

Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. 

Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo).

==Marec 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}}

==April 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}}

==Maj 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}}

==Junij 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}}

==Februar 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}}

==Marec 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}}

==December 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}}

== Marec 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}}


== Arhiv ==
* [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]]

==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]]
* [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]
* [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]]

[[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]]
[[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]]</text>
      <sha1>3ko94zff3689fakvfnwmc9m1tcs0adi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772565</id>
      <parentid>6772354</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:26:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+oktober 2026</comment>
      <origin>6772565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5645" sha1="g6apet49owblfauhlvaxwwfvbk70w7y" xml:space="preserve">{{bližnjica|WP:PZB}}
__NOINDEX__
'''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja.

Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd.

Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]].

{{za-proti}}

==Postopek za predlaganje==
{{navodila za PZB}}
*V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka.
*O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko.
*Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog.

==Zaključevanje predlogov==
Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. 

Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. 

Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo).

==Marec 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}}

==April 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}}

==Maj 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}}

==Junij 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}}

==Februar 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}}

==Marec 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}}

==December 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}}

== Marec 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}}

==Oktober 2026==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}

== Arhiv ==
* [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]]

==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]]
* [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]
* [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]]

[[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]]
[[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]]</text>
      <sha1>g6apet49owblfauhlvaxwwfvbk70w7y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772672</id>
      <parentid>6772565</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:30:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>arhiviranje</comment>
      <origin>6772672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5557" sha1="dh62cvkddg5ub6hnik0392s042h8dpk" xml:space="preserve">{{bližnjica|WP:PZB}}
__NOINDEX__
'''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja.

Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd.

Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]].

{{za-proti}}

==Postopek za predlaganje==
{{navodila za PZB}}
*V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka.
*O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko.
*Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog.

==Zaključevanje predlogov==
Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. 

Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. 

Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo).

==Marec 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}}

==April 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}}

==Maj 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}}

==Junij 2024==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}}

==Februar 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}}

==Marec 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}}

==December 2025==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}}

== Marec 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vloga patronažne medicinske sestre pri zdravstveni negi oseb z motnjo v duševnem zdravju}}

== Arhiv ==
* [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]]

==Glej tudi==
* [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]]
* [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]]
* [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]]
* [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]]

[[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]]
[[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]]</text>
      <sha1>dh62cvkddg5ub6hnik0392s042h8dpk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pravo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8051</id>
    <revision>
      <id>6772710</id>
      <parentid>6758072</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:20:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitev prava na panoge */</comment>
      <origin>6772710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12814" sha1="9vejjxkcm3qy9pytvxxtblm0xwu3vga" xml:space="preserve">[[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]]

'''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}&lt;/ref&gt; 

Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. 

Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti.

Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]].

Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. S pravom so povezane: [[teorija pravičnosti]] oz. teorija prava, povezana s pravno [[Filozofija|filozofijo]] oz. specifično [[Etika|etiko]] in [[Morala|moralo]], [[sociologija]] prava, [[politologija]], [[ekonomija]], [[psihologija]], [[kriminologija]] in [[penologija]], [[varnostne vede]] ter nenazadnje pravna [[zgodovina]]. 

== Pravniki ==
'''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij:

Pravniki v pravosodju:
* [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]];
* [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m;
* [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in  drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu;
* [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno;
* [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih.

Pravniki izven pravosodja:
* [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava;
* [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke;
* [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m.

Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico.

Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici.

== Temeljna načela pravnega sistema ==
{{predelaj}}
Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process).

Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]].

[[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam:
* spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre;
* pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki
* pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo;
* načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano;
* ...

Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]].

== Delitev prava na panoge ==

Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]].

Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na:

* [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti ([[Pogodba|pogodbe]], [[Odškodnina|odškodninske]] obveznosti, ..);
* [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti [[Lastninska pravica|lastninske pravice]]);
* [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče;
* [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj ([[zakonska zveza]], [[zunanjzakonska skupnost]], [[družina]]);
* [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci).
* posebej tudi [[mednarodno zasebno pravo]]

Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela:

* [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]]; [[volilno pravo]]
* [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba)
* [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj ([[sankcioniranje]]), ter postopek ugotavljanja storilstva
* [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja (finančno pravo), menično pravo, [[zavarovalno pravo]], [[tržno pravo]], [[konkurenčno pravo]], [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo 
* [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ...
* [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami (posebej  [[Diplomatsko pravo|diplomatsko in konzularno pravo]]) in pravo mednarodnih organizacij (zlasti[[Organizacija združenih narodov]]), med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]], carinsko pravo, [[mejno pravo]], nasledstveno pravo držav ...
* druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, gradbeno, komunalno oz. [[stanovanjsko pravo]], [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo|okoljsko]] ([[Varstvo okolja|okoljevarstveno]]) [[okoljsko pravo|pravo]], [[tehnološko pravo]] (npr. [[IT]]), medijsko in [[komunikacijsko pravo]] ... 
* [[kolizijsko pravo]] (navzkrižje pravnih pravil)

Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]].
* [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti.
* [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti.

== Veliki pravni sistemi ==
V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov:
* [[rimsko pravo]] (zgodovinsko)
* [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu;
* [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca;
* [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije.
* ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah)

Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje].

== Mednarodno pravo ==
'''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. 

Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi.

== Pravniška definicija prava ==
Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih.

Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni).

Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni.

Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pravo|Pravo}}
* [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }}
* [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,...

[[Kategorija:Družboslovje]]
[[Kategorija:Pravo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9vejjxkcm3qy9pytvxxtblm0xwu3vga</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772713</id>
      <parentid>6772710</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:23:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delitev prava na panoge */</comment>
      <origin>6772713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12833" sha1="odiva921c8yaqispilmub0ngjt9y5zp" xml:space="preserve">[[Slika:Blind Justice.jpg|thumb|300px|Simbol pravice z zavezanimi očmi]]

'''Pravo''' je sistem [[pravni akt|pravil]] in načel, ki urejajo zunanje vedenje in ravnanje ljudi in njihovo združevanje v življenjsko pomembna družbena razmerja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |last=Pavčnik |first=Marijan |title=Teorija prava: prispevek k razumevanu prava |publisher=GV Založba |year=2013 |page=25}}&lt;/ref&gt; 

Pravila so dolžni spoštovati vsi, ki so na območju njihove veljave, tj. [[teritorij]]u države. Šteje se, da naslovljenci pravna pravila poznajo ([[nepoznavanje prava škodi]]), to pa se zagotavlja s predhodno objavo pravil v uradnem glasilu države, npr. v [[Uradni list|Uradnem listu]]. Učinkovitost pravil zagotavljata [[država]] in [[lokalna samouprava|lokalna skupnost]] s svojimi [[institucija]]mi: sodišči, policijo, tožilstvom, upravnimi organi, izvršilnimi organi. Tako država posameznikom prepove reševanje sporov z nasiljem ([[zakon močnejšega]]) in jo pridrži sebi ([[državna represija]]), v zameno pa posameznikom ponudi reševanje sporov v pravnem postopku. 

Pravna pravila v [[demokracija|demokratičnih]] družbah oblikuje [[ljudstvo]], in sicer preko predstavniškega telesa ([[parlament]]). Temeljna pravila so osnovana v [[ustava|ustavi]], splošna v [[zakon]]ih, podrobnosti pa v [[podzakonski akt|podzakonskih aktih]]. Posamezniku določajo, kaj je prepovedano, nadaljnja pravila pa v okviru tega oblikuje sam oz. v soglasju s sopogodbeniki ([[civilno pravo]]). Država nasprotno sme početi le tisto, kar ji je izrecno zapovedano ([[javno pravo]]). V demokratičnosti je temeljni element prava - omejevanje samovoljne vladarjeve oblasti.

Pravna pravila so hierarhično organizirana: nižje pravilo mora biti vsebinsko in postopkovno usklajeno z višjim. Se pravi, zakon mora biti v skladu z ustavo, pogodba pa z Obligacijskim zakonikom. Skladnost zakonov in podzakonskih aktov z ustavnimi določbami presoja [[Ustavno sodišče]].

Ob boku tega so pravna pravila široko organizirana po panogah; tj. področjih življenja, ki jih urejajo. S pravom so povezane: [[teorija pravičnosti]] oz. teorija prava, povezana s pravno [[Filozofija|filozofijo]] oz. specifično [[Etika|etiko]] in [[Morala|moralo]], [[sociologija]] prava, [[politologija]], [[ekonomija]], [[psihologija]], [[kriminologija]] in [[penologija]], [[varnostne vede]] ter nenazadnje pravna [[zgodovina]]. 

== Pravniki ==
'''[[Pravnik]]''' je oseba, ki se poklicno (profesionalno) ukvarja s pravom. V glavnem pade pod eno naslednjih kategorij:

Pravniki v pravosodju:
* [[sodnik]] - sodi na [[sodišče|sodišču]];
* [[tožilec]] - zastopa državo v kazenskem pregonu osumljencev pred [[sodišče]]m;
* [[odvetnik]] - zastopa stranke v postopkih pred sodiščem in  drugimi državnimi organi ter svetuje strankam pri [[pravni posel|pravnih poslih]] v pravnem prometu;
* [[notar]] - je oseba javnega zaupanja, ki opravlja posle, z zakonom poverjene notariatu: overitve podpisov in listin, neposredno izvršljivost pogodb in podobno;
* [[državni pravobranilec]] - zastopa državo v pravdnih postopkih ter zastopa javni interes v upravnih postopkih.

Pravniki izven pravosodja:
* [[korporacijski pravnik]] ali [[korporacijski pravnik|gospodarski pravni svetovalec]] - dela v posameznem podjetju in skrbi za pravne akte podjetja, praviloma na področju pogodbenega prava in delovnega prava;
* [[javni uslužbenec - pravnik]] - je oseba, ki pripravlja predloge predpisov in vodi upravne postopke;
* [[sindikalni pravnik]] - je oseba ki svetuje sindikatu in njegovim članom na področju delovnega prava, če ima opravljen pravniški državni izpit, lahko člane sindikata zastopa pred [[sodišče]]m.

Pravniki v pravosodju potrebujejo za poklic opravljen pravniški državni izpit, ki ga lahko opravijo po pripravništvu. Sodniki so na položaj izvoljeni v Državnem zboru RS na predlog Sodnega sveta, s čimer jim je podeljen tudi dosmrtni mandat. Odvetniki to postanejo z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici. Notarje imenuje minister za pravosodje in se združujejo v Notarsko zbornico.

Notarji in odvetniki imajo obvezno članstvo v svoji zbornici.

== Temeljna načela pravnega sistema ==
{{predelaj}}
Pravo vsekakor ni samo v sebi namen. V družbo vnaša [[red (pravo)|red]], s tem da normiranje dopustnega in nedopustnega s kar vseh prenese na [[demokracija|demokratično]] izvoljeno predstavniško telo ([[parlament]]). Nadaljnjo monopolizira pravico do uporabe sile državnim organom, tj.kaznovanja nedopustnega, in to vse po ustreznem postopku (due process).

Učinkovitost pravne ureditve - se pravi, kako hitro, kako pravilno in kako pravično gladi spore v praksi, je druga stvar, in kaže na [[legitimnost]] pravne ureditve ter zaupanje državljanov v pravo in njene institucije, zlasti [[sodišče|sodišča]], [[policija|policijo]], [[vlada|vlado]] in [[parlament]].

[[Pravičnost]] je težko oprimeljiva kategorija. Ljudje imamo svoje lastne, parcialne interese in gledanja, kaj je pravično. Kraja gotovo ni - ali pač? Interes večine, tj. [[javni interes]] je tisto, kar prevlada v [[demokracija|demokraciji]]. Ene države so bolj liberarno usmerjene, druge bolj socialno - tak je tudi njihov pravni sistem. Eno pa je gotovo - določeni ''minimalni standardi'' pravičnosti (v zahodnem besednjaku: demokratičnosti) so skupni oz. naj bi bili skupni vsem deželam in pravnim ureditvam:
* spoštovanje človekovih pravic - temeljnih pravic, brez katerih ne gre;
* pravna enakost - enako obravnavanje posameznikov, ki so v bistvenih značilnostih enaki
* pravna predvidljivost (pravna varnost) - sigurnost, da bo pravilno, dospustno ravnanje tudi v prihodnosti tako in tako, in da se ne bo arbitrarno spreminjalo. Ima veliko upraviti z učinkovitostjo prava - tj. zaupanjem, da bodo sodišča in izvršilni organi hitro obravnavali zadevo;
* načelo zakonitosti in vladavine prava - da bo država (in predvsem država) sama spoštovala pravo in dosledno počela samo tisto, kar ji je zapovedano;
* ...

Znani so tudi pod imenom [[naravno pravo]].

== Delitev prava na panoge ==

Pravo se v samem temelju deli na [[civilno pravo|zasebno pravo]] in [[javno pravo]].

Zasebnemu rečemu tudi [[civilno pravo]] ali pravo [[državljan]]ov. Njegova značilnost je, da ga s svojimi dogovori prosto oblikujejo stranke (v mejah [[zakon]]a). Civilno pravo se deli na:

* [[obligacijsko pravo]] - pravo obveznosti ([[Pogodba|pogodbe]], [[Odškodnina|odškodninske]] obveznosti, ..);
* [[stvarno pravo]] - pravo pravic na stvari (zlasti [[Lastninska pravica|lastninske pravice]]);
* [[dedno pravo]] - pravo prehoda lastnine umrlega na dediče;
* [[družinsko pravo]] - pravo osebnih stanj ([[zakonska zveza]], [[zunanjzakonska skupnost]], [[družina]]);
* [[delovno pravo]] - pravo zaposlitvenih razmerij (delavci in delodajalci).
* posebej tudi [[mednarodno zasebno pravo]]

Javno pravo se ukvarja z [[javni interes|javnim interesom]] državljanov in se deli po področjih dela:

* [[ustavno pravo]] - pravo [[človekove pravice|človekovih pravic]], organizacije [[Država|državne]] oblasti in temeljnih ekonomsko-socialnih razmerij, [[lokalna samouprava]]; [[volilno pravo]]
* [[upravno pravo]] - pravo organizacije in delovanja državne uprave (glej zlasti [[upravni postopek]]), pravo [[Javne finance|javnih financ]] ([[Davčni sistem|davčna]] pravila in proračunska poraba)
* [[kazensko pravo]] - pravo kaznovanja storilcev [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]] (in drugih kaznivih ravnanj), določa [[kaznivo dejanje]] in sankcijo zanj ([[sankcioniranje]]), ter postopek ugotavljanja storilstva
* [[gospodarsko pravo]] - statusno pravo gospodarskih družb, zadrug, pravo finančnega poslovanja (finančno pravo), menično pravo, [[zavarovalno pravo]], [[tržno pravo]], [[konkurenčno pravo]], [[pravo intelektualne lastnine]], [[patentno pravo]] ter nenazadnje [[Stečaj|stečajno]] pravo 
* [[pravo socialne varnosti]] - [[Zdravstveno zavarovanje|zdravstveno]] in pokojninsko zavarovanje, otroški dodatek, socialne pomoči in drugi socialni transferji, ...
* [[mednarodno pravo]] - pravo odnosov med suverenimi državami (posebej  [[Diplomatsko pravo|diplomatsko in konzularno pravo]]) in pravo mednarodnih organizacij (zlasti[[Organizacija združenih narodov]]), med drugim tudi pravo [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]], [[vojno pravo]] in [[mednarodno kazensko pravo]], ki z ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča vse bolj pridobiva na teži, deloma tudi [[pomorsko pravo]], carinsko pravo, [[mejno pravo]], nasledstveno pravo držav ...
* druga posebna področja prava: šolsko/edukacijsko/ pravo, gradbeno, komunalno oz. [[stanovanjsko pravo]], [[prometno pravo]], [[športno pravo]], [[okoljsko pravo|okoljsko]] ([[Varstvo okolja|okoljevarstveno]]) [[okoljsko pravo|pravo]], [[tehnološko pravo]] (npr. [[informacijska tehnika]]), medijsko in [[komunikacijsko pravo]] ... 
* [[kolizijsko pravo]] (navzkrižje pravnih pravil)

Druga pomembnejša delitev je na [[Materialno pravo|materialno]] in [[postopkovno pravo]].
* [[materialno pravo]] določa pravice in obveznosti.
* [[postopkovno pravo]] določa postopek uveljavljanja teh pravic in obveznosti.

== Veliki pravni sistemi ==
V zgodovini se je, kot spodaj, pravo na veliko spreminjalo. Sprva je ščitilo interese vladajočega razreda, in to zelo dolgo. Sčasoma postane enako za vse. Vendar so po svetu izoblikovani različni modeli pravnih sistemov:
* [[rimsko pravo]] (zgodovinsko)
* [[anglosaški pravni sistem]] (ZDA, Velika Britanija in posnemovalci) - močan poudarek na sodiščih in sodno stvarjenem pravu;
* [[kontinentalni pravni sistem]] (ostala Evropa) - nasprotno, močan poudatek na splošni ureditvi s strani zakonodajalca;
* [[Islamsko pravo|islamsko]], [[Kanonsko pravo|kanonsko]] in druga verska oz. druga [[doktrinarna prava]] - prava določene institucije, denimo [[cerkev (organizacija)|Cerkve]] ali [[vladar]]ja; oblikovana so po [[doktrina|doktrini]] te institucije.
* ([[primerjalno pravo]] - primerjava med pravnimi sistemi v različnih državah)

Pravna pravila teh pravnih sistemov so v temelju različno zastavljena. Evtanazijo v Vermontu (ZDA) sicer dopušča zakon, vendar so sodišča tista, ki odločajo o kaznovanju pomočnikov pri smrti iz usmiljenja. Na kontinentu je razen v nekaj državah (Švica, Nizozemska, Belgija) dosledno prepovedana z zakonom; sodišča gor ali dol. Islamsko pravo jo zavrača kot [http://www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/re/sanctity/iseuthanasiarev3.shtml kršitev Alahove volje].

== Mednarodno pravo ==
'''Pravna pravila, ki veljajo v več državah''', so [[Mednarodno pravo|mednarodno (tudi supranacionalno) pravo]]. Za Slovenijo je najbolj pomembno pravo [[Evropska skupnost|Evropskih skupnosti]], zlasti [[Evropska unija|EU]]. 

Poenotenje pravne ureditve na svet ([[globalizacija]]) olajša mednarodno poslovanje pravnim subjektom in povečuje mednarodno menjavo. Na drugi strani tri velike svetovne ekonomskopolitične regije - ZDA, Japonska, EU, Rusija - izkoriščajo svojo pravno ureditev, da bi svoji regiji pridobile prednost pred drugima dvema. Mednarodni dogovori v smer res globalne ureditve svetovne trgovine (WTO) so sklenjeni in uresničljivi tudi v praksi.

== Pravniška definicija prava ==
Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki urejajo zunanja vedenja in ravnanje posameznikov in njihovih združenj v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih.

Ena od klasičnih definicij prava prihaja iz [[Antični Rim|starega Rima]], ki pravi da je pravo ''umetnost dobrega in pravičnega'' (ius est ars aequi et boni).

Narava in funkcija prava se je spreminjala skozi [[zgodovina|zgodovino]]. V sodobnih [[družba]]h pooblaščeno [[telo]], na primer zakonodajalec ali [[sodišče]], ustvarja pravo. Pravo je podprto z državno monopolizirano fizično prisilo, ki uveljavlja pravo s sredstvi primernih ukrepov ali kazni.

Pravo ima različne namene. [[Kazensko pravo]], na primer, pomaga vzdrževati mirno, urejeno in relativno stabilno družbo. Sodna oblast skrbi za mirno in civilizirano reševanje sporov. [[stvarno pravo|Stvarno]] in [[obligacijsko pravo]] omogočata poslovanje in gospodarsko aktivnost. [[Javno pravo]] v prvi vrsti omejuje moč [[država|države]] proti posamezniku in mu s tem zagotavlja določen nivo svobode.

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pravo|Pravo}}
* [http://zakonodaja.gov.si Zakonodaja Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150321203328/http://zakonodaja.gov.si/ |date=2015-03-21 }}
* [http://www.tax-fin-lex.si TAX-FIN-LEX] - davčni, finančni in pravni portal: vsa slovenska zakonodaja (čistopisi), sodna praksa, članki z davčnega, finančnega in pravnega področja,...

[[Kategorija:Družboslovje]]
[[Kategorija:Pravo|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>odiva921c8yaqispilmub0ngjt9y5zp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zidani Most</title>
    <ns>0</ns>
    <id>8185</id>
    <revision>
      <id>6772451</id>
      <parentid>6728528</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:32:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772451</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13487" sha1="1q15ew79n2sussjss109s33b86ka0gd" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10106842_b4
|osm={{openstreetmap|lat=46.0853|lon=15.17124|zoom=17}}
| latd = 46 |latm = 5 |lats = 10.16 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 10 |longs = 11.67 |longEW = E
|slika=Zidani most - most in žel. postaja 2.jpg
|napis=Železniška postaja in železniški most v Zidanem Mostu
|najdisi=Zidani+Most
|povrsina=0,76
|prebivalstvo=183
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=204,5
|postna=1432 
|posta=Zidani Most
|obcina=Laško
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Zídani Móst''' je razpotegnjeno [[naselje]] z dobrimi 200 prebivalci v [[občina Laško|Občini Laško]] v soteski ob izlivu [[reka|reke]] [[Savinja|Savinje]] v [[Sava|Savo]].

Naselje je pomembno [[železnica|železniško]] križišče, kjer se od železniške proge [[Ljubljana]]-[[Zagreb]], zgrajene leta 1862, odcepi proga proti [[Maribor]]u. Čez Savinjo vodita mostova za železnico in [[kamniti most]] za cesto.

== Zgodovina ==

Prvi prebivalci so se na področju savske in savinjske kotline naselili že 2500 pr. n. št., mogoče še prej. Okoli 1000 let pr. n. št. so se po soteskah tu naokoli pomikali prvi znani prebivalci [[Iliri]], plemena [[Japodi|Japodov]]. Okoli 400 let pr. n. št. pa so jih nasledili pripadniki keltskih plemen [[Latobiki]] in [[Tavriski]].

[[Štajerska]] je prišla pod rimsko oblast v letih 33–34 pr. n. št. in je trajala 500 let. [[Starorimska civilizacija|Stari Rimljani]] so se osredotočili predvsem na važnejše vojaške in gospodarsko prometne točke, med katerimi je bilo tudi področje Zidanega Mosta. Niso se zadovoljili samo z vodnimi žilami in stezami, zato so zgradili boljše ceste po obronkih gora na vse strani ([[Širje]]–Brezno–Lukovica–Dolenje–Grmada–[[Rimske Toplice]]). Reke, kot sta Sava in Savinja so uredili za plovbo predvsem pod cesarjem [[Vespazijan]]om (69–79 n. št.), [[Radeče]] pa so bile glavna baza pristanišča za trgovanje v Posavju. Tu je bila tudi 34. postaja na [[rimska cesta|rimski cesti]] [[Oglej]]–[[Sisek]].

=== Stari vek ===

Verjetno so okoli leta 290 n. št. Rimljani zgradili kamniti most preko Save. To nam dokazuje najdba novcev v ruševinah stebra mostu, ki se je leta 1834 prikazal izpod gladine ob veliki suši. Bronasti in srebrni novci so datirali v čas [[Rimska republika|republike]] (se pravi pred našim štetjem) in čas cesarja [[Galijen]]a (v letih 254–268 n. št.). Poleg novcev so našli tudi zlato čašo. Ta najdba nekako tudi podpira teorijo, da je rimska cesta vodila po desnem in ne levem bregu do [[Neviodunum]]a. Zgodovinarji domnevajo, da je nad mostom stala tudi rimska stražnica ([[castellum]]) za obrambo in varnost mostu, ter cestnih in vodnih poti.

V 6. stoletju so se predvidoma na tem območju naselili [[Slovani]].

V letu 907 naj bi se v [[Grad Širje]] naselil Palatinski grof [[Arnold Schuerski]], po neuspelem uporu proti [[Henrik I. Bavarski|Henriku I. Bavarskemu]]. Tu naj bi se skril, vitezi Širski pa naj bi imeli grad v posesti vse do 17. stoletja. Leta 1653 so grad oplenili in delno požgali kmečki uporniki. Kasneje so ga obnovili. Leta 1897 ga je povsem uničil požar.

=== Srednji vek ===

Most, ki so ga zgradili Rimljani, v srednjem veku očitno ni več stal, saj je leta 1222 vojvoda [[Leopold VI. Bamberški]] ukazal zgraditi srednjeveški most čez Savo (med današnjim železniškim mostom in postajo). Leta 1224 je bil most končan, v spomin na ta dogodek pa so dali kovati tudi tako imenovani ''[[mariborski pfenig]]''. V tem času so verjetno obnovili tudi rimsko stražnico (''castellum'') in trdnjavo (obrambni stolp) [[Klausenstein]]. Pisni viri slednjega prvič omenjajo leta 1270, ko je bil predan v imetje zadnji Bamberžanki Agnezi, vnukinji Leopolda VI. Leta 1279 uspe grofici Agnezi razveljaviti prisiljen sporazum z [[Otokar II.|Otokarjem II.]] iz leta 1270, s čimer pride Klausenstein v upravo koroških [[Vovbrških grofov]]. Po izumrtju grofov Vovbrških so po desetletni borbi dobili v upravljanje grad lastniki [[Grad Žovnek|gradu Žovnek]] v [[Savinjska dolina|Savinjski dolini]] (leta 1333), bolj znani kot kasnejši [[Celjski grofje]]. Po teh času se Klausenstein ne omenja več. V Celjski kroniki najdemo zapis, da so dali grofje porušiti stolp pri [[Radeče|Radečah]] (brez dvoma Klausenstein). To se je dogajalo v času pohodov češkega najemnika [[Jan Vitovec|Jana Vitovca]] v boj proti [[Habsburžani|Habsburžanom]]. V istem času leta 1442 je bil zrušen tudi most.

V začetku 13. stoletja je Leopold VI. dal poleg mostu zgraditi še cerkev sv. Egidija. Cerkev je imela 3 oltarje (Egidijev, Pavlov in Marijin) in 2 zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče, oboje pa je bilo obdano z zidom. Prvi duhovnik Oton je omenjen leta 1269. Cerkev je bila samostojna župnija do nekje 1423–1432, ko so jo prevzeli [[kartuzijani]] v [[Jurklošter|Jurkloštru]]. Obsegala je današnji župniji [[Župnija Marija Širje|Širje]] in [[Župnija Radeče|Radeče]], ter manjši del [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|loške]]. Leta 1811 je država prevzela cerkev in zemljišče, ter prezidala stavbo v carinsko obmejno poslopje. Leta 1848 poslopje, bivšo Egidijevo cerkev podrejo zaradi gradnje železnice.

S plovbo po Savi in Savinji smo [[Slovenci]] začeli že v 16. stoletju. Vendar je bila ta plovba bolj priložnostna in dokaj preprosta. Šele [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] pa je izdal ukaz za ureditev Save in Savinje za redno plovbo. Na Savi so začeli z redno plovbo v letu 1729. Od začetka so brodniki vozili z ladjicami, ki so jih na obrežnih stezah vlačili navzgor 'vlačugarji', pozneje pa govedo in konji. V Zidanem Mostu je bila večja brodarska postaja. Delavci pri plovbi so bili samo Slovenci. Fantje, ki so vlačili ladje, so bili oproščeni služenja vojaškega roka.

V letu 1747 so v vasi Širje zgradili Marijino cerkev, ki je bila kasneje večkrat prezidana. Na njenem mestu pa je že pred letom 1689 stala mala [[kapela]].

=== Novi vek ===
[[Slika:ZidaniMost1914.jpg|thumb|right|250px|Razglednica iz leta 1914, pred izgradnjo še drugega železniškega mostu: izliv Savinje v Savo ter železniški in cestni most]]
Ko si je [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]] ogledal položaj krajev okoli Zidanega Mosta, je dal pobudo za izgradnjo ceste Zidani Most–Rimske Toplice (1811). Z gradnjo so pričeli šele 10. avgusta 1816 in jo končali 18. spetmebra 1816. Pet dni zatem pa je bilo pod skalo Jepikovec slavnostno odprtje ceste. V čast tega dogodka so v skalo vzidali črno marmornato ploščo, katere napis omenja cesarja Franca I., deželnega namestnika Aicholda, okrožnega glavarja Mayrhofna in glavarstva Celja, [[Laško|Laškega]], Jurkloštra, [[Loka pri Zidanem Mostu|Loke]], gornje Sevnice in [[Rajhenburg]]a z letnico 1816. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila plošča odstranjena.

12. maja 1823 je bil nadvojvoda Janez drugič v kraju, zaradi gradnje ceste Zidani Most–Loka, ki je bila gotova še isto leto. Leto kasneje (1824) so pričeli z gradnjo kamnitega mostu čez Savinjo. Kamnite bloke so lomili v okolici, stroški pa so zaradi poplav močno narasli. V letu 1826 so poleg bivše trgovine Schindler postavili spomenik nadvojvodu Ivanu z doprsnim kipom iz litega železa na kamnitem podstavku, kjer je bil nemški in latinski napis na gradnjo leta 1826. [[Spomenik]] je stal v kapeli oblike [[grški tempelj|grškega templja]] iz kamenja okoliških pečin. Kupola strehe je slonela na štirih stebrih. Leta 1877 so ga obnovili, leta 1918 pa so ga razbili revolucionarji.  Na levem bregu Savinje pa je bil kip [[Sveti Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] (vodni [[Zavetnik|patron]] in čuvaj mostu), ki je bil poškodovan v bombnih napadih leta 1945. Nova oblast se je namesto za sanacijo odločila za njegovo odstranitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Je kaj trden most?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/je-kaj-trden-most|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-12-14|accessdate=2019-06-25|language=sl-si|first=Drago|last=Medved}}&lt;/ref&gt;

Poleg kamnitega mostu (današnjega cestnega) je bil  v kraju po letu 1826 še velik [[brod]], čez Savo, za ljudi, živino in vozove.  Od leta 1849 do 1862 je bila v Zidanem Mostu glavna ladijska postaja. V kraju je potekalo prekladanje blaga na ladje namenjene na jug in na železniške vagone proti [[Ljubljana|Ljubljani]]. Nekaj ladji je vozilo še do leta 1866, ko je vlogo nekdanjih brodov, do končno prevzela [[železnica]].

Železniški odsek [[Celje]]–Zidani most so začeli graditi spomladi 1846 in je bil do poletja naslednjega leta že končan. Stari železniški most proti Celju je bil zamisel inž. Heiderja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odprta železniška proga med Celjem in Ljubljano – Zgodovinski portal|url=http://zgodovina.si/odprta-zelezniska-proga-med-celjem-in-ljubljano/|accessdate=2019-06-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;, speljan je v loku čez Savinjo iz 1260 klesanih kamnitih blokov. Graditi so ga začeli avgusta 1846, prvo preizkusno vožnjo pa so opravili 18. avgusta 1849. S strahotnimi napori in stroški so pridobili prostor za železniško postajo in naprave, saj je skalovje segalo večinoma do struge Save. Prvotno je postaja imela visok stolp z uro. V tem času sta nastali tudi naselji [[Mailand (Zidani Most)|Mailand]] in [[Venezia (Zidani Most)|Venezia]] (današnja cementarna). Do leta 1860 je imela [[južna železnica]] v prometu tudi lokomotivo z imenom ''Steinbrück'' (Zidani Most), ki jo danes hrani [[Tehnični muzej na Dunaju]].

Leta 1852 so v Zidanem Mostu postavili prvo tovarno. Lastnik [[oljarna|oljarne]] je bil Tržačan [[Ernest Metike]], tovarna pa je imela (1885) 70 delavcev in 12 uslužbencev. Pridelovali so [[rastlinska olja|rastlinska]] in [[tehnična olja]]. V letu 1885 tovarno odkupi [[Josip Wertheimer]], ki je dal v neposredni bližini tovarne preko Savinje zgraditi most.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Celjski zbornik|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1EH46BH|website=www.dlib.si|accessdate=2019-06-25}}&lt;/ref&gt;

[[Cement|Cementarno]] so zgradili v letu 1857, lastnik je bil [[Franc Sartori]] iz [[Trst]]a. Izdelovali so [[portlandski cement|portland]] in [[rimski cement]], [[cementno opeko]] in [[plošče]], [[apno]], [[ognjedržno opeko]], [[šamot]], ter kopali [[glina|glino]], [[lapor]] in [[Kremen|kremenčev pesek]]. Podjetje je bilo v letu 1873 odlikovano na dunajski svetovni razstavi. V letu 1885 je podjetje štelo 120 delavcev.

Leta 1856 so pričeli od Zidanega Mosta graditi progo proti [[Zagreb]]u. Proga je bila enotirna, drugi tir so položili šele [[Nemci]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Za redni promet je bila proga odprta 1. oktobra 1862. Drugi [[tir]] na progi Ljubljana–Zidani Most–[[Maribor]] so položili po letu 1866.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenske železnice - 150-letnica proge Zidani Most-Sisak|url=https://www.slo-zeleznice.si/sl/novice/potniski-promet-novice/150-letnica-proge-zidani-most-sisak|website=www.slo-zeleznice.si|accessdate=2019-06-25|language=sl-si|last=Jaka}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

15. januarja 1877 se je okoli 4 ure sprožil na levem bregu Savinje gromozanski [[zemeljski plaz|plaz]], ki je zahteval 13 smrtnih žrtev. Plaz je meril več kot 100 metrov. Plaz, ki je bil še hujši, se je ponovil čez tri dni. Popolnoma je zajezil Savinjo in trajalo je dva dni, da so predrli jez skalovja in prsti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ogromni zemeljski plaz pri Zidanem mostu 16. in 19. januarja 1877|url=https://www.kamra.si/album-slovenije/item/ogromni-zemeljski-plaz-pri-zidanem-mostu-16-in-19-januarja-1877.html|website=www.kamra.si|accessdate=2019-06-25|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Znani krajani ==
* [[Heinz Leinfellner]]
* [[Avgust Likovnik]]
* [[Srečko Puncer]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
*Mlinar, Ivan. &quot;Zidani most v zgodovini.&quot; Kronika (Ljubljana) letnik 4. številka 2 (1956) str. 67-76. ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59HTUROQ dLib.si])
*Laški zbornik. Založba Obzorja, 1976. ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBWKPOKO dLib.si])
*{{navedi knjigo|first=Matej|last=Hohkraut|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino : 1224-2024|publisher=Samozaložba|location=Šempas|year=2024|cobiss=173120771}}

== Glej tudi ==

* [[Slovenske železnice]]

== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}
* [http://www.zidanimost.si Uradna spletna stran krajevne skupnosti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190617110324/http://www.zidanimost.si/ |date=2019-06-17 }}
* [http://www.lasko.si/turizem/zidani_most.htm Zidani Most, stran občine Laško] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070404151221/http://www.lasko.si/turizem/zidani_most.htm |date=2007-04-04 }}
* [http://s51dzi.e-slo.net/zm.htm Nekaj pogledov na Zidani Most]
*[http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=21&amp;t=4079 Forum Vlaki.info (Zidani Most skozi čas)] 
*[https://ponte-murato.si/atlas.html Interaktivni atlas domačij ledinskih imen] 

{{Laško}}

[[Kategorija:Naselja Občine Laško]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
[[Kategorija:Naselja ob Savinji]]
[[Kategorija:Zidani Most|*]]</text>
      <sha1>1q15ew79n2sussjss109s33b86ka0gd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koncentracijsko taborišče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9630</id>
    <revision>
      <id>6772471</id>
      <parentid>6685410</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:44:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30094" sha1="hfzgohjf92baa3xy2ln7sdly0mwf094" xml:space="preserve">[[Slika:Shack from Gulag - Museum of the Occupation of Latvia.JPG|sličica|275x275_pik|Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč [[Gulag]]]]
'''Koncentracijsko taborišče''' ([[kratica]] '''KT''') je posebna oblika [[taborišče|taborišča]] oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.

Pojem koncentracijskega taborišča označuje vse možne vrste [[Zbirno taborišče|zbirnih]], [[Internacijsko taborišče|internacijskih]] in [[Delovno taborišče|delovnih]] taborišč, vendar pa ne vključuje razlage namena oz. namembnosti le-teh.

[[Zbirno taborišče|Zbirna taborišča]] za [[vojna|vojne]] ujetnike in zapornike ter taborišča za prisilno delo so se razvila že pred časom, od [[19. stoletje|19. stoletja]] naprej pa so se razvijala tudi taborišča v povezavi z [[izgon]]om, izselitvami in [[kolonija (geografija)|kolonialnimi]] osvajanji. Od obdobja [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]] v [[Tretji rajh|Nemčiji]] od leta 1933–1945 pa se pojem koncentracijskih taborišč povezuje predvsem z načrtnimi izgoni in poboji drugače mislečih in še posebej s preganjanjem [[Judje|Judov]] ter [[holokavst]]om. Med izvajanjem tiranije so [[Nacizem|nacisti]] zgradili [[delovno taborišče|delovna]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. Poimenovali so jih tudi »[[Würdegarten]]« (častni vrt) ali »Konzertlager«, v njih pa so svoje domnevne ali resnične nasprotnike »prevzgajali«. Z množičnimi poboji, ki so jih nacisti izvajali, so se le-ta ločevala od vseh dotedanjih taborišč.

== Definicija ==
[[Slika:KL Dachau Block X crematory.jpg|thumb|250px|Krematorij v koncentracijskem taborišču Dachau]]
Koncentracijsko taborišče je ustanova, kjer so pridržani oz. izolirani [[politika|politični]] nasprotniki ali ljudje »nevšečnih« etničnih, [[vera|verskih]] ali socialnih pripadnosti. Priprtje je največkrat izvedeno brez vsakršne [[sodba|sodbe]] in brez možnosti obrambe, ugovora ali preizkusa razlogov za pripor.

== Namen koncentracijskih taborišč ==
; Glavni namen
: Glavni namen koncentracijskih taborišč je prevzgojiti oziroma kaznovati s pomočjo telesne, psihične kazni, dela ... S tem zmanjšajo moč nasprotnikov.
; Drugotni namen
: Drugotni namen takšnih taborišč je zastraševalni učinek na preostalo prebivalstvo, saj jih prisotnost KT opominja na spoštovanje [[zakon]]ov in/ali zvestobo [[režim]]u.
; Tretji namen
: Tretji namen je zaslužiti na račun prevzgojnega dela.

== Vrste KT ==
* [[Mladinsko taborišče|Mladinsko KT]]
* [[Zbirno taborišče|Zbirno KT]]
* [[Delovno taborišče|Delovno KT]]
* [[Uničevalno taborišče|Uničevalno KT]]
* [[Internacijsko taborišče|Internacijsko KT]]
* [[Taborišče za vojne ujetnike|KT za vojne ujetnike]]
* [[Begunsko taborišče|Begunsko KT]]

== Čas nacionalsocializma v Nemčiji ==
Koncentracijska taborišča iz obdobja [[nacionalsocializem|nacionalsocializma]] so svetovno najbolj znana: [[Seznam koncentracijskih taborišč v tretjem rajhu]].

Po podatkih je v taboriščih [[tretji rajh|tretjega rajha]] zaradi pobojev ali kot posledica mučenja in bolezni skupno umrlo 6 milijonov ljudi. Tretji rajh je takrat v svoji in zavzetih deželah upravljala več kot 24.000 taborišč.
[[File:WW2-Holocaust-Europe.png|thumb|450px|Nacistična in fašistična taborišča med drugo svetovno vojno]]
Prva nemška koncentracijska taborišča so bila delovna taborišča. V njih so bili zaprti sovražniki nacionalsocializma, pripadniki [[Nemška komunistična partija|Nemške komunistične partije]] in [[Nemška socialistična stranka|Nemške socialdemokratske stranke]]. Tem so kmalu sledile tudi druge skupine, posebej Judi (glej [[holokavst]]), [[Romi]], [[homoseksualnost|homoseksualci]], predstavniki velikih verskih skupnosti ([[katoličanstvo|katoliški]] in [[Evangeličanstvo|evangeličanski]] [[duhovnik]]i, predstavniki [[Protestantizem|protestantske]] [[cerkev (organizacija)|cerkve]]), verske manjšine (npr. [[Jehovove priče]]) in drugi politični nasprotniki (še posebno iz [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]).

=== Delovna taborišča ===
Služila so uničenju skozi delo. Ljudi, ki za delo niso bili več sposobni, so, če niso od izčrpanosti že sami umrli, umorili, največkrat s streljanjem. Bolnike, ki v predvideno štirih tednih niso bili spet sposobni za delo, je [[medicina|medicinsko]] osebje umorilo z injekcijami [[fenol]]a. Večina zapornikov je v delovnih taboriščih preživela le kratek čas.

V času [[vojna|vojne]] so imela delovna taborišča pomembno funkcijo, saj so v njih pridobivali naravne in opečne [[kamnina|kamnine]]. Poleg tega so brezplačno delavsko silo uporabili tudi pri [[industrija|industriji]]. Najbolj znan je primer v zvezi z [[barva|barvno]] industrijo, ki je kot delovno silo uporabljala taboriščnike.

=== Uničevalna taborišča ===
Služila so izključno množičnemu pobijanju Judov, Romov, homoseksualcev in drugih osovraženih skupin s pomočjo [[plinska celica|plinskih celic]]. Nacionalsocialistični aparat za pobijanje se je pri tem koncentriral predvsem na Jude, k velikemu delu žrtev pa spadajo tudi druge skupine, npr. ruski [[Vojni ujetnik|vojni ujetniki]]. Taborišča tega tipa so bila postavljena med decembrom 1941 in julijem 1942 v [[Chelmno|Chelmnu]], [[Wartheland]]u, [[Belžec|Belžcu]], [[Uničevalno taborišče Sobibór|Sobiboru]] in [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinki]], po ogromnem številu žrtev pa sta znani predvsem taborišči [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz-Birkenau]] in [[Majdanek]].

=== Organizacija ===
[[Slika:Buchenwald Slave Laborers Liberation.jpg|thumb|Interniranci v Koncentracijskem taborišču Buchenwald]]
Skupno je bilo vodilnih 23 koncentracijskih taborišč, ki so bila samostojna in so organizacijsko pod sabo imela še 1000 t. i. zunanjih taborišč. Ta vodilna taborišča so bila:

* [[Tretji rajh]]:
** [[Arbeitsdorf]]
** [[Ravensbrück Bergen-Belsen|Bergen-Belsen]]
** [[Koncentracijsko taborišče Buchenwald|Buchenwald]]
** [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]
** [[Koncentracijsko taborišče Flossenbürg|Flossenbürg]]
** [[Koncentracijsko taborišče Groß-Rosen|Groß-Rosen]]
** [[Koncentracijsko taborišče Dora-Mittelbau|Dora-Mittelbau]]
** [[Koncentracijsko taborišče Neuengamme|Neuengamme]]
** [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]]
** [[Koncentracijsko taborišče Sachsenhausen|Sachsenhausen]]
** [[Koncentracijsko taborišče Niederhagen-Wewelsburg]]
* [[Avstrija]]
** [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|Mauthausen]]
* [[Poljska]]
** [[Auschwitz#Auschwitz I|Auschwitz I Stammlager]]
** [[Auschwitz-Monowitz]]
** [[Koncentracijsko taborišče Majdanek|Majdanek]]
** [[Koncentracijsko taborišče Warschau|Warschau]]
** [[Koncentracijsko taborišče Krakau-Plaszow|Krakau-Plaszow]]
** [[Koncentracijsko taborišče Stutthof|Stutthof]]
* [[Estonija]]
** [[Koncentracijsko taborišče Waiwara|Waiwara]]
* [[Litva]]
** [[Koncentracijsko taborišče Kauen|Kauen]]
* [[Latvija]]
** [[Koncentracijsko taborišče Riga-Kaiserwald|Riga-Kaiserwald]]
* [[Francija]]
** [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof|Natzweiler-Struthof]]
* [[Nizozemska]]
** [[Koncentracijsko taborišče Herzogenbusch|Herzogenbusch]]

Temu sistemu so bila priključena še ostala taborišča. Izolirane dele mest so poimenovali [[geto]]. Samo v Vzhodni Evropi je bilo getov približno 600, v njih pa so internirali najmanj 4 milijone ljudi.

=== Medicinski eksperimenti ===
Na odraslih in otrocih so zdravniki, kot npr. [[Josef Mengele]] (Auschwitz), [[Robert Ritter]] (Buchenwald) in drugi, izvajali različne eksperimente, zaradi katerih so taboriščniki večinoma v mukah umrli. Okužili so jih npr. s [[pegavica|pegavico]] in [[tuberkuloza|tuberkulozo]], da bi na njih testirali [[cepivo]], ipd. [[Nürnberški proces]] proti zdravnikom se je odvijal od 9. decembra 1946 do 20. avgusta 1947, pred Mednarodnim vojaškim sodiščem. Med drugimi je bil tam obtožen vodja oddelka za tropsko medicino [[Gerhard Rose]], zaradi poskusov s pegavico na [[Sinti]]h in [[Romi]]h v Buchenwaldu.

=== Načini usmrtitve taboriščnikov ===
Vzroki smrti taboriščnikov so bili v uradnih listinah nacionalsocialističnih organov pogosto [[šifra|šifrirani]]. Uporabljale so se okrajšave – znaki, ki jih je kasneje [[Inšpektorat koncentracijskih taborišč]] obdelal in priredil. Uporabljale so se naslednje okrajšave:
* 14 f 1 : naravna smrt
* 14 f 2 : prostovoljna smrt ali nezgoda
* 14 f 3 : ustrelitev ali pobeg
* 14 f I : eksekucija
* 14 f 13 : zaporniki šibkega zdravja in smrt zaradi opeklin

== Zgodovina KT ==
Čeprav so KT dobila svoj sloves med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], so obstajala že pred tem. Tako so jih poznali že med [[burska vojna|burskima vojnama]], [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] in v &quot;uporabi&quot; so še danes.

=== Prva koncentracijska taborišča ===
Prvič je [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] leta 1838 v taborišče prisilno zaprla [[Indijanci|Indijance]]. Ukrep je ukazal takratni [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednik]] [[Andrew Jackson]], da bi uveljavil t. i. »[[Indian Removal Act]]« (»''Zakon o odstranitvi Indijancev''«). Tudi kasnejše ameriške [[rezervat]]e za Indijance lahko prištevamo k taboriščem. Ljudje so bili tam namreč pridržani iz [[rasizem|rasističnih]] razlogov pod nehumanimi ževljenskimi pogoji. Onemogočena jim je bila eksistenca, moški, ženske in otroci pa so trpeli pomanjkanje hrane. Poskusi pobega ali upora so bili kaznovani s smrtjo.

Zgodovina pojma koncentracijskih taborišč sega že v čas [[kuba]]nskega boja za neodvisnost proti [[Španija|Španiji]] v letih 1868−1898, ko je sprva španski [[general]] [[Valmaseda]] in kasneje general [[Valeriano Weyler y Nicolau]] ukazal zapreti vse upornike v koncentracijska [[taborišče|taborišča]], t. i. »compos de reconcentración«. 

Pojem koncentracijskih [[taborišče|taborišč]] je kasneje uveljavila še [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanska vojska]] v [[Druga burska vojna|burski vojni]] v letih 1899−1902. Burske ženske in otroke, kot tudi [[Afrika|Afričane]], ki so živeli na tem območju, so izselili v taborišča v [[Južna Afrika (regija)|Južni Afriki]]. Čeprav to niso bila uničevalna taborišča, so zaporniki trpeli zaradi [[podhranjenost]]i, slabih higienskih razmer in posledično visoke [[smrtnost]]i. V teh taboriščih je umrlo približno 26000 žensk in otrok. Razmere so se umirile šele, ko je [[Emily Hobhouse]] razkrila razmere v južnoafriških taboriščih.

Tudi nemške kolonialne enote so v takratni nemško-južnozahodnoafriški koloniji izvajale genocid nad ljudstvi [[Herero]] in [[Nama]]. Po podatkih nemške vojaške uprave je med oktobrom 1904 in marcom 1907 tam skupno umrlo 7682 ljudi. Prvo taborišče, ki je bilo označeno z dejanskim nazivom »koncentracijsko taborišče«, je bilo v Nemčiji leta 1920. Tam so bili zaprti predvsem Judi iz Vzhodne Evrope, pa tudi [[Sinti]] in [[Romi]]. Zaradi protestov proti nečloveškim življenjskim pogojem, je bilo taborišče leta 1923 razpuščeno.

=== Severna Amerika ===
V prvi svetovni vojni je [[Kanada]] internirala na tisoče [[Ukrajinci|Ukrajincev]] in jih prisilila v delo v [[Železarstvo|železarski industriji]] in [[gozdarstvo|gozdarstvu]]. V drugi svetovni vojni so bili internirani ljudje [[Japonci|japonskega]], [[Nemci|nemškega]] in [[Italijani|italijanskega]] porekla. Od [[Afganistanska vojna|afganistanske vojne]] kot reakcija na [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristične napade 11. septembra 2001]] zapira [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] osumljene sodelovanja s [[talibani|talibanskim režimom]] in [[Al Kaida|Al Kaido]] v velikem številu v taborišča v [[Guantanamo Bay|zalivu Guantanamo]] na Kubi. Ker jim ameriška vlada ne prizna statusa vojnih zapornikov, taboriščniki nimajo nobenih pravic razen tistih, ki jih za njih predvidi ameriška vojska.

=== Sovjetska zveza in Vzhodna Evropa ===
[[Slika:Former political prison in Girokaster.jpg|sličica|258x258_pik|Nekdanje koncentracijsko taborišče v Girokasterju, kjer je komunistični režim [[Enver Hoxha|Enverja Hoxhe]] mučil in pobil več kot 990 ljudi.]]
V času [[stalinizem|stalinizma]] so v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] delovala koncentracijska taborišča, ki jih danes dostikrat imenujemo »[[gulag]]«, po glavnem oddelku sovjetskega notranjega ministrstva, ki je bilo vodilno pri upravljanju taborišč. Taborišča so služila kot zaporniška taborišča, v njih pa so bili zaprti »navadni« prestopniki, kot tudi politični nasprotniki.

Od 1930–1959 je bilo v taboriščih zaprtih približno 18 milijonov ljudi, najmanj 1,5 milijonov jih je umrlo. Nekatere cenitve žrtev v desetletju [[leninizem|leninističnega]] in stalinističnega terorja so še večje in presegajo več milijonov žrtev. Pod [[Vladimir Iljič Uljanov|Leninovo]] in [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalinovo]] oblastjo se je lahko zgodilo, da je bila oseba ovadena in aretirana zgolj zaradi kritične izjave v krogu družine ali celo zaradi kraje jabolka. Zaradi velikega terorja v letih 1937−1938 se je tako zgodilo, da je bilo zaprto ogromno število nedolžnih, njihova priznanja pa so bila največkrat izrečena pod prisilo.

Po drugi svetovni vojni je bilo v taboriščih zaprto veliko število ljudi, ki so resnično ali domnevno sodelovali z Nemci ali pa so bili sami Nemci (npr. taborišča na Češkoslovaškem in Poljskem). Pogoji v taboriščih seveda niso bili v skladu z [[Ženevska konvencija|Ženevsko konvencijo]], umrlo je veliko število ljudi. Pod komunistično [[diktatura|diktaturo]] [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceauşescuja]] v [[Romunija|Romuniji]] so nasprotnike režima zapirali v [[zapor]]e in [[norišnica|norišnice]]. Ceauşescujev poskus povečanja romunskega prebivalstva je pripeljal do ustanavljanja otroških gulagov za prizadete, invalidne in »odvečne« otroke, npr. v [[Cighid]]u.

=== Italija ===
Seznam največjih taborišč [[fašizem|fašistične]] [[Italija|Italije]]:

{| border=&quot;1&quot; cellspacing=&quot;4&quot; cellpadding=&quot;4&quot; style=&quot;empty-cells:show&quot;
|- bgcolor=&quot;silver&quot;
! Ime taborišča
! Od
! Do
|-
| [[Rab (koncentracijsko taborišče)|Rab]]
| julij 1942
| 11. september 1943
|-
| [[Chiesanuova]] v bližini [[Padova|Padove]]
| junij 1942
|
|-
| [[Gonars]] v bližini [[Palmanova|Palmanove]]
| marec 1942
| 8. september 1943
|-
| [[Molat]]
|30. junij 1942
|8. september 1943
|-
| [[Monigo]] v bližini [[Trst|Trevis]]a
| junij 1942
|
|-
| [[Renicci di Anghiari]] v bližini [[Arezzo|Arezza]]
| oktober 1942
|
|-
| [[Visco]] v bližini [[Palmanova|Palmanove]]
| zima 1942
|
|}

V [[italija]]nskih taboriščih in v taboriščih zavzete [[Dalmacija|Dalmacije]] in severnohrvaške obale ([[Bakar]], [[Kraljevica]], [[Molat]], [[Rab (koncentracijsko taborišče)|Rab]], [[Zlarin]]) je bilo v letih 1941−1943 zaprtih nekaj 100.000 civilistov.

Prisilno delo in nemogoči življenjskih pogoji so mnogo ljudi stali življenja. Taborišči na Molatu in Rabu (34 % zapornikov je umrlo) sta bili kot smrtni taborišči še posebej razvpiti.

Uničevalno taborišče v Italiji je bila tržaška Rižarna.

=== Jugoslavija (1935-1945) ===
[[Kraljevina Jugoslavija]] je po nemškem in italijanskem vzoru začela odpirati koncentracijska taborišča leta 1935. Prvo taborišče je bilo v Višegradu. Nekatera taborišča so po okupaciji Jugoslavije leta 1941 prevzeli Nemci oziroma kvizlinški režimi: na Hrvaškem ustaši, v Srbiji pa Nedićeva Specialna policija.
 
Od leta 1935 do konca druge svetovne vojne (1945) so bila na ozemlju Jugoslavije naslednja koncentracijska taborišča:

* Banjica pri Beogradu (5. julij 1941–7. september 1944). Taborišče je upravljala Nedićeva Specialna policija pod nadzorom nemškega Gestapa. Od 100.000 taboriščnikov jih je bilo ubitih okrog 80.000. Pripadnike [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|Narodnoosvobodilne vojske]] (NOV) so streljali v Jajincih, kjer je okupator leta 1943 sežgal okrog 68.000 trupel, in v Jabuki pri Pančevu. Del banjiških taboriščnikov so pomorili v avtomobilih-plinskih celicah.
* Bileća (januar 1940–november 1940). Na podlagi protiustavnega odloka, ki ga je sprejela jugoslovanska vlada leta 1935, so policijske oblasti brez sodniških obsodb pošiljale v Bilećo komuniste in antifašiste.
* [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] v Nišu (1941–1944). V taborišču so bili zaprti Srbi, Judje in simpatizerji narodno osvobodilnega gibanja, v glavnem iz vzhodne Srbije. Od 20.000 taboriščnikov jih je bilo okrog 10.000 ustreljenih na bližnjem hribu Bubanj. Taborišče je upravljala Nedićeva Specialna policija pod nadzorom Gestapa. Med vstajo februarja 1942 je sto antifašistom uspelo pobegniti, mnoge pa so med begom ubili.
* Danica v Koprivnici (april 1941–november 1943). Od ustanovitve taborišča do prve osvoboditve Koprivnice november 1943 so ustaši v njem ubili nekaj tisoč ljudi.
* Đakovo v Slavoniji (od aprila 1941). Del taboriščnikov, večinoma Judov, so ubili, večino pa so odpeljali na likvidacijo v koncentracijsko taborišče Jasenovac.
* Hrušćica pri Travniku (1941). Manjši del taboriščnikov, večinoma Judov, so ustaši pobili, nekaj tisoč ujetnikov pa so ubili kasneje v Jasenovcu.
* Jadovno pri Gospiću (od aprila 1941). V Jadovnu so ustaši od maja do avgusta 1941 ubili neugotovljeno število (72.000) taboriščnikov. Večino so pometali v jamo Jadovno, nekaj pa v jamo pri vasi Stupačinovo. Del taboriščnikov so premestili v druga taborišča.
* [[File:Fascist_concentration_camps_in_yugoslavia.png|thumb|450px|Fašistična koncentrcijska taborišča med drugo svetovno vojno v Jugslaviji]][[Koncentracijsko taborišče Jasenovac|Jasenovac]] (1941-1945)]] (NDH) po zgledu nemških taborišč za množično uničevanje ljudi. V taborišču je bilo največ Srbov, Judov, Romov in hrvaških antifašistov. Metode, ki so jih v taborišču uporabljali ustaši, so zgrozile celo Nemce. 23. aprila 1945 so se ujetniki uprli in poskušali pobegniti. Pobeg je uspel samo nekaj deset ujetnikom, okrog 2.000 pa so jih na begu ubili. Število žrtev taborišča je bilo dolga leta sporno – od nekaj tisoč do skoraj milijon. Po trenutno zbranih podatkih (2008) je v taborišču umrlo okrog 80.000 ljudi.
* Koncentracijsko taborišče Jasenovac, največje koncentracijsko taborišče na ozemlju okupirane Jugoslavije. Taborišče je ustanovila [[Neodvisna država Hrvaška]] 
* Jastrebarsko (od 1941). [[Ustaši]] so v taborišču pobili nekaj tisoč ujetnikov.
* Kerestinec (1940-julij 1941). V to taborišče je jugoslovanska policija pošiljale antifašiste in komuniste. Po zlomu Jugoslavije so taborišče prevzeli ustaši, ki so najprej postrelili deset najbolj znanih hrvaških predvojnih komunističnih voditeljev, med njimi Ognjena Prico, Otokarja Keršovanija in B. Adžijo. Ostalih 86 taboriščnikov je pobegnilo, vendar so večino ujeli in ustrelili.
* Lepoglava, kaznilnica, od 1940 tudi koncentracijsko taborišče, v katerega so brez sojenja pošiljali komuniste in domoljube iz Hrvaške. Aprila 1941 je jugoslovanska policija predala ustašem 40 političnih zapornikov. Julija 1943 so kaznilnico napadli [[partizani]] in iz nje osvobodili sto političnih ujetnikov.
* Molat. V drugi svetovni vojni so italijanski okupatorji na otoku Molatu ustanovili veliko koncentracijsko taborišče, v katerem so bile zaprte družine, ki so jih osumili, da pomagajo narodno osvobodilnemu gibanju.
* Pag (Slano, od 1941). Ustaši so v taborišču likvidirali nekaj tisoč taboriščnikov.
* [[Koncentracijsko taborišče Rab]]. Italijansko koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 4390 taboriščnikov, med katerimi je bilo mnogo Slovencev. Po osvoboditvi taborišča je 900 ujetnikov ustanovilo partizansko Rabsko brigado.
* Sajmište (staro), nemško koncentracijsko taborišče v Zemunu pri Beogradu (1941–1944). Taborišče je upravljal [[Gestapo]] tudi po oktobru 1941, ko je Zemun pripadel NDH. Od 90.000 ujetnikov je bilo okrog 40.000 žrtev, predvsem Judov, borcev NOV in antifašistov.
* Sisek (od 1941). V taborišču je bilo ubitih nekaj tisoč ujetnikov.
* Smederevska Palanka, (1940 in 1942–1944). V taborišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1940, so brez sojenja pošiljali antifašiste in komuniste. Po nemški okupaciji Jugoslavije se je taborišče preimenovalo v &quot;Zavod za prisilno prevzgajanje mladine&quot;. Taborišče ja varovala kolaboracijska Srbska državna straža pod nadzorom Nedićeve Specialne policije in Gestapa. Na &quot;prevzgoji&quot; je bilo 1270 mladih taboriščnikov.
* Sremska Mitrovica (od 1941). V tem ustaškem taborišču je bilo okrog 10.000 žrtev. Avgusta 1941 je s pomočjo [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] iz kaznilnice pobegnila skupina zapornikov.
* Stara Gradiška (1941–1944) je bila podružnica taborišča v Jasenovcu. V njej so ustaši pobili okrog 75.000 zapornikov, v glavnem Srbov, Judov in hrvaških antifašistov.
* Šabac. Taborišče je ustanovila nemška vojska konec septembra 1941. Skozi taborišče je šlo kakšnih 30.000 prebivalcev Mačve. Taboriščnike so imeli v glavnem za talce, ki so jih streljali iz maščevanja.

=== Jugoslavija (1945-1948) ===
[[Povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji|Povojna koncentracijska taborišča]] na ozemlju nekdanje Jugoslavije so bila koncentracijska taborišča, ki jih je po koncu druge svetovne vojne , v maju 1945, začela ustanavljati nova [[Zveza komunistov Jugoslavije|komunistična]] oblast. Ustanovljena so bila za potrebe zbiranja, izgona in usmrčevanja pripadnikov [[Nemci|nemške manjšine]], [[Madžari|madžarske manjšine]], protikomunističnih vojaških enot in številnih civilistov, ki jih je nova oblast dojemala kot sebi sovražne. Komunistična koncentracijska taborišča so na Slovenskem obstajala od maja 1945 do pozne jeseni 1945, kasneje pa so bila večinoma reorganizirana v kazenska taborišča za prisilno delo. V ostalih zveznih republikah nekdanje Jugoslavije so se ohranila vsaj do leta 1948.&lt;ref&gt;Dr. Milko Mikola, ''Rdeče nasilje'', Celjska Mohorjeva družba, 2012&lt;/ref&gt;

=== Jugoslovanska vojna (1991-1995) ===
V [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] je bilo v taboriščih [[Bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] ([[Srebrenica]], [[Omarska]], [[Sremska Mitrovica]], [[Luka Brčko]] ...) zaprtih preko 200.000 [[Bosanci|Bosancev]]. Ubili so več kot 10000 ljudi, predvsem ženske [[islam]]ske veroizpovedi in [[Hrvati|Hrvatice]] pa so množično posiljevali. Okrutno [[mučenje]], izstradanje in streljanje je bilo na dnevnem redu.

[[Duško Tadić|Duška Tadića]], enega od paznikov v koncentracijskem [[taborišče|taborišču]] [[Omarska]], je sodišče za vojne zločine [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] obsodilo na 20 let zapora. Koncentracijska taborišča v Bosni in Hercegovini med 1992 in 1995:

* [[Batkovica]]
* [[Čelebići]]
* [[Dretelj]]
* [[Hrasnica]]
* [[Igman]]
* [[Keraterm]]
* [[Kozarac]]
* [[Luka Brčko]]
* [[Ljubuški]]
* [[Manjača]]
* [[Mostar]]
* [[Omarska]]
* [[Tarčin-Silos]]
* [[Trnopolje]]
* [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]]
* [[Zenica (mesto)|Zenica]]

=== Španija ===
Tudi v [[Francisco Franco|Francovi]] Španiji so [[falangizem|falangisti]] ustanovili veliko število taborišč, ki so še danes zelo slabo poznana.

=== Grčija ===
Pod diktaturo [[Georgios Papadopoulos|Georgiosa Papadopoulosa]] je bilo v [[Grčija|Grčiji]] ustanovljeno kar nekaj taborišč za nasprotnike režima, o katerih ve javnost zelo malo.

=== Japonska ===
V premaganih deželah je tudi japonski osvajalec v drugi svetovni vojni postavil številna koncentracijska taborišča, razmere v njih pa so bile zelo podobne nemškim. Posebno tragična je bila usoda številnih [[Korejci|korejskih]] suženjskih delavcev in tisočih mladih [[Kitajci|kitajskih]] in korejskih žensk, ki so se bile kot prisilne prostitutke na razpolago japonskim vojakom na fronti. Poleg tega so v taboriščih izvajali razne medicinske eksperimente, kot npr. okužbe z raznimi [[bolezen|boleznimi]], na [[Rusi|Rusih]], Kitajcih in ostalih zapornikih.

[[Japonska]] se je Južni Koreji šele leta 2015 opravičila za spolno suženjstvo.

=== ZDA ===
Ob začetku druge svetovne vojne so [[Združene države Amerike|ZDA]] postavile taborišča za vse sumljive prebivalce japonskega ali nemškega porekla. Tako so poznana npr. taborišča v [[Kalifornija|Kaliforniji]], saj je bilo tja odpeljanih večina japonskih družin.

Danes imajo ZDA v lasti taborišče na Kubi ([[Guantanamo Bay]]) za ljudi, ki so osumljeni [[terorizem|terorizma]]. Uradno je bila označitev »koncentracijsko taborišče« sicer zavrnjena, a proti tem zgovorno priča dejstvo, da so bili zaporniki v taborišče zaprti brez kakršnekoli sodne obravnave. Kritiki tako pravijo, da taborišče izpolnjuje vse norme pravega koncentracijskega taborišča. [[Organizacija za človekove pravice]] močno graja življenjske pogoje v taborišču, saj naj bi zaporniki utrpeli fizično in psihično škodo. Tudi organizacija [[Rdeči križ]] naj bi po podatkih [[The New York Times|New York Timesa]] novembra 2004 protestirala proti ameriški vladi in življenjskih pogojih v taborišču.

=== Avstralija, Nova Zelandija, Švica ===
Med obema svetovnima vojnama so skoraj vsepovsod v [[internacijsko taborišče|internacijska taborišča]] zapirali pripadnike protivojnih partij, v [[Švica|Švici]] pa tudi ljudi, ki so prej bežali in se izogibali nacističnim taboriščem. Ta taborišča so bila kar brez zadrege imenovana »koncentracijska taborišča«, a beseda je imela takrat še nekoliko drugačen, racionalen prizvok. A razmere v njih so bile v primerjavi z nemškimi taborišči precej ugodne.

=== Severna Koreja ===
[[Zaporniška taborišča v Severni Koreji|Koncentracijska taborišča v Severni Koreji]] se delijo na dva tipa: taborišča za politične zapornike ([[Korejščina|korejsko]] ''Kwan-li-so'') in taborišča za prevzgojo ([[Korejščina|korejsko]] ''Kyo-hwa-so''). V taboriščih vladajo nehigienske in druge življenjsko nevarne razmere. Taborišča je leta 1948 po prevzemu oblasti komunistične partije ustanovil [[Kim Il-sung]] in v taboriščih uvedel prisilno delo in mučenja. Po poročanju ameriških in južnokorejskih uradnikov naj bi bilo v času vladanja [[Kim Džong-il|Kima Džong-ila]] leta 2004 v taboriščih zaprtih več kot 200.000 političnih zapornikov. V taboriščih so zaporniki podvrženi mučenju in drugemu nečloveškemu ravnanju, zaradi česar večina zapornikov ne preživi svoje zaporne kazni. Veliko jih umre tudi zaradi lakote in raznih delovnih nesreč. V primeru, da se zaporniki upirajo, ali pa da delajo prepočasi, jih stražarji pretepajo in mučijo. V primeru poskusa kraje hrane in poskusa pobega pa zapornike javno usmrtijo. International Coalition to Stop Crimes Against Humanity in North Korea (ICNK) ocenjuje, da v taboriščih v Severni Koreji letno umre okrog 10.000 ljudi.

=== Kambodža ===
[[Slika:2016 Phnom Penh, Muzeum Ludobójstwa Tuol Sleng (36).jpg|sličica|255x255_pik|Zaporniški center v Toul Slengu, ki so ga [[Rdeči Kmeri]] imenovali &quot;varnostni zapor S-21&quot;.]]
V [[Kambodža|Kambodži]] je pod vodstvom [[Pol Pot]]a umrlo precejšnje število ljudi. V tednih, ko so oblast prevzeli [[Rdeči Kmeri]], so celotno prebivalstvo glavnega mesta prepeljali na deželo, kjer so delali na poljih. Od skupno 7 milijonov ljudi jih je umrlo od 1,7 do 2 milijona za posledicami prisilnih del v povezavi s skromno prehrano, slabo medicinsko oskrbo in številnimi množičnimi poboji.

=== Čile ===
Po prevzemu oblasti fašistov je [[Junta]] zaprla nasprotnike na nogometna igrišča, kjer so bili pod milim nebom izpostavljeni žarečemu soncu, prahu in lakoti. Nekaj so jih tudi ubili.

=== Kitajska ===
Zaporniška koncentracijska taborišča imenovana »[[laogai]]« so na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] odprli po prevzemu oblasti [[Komunistična partija Kitajske|komunistične partije]]. V njih so zapirali predvsem nasprotnike režima, pa tudi druge ljudi. Največ ljudi je bilo v taborišča zaprtih v času [[Mao Cetung|Maovega]] režima.

Po pokolu na [[Trg nebeškega miru|Trgu nebeškega miru]] po leta 1989 in s tem povezanim prevzemom oblasti [[Jiang Zemin|Jianga Zemina]] so po tem, ko so v 70 letih zaradi reform [[Deng Šjaoping|Denga Šjaopinga]] veliko zapornikov izpustili, v delovna taborišča zaprli milijone [[Disident|disidentov]].

V njih so zapirali s strani partije preganjane skupine, kot npr. [[Tibetanci|Tibetance]], [[krščanstvo|kristjane]], [[demokracija|demokrate]], pripadnike verskega gibanja [[Falun Gong]], lastnike šol [[Qigong]], borce za človekove pravice, [[Uyghur]]e, člane sindikata ...

V kitajskih propagandnih filmih so delovna taborišča predstavili kot neškodljiva in hkrati prikrili dokaze zlorab in mučenja, ki so se tam odvijala.

Pred nekaj leti so na dan prišla poročila o [[sirotišnica]]h, kamor zaradi [[Politika enega otroka|politične odločitve o samo enem otroku na družino]], zapirajo »odvečne« in invalidne otroke, največkrat deklice. Življenjski pogoji v teh taboriščih so tako slabi, da od 30–50 % otrok v kratkem času umre.

== Glej tudi ==
{{Wikislovar|koncentracijsko taborišče|Koncentracijsko taborišče}}
* [[koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno]]
* [[koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]]
* [[koncentracijska taborišča po drugi svetovni vojni]]
* [[povojna koncentracijska taborišča v Sloveniji]]
* [[Tretji rajh]]
* [[Pravo]]
* [[Zapor]]

== Vir ==
* Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1978, IV, 500-504 (za taborišča na ozemlju Jugoslavije (1935-1945))
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koncentracijska taborišča|*]]</text>
      <sha1>hfzgohjf92baa3xy2ln7sdly0mwf094</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11194</id>
    <revision>
      <id>6772719</id>
      <parentid>6715876</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:42:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160179" sha1="rlqb1i8b97k9mn3lzmc1klyo81rxfyh" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina
| group            = Grki &lt;br/&gt;Heleni
| native_name      = {{lang|el|Έλληνες}}
| native_name_lang = 
| image            = [[Slika:Thucydides pushkin01.jpg|x80px]] [[Slika:Herodotus Massimo Inv124478.jpg|x80px]] [[Slika:Plutarch head only.jpg|x75px]] [[Slika:Xenophon.jpg|x75px]] [[Slika:Bust Sappho Musei Capitolini MC1164.jpg|x75px]] [[Slika:Aristotle Altemps Inv8575.jpg|x75px]]&lt;br /&gt;[[Slika:Socrate du Louvre.jpg|x75px]] [[Slika:Spyridon Louis 1896.jpg|x75px]] [[Slika:Alexis Tsipras, prime minister of Greece.jpg|x75px]]  [[Slika:Alexander and Bucephalus - Battle of Issus mosaic - Museo Archeologico Nazionale - Naples BW.jpg|x75px]] [[Slika:Kyriakos-Papadopoulos.jpg|x75px|]] [[Slika:Homeros Caetani Louvre Ma440 n2.jpg|x75px]] [[Slika:Ελευθέριος Βενιζέλος.jpg|x75px]]&lt;br /&gt;{{•}}[[Tukidid]]{{•}} [[Herodot]]{{•}}[[Plutarh]]{{•}} [[Ksenofont]]&lt;br /&gt;{{•}} [[Sapfo]]{{•}} [[Aristotel]]{{•}} [[Sokrat]]{{•}} [[Spyridōn Louīs|Louīs]]&lt;br /&gt;{{•}} [[Aleksīs Tsipras|Tsipras]]{{•}} [[Aleksander Veliki]]{{•}} [[Kyriakos Papadopoulos|Papadopoulos]]{{•}} [[Giannis Ritsos|Ritsos]]&lt;br /&gt;{{•}} [[Homer]]{{•}} [[Elefterios Venizelos|Venizelos]]
| population       = '''{{Circa|14}}–17 milijonov'''&lt;ref&gt;{{harvnb|Maratou-Alipranti|2013|p=196: &quot;The Greek diaspora remains large, consisting of up to 4 million people globally.&quot;}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Clogg|2013|
}}&lt;/ref&gt;
[[File:Map of the Greek Diaspora in the World.svg|center|frameless|260x260px]]
| popplace         = {{flagcountry|Grčija}}&amp;nbsp; 9.903.268&lt;ref name=HSA&gt;{{navedi splet|title=2011 Population and Housing Census|work=Hellenic Statistical Authority|date=12 September 2014|quote=|url=http://www.statistics.gr/documents/20181/1215267/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_03_F_EN.pdf/cb10bb9f-6413-4129-b847-f1def334e05e|access-date=18 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160716160416/http://www.statistics.gr/documents/20181/1215267/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_03_F_EN.pdf/cb10bb9f-6413-4129-b847-f1def334e05e|archive-date=16 July 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Statistical Data on Immigrants in Greece: An Analytic Study of Available Data and Recommendations for Conformity with European Union Standards|work=Archive of European Integration (AEI)|publisher=University of Pittsburgh|date=15 November 2004|access-date=18 May 2016|url=http://aei.pitt.edu/2870/1/IMEPO_Final_Report_English.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://aei.pitt.edu/2870/1/IMEPO_Final_Report_English.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;(popis 2011)&lt;br /&gt;{{flagcountry|Ciper}}&amp;nbsp;659.115&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Population - Country of Birth, Citizenship Category, Country of Citizenship, Language, Religion, Ethnic/Religious Group, 2011|url=http://www.cystat.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/populationcondition_22main_en/populationcondition_22main_en?OpenForm&amp;sub=2&amp;sel=2|access-date=12 May 2018|archive-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612211105/http://www.cystat.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/populationcondition_22main_en/populationcondition_22main_en?OpenForm&amp;sub=2&amp;sel=2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Cole|2011|loc=Yiannis Papadakis, &quot;Cypriots, Greek&quot;, str. 92–95}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Where are the Greek communities of the world?|work=themanews.com|year=2013|publisher=Protothemanews.com|url=http://en.protothema.gr/where-are-the-greek-communities-of-the-globe/|access-date=14 August 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304054043/http://en.protothema.gr/where-are-the-greek-communities-of-the-globe/|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;(popis 2011)
| region2          = {{flagcountry|Združene države Amerike}}
| pop2             = 1.279.000–3.000,000{{sup|a}} (ocena 2016)
| ref2             = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported 2011–2013 American Community Survey 3-Year Estimates|work=American FactFinder|publisher=U.S. Department of Commerce: United States Census Bureau|year=2013|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_13_3YR_B04003&amp;prodType=table|access-date=23 May 2016|archive-url=https://archive.today/2020.02.14-060723/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_13_3YR_B04003&amp;prodType=table|archive-date=14 February 2020|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=U.S. Relations with Greece|publisher=United States Department of State|date=10 March 2016|access-date=18 May 2016|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/3395.htm|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region4          = {{flagcountry|Germany}}
| pop4             = 443.000{{sup|b}} (ocena 2016)
| ref4             = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Statistical Yearbook Germany Extract Chapter 2: Population, Families and Living Arrangements in Germany|work=Federal Statistical Office of Germany|page=21|date=14 March 2013|url=https://www.destatis.de/EN/Publications/Specialized/Population/StatYearbook_Chapter2_5011001129004.html}}&lt;/ref&gt;
| region5          = {{flagcountry|Australia}}
| pop5             = 424.744 (popis 2021)
| ref5             = &lt;ref name=&quot;abs.gov.au&quot;&gt;https://www.abs.gov.au/census/find-census-data/community-profiles/2021/AUS/download/GCP_AUS.xlsx &lt;/ref&gt;
| region6          = {{flagcountry|United Kingdom}}
| pop6             = 345.000–400.000 (ocena 2011)
| ref6             = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=United Kingdom: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/united-kingdom/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region8          = {{flagcountry|Canada}}
| pop8             = 271.405{{sup|c}} (popis 2016)
| ref8             = &lt;ref&gt;&quot;Immigration and Ethnocultural Diversity Highlight Tables&quot;. statcan.gc.ca.
&lt;/ref&gt;
| region9          = {{flagcountry|Albania}}
| pop9             = 200.000 (ocena 1990)
| ref9             = 
| region10         = {{flagcountry|New Zealand}}
| pop10            = ocena: 2.478 do 10.000, morda do 50000&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Greeks Around the Globe |url=http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm |website=AusGreekNet |archive-url=https://web.archive.org/web/20060619165420/http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm |archive-date=19 June 2006 }}&lt;/ref&gt;
| region11         = {{flagcountry|South Africa}}
| pop11            = 138.000 (ocena 2011)
| ref11            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=South Africa: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20060619165420/http://www.ausgreeknet.com/greeksaroundtheglobe.htm|url-status=dead|archive-date=19 June 2006 }}&lt;/ref&gt;
| region12         = {{flagcountry|Italy}}
| pop12            = 110.000–200.000{{sup|d}} (ocena 2013)
| ref12            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Italy: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/italy/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Grecia-Salentina&quot;&gt;{{navedi splet|title=Grecia Salentina|language=it|publisher=Unione dei Comuni della Grecìa Salentina|year=2016|url=http://www.greciasalentina.gov.it/|quote=|accessdate=2023-06-12|archive-date=2014-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819193309/http://www.greciasalentina.gov.it/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Bellinello&gt;{{harvnb|Bellinello|1998|}}&lt;/ref&gt;
| region13         = {{flagcountry|Egypt}}
| pop13            = 110.000
| ref13            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mfa.gr/missionsabroad/en/egypt-en/bilateral-relations/cultural-relations-and-greek-community.html|title=English version of Greek Ministry of Foreign Affairs reports ''a few thousand'' and Greek version 3.800|publisher=MFA.gr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rippin, Andrew (2008). World Islam: Critical Concepts in Islamic Studies. Routledge. str. 77. {{ISBN|978-0415456531}}.&lt;/ref&gt;
| region14         = {{flagcountry|Chile}}
| pop14            = 100.000
| ref14            = &lt;ref name=&quot;Parvex, 2014&quot;&gt;Parvex R. (2014). ''[https://journals.openedition.org/hommesmigrations/2720 Le Chili et les mouvements migratoires]'', Hommes &amp; migrations, Nº 1305, 2014. &lt;small&gt;doi: [https://doi.org/10.4000/hommesmigrations.2720 10.4000/hommesmigrations.2720]&lt;/small&gt;.&lt;/ref&gt;
| region15         = {{flagcountry|Ukraine}}
| pop15            = 91.000 (ocena 2011)
| ref15            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Ukraine: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/ukraine/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region16         = {{flagcountry|Russia}}
| pop16            = 85.640 (popis 2010)
| ref16            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/results2.html|title=Итоги Всероссийской переписи населения 2010 года в отношении демографических и социально-экономических характеристик отдельных национальностей}}&lt;/ref&gt;
| region17         = {{flagcountry|Brazil}}
| pop17            = 50.000{{sup|e}}
| ref17            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Greek Community |url-status=dead |url=http://www.memorialdoimigrante.sp.gov.br/historico/e4.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070613004819/http://www.memorialdoimigrante.sp.gov.br/historico/e4.htm |archive-date=13 June 2007}}&lt;/ref&gt;
| region18         = {{flagcountry|France}}
| pop18            = 35.000 (ocena 2013)
| ref18            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=France: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/france/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region19         = {{flagcountry|Belgium}}
| pop19            = 35.000 (cena 2011)
| ref19            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Belgium: Cultural Relations and Greek Community|date=28 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/belgium/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region20         = {{flagcountry|Argentina}}
| pop20            = 30.000–50.000 (ocena 2013)
| ref20            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Argentina: Cultural Relations and Greek Community|date=9 July 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/argentina/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region21         = {{flagcountry|Netherlands}}
| pop21            = 28.856 (2021)
| ref21            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/en/dataset/37325eng/table?ts=1570590894624|title = CBS Statline}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Bevolking; geslacht, leeftijd, generatie en migratieachtergrond, 1 januari|url= https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37325/table?ts=1584306247468|publisher=Central Bureau of Statistics (CBS)|language=nl|date= 22 July 2021 |access-date=16 January 2022}}&lt;/ref&gt;
| region22         = {{flagcountry|Bulgaria}}
| pop22            = 1.356 (popis 2011)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://censusresults.nsi.bg/Census/Reports/2/2/R7.aspx|access-date=2020-10-15|title=Население по местоживеене, възраст и етническа група |website=censusresults.nsi.bg}}&lt;/ref&gt; do 28.500 (ocena)
| ref22            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Bulgaria: Cultural Relations and Greek Community|date=28 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/bulgaria/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region23         = {{flagcountry|Uruguay}}
| pop23            = 25.000–28.000 (popis 2011)
| ref23            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ine.gub.uy/biblioteca/Inmigrantes%20Internacionales%20y%20Retornados%20en%20Uruguay.pdf |title=Immigration to Uruguay |publisher=INE |access-date=6 March 2013 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130816123632/http://www.ine.gub.uy/biblioteca/Inmigrantes%20Internacionales%20y%20Retornados%20en%20Uruguay.pdf |archive-date=16 August 2013 }}&lt;/ref&gt;
| region24         = {{flagcountry|Sweden}}
| pop24            = 24.736 (popis 2012)
| ref24            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Sweden: Cultural Relations and Greek Community|date=4 February 2011|url=https://www.scb.se/Statistik/BE/BE0101/2011A01B/be0101_Fodelseland_och_ursprungsland.xls|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region25         = {{flagcountry|Georgia}}
| pop25            = 15.000 (ocena 2011)
| ref25            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Georgia: Cultural Relations and Greek Community|date=31 January 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/georgia/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region26         = {{flagcountry|Czech Republic}}
| pop26            = 12.000
| ref26            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|date=9 March 2011|url=http://cizinci.cz/repository/2240/file/Rekove2.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://cizinci.cz/repository/2240/file/Rekove2.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Migranti z Řecka v Česku |trans-title=Migrants from Greece in the Czech Republic |language=cs |access-date=25 April 2019}}&lt;/ref&gt;
| region27         = {{flagcountry|Kazakhstan}}
| pop27            = 8.846 (ocena 2011)
| ref27            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Kazakhstan: Cultural Relations and Greek Community|date=3 February 2011|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/georgia/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region28         = {{flagcountry|Switzerland}}
| pop28            = 11.000 (ocena 2015)
| ref28            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Switzerland: Cultural Relations and Greek Community|date=10 December 2015|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/switzerland/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region29         = {{flagcountry|Romania}}
| pop29            = 10.000 (ocena 2013)
| ref29            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|work=Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs|title=Romania: Cultural Relations and Greek Community|date=6 December 2013|url=http://www.mfa.gr/en/greece-bilateral-relations/romania/cultural-relations-and-greek-community.html|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region30         = {{flagcountry|Uzbekistan}}
| pop30            = 9.500 (ocena 2000)
| ref30            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Greeks in Uzbekistan|work=Central Asia-Caucasus Analyst|publisher=The Central Asia-Caucasus Institute|date=21 June 2000|url=http://www.cacianalyst.org/?q=node/515|quote=}}&lt;/ref&gt;
| region31         = {{flagcountry|Austria}}
| pop31            = 5.261
| ref31            = &lt;ref&gt;[http://www.statistik.at/web_de/statistiken/menschen_und_gesellschaft/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
| region32         = {{flagcountry|Hungary}}
| pop32            = 4.454 (popis 2016)
| ref32            = &lt;ref name=&quot;KSH&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9}}&lt;/ref&gt;
| region33         = {{flagcountry|Turkey}}
| pop33            = 4.000–49.143{{sup|f}}
| ref33            = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Directory of Minorities and Indigenous Peoples – Turkey: Rum Orthodox Christians|publisher=Minority Rights Group (MRG)|year=2005|access-date=1 March 2014|url-status=dead|url=http://www.minorityrights.org/4412/turkey/rum-orthodox-christians.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20140329054431/http://www.minorityrights.org/4412/turkey/rum-orthodox-christians.html|archive-date=29 March 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pontic|work=Ethnologue: Languages of the World|publisher=SIL International|year=2016|access-date=13 May 2016|url=http://www.ethnologue.com/language/pnt}}&lt;/ref&gt;
| languages        = [[grščina]]
| religions        = primarno Grška pravoslavna cerkev
| related_groups   = 
| footnotes        = {{sup|a}} Vključuje tiste, katerih predniki so bili Grki.&lt;br/&gt;{{sup|b}} Vključuje prebivalce z grškimi &quot;kulturnimi koreninami&quot;.&lt;br/&gt;{{sup|c}}Tisti, katerih navedeno etnično poreklo je med drugim vključevalo &quot;grško&quot;. Število tistih, katerih etnično poreklo je ''samo'' grško, je 145.250. V Kanadi živi dodatnih 3.395 Ciprčanov neopredeljene etnične pripadnosti.&lt;br/&gt;{{sup|d}}Približno. 60.000 Grkov in 30.000 migrantov po drugi svetovni vojni.&lt;br/&gt;{{sup|e}} &quot;Vključno s potomci&quot;.&lt;br/&gt;{{sup|f}} Vključno z grškimi muslimani.
}}

'''Grki''' ali '''Heleni''' ([[Grščina|grško]] Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz [[Grčija|Grčije]], [[Ciper|Cipra]], južne [[Albanija|Albanije]], [[Anatolija|Anatolije]], delov [[Italija|Italije]] in [[Egipt]]a ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in ob [[Črno morje|Črnem morju]]. Oblikujejo tudi pomembno [[Diaspora|diasporo]] (''omogenia''), s številnimi grškimi skupnostmi, ustanovljenimi po vsem svetu.&lt;ref name=Roberts1&gt;{{harvnb|Roberts|2007|pp=171–172, 222}}.&lt;/ref&gt; 

Grške kolonije in skupnosti so bile že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]] ustanovljene na obalah Sredozemskega in Črnega morja, vendar je bilo grško ljudstvo vedno osredotočeno na [[Egejsko morje|Egejsko]] in [[Jonsko morje]], kjer se grški jezik govori že od bronaste dobe.&lt;ref&gt;{{harvnb|Latacz|2004|pp=159, 165–166}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sutton&gt;{{harvnb|Sutton|1996}}.&lt;/ref&gt; Do začetka 20. stoletja so bili Grki naseljeni med grškim polotokom, zahodno obalo Male Azije, obalo Črnega morja, [[Kapadokija|Kapadokijo]] v osrednji Anatoliji, Egiptom, [[Balkan]]om, Ciprom in [[Konstantinopel|Konstantinoplom]].&lt;ref name=Sutton/&gt; Mnoge omenjene regije so v veliki meri sovpadale z mejami Bizantinskega cesarstva poznega 11. stoletja in vzhodnosredozemskimi območji starogrške kolonizacije.&lt;ref&gt;{{harvnb|Beaton|1996|pp=1–25}}.&lt;/ref&gt; Kulturna središča Grkov so bila v različnih obdobjih zlasti [[Atene]], [[Solun]], [[Aleksandrija]], [[Smirna]] in [[Konstantinopel]]. 

V zadnjem času živi  večina etničnih Grkov znotraj meja sodobne grške države ali na Cipru. Grški genocid in izmenjava prebivalstva med [[Grčija|Grčijo]] in [[Turčija|Turčijo]] sta skoraj končala tri tisočletja staro grško prisotnost v Mali Aziji. Druge dolgoletne grške populacije je mogoče najti od južne Italije do [[Kavkaz]]a in južne [[Rusija|Rusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]] ter v skupnostih grške diaspore v številnih drugih državah. Danes večina Grkov uradno pripada Grški pravoslavni cerkvi.&lt;ref name=&quot;CIA&quot;&gt;CIA World Factbook on Greece: Greek Orthodox 98%, Greek Muslims 1.3%, other 0.7%.&lt;/ref&gt; 

Grki so močno vplivali in prispevali h kulturi, vizualni umetnosti, raziskovanju, gledališču, literaturi, filozofiji, etiki, politiki, arhitekturi, glasbi, matematiki,&lt;ref name=&quot;Heath1981&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Thomas Heath|title=A History of Greek Mathematics|url=https://books.google.com/books?id=drnY3Vjix3kC&amp;q=ancient%20Greek%20mathematicians|access-date=19 August 2013|year=1981|publisher=Courier Dover Publications|isbn=978-0-486-24073-2|page=1}}&lt;/ref&gt; medicini, znanosti, tehnologiji, trgovini, kulinariki in športu. Grški jezik je najstarejši pisni jezik, ki je še vedno v rabi. Njegovo besedišče je bilo osnova mnogih jezikov, pa tudi mednarodne znanstvene nomenklature. Grščina je bila od 4. stoletja pr. n. št. daleč najbolj razširjena ''[[lingua franca]]'' v sredozemskem svetu in tudi ''[[Nova zaveza]]'' krščanske [[Sveto pismo|''Biblije'']] je bila prvotno napisana v grščini.&lt;ref&gt;Kurt Aland, Barbara Aland The text of the New Testament: an introduction to the critical 1995 p. 52&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Archibald Macbride Hunter Introducing the New Testament 1972 p. 9&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Bubenik|first=V.|year=2007|chapter=The rise of Koiné|editor=A. F. Christidis|title=A History of Ancient Greek: From the Beginnings to Late Antiquity|location=Cambridge|publisher=University Press|pages=342–345}}&lt;/ref&gt; 

==Zgodovina== 
[[Slika:Proto.Greek.Area.220.1900.svg|250px|thumb|Proto-grško naselitveno ozemlje (2200/2100–1900 pr. n. št.) kot so ga predlagali Katona (2000), Sakelariou (2016, 1980, 1975) in Phylaktopoulos (1975)]] 

Grki govorijo grški jezik, ki tvori edinstveno helensko  vejo znotraj indoevropskih jezikovne družine.&lt;ref name=Sutton/&gt; 

===Izvor=== 
Pra-Grki so na ozemlje, ki se danes imenuje Grčija, prišli verjetno ob koncu 3. tisočletja pr. n. št. med letoma 2200 in 1900 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bryce|2006|p=91}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Cadogan|1986|p=125}}&lt;/ref&gt;{{efn|Za njihovo naselitev obstaja več razlag: Carl Blegen datira prihod Grkov v obdobje okoli leta 1900 pr. n. št., John Caskey je prepričan, da sta bila dva vala priseljevanja, Robert Drews pa dogodek umešča v leto 1600 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{harvnb|Bryce|2006|p=92}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Drews|1994|p=21}}&lt;/ref&gt; Podprte so bile tudi številne druge teorije,&lt;ref&gt; {{harvnb|Mallory|Adams|1997|p=243}}&lt;/ref&gt; obstaja pa splošno soglasje, da so grška plemena prišla okoli leta 2100 pr. n. št.}} Zaporedje selitev na grško celino v 2. tisočletju pr. n. št. je mogoče rekonstruirati na podlagi starogrških narečij, vendar to ni povsem zanesljivo. Obstajali sta vsaj dve selitvi. V prvi so bili [[Jonci]] in [[Ahajci]], ki so ustvarili [[Mikenska doba|mikensko Grčijo ]] do 16. stoletja pr. n. št.&lt;ref name=Brit1&gt;{{cite encyclopedia |year=2008 |title = The Greeks |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=US |id=Online Edition }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Chadwick|1976|p=2}}&lt;/ref&gt; V drugi so bili [[Dorci]] okoli 11. stoletja pr. n. št., ki so izpodrinili narečja iz mikenskega obdobja. Obe selitvi sta se zgodili v kritičnih obdobjih: mikenska na prehodu v pozno [[Bronasta doba|bronasto dobo]] in dorska ob propadu bronaste dobe. 
[[Slika:Gold death-mask, known as the 'mask of Agamemnon', from Mycenae, grave Circle A, 16th century BC, Athens Archaeological Museum, Greece (22669073522).jpg|thumb|250px|levo|Mikenska posmrtna maska, znana kot [[Agamemnonova maska]], 16. stoletje pr. n. št.]] 

===Mikenci===
{{Glavni|Mikenska doba}} 
Okoli leta 1600 pr. n. št. so si mikenski Grki od [[Minojska doba|minojske civilizacije]] izposodili njen zlogovni sistem pisanja ([[linearna pisava A]]) in razvili lastno zlogovno pisavo, znano kot  [[linearna pisava B]],&lt;ref name=Britannica&gt;[https://www.britannica .com/topic/Linear-A Linear A in Linear B]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 3. marca 2013.&lt;/ref&gt; v kateri so prvi in najstarejši pisni dokazi o grškem jeziku.&lt;ref name=Britannica/&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Castleden|2005|p =228}}.&lt;/ref&gt; Mikenci so hitro prodrli na [[Egejsko morje]] in do 15. stoletja pr. n. št. dosegli [[Rodos]], [[Kreta|Kreto]], [[Ciper]] in obale iz [[Anatolija|Male Azije]].&lt;ref name=Sutton/&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Tartaron|2013|p=28}}; {{harvnb|Schofield|2006|str=71–72}}; {{harvnb|Panayotou|2007|pp=417–426}}.&lt;/ref&gt;  

Okoli leta 1200 pr. n. št. so se na grško ozemlje iz Epira priselili grško govoreči [[Dorci]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Hall|2014|p=43}}.&lt;/ref&gt; Starejše zgodovinske raziskave so pogosto trdile, da je [[dorska selitev]] povzročila propad mikenske civilizacije. Vse sodobne raziskave so to trditev ovrgle, Dorci pa so bili verjetno eno od ljudstev, v zgodovinopisju znanih kot [[Ljudstva z morja|&quot;ljudstva morja&quot;]],  ki okoli leta 1180 pr. n. št. opustošila vzhodno Sredozemlje.&lt;ref&gt;{{harvnb|Chadwick|1976|p=176}}.&lt;/ref&gt; Selitvi Dorcev je sledilo  slabo potrjeno obdobje selitev, imenovano [[grška temna doba]], okoli leta 800 pr. n. št. pa sta že že prepoznavni [[Arhaična Grčija|arhaična]] in [[klasična Grčija]].&lt;ref name=Castleden2&gt;{{harvnb|Castleden|2005|p=2}}.&lt;/ref&gt; 

Grki klasične antike so svoje mikenske prednike in mikensko obdobje idealizirali kot veličastno dobo junakov, naklonjenosti bogov in materialnega bogastva.&lt;ref&gt;{{harvnb|Hansen|2004|p=7}}; {{harvnb|Podzuweit|1982|pp=65–88}}.&lt;/ref&gt;  [[Homer]]jeva epa ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'' sta bila na splošno sprejeta kot del realne grške preteklosti in šele v času evhemerizma so začeli učenjaki dvomiti v Homerjevo zgodovinskost.&lt;ref name=Castleden2/&gt; Del preživele mikenske dediščine so imena bogov in boginj mikenske Grčije, med njimi [[Zevs]]a, [[Pozejdon]]a in [[Had (grški bog)|Had]]a, ki so postali glavne figure olimpijskega panteona poznejše antike.&lt;ref&gt;{{harvnb|Castleden|2005|p=235}}; {{harvnb|Dietrich|1974|p=156}}.&lt;/ref&gt;

===Klasična doba=== 
{{Glavni|Klasična Grčija}} 
{{multiple image 
| total_width  = 300 
| align        = right 
| direction    = horizontal 
| image1       = Σωκράτης, Ακαδημία Αθηνών 6616.jpg 
| alt1         =  
| caption1     =  
| image2       = Plato Pio-Clemetino Inv305.jpg 
| alt2         =  
| caption2     =  
| image3       = Aristotle Altemps Inv8575.jpg 
| alt3         =  
| caption3     =  
| footer       = Trije veliki filozofi klasične dobe: [[Sokrat]], [[Platon]] in [[Aristotel]] 
| footer_align = left 
}}  
Etnogeneza grškega naroda je povezana z razvojem panhelenizma v 8. stoletju pr. n. št.&lt;ref&gt;{{harvnb|Burckhardt|1999|str. 168.&lt;/ref&gt; Po mnenju nekaterih znanstvenikov so bile temeljni dogodek [[olimpijske igre]] leta 776 pr. n. št., ko je bila zamisel o helenizmu med grškimi plemeni prvič prevedena v skupno kulturno izkušnjo. Helenizem je bil  predvsem stvar skupne kulture.&lt;ref name=Roberts1/&gt; Dela [[Homer]]ja ([[Iliada]] in [[Odiseja]]) in [[Heziod]]a (''Teogonija''), napisana v 8. stoletju pr. n. št., so postala osnova nacionalne vere, etosa, zgodovine in mitologije.&lt;ref&gt;{{harvnb|Zuwiyya|2011|pp=142–143}}; {{harvnb|Budin|2009|pp=66–67}}.&lt;/ref&gt; V tem obdobju je bilo ustanovljeno Apolonovo preročišče v [[Delfi]]h.&lt;ref&gt;{{harvnb|Morgan|1990|pp=1–25, 148–190}}.&lt;/ref&gt; 

Klasično obdobje grške civilizacije zajema čas od zgodnjega 5. stoletja pr. n. št. do smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št. Nekateri avtorji to obdobje raje delijo na &quot;klasično obdobje&quot; od konca [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojn]] do konca [[Peloponeška vojna|peloponeške vojne]] in &quot;četrto stoletje&quot; do Aleksandrove smrti. Tako se imenuje, ker je postavilo merila, po katerih so ocenjevali grško civilizacijo v kasnejših obdobjih.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Ancient Greek Civilization|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=18 February 2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/ancient-Greece}}&lt;/ref&gt; Klasično obdobje je opisano tudi kot &quot;zlata doba&quot; grške civilizacije. Umetnost, filozofija, arhitektura in književnost klasičnega obdobja so bile ključnega pomena pri oblikovanju in razvoju zahodne kulture. 

Grki klasične dobe so razumeli, da pripadajo skupnemu helenskemu genosu,&lt;ref&gt;{{harvnb|Konstan|2001|pp=29–50}}.&lt;/ref&gt; vendar je bila na prvem mestu zvestoba svojemu mestu. V vojskovanju z drugimi grškimi mestnimi državami, pogosto brutalnemu, niso videli nobenega neskladja s helenizmom.&lt;ref&gt;{{harvnb|Steinberger|2000|p=17}}; {{harvnb|Burger|2008|pp=57–58}}.&lt;/ref&gt; Peloponeška vojna, obsežna državljanska vojna med dvema najmočnejšima grškima mestnima državama, [[Atene|Atenami]] in [[Antična Šparta|Šparto]] ter njunimi zavezniki, je obe državi močno oslabila.&lt;ref&gt;{{harvnb|Burger|2008|pp=57–58&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Alexander the Great mosaic.jpg|thumb|250px|[[Aleksander Veliki]], čigar osvojitve so vodile v helenistično obdobje|alt=]] 

Večina sprtih grških mestnih držav je bila po mnenju nekaterih zgodovinarjev na silo združena pod zastavo vsehelenskih idealov [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]]  in [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]]. Drugi poznavalci se na splošno raje odločajo za razlago, da je bilo makedonsko osvajanje &quot;osvajanje zaradi osvajanja&quot; ali vsaj osvajanje zaradi bogatenja, slave in moči. Slednji na &quot;ideale&quot; gledajo kot na koristno propagando, usmerjeno proti mestnim državam.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Fox|first=Robin Lane|title=Riding with Alexander|year=2004|work=Archaeology|publisher=The Archaeological Institute of America|url=http://www.archaeology.org/online/interviews/fox.html|quote=|accessdate=2023-06-13|archive-date=2012-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102011552/http://www.archaeology.org/online/interviews/fox.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Kakorkoli že, Aleksanderovo strmoglavljenje [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega imperija]] po njegovih zmagah v [[Bitka pri Graniku|bitkah pri Graniku]], [[Bitka pri Isu|Isu]] in [[Bitka pri Gavgameli|Gavgameli]] ter njegovemu napredovanju do današnjega [[Pakistan]]a in [[Tadžikistan]]a&lt;ref&gt;{{harvnb|Brice|2012|pp=281–286}}.&lt;/ref&gt; je zagotovilo pomembno izhodišče za širjenje grške kulture preko ustanavljanja kolonij in trgovskih postaj ob trgovskih poteh.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |year=2008 |title = Alexander the Great |encyclopedia= Columbia Encyclopedia|publisher= Columbia University Press |location=United States |id=Online Edition }}&lt;/ref&gt; Četudi Aleksandrov imperij ni nedotaknjen preživel smrti svojega ustvarjalca, so se kulturne posledice širjenja helenizma po večjem delu Bližnjega vzhoda in Azije izkazale za dolgo živeče, saj je grščina postala ''[[lingua franca]]'' in ta položaj ohranila celo v rimskih časih.&lt;ref&gt;{{harvnb|Green|2008|p=xiii}}.&lt;/ref&gt; Številni Grki so se naselili v helenističnih mestih, kot so [[Aleksandrija]], [[Antiohija]] in [[Selevkija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Morris|first=Ian|title=Growth of the Greek Colonies in the First Millennium BC|date=december 2005|work=Princeton/Stanford Working Papers in Classics|publisher=Princeton/Stanford University|url=http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/morris/120509.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/morris/120509.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

===Helenistična doba=== 
{{Glavni|Helenistično obdobje|Helenistična Grčija}}
[[Slika:Diadochen1.png|thumb|300px|left|Helenistična kraljestva okoli leta 300 pr. n. št., razdeljena med diadohe: [[Kasander Makedonski|Kasandrovo]] [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonsko kraljestvo]] (zeleno), [[Ptolemajsko kraljestvo]] (temno modro), [[Selevkidsko cesarstvo]] (rumeno), ozemlja pod [[Lizimah]]om (oranžno) in [[Epir]] (rdeče)]] 

Helenistična doba je bila naslednje obdobje grške zgodovine, katere začetke se običajno umešča v obdobje Aleksandrove smrti.&lt;ref name=Boardman364&gt;{{harvnb|Boardman|Griffin|Murray|1991|p=364}}&lt;/ref&gt; Ime je dobila po delni helenizaciji mnogih ne-grških kultur vse do [[Indija|Indije]] in [[Baktrija|Baktrije]], ki sta več stoletij ohranjali grško kulturo in vladarje.&lt;ref name=Boardman364&gt;{{harvnb|Boardman|Griffin|Murray|1991|p=364}}&lt;/ref&gt; Konec helenistične dobe se običajno umešča v obdobje rimske osvojitve [[Egipt (rimska provinca)|Egipta]] leta 30 pr. n. št.,&lt;ref name=Boardman364/&gt; čeprav so indo-grška kraljestva trajala še nekaj desetletij. 

V tem obdobju se je začela selitev Grkov proti velikim mestom v kraljestvih diadohov in mestne države so začele izgubljati svoj pomen.&lt;ref&gt;{{harvnb|Grant|1990|loc=Introduction}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BritHel&gt;{{cite encyclopedia|title=Hellenistic age|date=27 May 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/event/Hellenistic-Age}}&lt;/ref&gt;  Grki so se še naprej zavedali svoje preteklosti, predvsem s preučevanjem del Homerja in klasičnih avtorjev.&lt;ref name=Harris&gt;{{harvnb|Harris|1991|pp=137–138}}.&lt;/ref&gt; Pomemben dejavnik pri ohranjanju grške identitete je bil stik z barbarskimi (negrškimi) ljudstvi, ki se je v novem kozmopolitskem okolju večetničnih helenističnih kraljestev poglobil. &lt;ref name=Harris/&gt; To je med Grki povzročilo močno željo, da bi se njihova oblast prenesla na naslednjo generacijo Grkov. Za helenistično obdobje na splošno velja, da so v tem času grška znanost, tehnologija in matematika dosegle svoj vrhunec.&lt;ref&gt;{{harvnb|Lucore|2009|p=51}}&lt;/ref&gt; 

V indo-grškem in grško-baktrijskem kraljestvu se je razširila grška različica [[Budizem|budizma]]. Grški misijonarji so imeli pomembno vlogo pri njegovem širjenju na [[Kitajska|Kitajsko]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Foltz|2010|pp=43–46}}.&lt;/ref&gt; Dlje proti vzhodu so Grki iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]] med Kitajci postali znani kot Dajuan ali Tajuan.&lt;ref&gt;{{harvnb|Burton|1993|pp=244–245}}.&lt;/ref&gt;

===Rimsko cesarstvo=== 
{{Glavni|Rimska Grčija}} 
[[Slika:Bust of Cleopatra VII - Altes Museum - Berlin - Germany 2017 (3).jpg|alt=|thumb|200px|[[Kleopatra VII.]], zadnja vladarica grškega Egipta, [[Muzejski otok|Altes Museum]], [[Berlin]]]] 
Med letoma 168 pr. n. št. in 30 pr. n. št. je ves grški svet osvojila [[Rimska republika]] in skoraj  vsi grško govoreči ljudje po svetu so postali  državljani ali podložniki [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimljani so kljub svoji vojaški premoči občudovali dosežke grške kulture in ostali pod njenim močnim vplivom. Od tod tudi znamenita [[Horacij]]eva izjava: ''&quot;Graecia capta ferum victorem cepit&quot;'' (Grčija, čeprav zajeta, je ujela svojega divjega osvajalca).&lt;ref&gt;{{harvnb|Zoch|2000|p=136}}.&lt;/ref&gt; V stoletjih po rimski osvojitvi grškega sveta sta se grška in rimska kultura zlili v enovito grško-rimsko kulturo. 

Na verskem področju je bilo to obdobje globokih sprememb. Zgodila se je duhovna revolucija, ki je zaznamovala opuščanje stare grške vere. Njen zaton, ki se je začel v 3. stoletju pr. n. št., se je nadaljeval pod vplivom novih verstev z vzhoda,&lt;ref name=Roberts1/&gt; ki so v grški svet prinesli kulte božanstev, kot sta [[Izida]] in [[Mitra (bog sonca)|Mitra]].&lt;ref name=BritHel/&gt;&lt;ref name=BritHelRel&gt;{{cite encyclopedia|title=Hellenistic religion|date=13 May 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Hellenistic-religion}}&lt;/ref&gt; Grško govoreče skupnosti heleniziranega Vzhoda so bile ključnega pomena za širjenje zgodnjega [[Krščanstvo|krščanstva]] v 2. in 3. stoletju.&lt;ref&gt;{{harvnb|Ferguson|2003|pp=617–618}}.&lt;/ref&gt; Zgodnji krščanski voditelji in pisci, predvsem [[sveti Pavel]], so bili na splošno grško govoreči,&lt;ref&gt;{{harvnb|Dunstan|2011|p=500}}.&lt;/ref&gt; čeprav nobeden ni bil iz Grčije. Grčija sama se je oklepala [[Poganstvo|poganstva]] in ni bila eno od vplivnih središč zgodnjega krščanstva. Nekateri starogrški verski običaji so ostali v modi do konca 4. stoletja.&lt;ref&gt;{{harvnb|Milburn|1988|p=158}}.&lt;/ref&gt; V nekaterih delih Grčije, na primer na  jugovzhodni [[Peloponez]]u, so se poganski običaji ohranili vse do bizantinskega srednjega veka v 10. stoletju n. št.&lt;ref&gt;{{harvnb|Makrides|2009|p=206}}.&lt;/ref&gt; Pokrajina [[Cakonija]] je ostala poganska do 9. stoletja. Bizantinci so njene prebivalce imenovali Heleni, kar je v prenesenem smislu pomenilo, da so bili pogani.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Nicholas, Nick.|title=A critical lexicostatistical examination of Ancient and Modern Greek and Tsakonian.|journal=Journal of Applied Linguistics and Lexicography|volume=1|issue=1|year=2019|page=19|doi=10.33910/2687-0215-2019-1-1-18-68|doi-access=free |issn=2687-0215 }}&lt;/ref&gt; 

V Rimskem imperiju so še vedno obstajale etnične razlike, ki so z uvedbo krščanstva kot orodja za spodbujanje trdne rimske nacionalne identitete, postale drugotnega pomena.&lt;ref&gt;{{harvnb|Kaldellis|2007|pp=35–40}}.&lt;/ref&gt; Od zgodnjih stoletij našega štetja so se  Grki opredeljevali za Rimljane (grško Ῥωμαῖοι, Rhōmaîoi).&lt;ref&gt;{{harvnb|Howatson|1989|p=264}}&lt;/ref&gt; Naziv Heleni postal sopomenka za pogane, vendar je bil kot etnonim oživljen v 11. stoletju.&lt;ref name=Cameron&gt;{{harvnb|Cameron|2009|p=7}}.&lt;/ref&gt;

===Srednji vek=== 
{{Glej|Bizantinsko cesarstvo|Romeji|Četrta križarska vojna}}
[[Slika:Family marriage.jpg|thumb|250px|Prizora poroke in družinskega življenja v Konstantinoplu]] 
[[Slika:Basilios II.jpg|thumb|200px|left|Cesar [[Bazilij II.]] (11. stoletje), zaslužen za oživitev  Bizantinskega cesarstva]] 
[[Slika:Benozzo Gozzoli, Pletone, Cappella dei Magi.jpg|thumb|left|200px|[[Georgij Gemist Pleton]], eden od najslavnejših filozofov poznega bizantinskega obdobja in glavni  pionir oživitve grške znanosti v Zahodni Evropi]] 

Večino [[Srednji vek|srednjega veka]] so se bizantinski Grki identificirali kot Rimljani (grško Rhōmaîoi, Romeji), se pravi državljani Rimskega imperija. Naziv Romeji je kasneje postal sopomenka za krščanske Grke.&lt;ref name=&quot;Harrison268&quot;&gt;{{harvnb|Harrison|2002|p=268}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Earl|1968|p=148}}.&lt;/ref&gt; 

Uporabljal se je tudi polatinjen izraz Grekoí (Γραικοί, Grki),&lt;ref&gt;Paul the Silentiary. ''Descriptio S. Sophiae et Ambonis'', 425, Line 12 (&quot;χῶρος ὅδε Γραικοῖσι&quot;); Theodore the Studite. ''Epistulae'', 419, Line 30 (&quot;ἐν Γραικοῖς&quot;).&lt;/ref&gt; vendar je bila njegova raba manj pogosta in pred [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 ni obstajala v uradni bizantinski politični korespondenci.&lt;ref&gt;{{harvnb|Angelov|2007|p=96}}; {{harvnb|Makrides|2009|loc=Chapter 2, str. 74}}; {{harvnb|Magdalino|1991|loc=Chapter XIV, str. 10}}&lt;/ref&gt; Naziv Vzhodno rimsko cesarstvo, danes bolj znano kot [[Bizantinsko cesarstvo]], se v njegovem času ni uporabljal.&lt;ref name=BritByz&gt;{{cite encyclopedia|title=Byzantine Empire|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=23 December 2015|publisher=Encyclopædia Britannica Inc|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/Byzantine-Empire}}&lt;/ref&gt; Grška kultura je ponovno postala vse bolj vplivna od 7. stoletja, ko se je cesar [[Heraklij]] (vladal  610–641) odločil, da [[grščina]] postane uradni jezik cesarstva.&lt;ref name=Haldon50&gt;{{harvnb|Haldon|1997|p=50}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Shahid|1972|pp=295–296, 305}}.&lt;/ref&gt; [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška cerkev]] je več stoletij priznavala zahtevo vzhodnega cesarstva po rimskem nasledstvu, potem ko je [[papež Leon III.]] 25. decembra 800 okronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za &quot;rimskega cesarja&quot;, pa se je na zahodu sčasoma izoblikovalo frankovsko [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Zahod je začel favorizirati Franke in začel Vzhodno rimsko cesarstvo označevati z Grško cesarstvo (''Imperium Graecorum'').&lt;ref&gt;{{harvnb|Klein|2004|p=290 (Note #39)}}; ''[[Fuldski letopisi]]'', 389.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Fouracre|Gerberding|1996|p=345}}&lt;/ref&gt; Latinski izraz Heleni se je sprva uporabljal nevtralno, od 9. stoletja dalje pa so ga zahodnjaki uporabljali, da bi izpodbijali bizantinske zahteve po starorimski dediščini. Izraz Helen je postal ponižujoč eksonim za Bizantince. Uporabljali so ga večinoma v kontekstih, povezanih z Zahodom, kot so na primer besedila v zvezi s Firenškim koncilom, da bi predstavil zahodno stališče.&lt;ref&gt;{{harvnb|Page|2008|pp=66, 87, 256}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last=Jakobsson | first=Sverrir | title=The Varangian legend: testimony from the Old Norse sources | website=Academia.edu | date=2016-01-01 | url=https://www.academia.edu/26529047 | access-date=2021-12-01}}&lt;/ref&gt; Za večino  germanskih in slovanskih ljudstev je naziv Romeji pomenil Grke.&lt;ref&gt;{{cite journal | last=Jakobsson | first=Sverrir | title=The Varangian legend: testimony from the Old Norse sources | website=Academia.edu | date=2016-01-01 | url=https://www.academia.edu/26529047 | access-date=2021-12-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Herrin |first1=Judith |last2=Saint-Guillain |first2=Guillaume |title=Identities and Allegiances in the Eastern Mediterranean After 1204 |date=2011 |publisher=Ashgate Publishing, Ltd. |isbn=9781409410980 |page=111 |url=https://books.google.com/books?id=p_mazcfdpVIC&amp;pg=PA118 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Bistvene vrednote bizantinskih Grkov so temeljile na [[Krščanstvo|krščanstvu]] in homerskem  izročilu stare Grčije.&lt;ref&gt;{{harvnb|Finkelberg|2012|p=20}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Burstein&gt;{{harvnb|Burstein|1988|pp=47–49}}.&lt;/ref&gt;  

Izrazito istovetenje z Grki se je ponovno pojavilo v 11. stoletju v krogih izobražencev in postalo še močnejše po padcu Konstantinopla v roke križarjev v [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204.&lt;ref name=BritIdent/&gt; V [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskem cesarstvu]] je majhen krog elite za označevanje samega sebe uporabljal izraz &quot;Helen&quot;.&lt;ref&gt;{{harvnb|Angold|1975|p=65}}, {{harvnb|Page|2008|p=127}}.&lt;/ref&gt; Nikejski cesar [[Ivan III. Dukas Vatac]] (vladal 1221–1254) je na primer v pismu papežu [[Papež Gregor IX.|Gregorju IX.]] trdil, da je svoje kraljestvo nasledil od [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], poudaril svoj &quot;helenski&quot; izvor ter povzdigoval modrost grškega ljudstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Byzantium 1220 To 1330 - PDF - Byzantine Empire - Constantinople | website=Scribd | date=2021-08-05 | url=https://www.scribd.com/doc/30421469/Byzantium-1220-to-1330 | ref={{sfnref | Scribd | 2021}} | access-date=2021-12-01}}&lt;/ref&gt; Ko so leta 1261 Bizantinci ponovno osvojili Konstantinopel, je ponovno začel prevlaovati izraz Romeji. Za Heleni (Έλληνας) je ostalo zelo malo sledov, na primer s spisih [[Georgij Gemist Pleton|Georgija Gemista Pletona]],&lt;ref&gt;{{harvnb|Kaplanis|2014|p=92}}.&lt;/ref&gt; ki je zapustil krščanstvo in v čigar spisih je kulminiralo zanimanje za klasično preteklost.&lt;ref name=BritIdent/&gt; Predstavo Grkov o samih sebi je ne glede na to izoblikovala kombinacija pravoslavnega krščanstva s specifično grško identiteto.&lt;ref name=BritIdent&gt;{{cite encyclopedia |year=2008 |title =Greece during the Byzantine period (c. AD 300–c. 1453), Population and languages, Emerging Greek identity |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition}}&lt;/ref&gt; V letih somraka Bizantinskega cesarstva so vidne bizantinske osebnosti predlagale, da bi bizantinskega cesarja imenovali &quot;cesar Helenov&quot;.&lt;ref name=Vasiliev&gt;{{navedi knjigo |last1=Vasiliev |first1=Alexander A. |title=History of the Byzantine Empire, 324–1453 |date=1964 |publisher=University of Wisconsin Press |isbn=9780299809256 |page=582 |url=https://books.google.com/books?id=RtM0qClcIX4C |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CareyCarey1968&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Jane Perry Clark Carey|author2=Andrew Galbraith Carey|title=The Web of Modern Greek Politics|url=https://books.google.com/books?id=ltw7AAAAMAAJ|year=1968|publisher=Columbia University Press|page =33|isbn=9780231031707|quote =}}&lt;/ref&gt; Ti večinoma retorični izrazi helenske identitete so bili omejeni na intelektualne kroge, vendar so jih nadaljevali bizantinski intelektualci, ki so sodelovali v [[Italijanska renesansa|italijanski renesansi]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Mango|1965|p=33}}.&lt;/ref&gt; 

Zanimanje za klasično grško dediščino, dopolnjeno s poudarkom na grški pravoslavni identiteti, se je v poznem srednjem veku in osmanskem obdobju okrepilo s povezavami Grkov s prav tako pravoslavnimi kristjani v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]]. Vezi so se še dodatno okrepile po padcu [[Trapezundsko cesarstvo|Trabzonskega cesarstva]] leta 1461, po katerem je do [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|druge rusko-turške vojne 1828–1829]] več sto tisoč pontskih Grkov zbežalo ali se izselilo iz Pontskih Alp in armenskega višavja v južno Rusijo in ruski Južni [[Kavkaz]].&lt;ref&gt;Anthony Bryer. 'The Empire of Trebizond and the Pontus' (Variourum, 1980), and his 'Migration and Settlement in the Caucasus and Anatolia' (Variourum, 1988), and other works listed in Caucasian Greeks and Pontic Greeks.&lt;/ref&gt; 

Ti bizantinski Grki so bili v veliki meri zaslužni za ohranitev književnosti klasične dobe.&lt;ref name=Burstein/&gt;&lt;ref name=Norwich&gt;{{harvnb|Norwich|1998|p=xxi}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Harris|1999|loc=Part II Medieval Libraries: Chapter 6 Byzantine and Moslem Libraries, str. 71–88}}&lt;/ref&gt; Bizantinski slovničarji so bili tisti, ki so bili glavni zaslužni za prenos starogrških slovničnih in literarnih študij na Zahod v 15. stoletju, kar je dalo velik zagon italijanski renesansi.&lt;ref name=BritRen&gt;{{cite encyclopedia|title=Renaissance|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=30 March 2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/event/Renaissance}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Robins|1993|p=8}}.&lt;/ref&gt; [[Aristotel]]ova filozofska tradicija je bila v grškem svetu skoraj neprekinjena dva tisoč let vse do padca Konstantinopla leta 1453.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Aristotelianism|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|year=2016|location=United States|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Aristotelianism}}&lt;/ref&gt; 

Bizantinski Grki so bili zaslužni za  širjenje pismenosti in krščanstva med [[Slovani|slovanskimi ljudstvi]]. Najbolj opazen prispevek k temu sta dala bizantinska grška brata, meniha sveta [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] iz Soluna, ki jima danes pripisujemo formalizacijo prve slovanske abecede.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Cyril and Methodius, Saints|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|year=2016|publisher=Columbia University Press|location=United States|id=Online Edition|url=http://www.encyclopedia.com/topic/Saints_Cyril_and_Methodius.aspx#2}}&lt;/ref&gt;

===Osmansko cesarstvo=== 
[[Slika:Basilius Bessarion - Imagines philologorum.jpg|thumb|200px|Bizantinski učenjak in kardinal Ivan Bessarion (1395/1403–1472) je igral ključno vlogo v prenosu klasičnega znanja v Zahodno Evropo in prispeval k renesansi]] 

Po padcu Konstantinopla v osmanske roke 29. maja 1453 so številni Grki iskali boljše možnosti zaposlitve in izobraževanja in odšli na zahod, zlasti v [[Italija|Italijo]], srednjo [[Evropa|Evropo]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref name=BritRen/&gt; Grki so bili zelo zaslužni za evropsko kulturno revolucijo, kasneje imenovano [[renesansa]]. Na ozemlju, naseljenim z Grki, so začeli igrati vodilno vlogo tudi v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]], deloma zaradi dejstva, da je bilo politično, kulturno in družbeno središče imperija v zahodni [[Trakija|Trakiji]] in grški [[Makedonija (regija)|Makedoniji]] in seveda nekdanji bizantinski prestolnici [[Konstantinopel]], naseljeni večinoma z Grki. Kot grško govoreči so začeli igrati izjemno pomembno vlogo v osmanskem trgovskem in diplomatskem okolju, pa tudi v Cerkvi. Razen tega so v prvi polovici osmanskega obdobja moški grškega porekla sestavljali znaten del osmanske vojske, mornarice in državne birokracije. Kot mladostniki so bili zlasti skupaj z [[Albanci]] in [[Srbi]] prek [[Krvni davek|devširme]] (krvni davek) vključeni v osmanske službe. Številne Osmane grškega, albanskega ali srbskega porekla je bilo zato mogoče najti v osmanski vojski in upravah provinc od [[Egipt|Egipta]] do [[Jemen|Jemna]] in [[Alžirija|Alžirije]]. Pogosto so bili celo guvernerji provinc.  

Za tiste, ki so ostali v [[Millet (osmanska etnija)|miletskem sistemu]] Osmanskega cesarstva, je bila vera odločilna značilnost narodnih skupin (''milletler''), zato so Osmani eksonim &quot;Grki&quot; (turško Rumlar iz prejšnjega Rhomaioi) uporabljali za vse člane pravoslavne cerkve, ne glede na njihov jezik ali etnično poreklo.&lt;ref name=Mazower/&gt; Za Grke so se sami šteli samo grško govoreči sultanovi podložniki in izobraženci, ki so se imeli za take.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Mavrocordatos|first=Nicholaos|year=1800|title=Philotheou Parerga|publisher=Grēgorios Kōnstantas (Original from Harvard University Library)|quote=Γένος μεν ημίν των άγαν Ελλήνων}}&lt;/ref&gt; Veliko Grkov se je želelo izogniti drugorazrednemu statusu kristjanov, neločljivo povezanim z osmanskim miletskim sistemom,  v katerem so imeli muslimani višji položaj in privilegije, je bodisi emigriralo, večinoma v pravoslavno Rusko carstvo, ali pa se je preprosto spreobrnilo v [[islam]]. Grki, ki so bili rekrutirani prek devširme, so se morali spreobrniti v isdlam v okviru sistema. Veliko takih je bilo mogoče najti na [[Kreta|Kreti]] (Kretski Turki), v Makedoniji (na primer med Valahadi v zahodni Makedoniji) in med pontskimi Grki v pontskih Alpah in armenskem višavju. Več osmanskih sultanov in princev je bilo tudi delno grškega porekla. Njihove matere so bile sultanove priležnice ali princese iz bizantinskih plemiških družin. Eden od  takšnih sultanov je bil [[Selim I. Surovi]] (vladal  1517–1520), čigar mati Gülbahar hatun je bila pontska Grkinja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Manastırlar|url=http://www.macka.gov.tr/manastirlar|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=www.macka.gov.tr|language=tr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bahadıroğlu |first=Yavuz |url=https://www.worldcat.org/oclc/235010971 |title=Resimli Osmanlı tarihi |date=2007 |publisher=Nesil yayınları |isbn=978-975-269-299-2 |edition=[10.baskı : Eylül 2007] |location=İstanbul |pages=157 |oclc=235010971}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Adamantios Korais.jpg|thumb|upright=0.8|Adamantios Korais, vodilna osebnost grškega razsvetjenstva]] 

Korenine grškega uspeha v Osmanskem cesarstvu je mogoče najti v grški tradiciji izobraževanja in trgovanja.&lt;ref name=BritB&gt;{{cite encyclopedia|title=Phanariote|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|year=2016|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/topic/Phanariote}}&lt;/ref&gt; Bogastvo obsežnega trgovskega razreda je zagotovilo materialno osnovo za intelektualno oživitev in nazadnje do izbruha grške vojne za neodvisnost leta 1821.&lt;ref name=BritMerchant/&gt; Ni naključje, da so bila na predvečer leta 1821 tri najpomembnejša središča grškega učenja ravno tri glavna trgovska središča: otok [[Hios]], [[Smirna]] (zdaj Smirni) in Aivali (zdaj Ayvalık). Grškemu uspehu je pripomogla tudi grška prevlada v vodstvu [[Vzhodne pravoslavne Cerkve]]. 

===Moderna doba=== 
Gibanje grškega razsvetljenstva, kot se je imenovalo, je prispevalo ne le k spodbujanju izobraževanja, kulture in tiska med Grki, ampak tudi k obnovi izraza &quot;Helen&quot;. Adamantios Korais, verjetno najpomembnejši intelektualec gibanja, je zagovarjal uporabo naziva &quot;Helen&quot; (Έλληνας, Ellenas) ali &quot;Grk&quot; (Γραικός, Graikós) namesto naziva Romiós, ki je imel po njegovem mnenju negativen prizvok. 

Povezava  grške identitete z grško pravoslavno vero se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi moderne grške nacionalne države leta 1830. V skladu z drugim členom prve grške ustave iz leta 1822 je bil kot Grk opredeljen vsak kristjan, ki je prebival v Kraljevini Grčiji. Klavzula  je bila leta 1840umaknjena.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Greek Constitution of 1822 (Epidaurus)|year=1822|language=el|url=http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/syn06.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/syn06.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Stoletje pozneje, ko je bil leta 1923 med Grčijo in Turčijo podpisan [[Lozanski sporazum]], sta se državi dogovorili, da bosta za namene izmenjave prebivalstva uporabili vero kot determinanto etnične identitete. Do podpisa sporazuma se je večina Grkov že razselila (več kot milijon od skupaj 1,5 milijona) ali bila pregnana.{{efn|Sporazum o izmenjavi prebivalcev je bil sklenjen na zahtevo [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafe Kemala Atatürka]] potem, ko je bilo iz Anatolije že izgnanih okoli milijon Grkov.&lt;ref&gt;{{harvnb|Gilbar|1997|p=8}}&lt;/ref&gt;}} Grški genocid, zlasti nasilna odstranitev Pontskih Grkov z južnega obalnega območja [[Črno morje|Črnega morja]], sočasen z neuspelim grškim maloazijskim pohodom, je bil del procesa poturčevanja Osmanskega cesarstva in postavitve gospodarstva in trgovine, ki je bila takrat večinoma v grških rokah, pod nadzor etničnih Turkov.&lt;ref&gt;{{harvnb|Üngör|2008|pp=15–39}}.&lt;/ref&gt; 

==Opredelitev== 
[[Slika:Hermes the scholar.jpg|thumb|right|200px|Naslovnica ''Hermes o Logios'' (poslovenjeno ''Hermes učenjak''), grške literarne publikacije iz poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja, izdajane na [[Dunaj]]u, ki je veliko prispevala  k sodobnemu grškemu razsvetljenstvu]] 

Izrazi, ki so se uporabljali za opredelitev grštva, so se skozi zgodovino spreminjali, vendar niso bili nikoli omejeni ali popolnoma povezani z bivanjem v grški državi.&lt;ref name=Broome&gt;{{harvnb|Broome|1996|loc=&quot;Greek Identity&quot;, str. 22–27}}&lt;/ref&gt; [[Herodot]] je napisal znamenito besedilo o tem, kaj je v njegovem času definiralo grško (helensko) etnično identiteto in naštel: 

* skupno poreklo (''ὅμαιμον – homaimon'', &quot;iste krvi&quot;)&lt;ref&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28%2Fmaimos ὅμαιμος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.&lt;/ref&gt; 
* skupen jezik (''ὁμόγλωσσον – homoglōsson'', &quot;govorjejnje istega jezika&quot;)&lt;ref&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28mo%2Fglwssos ὁμόγλωσσος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.&lt;/ref&gt;  
* skupna svetišča in žrtvovanja (''θεῶν ἱδρύματά τε κοινὰ καὶ θυσίαι – theōn hidrumata te koina kai thusiai'')&lt;ref&gt;I. Polinskaya, &quot;Shared sanctuaries and the gods of others: On the meaning Of 'common' in Herodotus 8.144&quot;, v: R. Rosen &amp; I. Sluiter (ur.), ''Valuing others in Classical Antiquity'' (LEiden: Brill, 2010). str. 43–70.&lt;/ref&gt; 
* skupni običaji  (''ἤθεα ὁμότροπα – ēthea homotropa'', &quot;podobne navade&quot;)&lt;ref&gt;[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Do%28mo%2Ftropos ὁμότροπος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Herodotus, 8.144.2&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Athena S. Leoussi, Steven Grosby, ''Nationalism and Ethnosymbolism: History, Culture and Ethnicity in the Formation of Nations'', Edinburgh University Press, 2006, str. 115.&lt;/ref&gt; 

Po zahodnih standardih se izraz Grki tradicionalno nanaša na vse materne govorce grškega jezika, bodisi mikenske, bizantinske ali sodobne.&lt;ref name=Mazower&gt;{{harvnb|Mazower|2000|pp=105–107}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Adrados|2005|p=xii}}.&lt;/ref&gt;Bizantinski Grki so sebe imenovali ''Romaioi'' (Rimljani), ''Graikoi'' (Grki) in ''Christianoi'' (kristjani), ker so bili politični nasledniki [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], imeli grške prednike in sledili naukom apostolom v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Finkelberg|2012|p=20}}; {{harvnb|Harrison|2002|p=268}}; {{harvnb|Kazhdan|Constable|1982|p=12}}; {{harvnb|Runciman|1970|p=14}}.&lt;/ref&gt; V srednjem do poznem bizantinskem obdobju (11.–13. stoletje) se je vse več bizantinskih grških intelektualcev imelo za Helene, čeprav je za večino grško govorečih  Bizantincev izraz &quot;Helen&quot; še vedno pomenil &quot;pogan&quot;.&lt;ref name=Cameron/&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Ševčenko|2002|p=284}}.&lt;/ref&gt; Na predvečer padca Konstantinopla je zadnji cesar pozval svoje vojake, naj se spomnijo, da so potomci Grkov in Rimljanov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Sphrantzes |first=George|author-link=|title=The Chronicle of the Fall|year=1477}}&lt;/ref&gt; 

Pred ustanovitvijo moderne grške nacionalne države so predstavniki grškega razsvetljenstva poudarjali povezavo med starimi in sodobnimi Grki, zlasti Rigas Feraios. V svoji ''&quot;Politični ustavi&quot;'' imenuje svoj narod ''&quot;ljudstvo, potomec Grkov&quot;''.&lt;ref&gt;Feraios, Rigas. ''New Political Constitution of the Inhabitants of Rumeli, Asia Minor, the Islands of the Aegean, and the Principalities of Moldavia and Wallachia''.&lt;/ref&gt; Sodobna grška država je nastala leta 1829, ko so Grki izpod Osmanskega cesarstva osvobodili Peloponez, del svoje zgodovinske domovine.&lt;ref&gt;{{harvnb|Koliopoulos|Veremis|2002|p=277}}.&lt;/ref&gt; Za prenos idej zahodnega romantičnega nacionalizma in helenizma sta bila ključna velika grška diaspora in trgovski razred.&lt;ref name=BritMerchant&gt;{{cite encyclopedia |year=2008 |title =History of Greece, Ottoman Empire, The merchant middle class |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |location=United States |id=Online Edition }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BritIdent/&gt;&lt;ref name=Mazower/&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Smith|2003|p=98}}&lt;/ref&gt; 

Sodobni Grki kot narod so opredeljeni z  grško kulturo in grškim maternim jezikom, ne pa z državljanstvom, raso in veroizpovedjo ali tem, da so podaniki katere koli določene države.&lt;ref&gt;{{harvnb|Tonkin|Chapman|McDonald|1989}}.&lt;/ref&gt; 

===Imena=== 
[[Slika:Ancient Regions Mainland Greece.png|thumb|right|200px|Zemljevid glavnih pokrajin na grški celini in okoliških &quot;barbarskih&quot; pokrajin]] 

Grki in grško govoreči so zase kot celoto uporabljali različna imena. Izraz Ahajci (Ἀχαιοί) je eno od imen za Grke v Homerjevi ''Iliadi'' in ''Odiseji''. Homerski ''&quot;dolgolasi Ahajci&quot;'' so bili del mikenske kulture, ki je prevladovala v Grčiji od približno 1600 pr. n. št. do 1100 pr. n. št. Druga običajna imena so [[Danajci]] (Δαναοί) in Argejci (Ἀργεῖοι), medtem ko se Panheleni (Πανέλληνες) in Heleni (Ἕλληνες) v Iliadi pojavljajo samo enkrat.&lt;ref&gt;''Iliada'', II.2.530 in ''Iliada'' II.2.653 (Heleni).&lt;/ref&gt; Vsi ti izrazi so bili uporabljeni kot sinonimi za označevanje skupne grške identitete.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cartledge|2011|loc=Chapter 4: Argos, str. 23.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Nagy|2014|loc=Texts and Commentaries – Introduction #2}}&lt;/ref&gt; V zgodovinskem obdobju je [[Herodot]] identificiral Ahajce s severnega [[Peloponez]]a kot potomce zgodnejših, homerskih Ahajcev.&lt;ref&gt;[[Herodot]]. ''Histories'', 7.94 in 8.73.&lt;/ref&gt; 

Homer omenja Helene kot razmeroma majhno pleme, naseljeno v [[Tesalija|tesalski]] Ftiji, ki se je borilo pod [[Ahil]]ovim poveljstvom.&lt;ref&gt;Homer. ''Iliad'', 2.681–685.&lt;/ref&gt; ''Paroška kronika'' pravi, da je bila Ftija domovina Helenov in da so to ime dali tistim, ki so se prej imenovali Grki (Γραικοί).&lt;ref name=&quot;Parian-Chronicle&quot;&gt;[http://www.ashmolean.org/ash/faqs/q004/q004008.html The Parian Marble, Entry #6] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170823171940/http://www.ashmolean.org/ash/faqs/q004/q004008.html |date=2017-08-23 }}.&quot;&lt;/ref&gt; V grški mitologiji je bil Helen, patriarh Helenov, ki so vladali okoli Ftije, sin Pire in Devkaliona, edinih preživelih v velikem potopu.&lt;ref&gt;Pseudo-Apollodorus. ''Bibliotheca''.&lt;/ref&gt; Grški filozof [[Aristotel]] opisuje starodavno Helado kot pokrajino v Epiru med Dodono in reko Aheloj, lokacijo velikega potopa. Deželo so zasedli Seloji in &quot;Grki&quot;, ki so kasneje postali znani kot &quot;Heleni&quot;. &lt;ref name=Aristotle&gt;Aristotle. ''Meteorologica'', [http://classics.mit.edu/Aristotle/meteorology.1.i.html 1.14].&quot;&lt;/ref&gt; V homerski tradiciji so bili Seloji svečeniki dodonskega [[Zevs]]a.&lt;ref&gt;Homer. ''Iliad'', 16.233–16.235.&lt;/ref&gt; 

V [[Heziod]]ovem katalogu žensk je Grk predstavljen kot sin Zevsa in Devkalionove hčerke [[Pandora|Pandore]], sestre Helena, patriarha Helenov.&lt;ref name=&quot;Parian-Chronicle&quot;/&gt; Po ''Parski kroniki'' so se v času, ko je Devkalion postal kralj Ftije, Grki (Γραικοί) imenovali Heleni.&lt;ref name=&quot;Parian-Chronicle&quot;/&gt; Aristotel v svoji ''Meteorologiki'' ugotavlja, da so bili Heleni povezani z Grki.&lt;ref name=Aristotle/&gt;

===Kontiniuteta=== 
[[Slika:Byzantine Greek Alexander Manuscript Bracca (cropped).JPG|thumb|[[Aleksander Veliki]] v opravi bizantinskega cesarja v rokopisu s prizori iz njegovega življenja]] 

Najbolj očitna povezava med sodobnimi in starimi Grki je njihov jezik, ki ima dokumentirano tradicijo vsaj od 14. stoletja pr. n. št. do danes, čeprav s prekinitvijo v grškem temnem srednjem veku, iz katerega ni pisnih zapisov (11.–8. stoletje pr. n. št.). V tem obdobju je bila v rabi ciprska pisava.&lt;ref name=Adrados&gt;{{harvnb|Adrados|2005|pp=xii, 3–5}}.&lt;/ref&gt; Kontinuiteta jezika je primerljiva samo s kitajščino.&lt;ref name=Adrados/&gt;&lt;ref name=&quot;Browning&quot;&gt;{{harvnb|Browning|1983|p=vii}}&lt;/ref&gt; 

Helenizem je bil od svojega nastanka predvsem stvar skupne kulture in nacionalna kontinuiteta grškega sveta, veliko bolj gotova kot njegova demografija.&lt;ref name=Roberts1/&gt;&lt;ref name=ADS&gt;{{harvnb|Smith|1991|pp=29–32}}.&lt;/ref&gt; V poznih letih Bizantinskega cesarstva so helenski preporod v jeziku, filozofiji in literaturi  doživela tudi druga območja, kot sta Jonija in Konstantinopel.&lt;ref name=ADS/&gt; Preporod je močno spodbudil občutek kulturne povezanosti s staro Grčijo in njeno klasično dediščino.&lt;ref name=ADS/&gt; Grki so skozi svojo zgodovino ohranili svoj jezik in pisavo, nekatere vrednote in kulturne tradicije, običaje, občutek verske in kulturne razlike in izključenosti,  kljub nespornim družbeno-političnim spremembam v zadnjih dveh tisočletjih.&lt;ref name=ADS/&gt; V nedavnih antropoloških študijah so bili analizirani tako starogrški kot sodobni grški osteološki vzorci, ki dokazujejo neposredno genetsko povezavo med starimi in sodobnimi Grki.&lt;ref name=&quot;Gibbons2017&quot;&gt;{{cite journal |last1=Gibbons |first1=Ann |title=The Greeks really do have near-mythical origins, ancient DNA reveals |journal=Science |date=2 August 2017 |doi=10.1126/science.aan7200 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Lazaridis2017&quot;&gt;{{harvnb|Lazaridis|Mittnik|Patterson|Mallick|2017}}&lt;/ref&gt;

===Demografija=== 
Danes so Grki večinska etnična skupina v [[Grčija|Helenski republiki]],&lt;ref name=Greece&gt;{{navedi splet |script-title=el:Πίνακας 9. Πληθυσμός κατά υπηκοότητα και φύλο|language=el|publisher=Hellenic Statistical Authority|year=2001|url-status=dead|url=http://www.statistics.gr/gr_tables/S1101_SAP_09_TB_DC_01_10_Y.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20090206090424/http://www.statistics.gr/gr_tables/S1101_SAP_09_TB_DC_01_10_Y.pdf |archive-date=6 February 2009|access-date=7 January 2009}}&lt;/ref&gt; kjer predstavljajo 93 % prebivalstva države,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CIA Factbook|access-date=19 December 2008|work=Central Intelligence Agency|publisher=United States Government|year=2007|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/greece/|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109063832/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/greece/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in [[Ciper|Republiki Ciper]], kjer predstavljajo 78 % prebivalstva otoka (brez turških naseljencev v zasedenem severnem delu otoka).&lt;ref name=autogenerated2&gt;{{navedi splet|title=Census of Population 2001|access-date=11 June 2016|publisher=Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών, Υπουργείο Εσωτερικών, Κυπριακή Δημοκρατία|url=http://www.pio.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/All/805CB6E0CF012914C2257122003F3A84/$file/MAIN%20RESULTS-EN.xls?OpenElement|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203065940/http://www.pio.gov.cy/mof/cystat/statistics.nsf/All/805CB6E0CF012914C2257122003F3A84/$file/MAIN%20RESULTS-EN.xls?OpenElement|archive-date=3 February 2017}}&lt;/ref&gt; Grško prebivalstvo tradicionalno ni kazalo visokih stopenj rasti. Velik odstotek rasti po ustanovitvi Grčije leta 1832 se pripisuje aneksiji novih ozemelj in pritoku 1,5 milijona grških beguncev po izmenjavi prebivalstva leta 1923 med Grčijo in Turčijo.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Greece: Demographic trends|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|year=2016|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/place/Greece/Climate}}&lt;/ref&gt; Približno 80 % grškega prebivalstva je urbanega, 28 % pa jih je skoncentriranih v Atenah.&lt;ref name=EconWorld&gt;{{navedi knjigo|title=Pocket World in Figures (Economist)|publisher=Economist Books|location=London|year=2006|page=150|chapter=Merchant Marine, Tertiary enrollment by age group|isbn=978-1-86197-825-7}}&lt;/ref&gt; 

Grki s Cipra imajo podobno zgodovino izseljevanja, običajno v angleško govoreči svet zaradi okupacije otoka s strani britanskega imperija. Valovi izseljevanja so sledili turški invaziji na Ciper leta 1974. Število prebivalstva od sredine leta 1974 do leta 1977 se je zmanjšalo tudi zaradi vojnih izgub in začasnega zmanjšanja rodnosti.&lt;ref name=&quot;Britannica-Cyprus&quot;&gt;{{cite encyclopedia|title=Cyprus: Demographic trends|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|id=Online Edition|year=2016|url=https://www.britannica.com/place/Cyprus}}&lt;/ref&gt; Danes je več kot dve tretjini grškega prebivalstva na Cipru urbanega.&lt;ref name=&quot;Britannica-Cyprus&quot;/&gt; 

Okoli leta 1990 je število etničnih Grkov v [[Albanija|Albaniji]] po večini zahodnih ocen znašala približno 200.000. V 90. letih se je večina teh Grkov preselila v Grčijo.&lt;ref name=BJp49&gt;{{navedi knjigo |last1=Bideleux |first1=Robert |last2=Jeffries |first2=Ian |url=https://www.worldcat.org/oclc/85373407 |title=The Balkans : a post-communist history |date=2007 |publisher=Routledge |isbn=978-0-203-96911-3 |location=London |oclc=85373407|page=49 |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georgiou |first=Myria |url=https://www.lse.ac.uk/media@lse/research/EMTEL/Minorities/papers/greekreport.pdf |title=Mapping Minorities and their Media: The National Context – Greece |publisher=London School of Economics |year=2004 |quote=}}&lt;/ref&gt; Grška manjšina v Turčiji, ki je po zamenjavi leta 1923 štela več kot 200.000 ljudi, se je po carigrajskem pogromu leta 1955 in drugem nasilju in diskriminaciji, ki jo je sponzorirala država, zdaj zmanjšala na nekaj tisoč.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Gilson|first=George|title=Destroying a minority: Turkey's attack on the Greeks|work=Athens News|date=24 June 2005|access-date=19 December 2008|url=http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&amp;f=13136&amp;m=A10&amp;aa=1&amp;eidos=S|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617131719/http://www.athensnews.gr/athweb/nathens.print_unique?e=C&amp;f=13136&amp;m=A10&amp;aa=1&amp;eidos=S |archive-date=17 June 2008}}&lt;/ref&gt; S tem se je dejansko končala, čeprav ne v celoti, tri tisoč let stara prisotnost helenizma v Mali Aziji.&lt;ref&gt;{{harvnb|Vryonis|2005|pp=1–10}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Birand|first=Mehm |display-authors=etal |title=The shame of Sept. 6–7 is always with us|work=Hürriyet Daily News|date=7 September 2005|access-date=19 December 2008|url=http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-559132|archive-url=https://archive.today/2012.12.09-034629/http://arama.hurriyet.com.tr/arsivnews.aspx?id=-559132|url-status=dead|archive-date=9 December 2012}}&lt;/ref&gt; Manjše grške manjšine so tudi v drugih  [[balkan]]skih državah, [[Levant]]u in črnomorskih državah.&lt;ref name=Prevelakis&gt;{{navedi splet|last=Prevelakis|first=George|year=2003|location=Oxford|publisher=Transnational Communities Programme (Working Paper Series)|access-date=16 May 2016|title=''Finis Greciae'' or the Return of the Greeks? State and Diaspora in the Context of Globalisation|url=http://www.transcomm.ox.ac.uk/working%20papers/prevelakis.PDF |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.transcomm.ox.ac.uk/working%20papers/prevelakis.PDF |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

===Diaspora=== 
[[Slika:50 largest Greek diaspora.png|thumb|300px|left|Grška diaspora (20. stoletje)]] 

Skupno število Grkov, ki danes živijo izven Grčije in Cipra, je sporno. Podatki, ki so na voljo iz popisov prebivalstva, kažejo, da tam živi okoli tri milijone Grkov. Ocene Svetovnega sveta Helenov navajajo približno 7 milijonov Grkov po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Speech by Vasilis Magdalinos|access-date=19 December 2008|publisher=SAE|date=29 December 2006|url=http://www.sae.gr/?id=12566&amp;tag=%CE%95%CE%B9%CF%83%CE%AE%CE%B3%CE%B7%CF%83%CE%B7%20%CE%92%CE%B1%CF%83%CE%AF%CE%BB%CE%B7%20%CE%9C%CE%B1%CE%B3%CE%B4%CE%B1%CE%BB%CE%B7%CE%BD%CE%BF%CF%8D|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721090732/http://www.sae.gr/?id=12566&amp;tag=%CE%95%CE%B9%CF%83%CE%AE%CE%B3%CE%B7%CF%83%CE%B7%20%CE%92%CE%B1%CF%83%CE%AF%CE%BB%CE%B7%20%CE%9C%CE%B1%CE%B3%CE%B4%CE%B1%CE%BB%CE%B7%CE%BD%CE%BF%CF%8D|archive-date=21 July 2011|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  Po mnenju Georgea Prevelakisa z univerze [[Sorbonne|Sorbona]] je številka malo pod pet milijonov.&lt;ref name=Prevelakis/&gt; Na samoidentifikacijo grške diaspore (''omogenia'') vplivajo integracija, mešane zakonske zveze in izguba grškega jezika. Pomembna središča Grkov so [[New York]], [[Melbourne]], [[London]] in [[Toronto]].&lt;ref name=Prevelakis/&gt; Leta 2010 je grški parlament uvedel zakon, ki je članom diaspore dovoljeval glasovanje na grških volitvah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/Articles/en-US/15072008_SB1306.htm|title=Meeting on the exercise of voting rights by foreigners of Greek origin|work=Greek Ministry of Foreign Affairs|date=15 July 2008|access-date=19 December 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120216034948/http://www.mfa.gr/www.mfa.gr/Articles/en-US/15072008_SB1306.htm|archive-date=16 February 2012}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil v začetku leta 2014 razveljavljen.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Non-Greeks and diaspora lose out on voting rights|publisher=Ekathimerini.com|date=8 February 2014|access-date=13 January 2015|url= http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_wsite1_1_08/02/2014_537214}}&lt;/ref&gt; 

====Antična disapora==== 
[[Slika:Griechischen und phönizischen Kolonien.jpg|thumb|300px|right|Antične grške kolonije]] 

V starem veku so trgovske in kolonizatorske dejavnosti grških plemen in mestnih držav razširile grško kulturo, vero in jezik po [[Sredozemlje|Sredozemlju]] in [[Črno morje|Črnem morju]], zlasti na Siciliji in v južni Italiji ([[Magna Graecia]]), [[Španija|Španiji]], južni [[Francija|Franciji]] in črnomorski obali.&lt;ref name=Apoikiai&gt;{{harvnb|Boardman|1984|pp=199–289}}.&lt;/ref&gt; Pod [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] in v državah naslednicah njegovega cesarstva so se na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] ([[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidi]]), v Indiji in Egiptu ([[Ptolemajci]]) uveljavili grški vladajoči razredi.&lt;ref name=Apoikiai/&gt; Za helenistično obdobje je značilen nov val grške kolonizacije, ki je ustanovil grška mesta in kraljestva v Aziji ([[Dajuan]]) in Afriki ([[Kirena]]). Pod [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] je lažje gibanje ljudi razširilo Grke po cesarstvu in [[grščina]] je na vzhodnih ozemljih namesto [[Latinščina|latinščine]] postala ''[[lingua franca]]''.&lt;ref name=Haldon50/&gt; Sodobna skupnost Grikov v južni Italiji, ki šteje okoli 60.000 ljudi,&lt;ref name=&quot;Grecia-Salentina&quot;/&gt;&lt;ref name=Bellinello/&gt; bi lahko predstavljala živi ostanek starogrškega prebivalstva Italije. 

====Sodobna diaspora==== 
[[Slika:Distribution Of Races 1918 National Geographic.jpg|thumb|300px|Porazdelitev etničnih skupin leta 1918, [[National Geographic Society|National Geographic]]]] 
[[Slika:Constantine Cavafy with cane and hat in hand Photograph dated 1896 Alexandria Egypt.jpg|thumb|200px|Pesnik Constantine P. Cavafy, rojen v [[Aleksandrija|Aleksandriji]], [[Egipt]]]] 

Med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško vojno za neodvisnost]] in po njej so bili Grki iz diaspore pomemben dejavnik pri vzpostavljanju novonastale države, zbiranju sredstev in ozaveščanju Grkov v tujini.&lt;ref&gt;{{harvnb|Calotychos|2003|p=16}}.&lt;/ref&gt;  Grške trgovske družine so že imele stike v drugih državah. Med nemiri so se mnoge ružine  naselile okoli Sredozemlja, zlasti v [[Marseille]]u v Franciji, [[Livorno|Livornu]] v Italiji, [[Aleksandrija|Aleksandriji]] v Egiptu, [[Rusija|Rusiji]] ([[Odesa]] in [[Sankt Peterburg]]) in Britaniji ([[London]] in [[Liverpool]]), od koder so trgovale, običajno s tekstilom in žitom.&lt;ref name=Diaspora&gt;{{harvnb|McCabe|Harlaftis|2005|pp=147–149}}.&lt;/ref&gt; Družine so s seboj pogosto prinesle šole v grškem jeziku in grško pravoslavno cerkev.&lt;ref name=Diaspora/&gt; Ko so se trgovske družine ustalile in uveljavile, so nekatere razširile svoje dejavnosti in začele financirati lokalne grške skupnosti. Izstopali so predvsem bratje  Ralli in Vagliano.&lt;ref name=Kardasis&gt;{{harvnb|Kardasis|2001|pp=xvii–xxi}}.&lt;/ref&gt; Z gospodarskim uspehom se je diaspora razširila še po Levantu, Severni Afriki, Indiji in ZDA.&lt;ref name=Kardasis/&gt;&lt;ref name=Clogg&gt;{{harvnb|Clogg|2000|loc=&quot;The Greeks in America&quot;}}&lt;/ref&gt;  

V 20. stoletju je veliko Grkov zapustilo svoje tradicionalne domovine zaradi ekonomskih razlogov. Krize, zlasti tista po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], grški državljanski vojni (1946–1949) in turški invaziji na Ciper leta 1974, so  povzročile velike migracije Grkov iz Grčije in Cipra v ZDA, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Nemčijo in Južno Afriko.&lt;ref&gt;{{harvnb|Laliotou|2004|pp=85–92}}.&lt;/ref&gt; 

Medtem ko so uradni podatki še vedno skromni, ankete in nezanesljivi dokazi kažejo na ponovno grško izseljevanje zaradi grške finančne krize.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Seiradaki|first=Emmanouela|title=As Crisis Deepens, Astoria Finds Its Greek Essence Again|work=Greek Reporter|publisher=GreekReporter.com|date=11 April 2012|access-date=21 May 2016|url=http://usa.greekreporter.com/2012/04/11/as-crisis-deepens-astoria-finds-its-greek-essence-again/}}&lt;/ref&gt; Po podatkih, ki jih je leta 2011 objavil nemški zvezni statistični urad, se je v Nemčijo izselilo 23.800 Grkov, kar je znatno več kot v prejšnjih letih.  Za primerjavo, leta 2009 se je v Nemčijo izselilo približno 9.000 Grkov, leta 2010 pa 12.000.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Papachristou|first1=Harry|last2=Elgood|first2=Giles|title=Greece Already Close to Breaking Point|agency=Reuters|work=The Fiscal Times|date=20 May 2012|access-date=22 May 2012|url=http://www.thefiscaltimes.com/Articles/2012/05/20/Greece-Already-Close-to-Breaking-Point.aspx#page1|archive-date=2013-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130730210903/http://www.thefiscaltimes.com/Articles/2012/05/20/Greece-Already-Close-to-Breaking-Point.aspx#page1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Hannon|first=Paul|title=OECD Says Euro-Zone Crisis Has Led to Some Emigration|work=The Wall Street Journal|date=27 June 2012|access-date=21 May 2016|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052702303649504577492411116780178}}&lt;/ref&gt;

==Kultura== 
Grška kultura se je razvijala več tisoč let. Začela se je z [[Mikenska doba|mikensko dobo]], in nadaljevala s klasično, helenistično, rimsko in bizantinsko dobo. Nanjo je močno vplivalo [[krščanstvo]].&lt;ref name=&quot;Christianity-Hellenism&quot;&gt;{{harvnb|van der Horst|1998|pp=9–11}}; {{harvnb|Voegelin|Moulakis|1997|pp=175–179}}&lt;/ref&gt; Osmanski Grki so več stoletij prestajali stiske, ki so kulminirale z genocidom v 20. stoletju.&lt;ref name=IAGS&gt;{{cite press release|title=Genocide Scholars Association Officially Recognizes Assyrian, Greek Genocides|publisher=nternational Association of Genocide Scholars|date=16 December 2007|url-status=dead|url=http://genocidescholars.org/images/PRelease16Dec07IAGS_Officially_Recognizes_Assyrian_Greek_Genocides.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20080227043831/http://genocidescholars.org/images/PRelease16Dec07IAGS_Officially_Recognizes_Assyrian_Greek_Genocides.pdf|archive-date=27 February 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Bjørnlund|2008|pp=41–58}}; {{harvnb|Schaller|Zimmerer|2008|pp=7–14}}; {{harvnb|Levene|1998|p=393}}; {{harvnb|Tatz|2003|pp=xiii, 178}}.&lt;/ref&gt; Ponovno oživitev grške kulture in sintezo antičnih in srednjeveških elementov, značilnih za sedanjost, se pripisuje sodobnemu grškemu razsvetljenstvu (''diafotismos'').&lt;ref name=BritIdent/&gt;&lt;ref name=Mazower/&gt; 

===Jezik=== 
{{Glavni|Grščina}} 
[[Slika:NAMA Alphabet grec.jpg|thumb|250 px|Zgodnja grška abeceda okoli  8. stoletja pr. n. št.]] 
[[Slika:WIKITONGUES- Kostas speaking Greek.webm|thumb|250 px|Grški govorec]] 

Večina Grkov govori grški jezik, ki spada v neodvisno vejo [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. Njegovi najbližji sorodniki so verjetno [[Armenščina|armenski]] ali [[indoiranski jeziki]].&lt;ref name=Adrados/&gt; Jezik ima najdaljšo dokumentirano zgodovino med vsemi živimi jeziki, grška književost pa več kot 2500 let dolgo neprekinjeno zgodovino.&lt;ref name=BritLit&gt;{{cite encyclopedia|title=Greek literature|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|date=27 August 2014|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|location=United States|id=Online Edition|url=https://www.britannica.com/art/Greek-literature}}&lt;/ref&gt; Najstarejši napisi v grščini, datirani v leto 1450 pr. n. št., so pisani v [[Linearna pisava B|linearni pisavi B]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aegeanscripts.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=98:new-linear-b-tablet-found-at-iklaina&amp;catid=80&amp;Itemid=473|title=New Linear B tablet found at Iklaina|publisher=Comité International Permanent des Études Mycéniennes, UNESCO|access-date=29 April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015044633/http://www.aegeanscripts.org/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=98:new-linear-b-tablet-found-at-iklaina&amp;catid=80&amp;Itemid=473|archive-date=15 October 2013|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po grškem temnem srednjem veku, iz katerega ni nobenih zapisov, se je grška abeceda ponovno pojavila v 9.–8. stoletju pr. n. št. Nastala je iz [[Feničanska abeceda|feničanske abecede]] in sama postala matična abeceda [[Latinica|latinice]], [[Cirilica|cirilice]] in več drugih abeced. Najzgodnejša grška knjižna dela so homerski epi, različno datirani od 8. do 6. stoletja pr. n. št. Pomembna znanstvena in matematična dela vključujejo [[Evklid]]ove ''Elemente'', [[Ptolemaj]]ev ''[[Almagest]]'' in druga. [[Nova zaveza]] je bila izvirno napisana v grščini koine.&lt;ref&gt;Aland, K.; Aland, B. (1995). ''The Text of the New Testament''. Wm. B. Eerdmans Publishing. {{ISBN|978-0-8028-4098-1}}.&lt;/ref&gt; 

Grščina ima več jezikovnih značilnosti, ki si jih deli z drugimi balkanskimi jeziki, kot so [[albanščina]], [[bolgarščina]] in vzhodni [[romanski jeziki]].  Privzela je veliko tujk, predvsem zahodnoevropskega in turškega izvora.&lt;ref&gt;{{harvnb|Winford|2003|p=71}}.&lt;/ref&gt; Zaradi gibanj filhelenizma in diafotizma v 19. stoletju, ki sta poudarjala starodavno dediščino sodobnih Grkov, so bili ti tuji vplivi izključeni iz uradne rabe. S čiščenjem jezika (Καθαρεύουσα, katharevusa, dobesedno čiščemje jezika) je kot uradni jezik grške države nastala nekoliko umetna oblika grščine katarevuza. Leta 1976 je grški parlament izglasoval, da uradni jezik postane govorjena dimotika, zaradi česar je katarevuza zastarela.&lt;ref&gt;{{harvnb|Mackridge|1990|p=25}}.&lt;/ref&gt; 

Sodobna grščina ima poleg standardne nove grščine ali dimotike veliko različnih narečij z različnimi stopnjami medsebojne razumljivosti, vključno s ciprskim, pontskim, kapadoškim, griko in cakonskim narečjem, edinim ohranjenim predstavnikom stare dorske grščine.&lt;ref&gt;{{harvnb|Tomić|2006|p=703}}.&lt;/ref&gt; Jevanščina je jezik Romaniotov, ki je preživel v majhnih skupnostih v Grčiji, New Yorku in Izraelu. Poleg grščine so številni grški državljani v Grčiji in diaspori dvojezični in govorijo tudi angleško, albansko, aromunsko, romunsko, makedonsko, rusko in turško.&lt;ref name=Adrados/&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Fasold|1984|p=160}}.&lt;/ref&gt; 

===Vera=== 
[[Slika:Christ_Pantocrator_mosaic_from_Hagia_Sophia_2744_x_2900_pixels_3.1_MB.jpg|thumb|200px|[[Kristus Pantokrator]],  [[mozaik]] v baziliki [[Hagija Sofija]], [[Istanbul]]]] 

Večina Grkov je kristjanov, pripadnikov [[Pravoslavne Cerkve|Grške pravoslavne cerkve]].&lt;ref name=&quot;abs&quot;&gt;{{navedi splet|url = http://www.pewforum.org/2014/04/04/religious-diversity-index-scores-by-country/ |title = Greece |date =  4 April 2014| publisher = PewForum| access-date = 4 April 2014}}&lt;/ref&gt; V prvih stoletjih našega štetja je bila Nova zaveza prvotno napisana v grščini [[Lingua franca|koine]], ki je še vedno liturgični jezik Grške pravoslavne cerkve. Večina zgodnjih kristjanov in cerkvenih očetov je govorila grško.&lt;ref name=&quot;Christianity-Hellenism&quot;/&gt; Obstajajo tudi majhne skupine etničnih Grkov, ki so  rimokatoliki, grkokatoliki, grkoevangeličani in [[Binkoštništvo|binkoštniki]]. Med njimi so tudi skupine romaniotskih n sefardskih [[Judje|Judov]] in [[Muslimani|muslimanov]]. Približno 2000 Grkov je članov kongregacij grškega politeističnega rekonstrukcionizma.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last= Head|first=James|title=The ancient gods of Greece are not extinct|work=New Statesman|page=The Faith Column|date=20 March 2007|access-date=12 May 2016|url=http://www.newstatesman.com/blogs/the-faith-column/2007/03/ancient-greek-gods-greece}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=de Quetteville|first=Harry|title=Modern Athenians fight for the right to worship the ancient Greek gods|work=The Telegraph|date=8 May 2004|access-date=12 May 2016|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/greece/1461311/Modern-Athenians-fight-for-the-right-to-worship-the-ancient-Greek-gods.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/greece/1461311/Modern-Athenians-fight-for-the-right-to-worship-the-ancient-Greek-gods.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Freedom of Religion in Greece|work=International Religious Freedom Report|year=2006|publisher=United States Department of State|access-date=12 May 2016|url=https://2001-2009.state.gov/g/drl/rls/irf/2006/71383.htm}}&lt;/ref&gt; 

Grško govoreči muslimani živijo večinoma zunaj Grčije. V [[Libanon]]u in [[Sirija|Siriji]] obstajajo krščanske in muslimanske grško govoreče skupnosti, medtem ko je v črnomorski regiji v [[Turčija|Turčiji]] velika skupnost Grkov, ki jim je bila zaradi verske pripadnosti prihranjena izmenjava prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Tsokalidou|first=Roula|title=Greek-Speaking Enclaves of Lebanon and Syria|work=Actas/Proceedings II Simposio Internacional Bilingüismo|year=2002|publisher=Roula Tsokalidou (Primary School Education Department, University of Thessaly, Greece)|pages=1245–1255|url=http://webs.uvigo.es/ssl/actas2002/05/08.%20Roula%20Tsokalidou.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://webs.uvigo.es/ssl/actas2002/05/08.%20Roula%20Tsokalidou.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

===Umetnost=== 
[[Slika:Maria Callas 1958.jpg|thumb|200px|left|Slavna grška sopranistka [[Maria Callas]]]] 

Grška umetnost ima dolgo in pestro zgodovino. Grki so prispevali k vizualni, knjižni in uprizoritveni umetnosti.&lt;ref name=Osborne&gt;{{harvnb|Osborne|1998|pp=1–3}}.&lt;/ref&gt; Na zahodu je klasična grška umetnost vplivala na oblikovanje rimske in kasneje sodobne zahodne umetnosti. Po [[Renesansa|renesansi]] v Evropi so humanistična estetika in visoki tehnični standardi grške umetnosti vse do konca 19. stoletja navdihovali generacije evropskih umetnikov.&lt;ref name=Osborne/&gt; Na Vzhodu so osvajanja [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] sprožila večstoletno izmenjavo med grško, srednjeazijsko in indijsko kulturo, kar je povzročilo indo-grško in grško-budistično umetnost, katere vpliv je segel vse do [[Japonska|Japonske]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Puri|1987|pp=28–29}}.&lt;/ref&gt; 

Bizantinska grška umetnost, ki je zrasla iz helenistične klasične umetnosti in krščanstvu prilagodila poganske motive, je bila spodbuda umetnosti mnogih narodov.&lt;ref name=&quot;Mango-Art&quot;&gt;{{harvnb|Mango|1986|pp=ix–xiv, 183}}.&lt;/ref&gt; Njenim vplivom je mogoče slediti od [[Benetke|Benetk]] na zahodu do [[Kazahstan]]a na vzhodu.&lt;ref name=&quot;Mango-Art&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=The Byzantine empire, The lasting glory of its art|newspaper=The Economist|date=4 October 2007|access-date=10 May 2016|url=http://www.economist.com/books/displaystory.cfm?story_id=9900058}}&lt;/ref&gt; Obratno so na  grško umetnost v različnih obdobjih njene zgodovine vplivale vzhodne civilizacije, zlasti [[Egipt]] in [[Perzija]], pa tudi druge.&lt;ref&gt;{{harvnb|Stansbury-O'Donnell|2015}}; {{harvnb|Tarbell|1907}}.&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Aankomst Melina Mercouri . Melina Mercouri, Bestanddeelnr 921-3506.jpg|thumb|200px|Slavna grška igralka, pevka, socialistka, aktivistka in političarka [[Melina Mercouri]]]] 

Med najvidnejše sodobne grške umetnike spadajo renesančni slikar [[El Greco|Dominikos Theotokopoulos]] (El Greco), Nikolaos Gyzis, Nikiphoros Lytras, Konstantinos Volanakis, Theodoros Vryzakis, Georgios Jakobides, Thalia Flora-Karavia, Yannis Tsarouchis, Nikos Engonopoulos, Périclès Pantazis, Theophilos, Kostas Andreou, Jannis Kounellis, kiparji Leonidas Drosis, Georgios Bonanos, Yannoulis Chalepas, Athanasios Apartis, Konstantinos Dimitriadis in Joannis Avramidis, dirigent Dimitri Mitropoulos, sopranistka [[Maria Callas]], skladatelji  [[Mikis Theodorakis]], Nikos Skalkottas, Nikolaos Mantzaros, Spyridon Samaras, Manolis Kalomiris, Iannis Xenakis, Manos Hatzidakis, Manos Loïzos, Yanni in Vangelis, mojstra rebetika Markos Vamvakaris in Vassilis Tsitsanis, pevci Giorgos Dalaras, Haris Alexiou, Sotiria Bellou, [[Nana Mouskouri]], [[Vicky Leandros]] in Demis Roussos, pesniki Andreas Kalvos, Athanasios Christopoulos, Kostis Palamas, pisci hvalnic svobodi Dionysios Solomos, Angelos Sikelianos, Kostas Karyotakis, Maria Polydouri, Yannis Ritsos, Kostas Varnalis, Nikos Kavvadias, Andreas Embirikos in Kiki Dimoula. Med najpomembnejše pesnike 20. stoletja spadajo  Constantine P. Cavafy in Nobelova nagrajenca Giorgos Seferis in Odysseas Elytis. Med slavne romanopisce spadajo Alexandros Papadiamantis, Emmanuel Rhoides, Ion Dragoumis, Nikos Kazantzakis, Penelope Delta, Stratis Myrivilis, Vassilis Vassilikos in Petros Markaris, med pomembne dramaturge pa kretska renesančna pesnika  Georgios Chortatzis in   Vincenzos Cornaroster Gregorios Xenopoulos in Iakovos Kambanellis. 

Med vidne filmske in dramske igralce spadajo Marika Kotopouli, [[Melina Merkuri|Melina Mercouri]], Ellie Lambeti, Katina Paxinou, Alexis Minotis, Dimitris Horn, Thanasis Veggos, Manos Katrakis in Irene Papas, med najpomembnejše režiserja pa Alekos Sakellarios, Karolos Koun, Vasilis Georgiadis, Kostas Gavras, Michael Cacoyannis, Giannis Dalianidis, Nikos Koundouros in Theo Angelopoulos. 

Med najpomembnejšimi sodobnimi arhitekti so Stamatios Kleanthis, Lysandros Kaftanzoglou, Anastasios Metaxas, Panagis Kalkos, Anastasios Orlandos, naturaliziran Grk Ernst Ziller, Dimitris Pikionis in urbanisti Stamatis Voulgaris in George Candilis.

===Znanost=== 
[[Slika:Aristarchus working.jpg|thumb|right|250px|[[Aristarh|Aristarh s Samosa]] je bil prvi znani učenjak, ki je že v 3. stoletju pr. n. št. predpostavil [[heliocentrični model]] [[Osončje|Osončja]]]] 

Grki klasičnega in helenističnega obdobja so pomembno prispevali k [[znanost]]i in [[Filozofija|filozofiji]] ter postavili temelje več znanosti, kot so [[astronomija]], [[geografija]], [[zgodovinopisje]], [[matematika]], [[medicina]], [[filozofija]] in [[politične vede]]. Znanstvena tradicija grških akademij se je v rimskih časih ohranila v več akademskih ustanovah v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], [[Antiohija|Antiohiji]], [[Aleksandrija|Aleksandriji]] in drugih središčih grške učenosti. Bizantinska znanost je bila v bistvu nadaljevanje klasične grške znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Byzantine Medicine — Vienna Dioscurides|work=Antiqua Medicina|year=2007|publisher=University of Virginia|access-date=10 May 2016|url=http://exhibits.hsl.virginia.edu/antiqua/byzantine/|archive-date=10 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010080300/http://exhibits.hsl.virginia.edu/antiqua/byzantine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Grki imajo dolgo tradicijo vrednotenja in vlaganja v izobraževanje (''paideia'').&lt;ref name=Harris/&gt; ''Paideia'' je bila  v grškem in helenističnem svetu ena najvišjih družbenih vrednot. Prva evropska ustanova, opisana kot [[univerza]], je bila ustanovljena v 5. stoletju v Konstantinoplu in je delovala v različnih inkarnacijah do padca mesta v osmanske roke leta 1453.&lt;ref name=Bump&gt;{{navedi splet|last=Bump|first=Jerome|title=The Origin of Universities (University of Magnaura in Constantinople)|access-date=19 December 2008|work=The Origin of Universities|publisher=University of Texas at Austin|url-status=dead|archive-date=20 February 2009|url=http://www.cwrl.utexas.edu/~bump/OriginUniversities.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20090220164836/http://www.cwrl.utexas.edu/~bump/OriginUniversities.html}}&lt;/ref&gt; Univerza v Konstantinoplu je bila prva posvetna visokošolska ustanova v krščanski Evropi, ker se v njej niso poučevali nobeni teološki predmeti.&lt;ref&gt;{{harvnb|Tatakes|Moutafakis|2003|p=189}}.&lt;/ref&gt; Kot taka je bila tudi prva na svetu.&lt;ref name=Bump/&gt;

Leta 2007 je imela Grčija osmi najvišji odstotek vpisanih v visoko izobraževanje na svetu, pri čemer je bil delež študentk višji od deleža študentov. Enako aktivni so tudi Grki v diaspori.&lt;ref name=EconWorld/&gt; Na stotisoče grških študentov vsako leto obiskuje zahodne univerze. Med vodilnimi fakultetami zahodnih univerz je presenetljivo veliko grških.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=University reforms in Greece face student protests|newspaper=The Economist|date=6 July 2006|access-date=19 December 2008|url=http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=E1_STQTVNJ}}&lt;/ref&gt; 

Pomembni sodobni grški znanstveniki so zdravnik Georgios Papanicolaou, pionir v citopatologiji in izumitelj [[Test PAP|testa PAP]], matematik Constantin Carathéodory s priznanimi prispevki k realni in kompleksni analizi ter variacijskemu računu, arheologi Manolis Andronikos, ki je izkopal grobnico [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]], Valerios Stais, ki je prepoznal antikiterski mehanizem, Spyridon Marinatos, specialist za mikenska najdišča,  in Ioannis Svoronos, kemiki Leonidas Zervas (Bergmann-Zervasova sinteza in odkritje Z-skupine), K. C. Nicolaou (prva popolna sinteza taksola) in Panayotis Katsoyannis (prva kemična sinteza [[insulin]]a), računalniška znanstvenika Michael Dertouzos in Nicholas Negroponte, znana po svojem zgodnjem delu s svetovnim spletom, John Argyris, soustvarjalec FEM, Joseph Sifakis (Turingova nagrada 2007), Christos Papadimitriou (Knuthova nagrada 2002) in Mihalis Yannakakis (Knuthova nagrada 2005), fizik-matematik Demetrios Christodoulou, znan po delu o prostor-času Minkowskega, in fiziki Achilles Papapetrou, znan po rešitvah [[Splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]],  Dimitri Nanopoulos, znan po obsežnem delu o fiziki delcev in kozmologiji, in John Iliopoulos, (Diracova nagrada 2007 za delo na šarmu kvarkov), astronom Eugenios Antoniadis, biolog Fotis Kafatos, ki je prispeval k tehnologiji kloniranja cDNA, botanik Theodoros Orphanides,  ekonomist Xenophon Zolotas, ki je bil na različnih visokih položajih v mednarodnih organizacijah, kot je IMF, indolog Dimitrios Galanos, jezikoslovec Yiannis Psycharis, promotor demotske grščine, zgodovinarja Constantine Paparrigopoulos, utemeljitelj modernega grškega zgodovinopisja, in Helene Glykatzi Ahrweiler, izvedenka v bizantinističnih študijah, ter politologa Nicos Poulantzas, vodilni strukturalni marksist, in Cornelius Castoriadis, filozof zgodovine in ontolog, družbeni kritik, ekonomist in psihoanalitik. 

Med znane konstruktorje in oblikovalce avtomobilov spadajo  Nikolas Tombazis, Alec Issigonis in Andreas Zapatinas.

===Simboli=== 
[[Slika:Flag of Greece.svg|thumb|200px|Grška nacionalna zastava je simbol Grkov po celem svetu]] 
[[Slika:Flag of the Greek Orthodox Church.svg|thumb|200px|Zastava Grške pravoslavne cerkve temelji na grbu [[Paleologi|Paleologov]], zadnje vladarske dinastije [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]]] 

Najbolj razširjen simbol je grška zastava s petimi modrimi in štirimi belimi vodoravnimi črtami, ki predstavljajo devet zlogov grškega nacionalnega gesla &quot;Eleftheria i Thanatos&quot; (Svoboda ali smrt), mota grške vojne za neodvisnost.&lt;ref&gt;{{harvnb|Papadakis|1995|p=55}}.&lt;/ref&gt; Modri kvadrat z belim križem predstavlja grško pravoslavje. Ciprski Grki pogosto uporabljajo grško zastavo, čeprav je Ciper uradno sprejel nevtralno zastavo, da bi ublažil etnične napetosti s ciprsko turško manjšino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.presidency.gr/en/shmaia.htm |title=The Flag |access-date=19 December 2008 |work=Law 851, Gov. Gazette 233, issue A, dated 21/22.12.1978 |publisher=Presidency of the Hellenic Republic |archive-url=https://web.archive.org/web/20081015001727/http://www.presidency.gr/en/shmaia.htm |archive-date=15 October 2008 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt; 

Na prvi grški zastavi, ki je bila v rabi do leta 1978, je bel grški križ na modrem ozadju. Ta zastava se pogosto uporablja kot alternativa uradni zastavi in pogosto skupaj z njo. Državni grb Grčije je bel grški križ na modrem polju, obdan z vejama [[Navadni lovor|lovor]]a.  

===Politika=== 
Klasične [[Atene]] veljajo za rojstni kraj [[Demokracija|demokracije]]. Izraz demokracija se je pojavil v 5. stoletju pr. n. št. za označevanje političnih sistemov, ki so takrat obstajali v grških mestih-državah, predvsem v Atenah, in pomenil &quot;vladavino ljudstva&quot;, v nasprotju z [[Aristokracija|aristokracijo]] (ἀριστοκρατία, aristokratía), kar pomeni &quot;vladavina elite&quot;, in [[Oligarhija|oligarhijo]]. Sistemi se vsebinsko teoretično izključujejo, v praksi pa so razlike med njimi skozi zgodovino zameglene.&lt;ref&gt;Wilson, N.G. (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece''. New York: Routledge. str. 511. {{ISBN|0-415-97334-1}}.&lt;/ref&gt; Atenci so pod [[Klejsten]]ovim vodstvom  v letih 508–507 pr. n. št. ustanovili tisto, kar na splošno velja za prvo demokracijo&lt;ref&gt;R. Po-chia Hsia, Lynn Hunt, Thomas R. Martin, Barbara H. Rosenwein, Bonnie G. Smith. ''The Making of the West, Peoples and Cultures, A Concise History, Volume I: To 1740'' (Boston and New York: Bedford/St. Martin's, 2007), 44.&lt;/ref&gt; in je postopoma dobilo obliko neposredne demokracije. Demokratična oblika vladavine je v helenističnem in rimskem obdobju propadla in se začela ponovno obujati v zgodnjem modernem obdobju v zahodni Evropi. 

Evropsko [[razsvetljenstvo]] ter demokratične, liberalne in nacionalistične ideje [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] so bile ključni dejavnik pri izbruhu grške vojne za neodvisnost in ustanovitvi moderne grške države.&lt;ref name=&quot;Cl48&quot;&gt;Clogg, ''A Concise History of Greece '', pp. 25–26&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Paroulakis32&quot;&gt;Goldstein, ''Wars and Peace Treaties'', str. 20.&lt;/ref&gt; 

Pomembni sodobni grški politiki so Ioannis Kapodistrias, ustanovitelj prve Helenske republike, reformist Charilaos Trikoupis, Eleftherios Venizelos, ki je zaznamoval obliko sodobne Grčije, socialdemokrata Georgios Papandreou in Alexandros Papanastasiou, Konstantinos Karamanlis, ustanovitelj Tretje Helenske republike, in socialist Andreas Papandreu. 

===Priimki in osebna imena=== 
Grški priimki so se začeli pojavljati v 9. in 10. stoletju, sprva med vladajočimi družinami, sčasoma pa so izpodrinili starodavno tradicijo uporabe očetovega imena kot ločitvenega izraza.&lt;ref name=Wickham&gt;{{harvnb|Wickham|2005|p=237}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;lexicon&quot;/&gt; Grški priimki so kljub temu najpogosteje  patronimi.&lt;ref name=Wickham/&gt; Takšni so na primer tisti, ki se končajo s pripono ''-opoulos'' ali ''-ides'', drugi pa izhajajo iz trgovskih poklicev, fizičnih značilnosti ali lokacije, kot je mesto, vas ali samostan.&lt;ref name=&quot;lexicon&quot;/&gt; 

Grški moški priimki se običajno  končajo na ''-s'', kar običajno velja tudi za grška moška lastna imena v imenovalniku. Občasno, predvsem na Cipru, se nekateri priimki končajo na ''-ou'', kar kaže na rodilnik očetovskega imena.&lt;ref&gt;{{harvnb|Fong|2004|p=39}}.&lt;/ref&gt; Številni priimki se končajo s priponami, ki so povezane z določeno regijo, kot so ''-akis'' ([[Kreta]]), ''-eas'' ali ''-akos'' (polotok Mani), ''-atos'' (otok [[Kefalonija]]), ''-ellis'' (otok [[Lezbos]]) in tako naprej.&lt;ref name=&quot;lexicon&quot;/&gt; Nekateri priimki imajo tudi turški ali latinsko/italijanski izvor, zlasti pri Grkih iz [[Anatolija|Male Azije]] in [[Jonski otoki|Jonskih otokov]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Koliopoulos|1987|p=xii}}.&lt;/ref&gt; 

Ženski priimki se končajo na [[samoglasnik]] in so običajno rodilnik ustreznega moškega priimka. Ta raba v diaspori običajno ne drži. Tam se na splošno uporablja moška različica priimka. 

Na osebna imena sta vplivala zlasti krščanstvo in klasični helenizem. Starogrška imena niso bila nikoli pozabljena in so se od 18. stoletja naprej vse bolj pogosto podeljevala.&lt;ref name=&quot;lexicon&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Transition of Modern Greek Names|work=Lexicon of Greek Personal Names|publisher=Oxford University|url=http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/modern.html|access-date=10 May 2016|archive-date=2018-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180722065202/http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/modern.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Otroci so tako kot v antiki običajno poimenovani po starih starših, in sicer prvorojeni deček po starem očetu po očetovi strani in drugi deček po starem očetu po materini strani. Podobno je tudi z deklicami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Naming practices|work=Lexicon of Greek Personal Names|publisher=Oxford University|url=http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/practices.html|access-date=16 October 2016|archive-date=2018-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180816211449/http://www.lgpn.ox.ac.uk/names/practices.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Osebna imena se pogosto poznajo po pomanjševalnici, kot je ''-akis'' za moška imena in ''-itsa'' ali ''-oula'' za ženska imena.&lt;ref name=&quot;lexicon&quot;/&gt; Grki na splošno ne uporabljajo srednjih imen in namesto tega kot srednje ime uporabljajo rodilnik očetovega imena. Ta raba se je prenesla tudi na Ruse in druge vzhodne Slovane (''otčestvo''). 

===Morje: raziskovanje in trgovanje=== 
[[Slika:Aristotle Onassis 1967cr.jpg|thumb|right|200px|[[Aristoteles Onassis]], najbolj znan grški ladijski magnat]] 

Tradicionalna grška domovina so bili grški polotok in [[Egejsko morje]], južna [[Italija]]  [[Magna Graecia]]), [[Črno morje]], jonske obale Male Azije ter otoka [[Ciper]] in [[Sicilija]]. V [[Platon]]ovem ''Fejdonu'' je [[Sokrat]] med opisovanjem  grških mest v Egejskem morju svojim prijateljem pripomnil: ''&quot;mi (Grki) živimo okoli morja kot žabe okoli ribnika&quot;''.&lt;ref&gt;Plato. ''Phaidon'', 109c.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Harl&gt;{{harvnb|Harl|1996|p=260}}&lt;/ref&gt; Njegovo mnenje potrjuje zemljevid stare grške diaspore, ki ustreza grškemu svetu do ustanovitve grške države leta 1832. Morje in trgovanje sta bila za Grke naravni izhod, saj je grški polotok večinoma skalnat in ne ponuja dobrih možnosti za kmetijstvo.&lt;ref name=Roberts1/&gt; 

Med pomembnimi grškimi pomorščaki so bili  [[Piteas |Piteas iz Massalije]] (Marseile), ki je odplul v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], [[Evtimen]], ki je odplul v [[Afrika|Afriko]], [[Skilaks]] iz Karjande, ki je odplul v [[Indija|Indijo]], [[Nearh]], navarh Aleksandra Velikega, [[Megasten]], raziskovalec Indije, menih [[Kozma Indikoplevst]] (Kozma, ki je odplul v Indijo) in Ioannis Fokas raziskovalec Severozahodnega prehoda, bolj znan kot [[Juan de Fuca]]. 

Kasneje so bizantinski Grki razpredli morske poti po Sredozemlju in nadzirali trgovino, dokler ni embargo, ki ga je uvedel bizantinski cesar na trgovino s kalifatom, odprl vrata kasnejši italijanski trgovski premoči.&lt;ref&gt;{{harvnb|Brown|2001|pp=30–32}}; {{harvnb|Postan|Miller|Postan|1987|pp=132–166}}&lt;/ref&gt; [[Panayotis Potagos]] je bil raziskovalec iz sodobnega časa, ki je prvi s severa dosegel Mbomu in reko Uele v sedanji [[Vzhodni Kongo|Demokratični republiki Kongo]]. 

Grška ladjarska tradicija se je obnovila med pozno osmansko vladavino, zlasti po sklenitvi [[Kučukkajnarški mir|Kučukkajnaršega miru]] med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. V tem času se je razvil znaten trgovski srednji razred, ki je igral pomembno vlogo v grški vojni za neodvisnost.&lt;ref name=BritIdent/&gt; Grško ladijsko prevozništvo je napredoval do te mere, da ima Grčija eno največjih trgovskih flot na svetu. Veliko več ladij v grški lasti pluje pod zastavami držav z več davčnimi ugodnostmi.&lt;ref name=EconWorld/&gt; Najpomembnejši ladijski magnat 20. stoletja je bil [[Aristoteles Sokrates Homer Onassis|Aristoteles Onassis]], drugi pa Yiannis Latsis, Stavros G. Livanos in Stavros Niarchos.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Blyth |first=Myrna |title=Greek Tragedy: The life of Aristotle Onassis |work=National Review |date=12 August 2004 |access-date=19 December 2008 |url=http://article.nationalreview.com/?q=NDRjYzJhMWI5ZjE3ZmNmOWQ0YWEyNjBkYmI1MjhiODI= |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207011737/http://article.nationalreview.com/?q=NDRjYzJhMWI5ZjE3ZmNmOWQ0YWEyNjBkYmI1MjhiODI%3D |archive-date=7 December 2008}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Smith|first=Helena|title=Callas takes centre stage again as exhibition recalls Onassis's life|work=The Guardian|date=6 October 2006|access-date=13 May 2016|url=https://www.theguardian.com/world/2006/oct/06/arts.artsnews}}&lt;/ref&gt; 

==Genetika== 
[[Slika:Plos.Balkans.2.png|thumb|250px|Analiza primesi avtosomnih enonukleotidnih polimorfizmov balkanske regije v globalnem kontekstu na ravni ločljivosti sedmih domnevnih populacij prednikov: afriške (rjava), južno/zahodnoevropske (svetlo modra), azijske (rumena), bližnjevzhodne (oranžna), južnoazijske (zelena), severno/vzhodnoevropske (temno modra) in kavkaško/anatolske komponente (bež)]]
[[File:European population substructure.png|thumb|250px|left|Analiza faktorske korespondence, ki primerja različne posameznike iz evropskih skupin prednikov]]

Lazaridis s sodelavci so v svoji arheogenetski študiji leta 2017 ugotovili, da so bili Minojci in mikenski Grki genetsko zelo podobni, vendar ne enaki. Sodobni Grki so bolj podobni Mikencem, vendar z nekaj primesmi iz zgodnjega neolitika. V njihovih rezultatih ni bilo mogoče  razbrati vpliva predlaganih migracij egipčanskih ali feničanskih kolonistov, kar je zavrnilo hipotezo, da so kulture Egejskega morja zasejali migranti starih civilizacij iz teh regij. Fiksacijski indeks  (F&lt;sub&gt;ST&lt;/sub&gt;) med vzorčenimi populacijami iz bronaste dobe in današnjimi zahodnimi Evrazijci je pokazal, da so se mikenski Grki in Minojci razlikovali od populacij sodobne Grčije, Cipra, Albanije in Italije.&lt;ref name=&quot;Gibbons2017&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Lazaridis2017&quot; /&gt; V kasnejši študiji leta 2022 je Lazaridis s sodelavci ugotovil, da približno 58,4–65,8 % prednikov Mikencev izvira iz anatolskih neolitskih kmetov, medtem ko preostanek v glavnem izvira iz starodavnih populacij, povezanih s kavkaškimi lovci-nabiralci (~ 20,1–22,7 % ) in predlončarsko neolitsko kulturo v Levantu (~7–14 %). Mikenci so podedovali tudi približno 3,3–5,5 % prednikov iz vira, povezanega z vzhodnoevropskimi lovci-nabiralci, uvedenega preko  prebivalcev evrazijskih step, za katere se domneva, da so bili Proto-Indoevropejci, in ~0,9–2,3 % od lovcev-nabiralcev z Džerdapa na Balkanu. Mikenske elite so bile v smislu stepskega porekla genetsko enake mikenskim preprostim prebivalcem.&lt;ref&gt;{{harvnb|Lazaridis|Alpaslan-Roodenberg|Acar|Açıkkol|2022|pp=1–13|loc=Supplementary Materials: {{Plain link|url=https://www.science.org/doi/suppl/10.1126/science.abm4247/suppl_file/science.abm4247_sm.pdf pp. 233–241}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lecture by Prof. David Reich - &quot;The Genetic History of the Southern Arc: A Bridge between West Asia &amp; Europe&quot; |url=https://iias.huji.ac.il/event/david-reich-lecture |access-date=2022-06-21 |website=iias.huji.ac.il |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230202043403/https://iias.huji.ac.il/event/david-reich-lecture |archive-date=2023-02-02 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  

Genetska študija Clementeja s sodelavci iz leta 2021 je ugotovila, da so bile v zgodnji bronasti dobi populacije minojske, heladske in kikladske civilizacije v Egejskem morju genetsko homogene. V srednji bronasti dobi je bilo egejsko prebivalstvo bolj diferencirano; verjetno zaradi vplivov iz pontsko-kaspijske stepe. Domnevo potrjujejo podatki, da je bil ta vpliv na severu Grčije večji kot na jugu. Čas pritoka teh genov  je bil ocenjen na približno 2300 pr. n. št. in je skladen s prevladujočimi lingvističnimi teorijami, ki pojasnjujejo nastanek proto-grškega jezika. Današnji Grki si z njimi delijo približno 90 % svojih prednikov, kar kaže na kontinuiteto med obema časovnima obdobjema. V primeru mikenskih Grkov je to s stepami povezano poreklo razvodenelo. Prednike Mikencev bi bilo mogoče razložiti z dvosmernim mešanjem populacije iz severna Grčije in egejske ali minojske populacije.&lt;ref&gt;{{harvnb|Clemente|Unterländer|Dolgova|Amorim|2021}}&lt;/ref&gt; 

Genetske študije z uporabo več avtosomnih markerjev, Y-DNA in mtDNA kažejo, da imajo Grki podobno ozadje kot ostali Evropejci, zlasti južni Evropejci (Italijani in prebivalci južnega Balkana, kot so Albanci, slovanski Makedonci in Romuni). Študija iz leta 2008 je pokazala, da so Grki genetsko najbližji Italijanom in Romunom,&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Lao|first1=Oscar|display-authors=etal|title=Correlation between genetic and geographic structure in Europe|journal=Current Biology|year=2008|volume=18|issue=16|pages=1241–1248|doi=10.1016/j.cub.2008.07.049|pmid=18691889|s2cid=16945780|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; druga študija iz leta 2008 pa je pokazala, da so blizu Italijanom, Albancem, Romunom in južnim balkanskim Slovanom. &lt;ref name=&quot;Novembre et al 2008&quot;&gt;{{cite journal|last1=Novembre|first1=John|display-authors=etal|title=Genes mirror geography within Europe|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2008-11-06_456_7218/page/98|journal=Nature|year=2008|volume=456|issue=7218|pages=98–101|doi=10.1038/nature07331|pmid=18758442|pmc=2735096|bibcode=2008Natur.456...98N}}&lt;/ref&gt;

==Videz==
{{multiple image 
| total_width       = 350 
| align             = right 
| direction         = horizontal 
| image1            = Detalhe do Sarcófago das Amazonas.jpg 
| alt1              =  
| caption1          =  
| image2            = Produzione greca o magnogreca, sarcofago dipinto delle amazzoni, 350-325 a.C. ca, da tarquinia 02.jpg 
| alt2              =  
| caption2          =  
| image3            = Produzione greca o magnogreca, sarcofago dipinto delle amazzoni, 350-325 a.C. ca, da tarquinia 05.jpg 
| alt3              =  
| caption3          =  
| footer            = Grška vojščaka, detajl s poslikanega sarkofaga (350–325 pr. n. št.), najdenega v Italiji  
| footer_align      = left 
}} 

Genetska študija starogrške populacije iz leta 2013 je pokazala, da je od 119 posameznikov 11 posameznikov imelo svetle, 45 svetlo rjave, 49 temno rjave, 3 rjavo rdeče/kostanjeve in 11 črne lase. Od teh posameznikov jih je 13 imelo  modre, 15 vmesne in 91 rjave oči.&lt;ref&gt;{{harvnb|Walsh|2013|pp=98–115}}.&lt;/ref&gt; 

Študija iz leta 2012, ki je zajela 150 študentov Atenske univerze, je pokazala, da je imelo 10,7% študentov zelo svetle lase, 36% srednje rjave, 32% temno rjave in 21% črne lase. Večina sodobnih Grkov ima torej svetlo rjave do temno rjave lase. V isti skupini študentov je imelo 14,6% modre/zelene, 28% svetlo rjave in 57,4% temno rjave oči.&lt;ref&gt;{{harvnb|Lagouvardos|Tsamali|Papadopoulou|Polyzois|2012}}&lt;/ref&gt;

==Časovnica== 
Zgodovina grškega ljudstva je tesno povezana z zgodovino Grčije, Cipra, južne Italije, Konstantinopla, Male Azije in Črnega morja. Med osmansko vladavino so bile številne grške enklave okoli Sredozemlja odrezane od jedra, zlasti v južni Italiji, na Kavkazu, v Siriji in Egiptu. Do začetka 20. stoletja je bila več kot polovica celotnega grško govorečega prebivalstva naseljena v Mali Aziji (danes Turčija). Kasneje v tem stoletju je ogromen val migracij v Združene države, Avstralijo, Kanado in drugam ustvaril sodobno grško diasporo.

{{Col-begin}} 
{{Col-break}} 
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%;&quot; 
|- 
! style=&quot;width:80px&quot; |Čas  
! Dogodki 
|- 
| '''ok. 3. tisočletje pr. n. št.'''|| Na splošno se domneva, da so se  takrat  proto-grška plemena z južnega Balkana/Egejskega morja preselila na grško celino. 
|- 
| '''16. stoletje pr. n. št.'''|| Propad [[Minojska doba|minojske civilizacije]], verjetno zaradi izbruha There. Pojav Ahajcev in oblikovanje mikenske civilizacije, ki je ustvarila najzgodnejše besedilne dokaze o grškem jeziku. 
|- 
| '''13. stoletje pr. n. št.'''||Ustanovitev prvih antičnih kolonij v Mali Aziji. 
|- 
| '''11. stoletje pr. n. št.'''|| Mikenska civilizacija se konča z domnevno dorsko invazijo. Začenja se grški temni srednji vek. Dorci se preselijo v polotoško Grčijo. Ahajci bežijo na Egejske otoke, Malo Azijo in Ciper. 
|- 
| '''9. stoletje pr. n. št.'''|| Velika kolonizacija Male Azije in Cipra s strani grških plemen. 
|- 
| '''8. stoletje pr. n. št.'''|| Ustanovljene prve večje kolonije na Siciliji in v južni Italiji. Prvi panhelenski festival, olimpijske igre leta 776 pr. n. št. Pojav panhelenizma zaznamuje etnogenezo grškega naroda. 
|- 
| '''6. stoletje pr. n. št.'''|| Ustanovljene kolonije na Sredozemskem in Črnem morju. 
|- 
| '''5. stoletje pr. n. št.'''|| Poraz Perzijcev in nastanek Delske zveze mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten. Zveza se konča s porazom Aten od Šparte ob koncu Peloponeške vojne. 
|- 
| '''4. stoletje pr. n. št.'''|| Vzpon Teb in poraz Špartancev. Vzpon Makedonije. Pohodi Aleksandra Velikega, ustanavljanje novih mest in držav v Aziji in Egiptu.  
|- 
|'''2. stoletje pr. n. št.'''||Grčijo osvojijo Rimljani. Selitve  Grkov v Rim.  
|-
| '''4. stoletje n. št.'''||Bizantinsko cesarstvo. Migracije Grkov po celem cesarstvu, večinoma proti Konstantinoplu. 
|- 
| '''7. stoletje|| Slovansko osvajanje več delov Grčije, grške migracije v južno Italijo, bizantinski cesarji zajamejo glavne skupine Slovanov in jih prenesejo v Kapadokijo. Bospor je ponovno poseljen z makedonskimi in ciprskimi Grki.  
|- 
| '''8. stoletje''' || Razpustitev preživelih slovanskih naselij v Grčiji in popolna vrnitev grškega polotoka pod oblast Grkov. 
|- 
| '''9. stoletje''' || Selitve Grkov iz vseh delov imperija, predvsem iz južne Italije in Sicilije, v dele Grčije, ki so bili zaradi slovanskih vdorov izpraznjeni, predvsem zahodni Peloponez in Tesalija.  
|- 
| '''13. stoletje'''|| Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] Bizantinsko cesarstvo razpade. Konstantinopel postane prestolnica [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]]. Po dolgih bojih ga osvobodi [[Nikejsko cesarstvo]], vendar deli prejšnjega cesarstva ostanejo izven novega. Migracije med Malo Azijo, Konstantinoplom in celinsko Grčijo. 
|- 
| '''15. stoletje–&lt;br /&gt;19. stoletje''' || Konstantinopel osvoji [[Osmansko cesarstvo]]. Začne se selitev Grkov v Evropo. Osmanska naselja v Grčiji. [[Fanarioti|Fanariotski]] Grki zasedejo visoke državne položaje v vzhodnoevropskih miletih.  
|}
{{Col-break}} 
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%;&quot; 
|- 
! style=&quot;width:60px&quot; |Čas 
! Dogodki 
|- 
| '''1830. leta'''|| Ustanovitev sodobne grške države. Začne se selitev v [[Novi svet]]. Velike selitve iz Konstantinopla in male Azije v Grčijo. 
|- 
| '''1913'''||Delitev osmanskega evropskega ozemlja. Neorganizirane migracije Grkov, Bolgarov in Turkov v njihove matične države. 
|- 
| '''1914–1923''' || Grški genocid, v katerem je domnevno umrlo več sto tisoč Grkov.&lt;ref name=&quot;Rummel&quot;&gt;{{navedi splet| url= http://www.hawaii.edu/powerkills/SOD.CHAP5.HTM |title= Statistics of Democide | work=Chapter 5, Statistics of Turkey's Democide Estimates, Calculations, And Sources |author=R. J. Rummel | access-date =4 October 2006 |author-link= }}&lt;/ref&gt; 
|- 
| '''1919'''|| [[Neulijska mirovna pogodba]]. Grčija in Bolgarija z nekaj izjemami izmenjata prebivalstvo. 
|- 
| '''1922'''|| Velik požar v [[Smirna|Smirni]], v katerem umre več kot 40.000 Grkov. Konec obsežne prisotnosti Grkov v Mali Aziji. 
|- 
| '''1923'''|| [[Lozanski sporazum]]. Grki in Turki sporazumno izmenjajo prebivalstvo. Izjema so Grki v Konstantinoplu, Imbrosu, Tenedosu in muslimanska manjšina v zahodni Trakiji. 1,5 milijona Grkov iz Male Azije in Pontske Grčije je preseljeno v Grčijo in okoli 450.000 Turkov v Turčijo. 
|- 
| '''1940. leta'''|| Več sto tisoč Grkov umre zaradi lakote, ki jo je povzročila nemška okupacija. 
|- 
| '''1947'''|| [[Romunija|Socialistična republika Romunija]] začne deložacijo grške skupnosti. Izseljenih je okoli 75.000 Grkov. 
|- 
| '''1948'''|| Grška državljanska vojna. Več deset tisoč družin grških komunistov pobegne v države [[Varšavski pakt|Vzhodnega bloka]], več tisoč v Taškent.  
|- 
| '''1950. leta'''|| Masovna emigracija Grkov v Zahodno Nemčijo iz Združene države, Avstralijo, Kanado in drugam. 
|- 
| '''1955'''|| Istanbulski pogrom proi mestnim Grkom. Izgon Grkov, tako da jih zdaj tam živi manj kot 2.000. 
|- 
| '''1958'''|| Velika skupnost Grkov v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] pobegne pred režimom [[Gamal Abdel Naser|Gamala Abdela Naserja]]. 
|- 
|'''1960. leta''' || Kot suverena grška država pod grško, turško in britansko zaščito se ustanovi [[Ciper|Republika Ciper]]. Ekonomska emigracija se nadaljuje. 
|- 
| '''1974'''||Turška invazija na Ciper. Skoraj vsi Grki iz severnega dela otoka pobegnejo v grški del otoka ali Združeno kraljestvo. 
|- 
| '''1980s'''|| Številnim beguncem iz državljanske vojne je dovoljena vrnitev v Grčijo. Začne se povratna migracija Grkov iz Nemčije.  
|- 
| '''1990. leta'''|| Razpad Sovjetske zveze. Približno 340.000 etničnih Grkov iz Gruzije, Armenije, južne Rusije in Albanije se preseli v Grčijo.  
|- 
| '''zgodnja 2000. leta'''|| Nekateri statistični podatki kažejo na začetek trenda povratne migracije Grkov iz ZDA in Avstralije.  
|- 
| '''2010. leta'''|| Več kot 200.000 Grkov,&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Smith|first=Helena|title=Young, gifted and Greek: Generation G – the world's biggest brain drain|url=https://www.theguardian.com/world/2015/jan/19/young-talented-greek-generation-g-worlds-biggest-brain-drain|work=[[The Guardian]]|date=19 January 2015}}&lt;/ref&gt; zlasti mladih in izobraženih,&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Lowen|first=Mark|title=Greece's young: Dreams on hold as fight for jobs looms|url=https://www.bbc.co.uk/news/business-22702003|access-date=25 July 2013|date=29 May 2013|work=BBC News|quote=}}&lt;/ref&gt; zaradi velike nezaposlenosti emigrira v EU.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Melander|first=Ingrid|title=Greeks seek to escape debt crisis abroad|url=https://www.reuters.com/article/us-greece-emigration-idUSTRE79R18O20111028|access-date=25 July 2013|date=28 October 2011|work=Reuters}}&lt;/ref&gt; 
|} 
{{col-end}}

==Opombi==
{{seznam opomb|20em}}

==Sklici== 
{{sklici|20em}} 

==Viri==
{{refbegin|2}}
*{{navedi knjigo|last=Adrados|first=Francisco Rodriguez|title=A History of the Greek Language: From its Origins to the Present|year=2005|location=Leiden|publisher=Brill Academic Publishers|isbn=978-90-04-12835-4|url=https://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C}}
*{{navedi knjigo|last=Angelov|first=Dimiter|title=Imperial Ideology and Political Thought in Byzantium (1204–1330)|year=2007|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-85703-1|url=https://books.google.com/books?id=Vce6EJAcHA4C}}
*{{cite journal|last=Angold|first=Michael|title=Byzantine 'Nationalism' and the Nicaean Empire|journal=Byzantine and Modern Greek Studies|volume=1|issue=1|year=1975|pages=49–70|doi=10.1179/030701375790158257|s2cid=161584160}}
*{{cite journal|last1=Argyropoulos |first1=Evangelos |last2=Sassouni |first2=Viken |last3=Xeniotou |first3=Anna |title=A comparative cephalometric investigation of the Greek craniofacial pattern through 4,000 years |journal=The Angle Orthodontist |date=1 September 1989 |volume=59 |issue=3 |pages=195–204 |pmid=2672905 |url=https://meridian.allenpress.com/angle-orthodontist/article/59/3/195/56599/A-comparative-cephalometric-investigation-of-the }}
*{{navedi knjigo|last1=Atkinson|first1=Quentin D.|last2=Gray|first2=Russel D.|editor-last1=Forster|editor-first1=Peter|editor-last2=Renfrew|editor-first2=Colin|chapter=Chapter 8: How Old is the Indo-European Language Family? Illumination or More Moths to the Flame?|title=Phylogenetic Methods and the Prehistory of Languages|pages=91–109|year=2006|location=Cambridge|publisher=McDonald Institute for Archaeological Research|isbn=978-1-902937-33-5}}
*{{navedi knjigo|last=Barutciski|first=Michael|chapter=3 Lausanne Revisited: Population Exchanges in International Law and Policy|editor1-last=Hirschon|editor1-first=Renée|title=Crossing the Aegean: The Consequences of the 1923 Greek-Turkish Population Exchange (Studies in Forced Migration)|year=2003|location=New York|publisher=Berghahn Books|isbn=978-1-57181-562-0|chapter-url=https://books.google.com/books?id=CtDQqKh90YwC}}
*{{navedi knjigo|last=Beaton|first=Roderick|title=The Medieval Greek Romance|edition=2.|year=1996|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-12032-6|url=https://books.google.com/books?id=lT0n5UtGDoIC}}
*{{navedi knjigo|last=Bellinello|first=Pier Francesco|title=Minoranze Etniche e Linguistiche|language=it|year=1998|location=Cosenza|publisher=Editoriale Bios|isbn=978-88-7740-121-2|url=https://books.google.com/books?id=mHdJAAAAMAAJ}}
*{{cite journal|last=Bjørnlund|first=Matthias|s2cid=72975930|date=February 2008|title=The 1914 Cleansing of Aegean Greeks as a Case of Violent Turkification|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|pages=41–58|doi=10.1080/14623520701850286}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Boardman|editor-first1=John|editor2-last=Griffin|editor2-first=Jasper|editor3-last=Murray|editor3-first=Oswyn|title=The Oxford History of Greece and the Hellenistic World|year=1991|orig-year=1986|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-285247-2|url=https://archive.org/details/oxfordhistoryofg00boar|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Boardman|first=John|chapter=13. The Greek World|pages=199–289|editor-last=Boardman|editor-first=John|title=The Cambridge Ancient History: Plates to Volume III, the Middle East, the Greek World and the Balkans to the Sixth Century B.C.|year=1984|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-24289-9|url=https://books.google.com/books?id=EJ_GlGBXxH0C}}
*{{navedi knjigo|last=Borowiec|first=Andrew|title=Cyprus: A Troubled Island|year=2000|location=London and Westport, CT|publisher=Praeger|isbn=978-0-275-96533-4|url=https://books.google.com/books?id=hzEDg6-d80MC}}
*{{navedi knjigo|last=Brice|first=Lee L.|title=Greek Warfare: From the Battle of Marathon to the Conquests of Alexander the Great|year=2012|location=Santa Barbara, CA|publisher=ABC-CLIO, LLC|isbn=978-1-61069-069-0|url=https://books.google.com/books?id=TYVRgtuJ7PIC}}
*{{navedi knjigo|last=Broome|first=Benjamin J.|title=Exploring the Greek Mosaic: A Guide to Intercultural Communication in Greece|year=1996|location=Yarmouth, ME|publisher=Intercultural Press|isbn=978-1-931930-39-0|url=https://books.google.com/books?id=aCT_0Q-HHewC}} 
*{{navedi knjigo|last=Brown|first=Neville|title=Global Instability and Strategic Defence|url=https://archive.org/details/globalinstabilit0000brow|year=2004|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-30413-9}}
*{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/trojanstheirneig0000bryc|url-access=registration|title=The Trojans and Their Neighbours|last=Bryce|first=Trevor|date=2006|publisher=Routledge|isbn=978-0415349550|language=en}}
*{{navedi knjigo|last=Budin|first=Stephanie Lynn|title=The Ancient Greeks: An Introduction|year=2009|orig-year=2004|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-537984-6|url=https://archive.org/details/ancientgreeksint0000budi|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Burckhardt|first=Jacob|title=The Greeks and Greek Civilization|year=1999|orig-year=1872|location=New York|publisher=St. Martin's Press|isbn=978-0-312-24447-7|url=https://books.google.com/books?id=6viARAF6uowC}}
*{{navedi knjigo|last=Burger|first=Michael|title=The Shaping of Western Civilization: From Antiquity to the Enlightenment|year=2008|location=Ontario|publisher=Broadview Press|isbn=978-1-55111-432-3|url=https://books.google.com/books?id=MQUs2QnC2F4C}}
*{{navedi knjigo|last=Burstein|first=Stanley M.|chapter=The Greek Tradition from Alexander to the End of Antiquity|pages=27–50|editor1-last=Thomas|editor1-first=Carol G.|title=Paths from Ancient Greece|year=1988|location=Leiden|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08846-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=NAwVAAAAIAAJ}} 
*{{navedi knjigo|last=Brown|first=Thomas|chapter=The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900|pages=1–58|editor1-last=Holmes|editor1-first=George|title=The Oxford History of Medieval Europe|year=2001|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-280133-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=tipj609Efw8C}}
*{{navedi knjigo|last=Browning|first=Robert|title=Medieval and Modern Greek|year=1983|orig-year=1969|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-23488-7|url=https://books.google.com/books?id=b55B1J7I99AC}}
*{{navedi knjigo|last=Burton|first=Watson|title=Records of the Grand Historian by Sima Qian, Han Dynasty II|year=1993|location=New York|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-08166-5|edition=Revised}}
*{{navedi knjigo|editor-last1=Cadogan|editor-first1=Gerald|title=The End of the Early Bronze Age in the Aegean|location=Leiden|publisher=E. J. Brill|year=1986|isbn=90-04-07309-4|url=https://books.google.com/books?id=jDrKSZ6zVPUC}}
*{{navedi knjigo|last=Calotychos|first=Vangelis|title=Modern Greece: A Cultural Poetics|year=2003|location=Oxford and New York|publisher=Berg|isbn=978-1-85973-716-3|url=https://books.google.com/books?id=N_4cAAAAYAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Cameron|first=Averil|title=The Byzantines|year=2009|location=Oxford|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-1-4051-9833-2|url=https://books.google.com/books?id=59c6PSa5JCAC}}
*{{navedi knjigo|last=Cartledge|first=Paul|author-link=|title=Ancient Greece: A Very Short Introduction|year=2011|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|url=https://books.google.com/books?id=ViqDNE-igH4C|isbn=978-0-19-960134-9}}
*{{navedi knjigo|last=Castleden|first=Rodney|title=The Mycenaeans|year=2005|location=London and New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-36336-5|url=https://books.google.com/books?id=Kfi0dAlfJaoC}}
*{{navedi knjigo|last=Casson|first=Lionel|title=The Ancient Mariners: Seafarers and Sea Fighters of the Mediterranean in Ancient Times|year=1991|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-01477-7|url=https://books.google.com/books?id=4Ls6MczXvBEC}}
*{{navedi knjigo|last=Chadwick|first=John|author-link=|title=The Mycenaean World|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|year=1976|isbn=978-0-521-29037-1|url=https://archive.org/details/mycenaeanworld00chad|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Clark|first=Bruce|title=Twice A Stranger: How Mass Expulsion Forged Modern Greece and Turkey|year=2006|location=London|publisher=Granta Books|isbn=978-1-86207-752-2|url=https://books.google.com/books?id=DF1oAAAAMAAJ}}
*{{cite journal |last1=Clemente |first1=Florian |last2=Unterländer |first2=Martina |last3=Dolgova |first3=Olga |last4=Amorim |first4=Carlos Eduardo G. |display-authors=et al. |date=2021-05-13 |title=The genomic history of the Aegean palatial civilizations |journal=Cell |volume=184 |issue=10 |pages=2565–2586.e21 |doi=10.1016/j.cell.2021.03.039 |pmid=33930288 |pmc=8127963 |issn=0092-8674}}
*{{navedi knjigo|last=Clogg|first=Richard|title=A Concise History of Greece|year=2013|orig-year=1992|location=Cambridge and New York|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-65644-4|url=https://books.google.com/books?id=M492AgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Clogg|first=Richard|title=The Greek Diaspora in the Twentieth Century|year=2000|location=Basingstoke, Hampshire|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-333-60047-4|url=https://books.google.com/books?id=s2VnQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|editor-last=Cole|editor-first=Jeffrey|editor-link=|title=Ethnic Groups of Europe: An Encyclopedia|series=Ethnic Groups of the World Series|year=2011|location=Santa Barbara and Oxford|publisher=ABC-CLIO Incorporated|isbn=978-1-59884-302-6|url=https://books.google.com/books?id=Wlth0GRi0N0C}}
*{{navedi knjigo|last=Dietrich|first=Bernard Clive|title=The Origins of Greek Religion|year=1974|location=Berlin|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-003982-5|url=https://books.google.com/books?id=eQO7haySEe8C}}
*{{navedi knjigo|last=Drews|first=Robert|author-link=|title=The Coming of the Greeks: Indo-European Conquests in the Aegean and the Near East|year=1994|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-02951-1|url=https://books.google.com/books?id=fcVIcaJxgdUC}}
*{{navedi knjigo|last=Dunstan|first=William|title=Ancient Rome|year=2011|location=Lanham and New York|publisher=Rowman &amp; Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-6834-1|url=https://books.google.com/books?id=xkOhwFzz1AkC}}
*{{navedi knjigo|last=Earl|first=Donald C.|title=The Age of Augustus|location=New York|publisher=Exeter Books (Paul Elek Productions Incorporated)|year=1968|url=https://books.google.com/books?id=gbl-AAAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Fasold|first=Ralph W.|title=The Sociolinguistics of Society|year=1984|location=Oxford and New York|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-13462-6|url=https://books.google.com/books?id=psIn20r3NqYC}}
*{{navedi knjigo|last=Ferguson|first=Everett|title=Backgrounds of Early Christianity|year=2003|location=Grand Rapids, MI|publisher=William B. Eerdmans Publishing Company|isbn=978-0-8028-2221-5|url=https://books.google.com/books?id=3tuKkxU4-ncC}}
*{{navedi knjigo|last=Finkelberg|first=Margalit|chapter=Canonising and Decanonising Homer: Reception of the Homeric Poems in Antiquity and Modernity|pages=15–28|editor1-last=Niehoff|editor1-first=Maren R.|title=Homer and the Bible in the Eyes of Ancient Interpreters|year=2012|location=Leiden|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-22134-5|chapter-url=https://books.google.com/books?id=x41HxeoKtosC}}
*{{navedi knjigo|last=Foltz|first=Richard|author-link=|title=Religions of the Silk Road: Premodern Patterns of Globalization|year=2010|orig-year=1999|edition=2.|location=New York|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-230-62125-1|url=https://books.google.com/books?id=EylaCwAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Fong|first1=Mary|chapter=3. Ethnic and Cultural Identity: Distinguishing Features|pages=35–50|editor1-last=Fong|editor1-first=Mary|editor2-last=Chuang|editor2-first=Rueyling|title=Communicating Ethnic and Cultural Identity|year=2004|location=Lanham, MD|publisher=Rowman &amp; Littlefield Publishers|isbn=978-0-7425-1739-4|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ue4CCUhRYa4C}}
*{{navedi knjigo|last1=Fouracre|first1=Paul|last2=Gerberding|first2=Richard A.|title=Late Merovingian France: History and Hagiography, 640–720|url=https://archive.org/details/latemerovingianf0000unse|location=Manchester|publisher=Manchester University Press|year=1996|isbn=978-0-7190-4791-6}}
*{{navedi knjigo|last=Georgiev|first=Vladimir Ivanov|title=Introduction to the History of the Indo-European Languages|year=1981|location=Sofia|publisher=Bulgarian Academy of Sciences|isbn=9789535172611|url=https://books.google.com/books?id=xmZiAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Gilbar|first=Gad G.|title=Population Dilemmas in the Middle East: Essays in Political Demography and Economy|year=1997|location=London and Portland|publisher=Frank Cass|isbn=978-0-7146-4706-7|url=https://books.google.com/books?id=jQRFQkIKsrYC}}
*{{navedi knjigo|last=Grant|first=Michael|title=The Hellenistic Greeks: From Alexander to Cleopatra|year=1990|location=London|publisher=Weidenfeld &amp; Nicolson|isbn=978-0-297-82057-4|url=https://books.google.com/books?id=MzXNNwAACAAJ}}
*{{cite journal|last1=Gray|first1=Russel D.|last2=Atkinson|first2=Quentin D.|title=Language-tree Divergence Times Support the Anatolian Theory of Indo-European Origin|journal=Nature|volume=426|year=2003|pages=435–439|doi=10.1038/nature02029|pmid=14647380|issue=6965|bibcode=2003Natur.426..435G|s2cid=42340|url=https://ora.ox.ac.uk/objects/uuid:d6aef57c-ce30-40fb-8786-f64c4a70afd1}}
*{{navedi knjigo|last=Green|first=Peter|title=Alexander the Great and the Hellenistic Age: A Short History|year=2008|location=London|publisher=Phoenix|isbn=978-0-7538-2413-9|url=https://books.google.com/books?id=1bUnHwAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Grierson|first1=Philip|last2=Bellinger|first2=Alfred Raymond|title=Catalogue of the Byzantine Coins in the Dumbarton Oaks Collection and in the Whittemore Collection (Volume Five: Michael VIII to Constantine XI 1258–1453)|location=Washington, DC|publisher=Dumbarton Oaks|year=1999|isbn=978-0-88402-261-9|url=https://books.google.com/books?id=NJmoF52BiBsC}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Guibernau|editor1-first=Montserrat|editor2-last=Hutchinson|editor2-first=John|editor2-link=|title=History and National Destiny: Ethnosymbolism and its Critics|year=2004|location=Oxford|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-1-4051-2391-4|url=https://books.google.com/books?id=Sg02yIlq7f4C}}
*{{navedi knjigo|last=Haldon|first=John F.|title=Byzantium in the Seventh Century: The Transformation of a Culture|year=1997|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-31917-1|url=https://books.google.com/books?id=pSHmT1G_5T0C}}
*{{navedi knjigo|last=Hall|first=Jonathan M.|title=A History of the Archaic Greek World, ca. 1200–479 BCE|year=2014|orig-year=2007|location=Malden, MA|publisher=Wiley-Blackwell|isbn=978-0-631-22667-3|url=https://books.google.com/books?id=WGNH-oxXiAUC}} 
*{{navedi knjigo|last=Hansen|first=William F.|title=Handbook of Classical Mythology|year=2004|location=Santa Barbara, CA|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-226-4|url=https://books.google.com/books?id=1Z-LIKN0Ap0C}}
*{{navedi knjigo|last=Harl|first=Kenneth W.|title=Coinage in the Roman Economy, 300 B.C. to A.D. 700, Part 700|year=1996|location=Baltimore and London|publisher=The Johns Hopkins University Press|isbn=978-0-8018-5291-6|url=https://books.google.com/books?id=5yPDL0EykeAC}}
*{{navedi knjigo|last=Harris|first=William Vernon|title=Ancient Literacy|year=1991|orig-year=1989|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-03837-0|url=https://books.google.com/books?id=TChZ2JwTxp8C}}
*{{navedi knjigo|last=Harris|first=Michael H.|title=History of Libraries in the Western World|year=1999|orig-year=1995|edition=4th|location=Lanham, MD|publisher=The Scarecrow Press Incorporated|isbn=978-0-8108-7715-3|url=https://books.google.com/books?id=KQ3FmadbMvkC}}
*{{navedi knjigo|last=Harrison|first=Thomas|title=Greeks and Barbarians|year=2002|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-93958-4|url=https://books.google.com/books?id=VrfHQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Hershlag|first=Zvi Yehuda|title=Introduction to the Modern Economic History of the Middle East|year=1980|location=Leiden|publisher=E.J. Brill|isbn=978-90-04-06061-6|url=https://books.google.com/books?id=awoVAAAAIAAJ}} 
*{{navedi knjigo|last1=Horden|first1=Peregrine|last2=Purcell|first2=Nicholas|title=The Corrupting Sea: A Study of Mediterranean History|year=2000|location=Oxford and Malden|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-21890-6|url=https://books.google.com/books?id=R8GhRYNrkzYC}}
*{{navedi knjigo|last=Howatson|first=M.C.|title=The Oxford Companion to Classical Literature|year=1989|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-866121-4|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00howa|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Isaac|first=Benjamin H.|title=The Invention of Racism in Classical Antiquity|year=2004|location=Princeton, NJ|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-12598-5|url=https://books.google.com/books?id=jfylyRawl8EC}}
*{{navedi knjigo|last=Jeffries|first=Ian|title=Eastern Europe at the Turn of the Twenty-First Century: A Guide to the Economies in Transition|year=2002|location=London and New York|publisher=Routledge (Taylor &amp; Francis)|isbn=978-0-415-23671-3|url=https://books.google.com/books?id=kqCnCOgGc5AC}}
*{{navedi knjigo|last=Kaldellis|first=Anthony|title=Hellenism in Byzantium: The Transformations of Greek Identity and the Reception of the Classical Tradition|year=2007|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-87688-9|url=https://books.google.com/books?id=iWs0Lh57NvwC}}
*{{navedi knjigo|last=Kaplanis|first=Tassos|chapter=Antique Names and Self-Identification: Hellenes, Graikoi, and Romaioi from Late Byzantium to the Greek Nation-State|pages=81–97|editor-last=Tziovas|editor-first=Dimitris|title=Re-imagining the Past: Antiquity and Modern Greek Culture|publisher=Oxford University Press|year=2014|location=Oxford|chapter-url=https://www.academia.edu/8985143}}
*{{navedi knjigo|last=Kardasis|first=Vassilis|title=Diaspora Merchants in the Black Sea: The Greeks in Southern Russia, 1775–1861|year=2001|location=Lanham and Oxford|publisher=Lexington Books|isbn=978-0-7391-0245-9|url=https://books.google.com/books?id=UFr-fdW9u_UC}}
*{{navedi knjigo|last1=Kazhdan|first1=Alexander Petrovich|last2=Constable|first2=Giles|title=People and Power in Byzantium: An Introduction to Modern Byzantine Studies|location=Washington, DC|publisher=Dumbarton Oaks|year=1982|isbn=978-0-88402-103-2|url=https://books.google.com/books?id=bs2uV8eBVIcC}}
*{{cite journal|last=Klein|first=Holgen A.|s2cid=12649697|title=Eastern Objects and Western Desires: Relics and Reliquaries between Byzantium and the West|journal=Dumbarton Oaks Papers|volume=58|year=2004|pages=283–314|jstor=3591389|doi=10.2307/3591389}}
*{{navedi knjigo|last1=Koliopoulos|first1=John S.|last2=Veremis|first2=Thanos M.|title=Greece: The Modern Sequel: From 1831 to the Present|year=2002|location=New York, NY|publisher=New York University Press|isbn=978-0-8147-4767-4|url=https://archive.org/details/greecemodernsequ0000koli|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Koliopoulos|first=Giannes|title=Brigands with a Cause: Brigandage and Irredentism in Modern Greece, 1821–1912|year=1987|location=Oxford|publisher=Clarendon|isbn=9780198228639|url=https://books.google.com/books?id=n0poAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Konstan|first=David|chapter=To Hellenikon Ethnos: Ethnicity and the Construction of Ancient Greek Identity|editor1-last=Malkin|editor1-first=Irad|title=Ancient Perceptions of Greek Ethnicity|year=2001|pages=29–50|location=Washington, DC|publisher=Center for Hellenic Studies, Trustees for Harvard University|isbn=978-0-674-00662-1|chapter-url=https://books.google.com/books?id=fRppAAAAMAAJ}}
*{{cite journal|last1=Lagouvardos|first1=Panagiotis E.|last2=Tsamali|first2=Ioana|last3=Papadopoulou|first3=Christine|last4=Polyzois|first4=Gregory|title=Tooth, Skin, Hair and Eye Colour Interrelationships in Greek Young Adults|journal=Odontology|year=2012|doi=10.1007/s10266-012-0058-1|pmid=22349932|url=https://www.researchgate.net/publication/221847228|volume=101|issue=1|pages=75–83|s2cid=11606304}}
*{{navedi knjigo|last=Laliotou|first=Ioanna|chapter=Greek Diaspora|editor1-last=Ember|editor1-first=Melvin|editor2-last=Ember|editor2-first=Carol R.|editor3-last=Skoggard|editor3-first=Ian|title=Encyclopedia of Diasporas: Immigrant and Refugee Cultures Around the World. Volume II: Diaspora Communities|year=2004|location=New York, NY|publisher=Springer Science+Business Media|isbn=978-0-306-48321-9|chapter-url=https://books.google.com/books?id=7QEjPVyd9YMC}}
*{{navedi knjigo|last=Latacz|first=Joachim|title=Troy and Homer: Towards a Solution of an Old Mystery|year=2004|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-926308-0|url=https://books.google.com/books?id=ccQIyA9CW-wC}}
*{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=Iosif |last2=Mittnik |first2=Alissa |last3=Patterson |first3=Nick |last4=Mallick |first4=Swapan |display-authors=et al. |title=Genetic origins of the Minoans and Mycenaeans |url=https://archive.org/details/nature-uk_2017-08-10_548_7666/page/214 |journal=Nature |volume=548 |issue=7666 |date=2017 |pages=214–218 |issn=0028-0836 |doi=10.1038/nature23310 |pmid=28783727 |pmc=5565772 |bibcode=2017Natur.548..214L}}
*{{cite journal |last1=Lazaridis |first1=Iosif |last2=Alpaslan-Roodenberg |first2=Songül |last3=Acar |first3=Ayşe |last4=Açıkkol |first4=Ayşen |display-authors=et al. |date=2022-08-26 |title=The genetic history of the Southern Arc: A bridge between West Asia and Europe |journal=Science |volume=377 |issue=6609 |pages=eabm4247 |doi=10.1126/science.abm4247 |pmid=36007055 |pmc=10064553 |s2cid=251843620 |issn=0036-8075 |doi-access=free}}
*{{cite journal|last=Levene|first=Mark|title=Creating a Modern 'Zone of Genocide': The Impact of Nation- and State-Formation on Eastern Anatolia, 1878–1923|journal=Holocaust and Genocide Studies|volume=12|issue=3|year=1998|pages=393–433|doi=10.1093/hgs/12.3.393}}
*{{navedi knjigo|last=Lucore|first=Sandra K.|chapter=Archimedes, the North Baths at Morgantina, and Early Developments in Vaulted Construction|pages=43–60|editor1-last=Kosso|editor1-first=Cynthia|editor2-last=Scott|editor2-first=Anne|title=The Nature and Function of Water, Baths, Bathing and Hygiene from Antiquity through the Renaissance|year=2009|location=Leiden and Boston|publisher=BRILL|chapter-url=https://books.google.com/books?id=UTkXFLfmLTkC|isbn=978-90-04-17357-6}}
*{{navedi knjigo|last=Mackridge|first=Peter|chapter=Katharevousa (c. 1800–1974): An Obituary for an Official Language|pages=25–52|editor1-last=Sarafis|editor1-first=Marion|editor2-last=Eve|editor2-first=Marion|title=Background to Contemporary Greece (Volume 1)|year=1990|location=London|publisher=The Merlin Press|isbn=978-0-85036-393-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZCSzc6em25gC}}
*{{navedi knjigo|last=Magdalino|first=Paul|author-link=|title=Tradition and Transformation in Medieval Byzantium|year=1991|location=Aldershot|publisher=Variorum|isbn=978-0-86078-295-7|url=https://books.google.com/books?id=fEloAAAAMAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Makrides|first1=Vasilios|title=Hellenic Temples and Christian Churches: A Concise History of the Religious Cultures of Greece from Antiquity to the Present|year=2009|location=New York|publisher=New York University Press|isbn=978-0-8147-9568-2|url=https://books.google.com/books?id=kKOY5NsekfkC}}
*{{navedi knjigo|last1=Mallory|first1=James|last2=Adams|first2=Douglas|title=Encyclopedia of Indo-European Culture|year=1997|location=New York|publisher=Routledge|isbn=978-1-884964-98-5|url=https://books.google.com/books?id=tzU3RIV2BWIC}}
*{{navedi knjigo|last=Mango|first=Cyril A.|title=The Art of the Byzantine Empire, 312-1453: Sources and Documents|year=1986|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-6627-5|url=https://archive.org/details/artofbyzantine00mang|url-access=registration}}
*{{cite journal|last=Mango|first=Cyril|year=1965|title=Byzantinism and Romantic Hellenism|journal=Journal of the Warburg and Courtauld Institutes|volume=28|pages=29–43|doi=10.2307/750662|jstor=750662|s2cid=195042286}}
*{{navedi knjigo|last=Maratou-Alipranti|first=Laura|chapter=5 Greece: From Emigration to Immigration and the Problems of Inter-Ethnic Relations|pages=196–232|editor1-last=Roberts|editor1-first=Lance W.|editor2-last=Ferguson|editor2-first=Barry|editor3-last=Bös|editor3-first=Mathias|editor4-last=Von Below|editor4-first=Susanne|title=Multicultural Variations: Social Incorporation in Europe and North America|year=2013|location=Montreal &amp; Kingston, London, Ithaca|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-8905-6|chapter-url=https://books.google.com/books?id=qfQB7mTcArIC}}
*{{navedi knjigo|last=Mazower|first=Mark|title=The Balkans: A Short History|year=2000|location=New York|publisher=Modern Library|isbn=978-0-8129-6621-3|url=https://archive.org/details/balkansshorthist00mazo|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last1=McCabe|first1=Ina Baghdiantz|last2=Harlaftis|first2=Gelina|title=Diaspora Entrepreneurial Networks: Four Centuries of History|year=2005|location=Oxford and New York|publisher=Berg|isbn=978-1-85973-875-7|url=https://books.google.com/books?id=u9kTAQAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Milburn|first=Robert|title=Early Christian Art and Architecture|year=1988|location=Berkeley and Los Angeles, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07412-5|url=https://books.google.com/books?id=OcRTwsDq_Z4C}}
*{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Catherine|title=Athletes and Oracles: The Transformation of Olympia and Delphi in the Eighth Century BC|year=1990|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-37451-4|url=https://books.google.com/books?id=wJHSTMJZ_G8C}}
*{{navedi splet|last=Nagy|first=Gregory|title=The Heroic and the Anti-Heroic in Classical Greek Civilization|year=2014|location=Cambridge, MA|publisher=President and Fellows of Harvard College|url=http://www.extension.harvard.edu/open-learning-initiative/ancient-greek-civilization|access-date=20 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160520202801/https://www.extension.harvard.edu/open-learning-initiative/ancient-greek-civilization|archive-date=20 May 2016|url-status=dead}} 
*{{navedi knjigo|last=Norwich|first=John Julius|title=A Short History of Byzantium|location=Ringwood, Vic.|publisher=Penguin|year=1998|isbn=978-0-14-025960-5|url=https://books.google.com/books?id=T9euYeUnGSEC}}
*{{navedi knjigo|last=Osborne|first=Robin|title=Archaic and Classical Greek Art|year=1998|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-284202-2|url=https://books.google.com/books?id=EMimQgAACAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Özkırımlı|first1=Umut|last2=Sofos|first2=Spyros A.|title=Tormented by History: Nationalism in Greece and Turkey|year=2008|location=New York|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-70052-8|url=https://books.google.com/books?id=eR-7aHdTIhIC}}
*{{navedi knjigo|last=Page|first=Gill|title=Being Byzantine: Greek Identity Before the Ottomans, 1200–1420|url=https://archive.org/details/beingbyzantinegr0000page|publisher=Cambridge University Press|year=2008}}
*{{navedi knjigo|last=Panayotou|first=A.|editor-last1=Christidis|editor-first1=A.-F.|editor-last2=Arapopoulou|editor-first2=Maria|editor-last3=Chritē|editor-first3=Maria|chapter=4 Arcado-Cypriot|title=A History of Ancient Greek: From the Beginnings to Late Antiquity|year=2007|pages=786–791|location=Cambridge, UK|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521833073|chapter-url=https://books.google.com/books?id=WJbd0m6YaFkC}}
*{{navedi knjigo|last=Papadakis|first=Yiannis|chapter=4. Nationalist Imaginings of War in Cyprus|pages=54–67|editor1-last=Hinde|editor1-first=Robert A.|editor2-last=Watson|editor2-first=Helen|title=War, a Cruel Necessity?: The Bases of Institutionalized Violence|year=1995|location=London and New York|publisher=I.B. Tauris|isbn=978-1-85043-824-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=FB_4ABNmI8sC}} 
*{{navedi knjigo|last1=Papadakis|first1=Yiannis|last2=Peristianis|first2=Nicos|last3=Welz|first3=Gisela|chapter=Introduction – Modernity, History, and Conflict in Divided Cyprus: An Overview|pages=1–29|editor1-last=Papadakis|editor2-first=Yiannis|editor2-last=Peristianis|editor1-first=Nicos|editor3-last=Welz|editor3-first=Gisela|title=Divided Cyprus: Modernity, History, and an Island in Conflict|year=2006|location=Bloomington and Indianapolis|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-21851-3|chapter-url=https://books.google.com/books?id=wzPG7b_m4swC}}
*{{cite journal|last1=Papagrigorakis|first1=M.J.|last2=Kousoulis|first2=A.A.|last3=Synodinos|first3=P.N.|s2cid=45284840|title=Craniofacial Morphology in Ancient and Modern Greeks through 4,000 Years|journal=Anthropologischer Anzeiger|year=2014|volume=71|issue=3|pages=237–257|doi=10.1127/0003-5548/2014/0277|pmid=25065118}}
*{{navedi knjigo|last=Patterson|first=Cynthia|title=The Family in Greek History|year=1998|location=Cambridge, MA|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-00568-6|url=https://books.google.com/books?id=QIdqCPwXlhUC}}
*{{navedi knjigo|editor1-last=Pletcher|editor1-first=Kenneth|title=Explorers of Antiquity: From Alexander the Great to Marco Polo|year=2013|location=New York, NY|publisher=Britannica Educational Publishing|isbn=978-1-62275-027-6|url=https://books.google.com/books?id=7WadAAAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Podzuweit|first=Christian|chapter=Die mykenische Welt und Troja|editor-last=Hänsel|editor-first=B.|title=Südosteuropa zwischen 1600 und 1000 v. Chr.|location=Berlin|year=1982|publisher=Prahistorische Archäologie in Sudosteuropa|language=de|pages=65–88}}
*{{navedi knjigo|last=Pollitt|first=Jerome Jordan|title=Art and Experience in Classical Greece|location=New York, NY|publisher=Cambridge University Press|year=1972|isbn=978-0-521-09662-1|url=https://archive.org/details/artexperienceinc00poll|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last1=Postan|first1=Michael Moïssey|last2=Miller|first2=Edward|last3=Postan|first3=Cynthia|title=The Cambridge Economic History of Europe (Volume 2)|year=1987|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-08709-4|url=https://books.google.com/books?id=nDwp8n62nTwC}}
*{{navedi knjigo|last=Puri|first=Baij Nath|title=Buddhism in Central Asia|year=1987|location=Delhi|publisher=Motilal Banarsidass Publishers|isbn=978-81-208-0372-5|url=https://books.google.com/books?id=sluKZfTrr3oC}}
*{{navedi knjigo|last=Rezun|first=Miron|title=Europe's Nightmare: The Struggle for Kosovo|year=2001|location=London and Westport, CT|publisher=Praeger|isbn=978-0-275-97072-7|url=https://books.google.com/books?id=0d5vy0e9scgC}}
*{{navedi knjigo|last=Roberts|first=J.M.|title=The New Penguin History of the World|year=2007|location=London and New York|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-103042-5|url=https://books.google.com/books?id=-YZsXxbOpZoC}}
*{{navedi knjigo|last=Robins|first=Robert Henry|title=The Byzantine Grammarians: Their Place in History|year=1993|location=Berlin and New York|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-013574-9|url=https://books.google.com/books?id=hTZHbNmFfpsC}}
*{{navedi knjigo|last=Runciman|first=Steven|title=The Last Byzantine Renaissance|location=London and New York|publisher=Cambridge University Press|year=1970|isbn=9780521077873|url=https://archive.org/details/lastbyzantineren0000runc|url-access=registration}}
*{{cite journal|last1=Schaller|first1=Dominik J.|last2=Zimmerer|first2=Jürgen|title=Late Ottoman Genocides: The Dissolution of the Ottoman Empire and Young Turkish Population and Extermination Policies – Introduction|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|year=2008|pages=7–14|doi=10.1080/14623520801950820|s2cid=71515470}}
*{{navedi knjigo|last1=Schofield|first1=Louise|title=The Mycenaeans|year=2006|location=Los Angeles, CA|publisher=J. Paul Getty Museum|isbn=978-0-89236-867-9|url=https://books.google.com/books?id=QXwzT1048Z4C}}
*{{navedi knjigo|last=Ševčenko|first=Ihor|chapter=11 Palaiologan Learning|pages=284–293|editor1-last=Mango|editor1-first=Cyril|title=The Oxford History of Byzantium|year=2002|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-814098-6|chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZZ82psJ2pLEC}}
*{{cite journal|last=Shahid|first=Irfan|title=The Iranian Factor in Byzantium during the Reign of Heraclius|journal=Dumbarton Oaks Papers|volume=26|year=1972|pages=293–320|doi=10.2307/1291324|jstor=1291324}}
*{{cite journal |last1=Skourtanioti |first1=Eirini |last2=Ringbauer |first2=Harald |last3=Gnecchi Ruscone |first3=Guido Alberto |last4=Bianco |first4=Raffaela Angelina |display-authors=et al. |date=2023-01-16 |title=Ancient DNA reveals admixture history and endogamy in the prehistoric Aegean |journal=Nature Ecology and Evolution |volume=7 |issue=2 |pages=290–303 |doi=10.1038/s41559-022-01952-3 |pmid=36646948 |pmc=9911347 |issn=2397-334X}}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|title=National Identity|year=1991|location=Reno|publisher=University of Nevada Press|isbn=978-0-87417-204-1|url=https://books.google.com/books?id=bEAJbHBlXR8C}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|title=Chosen Peoples: Sacred Sources of National Identity|year=2003|location=Oxford and New York|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-210017-7|url=https://books.google.com/books?id=tf1hXDmXzWsC}}
*{{navedi knjigo|last=Smith|first=Anthony D.|author-link=|title=Myths and Memories of the Nation|year=1999|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-829534-1|url=https://books.google.com/books?id=HQC2QgAACAAJ}}
*{{cite encyclopedia|last=Sutton|first=Susan|title=Greeks|encyclopedia=Encyclopedia of World Cultures|year=1996|publisher=The Gale Group|url=http://www.encyclopedia.com/topic/Greeks.aspx#2}}
*{{navedi knjigo|last=Stansbury-O'Donnell|first=Mark D.|title=A History of Greek Art|year=2015|location=Malden and Oxford|publisher=John Wiley &amp; Sons|isbn=978-1-4443-5014-2|url=https://books.google.com/books?id=DacXBgAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Steinberger|first=Peter J.|title=Readings in Classical Political Thought|year=2000|location=Indianapolis and Cambridge|publisher=Hackett Publishing Company|isbn=978-0-87220-512-3|url=https://books.google.com/books?id=HHGPv2xhSwYC}}
*{{cite journal|last=Stouraitis|first=Ioannis|title=Roman Identity in Byzantium: A Critical Approach|journal=Byzantinische Zeitschrift|year=2014|volume=107|issue=1|pages=175–220|doi=10.1515/bz-2014-0009|doi-access=free}}
*{{navedi knjigo|last=Tarbell|first=Frank Bigelow|title=A History of Greek Art|year=1907|orig-year=1896|location=London|publisher=MacMillan and Company|isbn=9781404789791|url=https://books.google.com/books?id=_4MKAQAAIAAJ}}
*{{navedi knjigo|last1=Tatakes|first1=Vasileios N.|last2=Moutafakis|first2=Nicholas J.|title=Byzantine Philosophy|year=2003|location=Indianapolis, IN|publisher=Hackett|isbn=978-0-87220-563-5|url=https://books.google.com/books?id=lPzcOwnCgVIC}}
*{{navedi knjigo|last=Tatz|first=Colin|title=With Intent to Destroy: Reflections on Genocide|year=2003|location=London and New York|publisher=Verso|isbn=978-1-85984-550-9|url=https://books.google.com/books?id=khCffgX1NPIC}}
*{{navedi knjigo|last1=Tartaron|first1=Thomas F.|title=Maritime Networks in the Mycenaean World|year=2013|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-107-06713-4|url=https://books.google.com/books?id=sZbqAAAAQBAJ}}
*{{navedi knjigo|last=Tomić|first=Olga Mišeska|title=Balkan Sprachbund Morpho-Syntactic Features|year=2006|location=Dordrecht|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-4487-8|url=https://books.google.com/books?id=MFWOYUHULgsC}}
*{{navedi knjigo|last1=Tonkin|first1=Elizabeth|last2=Chapman|first2=Malcolm Kenneth|last3=McDonald|first3=Maryon|title=History and Ethnicity|year=1989|location=London|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-00056-7|url=https://books.google.com/books?id=eeAOAAAAQAAJ}}
*{{cite journal|last=Üngör|first=Uğur Ümit|author-link=|date=March 2008|title=On Young Turk Social Engineering in Eastern Turkey from 1913 to 1950|journal=Journal of Genocide Research|volume=10|issue=1|pages=15–39|doi=10.1080/14623520701850278|s2cid=71551858}}
*{{navedi knjigo|last=van der Horst|first=Pieter Willem|author-link=|title=Hellenism-Judaism-Christianity: Essays on Their Interaction|year=1998|location=Leuven|publisher=Peeters Publishers|isbn=978-90-429-0578-8|url=https://books.google.com/books?id=Tv0t4pqrbZsC}}
*{{navedi knjigo|last1=Voegelin|first1=Eric|last2=Moulakis|first2=Athanasios|title=History of Political Ideas: Hellenism, Rome, and Early Christianity|year=1997|location=Columbia and London|publisher=University of Missouri Press|isbn=978-0-8262-1126-2|url=https://books.google.com/books?id=zvA2eQKWwLIC}}
*{{navedi knjigo|last=Vryonis|first=Speros|title=The Mechanism of Catastrophe: The Turkish Pogrom of September 6–7, 1955, and the Destruction of the Greek Community of Istanbul|year=2005|location=New York|publisher=Greekworks.com|isbn=978-0-9747660-3-4|url=https://archive.org/details/mechanismofcatas0000vryo|url-access=registration}}
*{{cite journal|last=Walsh|first=Susan |display-authors=etal |title=The HIrisPlex System for Simultaneous Prediction of Hair and Eye Colour from DNA|journal=Forensic Science International: Genetics|volume=7|issue=1|pages=98–115|date=January 2013|url=http://www.fsigenetics.com/article/S1872-4973%2812%2900181-0/fulltext|doi=10.1016/j.fsigen.2012.07.005|pmid=22917817|doi-access=free}} 
*{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|title=Framing the Early Middle Ages: Europe and the Mediterranean 400-800|year=2005|location=Oxford|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-926449-0|url=https://books.google.com/books?id=q04qPNZasbIC}}
*{{navedi knjigo|last=Withey|first=Lynne|title=Voyages of Discovery: Captain Cook and the Exploration of the Pacific|year=1989|orig-year=1987|location=Berkeley and Los Angeles, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-06564-2|url=https://books.google.com/books?id=GiynU6HrSJUC}}
*{{navedi knjigo|last=Winford|first=Donald|title=An Introduction to Contact Linguistics|year=2003|location=Malden, MA|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-0-631-21251-5|url=https://books.google.com/books?id=Lc1DFju-FlYC}}
*{{navedi knjigo|last=Winstedt|first=Eric Otto|title=The Christian Topography of Cosmas Indicopleustes|year=1909|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|url=https://archive.org/details/christiantopogra00cosmuoft}}
*{{navedi knjigo|last=Wood|first=Michael|title=In the Footsteps of Alexander The Great: A Journey from Greece to Asia|year=2001|orig-year=1997|location=Berkeley, CA|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-23192-4|url=https://archive.org/details/isbn_9790520231923|url-access=registration}}
*{{navedi knjigo|last=Yotopoulos-Marangopoulos|first=Alice|chapter=Non-governmental Organizations and Human Rights in Today's World|pages=21–38|editor1-last=Sicilianos|editor1-first=Linos-Alexandre|title=The Marangopoulos Foundation for Human Rights: Twenty Years of Activity|location=Athens and Komotini|publisher=Ant. N. Sakkoulas Publishers|year=2001|isbn=978-90-411-1672-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0WGFKi7PJloC}}
*{{navedi knjigo|last=Zoch|first=Paul|title=Ancient Rome: An Introductory History|year=2000|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|isbn=978-0-8061-3287-7|url=https://books.google.com/books?id=95bu0O3LLlsC}}
*{{navedi knjigo|last=Zuwiyya|first=David|title=A Companion to Alexander Literature in the Middle Ages|year=2011|location=Leiden and Boston|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-18345-2|url=https://books.google.com/books?id=me0L6-MneZgC}}
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljudje po narodnostih]]
[[Kategorija:Grki|*]]

&lt;!-- == Stari Grki ==
=== Navade in običaji ===
==== Smrt in običaji ====

Stari Grki so smrt doživljali zelo globoko, pogreb pa je bil zanje dolžnost, ki jo je družina morala opraviti po vseh predpisih. [[Sofokles]] se je z [[Antigona|Antigono]] dotaknil ravno teh čustev Grkov; [[Antigona]] ni smela pokopati svojega brata, torej ni smela opraviti svoje svete dolžnosti.

Na dan smrti so ženske sorodnice truplo pokojnika odnesle do hiše najbližjega sorodnika. Truplo so obredno okopale, mazilile, oblekle, okrasile in položile na mrtvaški oder. Sorodniki in prijatelji so prišli pokojnemu izkazat poslednje spoštovanje, ženske pa so se, oblečene v črno in razpuščenih las, tolkle po prsih, in pele obredne [[žalostinke]]. Hiša in žalujoči so veljali za nečiste, zato so pri vhodu v hišo nastavili nekaj vode, da so se obiskovalci ob odhodu lahko umili. Tretji dan so še pred zoro v pogrebnem sprevodu odšli iz mesta do pokopališča ali do posestva na podeželju.

==== Pokop in pogreb ====
* ἐκϕορά (ekforá) = pokop, pogreb
Truplo so bodisi pokopali bodisi zažgali na grmadi. V tem primeru so po tem, ko je grmada dogorela, zbrali ostanke v žaro in jo pokopali. Nagrobniki [[aristokracija|aristokratov]] v arhaični dobi so bili pravi umetniški izdelki (tako imenovani kurosi in kore), medtem ko so za časa [[demokracija|demokracije]] postali skromnejša znamenja. Tam so opravili žrtvovanje, izlili nekaj [[vino|vina]] in [[olje|olja]], nato pa odšli na pogrebno gostijo. Na deveti dan in obletnice smrti se je družina zopet zbrala pri nagrobniku in slovesno opravila potrebne obrede.

Ljudje so iz različnih vzrokov skrbno skrbeli za družinske grobove. Do neke mere so z bogastvom nagrobnika okolici hoteli pokazati moč družine. Poleg tega so večinoma verjeli, da duša po smrti ne postane zgolj nedejavna senca, če za grob s predpisanimi obredi lepo skrbijo. Skrb za grobove prednikov pa je imela tudi močan politični moment. V največjih nevarnostih za Grke je bila največja motivacija pri borbi ravno sklicevanje na to, da je treba ohraniti grobove prednikov in domača svetišča. Nekega ustaljenega pogleda na posmrtno življenje v [[Grčija|Grčiji]] ni bilo. Pri [[Homer]]ju beremo, da se je [[Ahil]] bal umreti, ker si je predstavljal, da po smrti kot senca ne bo mogle ničesar storiti niti čutiti. Na Zemlji pa lahko doseže junaška dejanja.

[[Poezija]] s simpozijev nam na nekaterih mestih ohranja pogled, da je bolje umreti mlad, kot pa se postarati, saj starec ne more več uživati. Tudi [[Herodot]] s svojimi Zgodbami nekajkrat nakaže, da je za človeka bolje, da se ne rodi, oziroma da ta svet čim prej zapusti. [[Šparta]]nci in tudi nekateri drug Grki so po drugi strani hoteli umreti častitljivo, da jih bodo žive ohranjali lepi spomini njihovih potomcev. Tudi filozofi so na svet gledali različno. [[Sokrat]] se ni bal smrti in je trdil, da duša po smrti živi dalje, njegovi učenci pa se s tem niso mogli sprijazniti. Zelo skrajno mnenje je imel na primer Diogen, ki je učencem naročil, naj ga po smrti kar odvržejo, saj telo po smrti ne čuti ničesar več. Tudi [[stoicizem|stoiki]] so trdili, da duša po smrti živi dalje, saj je iskra božanskega ognja. [[Pitagorejci]] so verjeli v reinkarnacijo, [[epikurejstvo|epikurejci]]  pa so trdili, da se s smrtjo vse konča, saj tako duša kot telo razpadeta na [[atom]]e. Zato je po njihovem mnenju treba izkoristiti vsak dan, ki ga še doživimo. --&gt;</text>
      <sha1>rlqb1i8b97k9mn3lzmc1klyo81rxfyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Drago Jančar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15660</id>
    <revision>
      <id>6772326</id>
      <parentid>6738653</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:15:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kratka proza */</comment>
      <origin>6772326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12063" sha1="8v1wo4488bbk3c5yqovnru640dfx3dt" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name        = Drago Jančar
| image       = Drago Jancar - Buchmesse Wien 2019 (cropped).jpg
| caption     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| nationality   = slovenska
| movement      = modernizem
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| awards        = Prešernova nagrada, Nagrada Prešernovega sklada, Grumova nagrada
|image_size=220px}}
'''Drago Jančar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[esejist]], [[akademik]] * [[13. april]] [[1948]], [[Maribor]]

==Življenje==
Drago Jančar je dokončal osnovno šolo in Tehniško šolo za kemijsko stroko v Rušah. Vpisal se je na mariborsko Višjo pravno šolo, kjer je tudi postal glavni urednik študentskega lista ''[[Katedra (časopis)|Katedra]]''. Zaradi »razširjanja sovražne kulture« so ga leta 1974 zaprli. Nekakšen povod za obtožnico je bila prepovedana knjiga [[Tomaž Kovač|Tomaža Kovača]] ''V Rogu ležimo pobiti'', ki jo je Jančar prinesel iz [[Avstrija|Avstrije]]. Izgubil je službo pri časniku ''Večer'' in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Po skrbno napisani prošnji so ga čez 3 mesece izpustili, a so ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v [[Srbija|Srbijo]]. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker pa to ni zadoščalo za mesečno plačo, se je ponovno zaposlil na ''Večeru'', kjer pa je kmalu dal odpoved, ker je namesto pisanja člankov samo še lektoriral in korigiral. Preselil se je v [[Ljubljana|Ljubljano]] in se zaposlil pri [[Viba film]]u. Čez dve leti je družbo zapustil zaradi medsebojnih nesoglasij. Sprejel je delo urednika in tajnika ''[[Slovenska matica|Slovenske matice]]. O''d takrat se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]], v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]].

Od leta 1981 do upokojitve leta 2016 je bil zaposlen pri ''[[Slovenska matica|Slovenski matici]]'' kot njen urednik in tajnik. 

Je eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Znan je tudi kot esejist; v svojih esejih se je velikokrat ukvarjal tudi s problemi politike in civilne družbe. Skupaj z [[Vasko Simoniti|Vaskom Simonitijem]] je pripravil odmevno razstavo in zbornik ''[[Temna stran meseca]]'', o značilnostih avtoritarne vladavine v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].
Drago Jančar je eden najbolj dejavnih sodobnih [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev.

== Nagrade in priznanja ==
Prejel je večje število slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugim [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta [[Augsburg]] (1994), [[Herderjeva nagrada|Herderjevo nagrado]] za književnost (2003) in [[nagrada Jean Amery|nagrado Jean Améry]] za esejistiko (2007); trikrat je dobil tudi slovensko esejistično [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] (kot prvoprejemnik 1993, nato še 1995 in 2006). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv ''Državljan Evrope'', [[Slovenska matica]] pa ga je 2017 razglasila za zaslužnega člana. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade [[kresnik (nagrada)|kresnik]] za romane ''Katarina, pav in jezuit'', ''Zvenenje v glavi'', ''[[To noč sem jo videl]]'' (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in bil kandidiran za francosko literarno nagrado ''femina'', nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF in je bil po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015 najboljša knjiga v Nemčiji) ter ''In ljubezen tudi'' (leta 2018). Leta 2020 je za svoj opus prejel [[Avstrijska državna nagrada za evropsko književnost|avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042925575 |title=Drago Jančar prejme avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2020-03-25 |accessdate=2023-04-19 |archive-date=2023-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419084124/https://www.dnevnik.si/1042925575 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; septembra 2021 tudi častni doktorat mariborske univerze&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2946390/drago-jancar-med-castnimi-doktorji-univerze-v-mariboru |title=Drago Jančar med častnimi doktorji Univerze v Mariboru |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=2021-09-21 |accessdate=2023-04-19}}&lt;/ref&gt; in decembra istega leta na festivalu prozne ustvarjalnosti v Novem Sadu [[Mednarodna nagrada Milovana Vidakovića|mednarodno nagrado Milovana Vidakovića]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Festival proze v Novem Sadu nagradil Draga Jančarja |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/festival-proze-v-novem-sadu-nagradil-draga-jancarja/605134 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2023-04-19 |date=2021-12-15 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Aprila 2023 so mu podelili italijansko mednarodno literarno nagrado ''Latisana per il Nord-Est'' za italijanski prevod romana ''In ljubezen tudi,''&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/dragu-jancarju-mednarodna-nagrada-latisana-per-il-nord-est/665254 |title=Dragu Jančarju mednarodna nagrada Latisana per il Nord-Est |date=2023-04-18 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2023-04-19}}&lt;/ref&gt; istega leta pa še nagrado [[prozart]] mednarodnega literarnega festivala PRO-ZA Balkan.

== Bibliografija ==
=== Romani ===
* ''Petintrideset stopinj'' (1974)
* [[Galjot|''Galjot'']] (1978)
* ''Severni sij'' (1984)
* ''Posmehljivo poželenje'' (1993, 3. izdaja 2025)
* ''Zvenenje v glavi'' (1998)
* [[Katarina, pav in jezuit|''Katarina, pav in jezuit'']] (2000)
* ''Graditelj'' (2006)
* ''Drevo brez imena'' (2008)
* ''[[To noč sem jo videl]]'' (2010)
* ''Maj, november'' (2014)
* ''In ljubezen tudi'' (2017)
* ''Ob nastanku sveta'' (2022)

=== Kratka proza ===
Zbirke:&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mnoga življenja : izbrane novele in kratke zgodbe|last=Jančar|first=Drago|publisher=Beletrina|year=2018|isbn=978-961-284-369-4|location=Ljubljana|page=781|cobiss=293999104}}&lt;/ref&gt;
* ''Romanje gospoda Houžvičke'' (1971)
* ''O bledem hudodelcu'' (1978)
* ''Smrt pri Mariji Snežni'' (1985)
* ''Pogled angela: trinjast zgodb'' (1992) (zvočnica, izšla pri ZKP RTVS 2026)
* ''Augsburg in druge resnične pripovedi'' (1994)
* ''Prikazen iz Rovenske'' (1998)
* ''Šala, ironija in globlji pomen'' (2004)
* ''Človek, ki je pogledal v tolmun'' (2004)
Izbori (nepopoln seznam):

* ''Ultima creatura: izbrane novele'' (1995)
* ''Joyceov učenec: deset izbranih novel'' (2008)
* ''Mnoga življenja: izbrane novele in kratke zgodbe'' (2018)

=== Drame ===
* ''Disident Arnož in njegovi (1982)
* ''[[Veliki briljantni valček]]'' {{COBISS|ID=14983169}} (1985)
* ''Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ... (1986)''
* ''Dedalus'' (1988)
* ''Klementov padec (1988)
* ''Zalezujoč Godota (1988)
* ''[[Halštat (drama)|Halštat]]'' (1994)
* ''Severni sij'' (2005)
* ''Lahka konjenica'' (2006)
* ''Niha ura tiha'' (2007)

==== ''Disident Arnož in njegovi'' ====

Zgodba pripoveduje o posamezniku, ki se upre totalitarnemu družbenemu sistemu, svoj pogled na usodo pa pojasnjuje z [[eksistencializem|eksistencialističnimi]] načeli. Drama se odvija leta 1830, v času [[Metternichov absolutizem|Metternichovega absolutizma]], najverjetneje v [[Ljubljana|Ljubljani]], a jo je treba jemati kot parabolo, ki nakazuje na sodobnost. Jančar pri tem izhaja iz resnične življenjske zgodbe slovenskega [[duhovnik]]a in oporečnika Andreja Smolnikarja, ki se je preselil v [[Amerika|Ameriko]]. Tam pa se Arnožev individualizem sprevrže v obsedenost.

==== ''[[Veliki briljantni valček]]'' ====

Protagonist Simon Veber je zgodovinar, ki raziskuje življenje [[Poljska|poljskega]] vstajnika Drohojowskega in se znajde v umobolnici posebnega tipa. V takšni, v kakršne so v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] zapirali oporečnike. Grozljiva dogajanja v tej ustanovi Jančar opiše s tehniko [[drama absurda|drame absurda]].

==== ''Dedalus'' ====

Je zgodba o gradnji orjaškega [[socializem|socialističnega]] [[zapor]]a, iz katerega ne bi nihče mogel pobegniti. Dedalus je zanj pripravil načrte, a ker se graditelji teh ne držijo in ne upoštevajo zakonov [[statika|statike]], se zgradba podira in polzi po hribu navzdol. Gradnja je [[metafora]] za polom celotnega idejnega projekta [[komunizem|komunizma]].

==== ''Klementov padec'' ====

Drama opisuje dejanja slovenskega [[filozof]]a in [[alpinist]]a [[Klement Jug|Klementa Juga]], ki se je 1924. leta ponesrečil v severni [[triglav]]ski steni. Protagonist je individualist, ki se upira meščanskim življenjskim vrednotam na tako skrajen način, da je njegov padec (nemara samomor) edini izhod.

==== ''[[Halštat (drama)|Halštat]]''====

Kraj dogajanja je [[arheolog|arheološko]] najdišče, kjer naj bi dramski junaki odkopavali kosti starodavnih [[Kelti|Keltov]]. Vendar se skozi zgodbo ta možnost prične krhati, saj nemara ne gre za kosti Keltov, temveč za posmrtne ostanke iz masovnih povojnih pobojev [[domobranci|domobrancev]].

=== Eseji ===
* ''Sproti: eseji in članki'' (1984)
* ''Terra incognita'' (1989)
* ''Razbiti vrč'' (1992)
* ''Na robu'' (1993)
* ''Egiptovski lonci mesa'' (1994)
* ''Upor bralcev'' (2001)
* ''Privlačnost praznine'' (2002)
* ''Brioni'' (2002)
* ''Duša Evrope'' (2006)
* ''Šala, ironija in globlji pomen'' (2006)
* ''Jakobova lestev'' (2009)
* ''Pisanja in znamenja'' (2014)
* ''Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi'' (2024)

=== Drugo ===

* ''Postaje: popotni zapiski, premisleki, zgodbe'' (2018)

== Viri in literatura ==

* Kralj, Lado: «Sodobna slovenska dramatika (1945–2000).» ''Slavistična revija'' 53. l (2005): 114-115.
* http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120217195020/http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html |date=2012-02-17 }}

== Glej tudi ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [[seznam slovenskih akademikov]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]]
* [[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* [http://tvslo.si/predvajaj/intervju-z-dragom-jancarjem/ava2.113474422/00:00:01/00:45:40/ intervju z D. Jančarjem]
*[http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=drago+jan%E8ar Diplomske naloge na temo Draga Jančarja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141205102142/http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&amp;expression=drago+jan%E8ar |date=2014-12-05 }}
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175135086 Drago Jančar]. Profil (28. maj 2025). RTV Slovenija.

{{Navpolja|list1=
&amp;nbsp;
{{RozanceviNagrajenci}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{KresnikoviNagrajenci}}
{{GlazerjeviNagrajenci}}
{{GrumoviNagrajenci}}
}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jančar, Drago}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Herderjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Grumovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Drago Jančar|*]]
[[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>8v1wo4488bbk3c5yqovnru640dfx3dt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kolpa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>15868</id>
    <revision>
      <id>6772453</id>
      <parentid>6765980</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:34:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772453</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34574" sha1="2amsqaq2hb7rz0u8j77oiebl8jxkj2e" xml:space="preserve">{{Infopolje Vodotok
| name              = Kolpa
| image             = Kolpa river valley (25354034685).jpg
| image_caption     = Dolina reke Kolpe z razgledne točke Kozice. Nizvodno si sledijo [[Dol, Kočevje|Dol]], [[Kovača vas, Črnomelj|Kovača vas]] in [[Prelesje, Črnomelj|Prelesje]], desni breg je na [[Hrvaška|Hrvaškem]].
| map               = Kupa OSM.png
| map_size          = 250px
| map_caption       = 
| source1           = Kraški izvir pod vasjo Razloge v [[Gorski kotar|Gorskem kotarju]] v narodnem parku [[Narodni park Risnjak|Risnjak]], Hrvaška
|source1_coordinates= {{koord|45|29|27.75|N|14|41|22.37|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}}
| mouth             = [[Sava]], [[Sisek]]
| mouth_coordinates = {{koord|45|27|37.00|N|16|23|58.60|E|region:HR_type:waterbody|display=inline}}
| basin_countries   = [[Slovenija]], [[Hrvaška]]
| length            = 294 km&lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2014-01-06|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| basin_size        = 9800 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, od tega 1553 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; v Sloveniji &lt;ref name=&quot;SURS2002&quot;/&gt; (po hrvaških podatkih 10.458 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=34664 |title=Hrvatska enciklopedija |language=hr |accessdate=26. december 2013 |archive-date=2015-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151006193000/http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=34664 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| source1_elevation = 321 m
| mouth_elevation   = 96 m
| discharge1        = 71,0 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s ([[Metlika]])&lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls |work=Vodna bilanca Slovenije 1971-2000 |title=Karakteristični pretoki |publisher=Agencija RS za okolje}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Kólpa''' (hrv. ''Kupa'', v Beli krajini ''Kôupa'') je mejna [[reka]] med [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Hrvaška|Hrvaško]], desni pritok [[Sava|Save]] na Hrvaškem. Izvira v močnem kraškem izviru v [[Gorski kotar|Gorskem kotarju]] na Hrvaškem, približno 4 km od meje s Slovenijo, teče najprej proti severu in nato 118 km proti vzhodu, večinoma po ozki, gozdnati dolini, s čimer tvori slovensko-hrvaško mejo. Vzhodno od [[Preloka|Preloke]] zavije proti severu, teče po vzhodnem robu [[Bela krajina|Bele krajine]], pri [[Metlika|Metliki]] ponovno zavije proti vzhodu, teče skozi nizko gričevje mimo [[Karlovec|Karlovca]] in se malo za [[Sisek|Siskom]] izlije v [[Sava|Savo]]. Za porečje Kolpe se pogosto uporablja pokrajinsko ime [[Pokolpje]] (hrv. Pokuplje).

Večji levi pritoki so [[Čabranka]], [[Lahinja]], [[Kupčina]] in Odra.

Večji desni pritoki so [[Kupica]], [[Dobra (reka)|Dobra]], [[Korana (reka)|Korana]], Velika Utinja, Trepča in Glina.

== Opis reke ==
Izvir Kolpe je okoli 200 m dolgo in do 50 m široko, slikovito jezerce pod strmimi, gozdnatimi pobočji [[Risnjak]]a blizu vasi [[Razloge]] v [[Gorski kotar|Gorskem kotarju]], imenovano tudi Kupeško jezero. Jezero je kraški izvir vokliškega tipa, v katerega so se potapljači doslej potopili do globine -154 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ddiskf.hr/hr/aktivnosti/44-zapisi-sa-manjih-istraivanja/170-prvo-speleoronjenje-na-dah-u-izvoru-cetine|title=Prvo speleoronjenje na dah u izvoru Cetine|language=hr|accessdate=28. december 2013}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V jezero se občasno površinsko steka potok Krašićevica, z barvanjem so dokazali podzemno povezavo s ponoroma Malenca in Velike vode pri Crnem Lugu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ju-priroda.hr/3zasticeni/izvor-kupe.pdf|title=Izvor Kupe|language=hr|accessdate=28. december 2013|archive-date=2013-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130822051437/http://www.ju-priroda.hr/3zasticeni/izvor-kupe.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izvir se nahaja znotraj [[Narodni park Risnjak|narodnega parka Risnjak]] in je kot naravni spomenik zavarovan od leta 1963. Zanimivo je, da je izvir oddaljen samo 24&amp;nbsp;km zračne črte od Jadranskega morja, Kolpa pa odteka skoraj 1500&amp;nbsp;km daleč v Črno morje.

Od izvira teče Kolpa najprej 5&amp;nbsp;km daleč proti severu po ozki gozdnati dolini do [[Osilnica|Osilnice]], kjer se ji pridruži levi pritok [[Čabranka]] in od tu naprej teče vse do izpod vasi [[Rakovec, Metlika|Rakovec]] vzhodno od [[Metlika|Metlike]] po slovensko-hrvaški državni meji. Zaradi ozke doline in odmaknjenosti je dolina vse do [[Bela krajina|Bele krajine]] redko poseljena, težko prehodna v prečni smeri, po njej že stoletja poteka tudi jezikovna meja, vendar pa je značilno, da je reka od nekdaj združevala prebivalce z obeh bregov in nikoli ločevala. &quot;Njena dolina je povečini zelo tesna, nekaj časa skoro pravi kanjon, povsod pa vrezana izredno globoko. ... Njena globoko zarezana dolina se uveljavlja v reliefu tem učinkoviteje, ker je izdolbena v visoko ležeče apneniške planote, opremljena po veliki večini s prav strmimi pobočji.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Melik|first1=Anton|year=1959|title=Posavska Slovenija|publisher=Slovenska matica|isbn= |cobiss=41395968|pages=471–472}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Kolpa14.JPG|sličica|desno|300px|Dolina ob zgornjem toku Kolpe]]
Globoka dolina Kolpe je najsevernejša od velikih rek [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], ki se iz njegovega osrčja prebijajo večinoma proti severu k reki [[Sava|Savi]]. Tudi Kolpa teče prečno na dinarske tektonske strukture, usmerjene od severozahoda proti jugovzhodu in skoraj v celoti zgrajene iz jurskih in krednih apnencev ter dolomitov. Le v povirju [[Čabranka|Čabranke]] ter med [[Brod na Kolpi|Brodom na Kolpi]] in [[Kostel]]om so na površju neprepustni permski skrilavi glinavci in peščenjaki, s katerih površinsko pritekajo v Kolpo številni manjši potoki, ki jih v ožjih delih doline, vrezanih skozi debele plasti apnencev, ne najdemo. Kamninska zgradba določa tudi druge značilnosti doline: kjer so na površju neprepustne kamnine, je dolina širša in površje razčlenjeno s potoki, kar je zlasti očitno ob [[Čabranka|Čabranki]] ter na odseku med Brodom na Kolpi in Kostelom, v apnencih pa se dolina zoži, tako da je ob reki prostora zgolj za cesto, tik nad njo pa se vzpenjajo zelo strma, mestoma prepadna dolinska pobočja. Ti najožji deli so tudi skoraj povsem neposeljeni.

Prva takšna razširitev je pri [[Osilnica|Osilnici]], na sotočju Kolpe in [[Čabranka|Čabranke]], kjer je nastalo sedanje majhno lokalno središče in sedež občine. Kmalu pod vasjo vstopi reka v ožji del doline, izdelan v triasnih dolomitih, kjer se na obeh bregovih reke vrstijo majhne vasice, postavljene na [[vršaj]]e kratkih pritokov ([[Ribjek]], [[Bosljiva Loka]], [[Srobotnik ob Kolpi]], [[Kuželj]] na slovenski ter [[Turke]] in [[Kuželj, Delnice|Kuželj]] na hrvaški strani). Visoko nad tem delom doline se na slovenski strani dvigajo bele stene Borovške gore s slikovito [[Loška stena|Loško steno]]. Iz tega dela doline je doma zgodba o [[Peter Klepec|Petru Klepcu]], junaku iz slovenskega ljudskega izročila.

Pri [[Brod na Kolpi|Brodu na Kolpi]] (na slovenski strani vas [[Petrina]]) se začenja 7&amp;nbsp;km dolg širši odsek doline v permskih skrilavih glinavcih in peščenjakih, ki nosi pokrajinsko ime [[Kostelsko]] po gradu [[Kostel]] visoko nad reko. V dnu doline in na pobočjih je več vasi, ki so nastale že v 12. in 13. stoletju. Tu je star prehod čez dolino Kolpe (glavna cesta Kočevje–Delnice), ki so ga v 15. in 16. stoletju uporabljale tudi turške vojske za vpade na takratno Kranjsko ([[turški vpadi]]). Lokalni središči kostelskega dela doline sta [[Fara, Kostel|Fara]] in [[Vas, Kostel|Vas]], na hrvaški strani [[Brod na Kolpi]].

Pod vasjo [[Slavski Laz]] se začenja naslednja, skoraj 20&amp;nbsp;km dolga [[soteska Kolpe]], ki sega do naslednje manjše razširitve pod [[Stari trg ob Kolpi|Starim trgom ob Kolpi]]. Dolina je vrezana okoli 300 m globoko v okoliške kraške planote, v dnu doline je komaj kje prostora za manjšo vasico ali samotni, danes opuščeni mlin. Reka teče v tem delu skozi globoki kras in ne dobiva nobenih površinskih pritokov, napaja pa jo več kraških izvirov, mdr. močan kraški izvir [[Bilpa]], v katerem pridejo na površje vode ponikalnice [[Rinža|Rinže]] s [[Kočevsko polje|Kočevskega polja]].

Kakšnih 200 m nad Kolpo se na severni strani s strmim robom končuje [[Poljanska dolina (Dolenjska)|Poljanska dolina]], nekdanji otok slovenske poselitve sredi pokrajine, poseljene s [[Kočevarji]]. Manjše vasi so tudi na obeh bregovih Kolpe in pri [[Sodevci]]h tudi zadnji most čez reko vse do [[Bela krajina|Bele krajine]], kajti kmalu se Kolpa ponovno zaje v ozko neposeljeno sotesko, kjer je v dnu prostora samo za reko in ribiške stezice ob njej. Po tem delu doline je od Radencev do [[Damelj|Damlja]] speljana 12&amp;nbsp;km dolga in označena pešpot &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2006/Kolpa_pot_zlozenka_609.pdf |title=Najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do Damlja |accessdate=3. januar 2014 |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107010437/http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2006/Kolpa_pot_zlozenka_609.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Nekoliko se dolina razširi le pod [[Severin na Kupi|Severinom na Kolpi]] na hrvaški strani in pri [[Damelj|Damlju]] na slovenski strani, nato pa se ponovno stisne v ozek kanjon in odpre šele pri [[Učakovci]]h v [[Bela krajina|Beli krajini]].
[[slika:Kupa River aerial.jpg|thumb|300px|Meandri Kolpe pri Karlovcu]]
Pokrajina se tu odpre v širno Karlovško kotlino, h kateri geološko spada tudi Bela krajina, in počasi vstopamo v panonski del Slovenije. Površje je tu nižje in uravnano, vendar Kolpa nadaljuje svoj tok po ozki dolini, vrezani v okoliško uravnano in zakraselo površje, ki se nekoliko razširi le pri [[Vinica|Vinici]], v ostalem delu v njej ni prostora niti za naselja niti za cesto. Šele pri [[Griblje|Gribljah]] se dolina spet razširi v manjšo ravnino, na robu katere je mesto [[Metlika]], nekoliko niže pa reka vstopi na Hrvaško in nadaljuje svoj tok skozi nizko gričevnato pokrajino hrvaškega Pokolpja . Pri mestecu [[Ozalj]] se dolina ponovno razširi in reka teče v vse večjih vijugah proti vzhodu, dobi z desne kraško reko [[Dobra, Kolpa|Dobro]] in teče skozi [[Karlovec]], kjer se vanjo steka [[Korana (reka)|Korana]]. Naprej teče po večinoma gosto poseljeni dolini med nizkim gričevjem mimo [[Petrinja|Petrinje]] do [[Sisek|Siska]], malo pod mestom pa se pridruži [[Sava|Savi]].

== Hidronim in etimologija ==
Pri starogrškem geografu [[Strabon]]u se Kolpa imenuje {{jezik|grc|Κόλαπις}}, [[Plinij Starejši]] jo omenja kot Colapis, vendar izvor imena ni poznan. Po mnenju etimologov naj bi sedanje ime reke nastalo iz romanskega imena Colpe, ki pa je nedvomno predromanskega izvora. Ime reke se v srednjeveških in poznejših virih pojavlja v številnih različicah, mdr. Culpa (799), ad Gulpam (892), Cupa (1209), de Culpa (1284), Cuppa (1423) itd.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=273–274}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=196}}&lt;/ref&gt;

== Hidrogeografija ==
[[Slika:Kolpa_metlika_hidrogram.png|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Kolpe pri [[Metlika|Metliki]]&lt;br /&gt;v obdobju 1971–2000 &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot; /&gt;]]
Kolpa ima v celotnem toku izrazit dinarski tip dežno-snežnega režima z le malenkost nižjim viškom pretokov v spomladanskih (marec–april) kot pozno jeseni (oktober–december); prvi višek je posledica taljenja snega in deloma spomladanskih deževij, jesenski višek povzročajo obilna jesenska deževja. Avgustovski nižek je veliko izrazitejši kot zimski, saj imamo na dinarskem krasu tudi v zimskih mesecih pogosto dež, deloma pa je to posledica kraške [[retinenca|retinence]], zaradi katere se v kraškem podzemlju zadrži precejšen delež vode od jesenskih deževij in le počasi odteka v površinske vode. Ob nizkih poletnih pretokih se Kolpa zlasti v Beli krajini ogreje do prijetnih kopalnih temperatur (prek 25&amp;nbsp;°C) in tudi v zgornjem toku do 24&amp;nbsp;°C.

Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Kolpe v obdobju 1971–2000 (m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s) &lt;ref name=&quot;vodna-bilanca&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://klima.hr/razno/zanimljivosti/sdv09.pdf|title=Vode koje nas povezuju|page=5|language=hr|accessdate=30. december 2013|archive-date=2012-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120511143912/http://klima.hr/razno/zanimljivosti/sdv09.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!!
|-
|Petrina || 1,6 (14.10.1985)|| 658 (7.12.1976)|| 25,8
|-
|Radenci II || 2,4 (31.7.1983)|| 949 (7.12.1976)|| 50,7
|-
|Metlika || 4,6 (1.8.1983)|| 1116 (25.9.1979)|| 71,0
|-
|Farkašić || 13,6 (?)|| 1631 (? 1974)|| 195
|-
|}

[[Slika:KupaCro.JPG|sličica|desno|300px|Kolpa v spodnjem toku]]
Kolpa je v zgornjem in srednjem toku deloma kraška in deloma 'navadna', nekraška reka. Del njenega povirja je namreč v neprepustnih permskih skrilavih glinavcih in peščenjakih, na katerih se je razvila površinska rečna mreža, večji del porečja pa je kraški in brez površinskih voda. Površinski vodotoki se zelo hitro odzovejo na močne padavine, vendar je struga Kolpe dovolj velika, oziroma njena dolina tako ozka, da niti ni veliko možnosti za razlivanje vode. Vode v krasu se zaradi kraške [[retinenca|retinence]] počasneje odzovejo na padavine, tako da poplave ob Kolpi niso zelo pogoste. Kljub temu se lahko višina Kolpe ob poplavah dvigne za več metrov, zaradi česar so bili nekdanji mlini ob reki zgrajeni v nadstropje.&lt;ref name=&quot;plut&quot;&gt;{{navedi enciklopedijo |last=Plut |first=Dušan |year=1986 |title=Geografske značilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v zgornjem Pokolpju|encyclopedia=Geografski zbornik, 25|pages=125–155}}&lt;/ref&gt;

Obilne padavine na dinarski gorski pregradi (več kot 2000&amp;nbsp;mm letno) omogočajo velik [[specifični odtok]], ki znaša na vodomerni postaji Petrina 55,3 l/s/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, dolvodno pa se zaradi manjše količine padavin v Beli krajini (1200–1400&amp;nbsp;mm) ter nižjega in položnejšega površja zmanjša na 25,1 l/s/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; (vodomerna postaja Metlika).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls |title=Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971 - 2000 po hidrometričnih zaledjih |work=Vodna bilanca Slovenije 1971-2000 |publisher=Agencija RS za okolje}}&lt;/ref&gt;

V zgornjem toku so poplave omejene na ozek pas nižjega sveta ob Kolpi, kjer lahko poplavijo lokalne ceste ali najbližje hiše, vendar večje škode ne povzročajo. Nekoliko širše poplavno območje je ob Kolpi v Beli krajini, in sicer med Gribljami in Primostkom ter na hrvaški strani med vasema Pravutina in Zaluka Lipnička ter pri Metliki med Križevsko vasjo in Bubnjarci.&lt;ref name=&quot;plut&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Natek |first2=Karel |last3=Zorn |first3=Matija| year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=123 |location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}&lt;/ref&gt;

Povsem drugačna je Kolpa v spodnjem toku, kjer poplave pogosto ogrožajo [[Karlovec]] in [[Sisek]] ter druga naselja ob reki. Karlovec je nazadnje doživel katastrofalne poplave leta 1939, Kolpa s pritoki je poplavljala tudi v letih 1939, 1966, 1972, 1974, 1996, 1998, 2001, 2005, 2010, 2012 in kar dvakrat v letu 2013 (od 21. do 24. januarja in od 12. do 14. novembra). Po hudih poplavah leta 1966 so v letih 1970–1983 zgradili 22&amp;nbsp;km dolg razbremenilni kanal Kolpa–Kolpa (hrv. Kupa–Kupa) med Brodarci in Donjo Kupčino, ki naj bi ob največjih poplavah prevzel približno polovico Kolpine vode in s tem bistveno zmanjšal vodostaj Kolpe v Karlovcu. Del poplavne vode bi iz razbremenilnika spuščali v retenzijski bazen Kupčina, saj je ob takšnih poplavah potrebno zmanjšati pretok Kolpe tudi pri Sisku. To mesto je najbolj ogroženo, kadar hkrati narasteta Sava in Kolpa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://karlovac.hr/download.aspx?f=dokumenti%2FClanci%2FKarlovac-prezentacija.pdf|title=Zaštita od poplava grada Karlovca|language=hr|accessdate=2. januar 2014|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304212344/http://karlovac.hr/download.aspx?f=dokumenti%2FClanci%2FKarlovac-prezentacija.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kakovost vode ==
Po podatkih ARSO je bila Kolpa leta 2009 in 2010 v zelo dobrem (na odseku Osilnica–Petrina), zmerno dobrem (na odseku Petrina–Primostek) in dobrem kemijskem stanju (odsek Primostek–Kamanje). Tudi ekološko stanje Kolpe je bilo na odvzemnem mestu Radenci v teh letih zelo dobro.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf |title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010| publisher=ARSO |page=35| year=2012 |accessdate=2. januar 2014}}&lt;/ref&gt;

Kolpa je v poletnih mesecih vse bolj priljubljena za kopanje in druge športe na vodi. Rezultati meritev kakovosti kopalnih voda so za celoten tok reke od Osilnice do Podzemlja v letih 2010–2012 pokazali, da je bila voda v skladu s predpisi, čeprav je bila kakovost vode v letu 2012 nekoliko slabša kot v predhodnih letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/KV%202012%20SLO%20splet%20V2.pdf |title=Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na kopalnih območjih v Sloveniji v letu 2012 | publisher=ARSO |page=20 |year=2013 |accessdate=2. januar 2014}}&lt;/ref&gt; Podobno stanje je bilo tudi poleti 2013, kljub izjemno visokim temperaturam in majhnemu pretoku Kolpe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://arso.maps.arcgis.com/apps/instant/sidebar/index.html?appid=5f009cf36eca4d91bf5e820f0c2abc53|title=Kakovost kopalnih voda 2013|publisher=ARSO|accessdate=2. januar 2014|archive-date=2014-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140107024322/http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/amp/kopalne_vode_K.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tudi za življenje rib je kakovost vode v Kolpi razmeroma dobra, čeprav na celotnem toku od Osilnice do Božakovega še vedno ne dosega priporočene kakovosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo%20RIBE%202012_SPLET.pdf|last=Sodja |first=Edita |year=2013 |title=Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib v Sloveniji v letu 2012 |publisher=ARSO, |page=26|accessdate=2. januar 2014}}&lt;/ref&gt;

== Ljudje in reka ==
[[Slika:Valley of Kolpa river (49511580216).jpg|sličica|Kolpa ob slovensko-hrvaški meji]]
[[Slika:Mlin Pobrežje.jpg|sličica|Pregrada in mlin v [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežju]]]]
Reka Kolpa in njeni pritoki so bili zlasti v zgornjem toku nekoč zelo pomemben vir energije, saj je v obdobju od okoli 1880 do 1980 na njih delovalo kar 192 obratov na vodni pogon, od tega 67 na Kolpi, 36 na Čabranki in njenih pritokih ter 22 na Lahinji in pritokih. Največ je bilo mlinov (147), ostalo so bile žage (39) in drugi obrati (kovačnice).&lt;ref name=&quot;plut&quot; /&gt; Vodni obrati so začeli propadati že kmalu po prvi svetovni vojni, posebno mlini, ki so bili večinoma majhni in v lasti ene ali dveh kmetij. Večji mlini so bili samo na Vinici, v Pobrežju in Krasincu. Leta 1984 je stalno ali občasno delovalo še 24 vodnih obratov (12 žag, 11 mlinov in kovačnica na Čabranki).&lt;ref name=&quot;plut&quot; /&gt; Zdaj so skoraj vsi vodni obrati utihnili, večina jih je prepuščena propadanju, nekatere so si lastniki spremenili v vikende, dva sta zavarovana kot kulturna spomenika lokalnega pomena, in sicer mlin v Bregu pri Sinjem Vrhu ter Kuzmin mlin in žaga v Pobrežju, ki občasno še vedno delujeta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=2. januar 2014}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Kolpa-Prelesje.JPG|thumb|Jez na Kolpi pri vasi [[Prelesje]]]]
Ker je imela Kolpa večino leta dovolj vode, niso bili potrebni zahtevnejši posegi v rečno strugo. Dovolj je bila nizka pregrada (domače ime ''slap'') iz večjih kamnov diagonalno na smer vodnega toka, ki je odvajala le majhen delež vode po kratkem kanalu do mlinskih koles. Teh nizkih pregrad je bilo na reki 65; na dveh sta bila vodna obrata na obeh bregovih, ob 19 pregradah pa sta hkrati delovala žaga in mlin. Pregrade so bile nizke, visoke le 1–1,5 m, le betoniran jez v Prelesju je visok 3 m.&lt;ref name=&quot;plut&quot; /&gt;

Kljub določenim potencialom za pretvorbo nekdanjih vodnih obratov v male hidroelektrarne teh zaenkrat ob Kolpi in njenih pritokih ni veliko (po ena na Mirtoviškem in Dolenjem potoku). Mala hidroelektrarna na Mirtoviškem potoku je sporna z naravovarstvenega vidika. Slovenija nima interesa za energetsko izrabo Kolpe, nasprotno pa je Hrvaška na mejnem odseku razmišljala o možnostih gradnje petih večjih hidroelektrarn z močjo 10–100 MW (Kupari, Dol, Severin, Prilišće in Stankovci) ter treh manjših hidroelektrarn z močjo do 10 MW (Kočići, Otok in Božakovo). Te zamisli so v popolnem nasprotju z načrti slovenske strani in tudi z varstvom narave na Hrvaškem, saj bo celotna Kolpa vključena v varstvena območja Natura 2000, del tega območja na naši strani pa je že zavarovan kot krajinski park, pripravlja se tudi še razglasitev regijskega parka Kočevsko–Kolpa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rc-nm.si/Regionalnirazvoj/Regionalnazasnovaprostorskegarazvoja.aspx |title=Dopolnitev 1. faze RZPR za JV Slovenijo |accessdate=2. januar 2014 |archive-date=2013-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130429171852/http://www.rc-nm.si/Regionalnirazvoj/Regionalnazasnovaprostorskegarazvoja.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Na spodnjem toku Kolpe delujeta danes dve mali hidroelektrarni v [[Ozalj]]u, in sicer starejša Ozalj 1 (imenovana Munjara; zgrajena leta 1908) z instalirano močjo 3,3 MW ter leta 1952 zgrajena MHE Ozalj 2 z instalirano močjo 2,2 MW. V načrtu je še gradnja MHE Brodarci na pregradi na začetku razbremenilnega kanala Kolpa–Kolpa s predvideno instalirano močjo 9,3 MW.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kaportal.hr/he-brodarci-studija-zahvata|title=Studija izgradnje male HE u Brodarcima od danas na javnom uvidu, javno izlaganje u petak|language=hr|accessdate=2. januar 2014|archive-date=2014-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140107014948/http://kaportal.hr/he-brodarci-studija-zahvata|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na spodnjem toku Kolpe je bil v 18. in 19. stoletju pomemben ladijski promet vse do Karlovca. Ladje z nosilnostjo 400–600 t so vozile predvsem žito, les in gradbeni material, običajno so jih vlekli konji. V Karlovcu so bila tri pristanišča, v katerih so blago pretovarjali na vozove in ga odvažali proti Reki, Senju in tudi Trstu. Z izgradnjo železniških prog Zidani Most–Zagreb–Sisek (1862) in Zagreb–Reka (1873) je plovba po Kolpi zamrla, danes poteka skromen tovorni promet samo od izliva v Savo do Siska (4&amp;nbsp;km).&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.matica-hrvatska-karlovac.hr/stapek.pdf |last=Štapek |first=Rudolf |year=2012 |title=Hidrografska obilježja Karlovačkog Pokuplja i Korduna |journal=Svjetlo. Časopis za kulturu, umjetnost i društvena zbivanja, 1–4 |page=62–92 |location=Karlovac |language=hr |accessdate=4. januar 2014 |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107014941/http://www.matica-hrvatska-karlovac.hr/stapek.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
 
Še nekaj let nazaj je bila dolina Kolpe samotna, redko poseljena in vanjo so zahajali predvsem ribiči in ljubitelji narave. V zadnjih letih je postal turizem pomembna dejavnost, predvsem v poletnih mesecih, ko lahko obiskovalci uživajo ob kopanju ali čolnarjenju po čisti in topli reki. V neposredni bližini reke je več urejenih kampov (v Gorenji Žagi, Dolu, Srednjih Radencih, Vinici, Adlešičih, Gribljah, Podzemlju, Primostku in Križevski vasi), turističnih kmetij in manjših prenočišč oziroma apartmajev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.kolpa-adventures.com/index.html |title=Kolpa-Adventures.com |accessdate=3. januar 2014 |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107025755/http://www.kolpa-adventures.com/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zelo pomemben je tudi športni ribolov, tako na slovenski kot hrvaški strani reke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenia.info/?ribolov=4248&amp;lng=1 |title=Kolpa |accessdate=3. januar 2014}}&lt;/ref&gt;

[[Evropska Unija]] sofinancira dva okoljevarstvena projekta v povezavi s Kolpo in s tem pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. V programu ''Curs Colapis'' sodelujejo vse tri belokranjske občine, Krajinski park Kolpa, turistično društvo [[Damelj]] in sosednje hrvaške občine [[Žakanje]], [[Kamanje]] in [[Netretić]]. V okviru projekta želijo urediti predvsem dostopna mesta za čolne in drugo infrastrukturo za rekreativno rabo Kolpe ter izboljšati prepoznavnost reke Kolpe kot turistične destinacije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.curscolapis.si/Sl/default.asp|title=Curs Colapis|accessdate=3. januar 2014|archive-date=2013-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227121951/http://www.curscolapis.si/Sl/default.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Drugi projekt je ''Viri življenja/Izvori života'' in je usmerjen v urejanje izvirov ter kalov s cilji ohranjanja ter oživitvijo naravnih in kulturnih virov tega območja, povečanje biotske raznovrstnosti (izviri in drugi vodni pojavi kot pomembni habitati) ter krepitev regionalne identitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.virizivljenja.si/default.asp?sif_co=1|title=Viri življenja/Izvori života|accessdate=3. januar 2014|archive-date=2014-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140107021358/http://www.virizivljenja.si/default.asp?sif_co=1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Varstvo narave ==
Slovenski del Kolpe je vzdolž celotnega toka po slovensko-hrvaški meji, od Osilnice do izpod Rakovca, vključena v varstveno območje [[Natura 2000]]. Zgornji del, od Osilnice do Otoka, je del območja Kočevsko–Kolpa &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_kocevsko_kolpa.pdf|title=Kočevsko–Kolpa, kjer šumijo stoletni gozdovi|accessdate=3. januar 2014|archive-date=2014-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140107024850/http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_kocevsko_kolpa.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, od tu naprej del območja Kolpa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_kolpa.pdf |title=Reka Kolpa – belokranjska krasotica |accessdate=3. januar 2014 |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107023619/http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_kolpa.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Z vstopom Hrvaške v EU bo v območje Natura 2000 vključena Kolpa v celotnem toku, od izvira do izliva v Savo pod Siskom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://natura2000.dzzp.hr/reportpublish/reportproxy.aspx?paramSITECODE=HR2000642 |title=Kupa |language=hr |accessdate=3. januar 2014 |archive-date=2014-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107011554/http://natura2000.dzzp.hr/reportpublish/reportproxy.aspx?paramSITECODE=HR2000642 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Reka Kolpa z bližnjimi območji in precejšnjim južnim delom Bele krajine je vključena v [[Krajinski park Kolpa]], ki ga je leta 1998 razglasila občina Črnomelj, od leta 2006 pa je zavarovano območje na državnem nivoju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200685&amp;stevilka=3707 |title=Uredba o Krajinskem parku Kolpa |accessdate=3. januar 2014}}&lt;/ref&gt; Meri 43,32&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in poleg slovenskega dela reke obsega naplavne ravnice ob reki, strma pobočja nad reko ter bližnje gozdove in kmetijske površine z naselji znotraj meja krajinskega parka. V načrtu je še ustanovitev regijskega parka Kočevsko–Kolpa; predvideno območje parka je sicer že vključeno v pripravo planskih dokumentih, vendar se pri ustanavljanju parka zaenkrat krepko zatika.

== Nadaljnje branje ==
* Accetto, Marko, (2008). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HDHUQH6 ''Floristične in vegetacijske zanimivosti ob vznožju previsne stene s spodmolom nad Ribjekom ob Kolpi'']. Hladnikia, 21, str. 3–17. Ljubljana.
* Bognar, Helena Ilona, Bognar, Andrija, (2010). [http://hrcak.srce.hr/file/84078 ''Historical development and politico-geographical characteristics of the border and borderland between the Republic of Croatia and Republic of Slovenia on Žumberak and in the Rivers Kupa and Čabranka Valley'']. Geoadria, 15, 1, str. 187–224. Zadar (v hrvaškem in angleškem jeziku).
* Božič, Dragan, (2001). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33WXRHGY ''Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi'']. Arheološki vestnik, 52, str. 181–198. Ljubljana.
* Bradeško, Marjan, (2007). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMOHYDIZ ''Poti nad dolino Kolpe'']. Priloga Planinskega vestnika 2007/10, 27 str. Ljubljana.
* Crkvenčić, Ivan, (1998). ''Some geographic features of a Croatian border region along the Croatian-Slovenian border (the Čabranka-Kupa valley)''. Acta Geographica Croatica, 33, 1, str. 73–83. Zagreb (v angleškem jeziku). 
* Dular, Andrej, (1991). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKSZZRQA ''Vasna knjiga Sodevci − vir za etnološko proučevanje vaške skupnosti'']. Etnolog (nova vrsta), 1, str. 175–182. Ljubljana.
* Kekuš, Milan, (1984). [http://hrcak.srce.hr/file/58690 ''Geomorfološke osobine doline Kupe između Karlovca i Siska'']. Hrvatski geografski glasnik, 46, 1, str. 21–50. Zagreb (v hrvaškem jeziku).
* Plut, Dušan, (1988). ''Belokranjske vode''. Dolenjski muzej, Novo mesto, 199 str. COBISS 4030976.
* Plut, Dušan (ur.), (2008). ''Bela krajina in Krajinski park Lahinja''. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 160 str. COBISS 242163968. ISBN 978-961-237-261-3.
* Plut, Dušan, Lampič, Barbara, Trobec, Tajan, (2013). [http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/12/e-geograff71.pdf ''Regionalni viri Slovenije. Vodni viri Bele krajine'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Zbirka E-GeograFF, 7), Ljubljana, 107 str. COBISS 268775424. ISBN 978-961-237-602-4 (pdf).
* Poboljšaj, Katja, (2000). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN3UZLRL ''Pomen gozda za ohranjanje biodiverzitete dvoživk (Amphibia) na območju načrtovanega regijskega parka Kočevsko-Kolpa'']. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63, str. 119–136. Ljubljana. 
* Povž, Meta, Šumer, Suzana, Budihna, Natalija, (1998). ''Ribe in raki Pokolpja. Razširjenost, biologija in ekologija sladkovodnih rib ter naravovarstvene smernice''. i2, Ljubljana, 95 str. COBISS 78803456. ISBN 961-90472-4-9.
* Sovinc, Andrej, (2009). ''Naučimo se prepoznati ptice v Krajinskem parku Kolpa. Priročnik za določitev 25 značilnih vrst ptic v Krajinskem parku Kolpa''. Krajinski park Kolpa, Adlešiči, 36 str. COBISS 250818560. 
* Šenoa, Milan, (2006). ''Rijeka Kupa i njezino porječje''. Gradska knjižnica Ivan Goran Kovačić, Karlovec, 94 str. COBISS 15758393. ISBN 953-6829-53-3 (v hrvaškem jeziku).

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;5&quot;&gt;
Slika:Izvir Kolpe.jpg|Kraški izvir Kolpe
Slika:Kupa, Brod na Kupi.JPG|Kolpa pod [[Brod na Kolpi|Brodom na Kolpi]]
Slika:Kolpa_kostel_dol.jpg|Dolina Kolpe med [[Kostel]]om in [[Dol, Kočevje|Dolom]]
Slika:Kolpa16.JPG|Poletno jutro na Kolpi ([[Vinica, Črnomelj|Vinica]])
Slika:Kolpa_marindol.jpg|Kolpa pri [[Marindol]]u
Slika:Kolpa_griblje.jpg|Kolpa pri [[Griblje|Gribljah]]
Slika:Kolpa17.JPG|Kopališče pri vasi [[Podzemelj]]
Slika:Wasserkraftwerk-Ozalj2.JPG|Hidroelektrarna [[Ozalj]]1 na Kolpi
Slika:Kupa-Karlovac.jpg|Kolpa v [[Karlovec|Karlovcu]]
Slika:Sisak, most.jpg|Kolpa v [[Sisek|Sisku]]
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
* [http://natura2000.dzzp.hr/natura Natura 2000 u Hrvatskoj]  (v hrvaškem jeziku)
* [http://www.kp-kolpa.si Krajinski park Kolpa]
* [http://www.kam.si/izleti/zgornja_kolpa_dezela_petra_klepca.html Turistična predstavitev doline reke Kolpe]
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/kolpa/ Televizijska oddaja RTV Slovenija o reki Kolpi]
* [http://www.dedi.si/dediscina/436-govori-ob-cabranki-in-zgornji-kolpi Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi]
* [http://www.osilnica.si/dezela-petra-klepca/ Dežela Petra Klepca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140107034302/http://www.osilnica.si/dezela-petra-klepca/ |date=2014-01-07 }}
* [http://www.info-kostel.si/page/default.asp Kostel – dežela vode] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140107022742/http://www.info-kostel.si/page/default.asp |date=2014-01-07 }}
* [http://www.td-damelj.si Turistično društvo Damelj]
* [http://www.belakrajina.si Bela krajina – turistična destinacija]
* [http://karlovac-touristinfo.hr/hr Karlovac – grad susreta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150811003339/http://karlovac-touristinfo.hr/hr |date=2015-08-11 }} (v hrvaškem jeziku)
* [http://www.tzkz.hr Turistička zajednica Karlovačke županije] (v hrvaškem jeziku)
* [http://www.sisakturist.com Sisak – grad hrvatskih pobjeda] (v hrvaškem jeziku)
* [http://www.arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda_samodejne.html ARSO Zadnji podatki hidroloških postaj]
* [http://reka-kolpa.si Reka Kolpa - Preveri temperaturo vode v krajih ob reki Kolpi]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Pritoki Kolpe}}
{{Pritoki Save}}
{{Hidrografija Slovenije}}
{{Hidrografija Hrvaške}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Reke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Mejne reke]]</text>
      <sha1>2amsqaq2hb7rz0u8j77oiebl8jxkj2e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojne v nekdanji Jugoslaviji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16670</id>
    <revision>
      <id>6772481</id>
      <parentid>6746335</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:49:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39998" sha1="lbg1wp83qwkhggp3u0x92s8up5457kd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Vojne v nekdanji Jugoslaviji
|partof=
|image=[[Slika:Collage Yugoslav wars.jpg|300px]]
|caption=Prizori iz vojn v nekdanji Jugoslaviji.
|date=[[1991]]–[[2001]]
|place=[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina|Bosna]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Kosovo]], [[Makedonija]]
|casus=različne narodnosti, padec komunizma in medetnična trenja.
|territory=
|result=Nastanek novih neodvisnih držav.
|combatant1={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Bosnia and Herzegovina|1992}} [[Bosna in Hercegovina]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|20px]] [[Hrvaška republika Herceg Bosna]]&lt;br&gt;
{{flagicon|NATO}} [[NATO]]&lt;br&gt;
[[File:UCK KLA.svg|20px]] [[Osvobodilna vojska kosova]]&lt;br&gt;
[[File:Uck Nla logo.svg|20px]] [[Nacionalna osvobodilna vojska]]&lt;br&gt;
|combatant2={{flagicon|Jugoslavija}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]&lt;br&gt; 
[[File:Flag of Republika Srpska.svg|20px]] [[Republika srbska]]&lt;br&gt; 
[[File:Flag of Serbian Krajina (1991).svg|20px]] [[Srbska republika Krajina]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of AP Western Bosnia (1993-1995).svg|20px]] [[Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Makedonija}} [[Makedonija]]
|commander1=[[Milan Kučan]]&lt;br&gt; [[Franjo Tuđman]]&lt;br&gt; [[Alija Izetbegović]]&lt;br&gt; [[Hashim Thaci]]&lt;br&gt; [[Wesley Kanne Clark]]&lt;br&gt;  [[Javier Solana]]&lt;br&gt; [[Muhamet Xhemajli]]&lt;br&gt; [[Ridvan Chazimi-Leshi]]&lt;br&gt; [[Ali Ahmeti]]
|commander2=[[Slobodan Milošević]]&lt;br&gt; [[Veljko Kadijević]]&lt;br&gt; [[Radovan Karadžić]]&lt;br&gt; [[Ratko Mladić]]&lt;br&gt; [[Željko Ražnatović]]&lt;br&gt; [[Dragoljub Ojdanić]]&lt;br&gt; [[Svetozar Marjanović]]&lt;br&gt; [[Nebojša Pavković]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=
|casualties2=
|casualties3= okoli 140.000 mrtvih; več tisoč pogrešanih; več kot 1.000.000 ljudi je moralo zapustiti dom
|notes=
}}

'''Vojne v nekdanji Jugoslaviji''' so vse [[vojna|vojne]], ki so se zgodile na ozemlju bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] od leta [[1991]] do [[2001]]. V vojne je bilo vpletenih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna se je končala hitro v [[Slovenija|Sloveniji]], v drugih republikah, kot sta [[Hrvaška]] in [[Bosna in Hercegovina]], pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na [[Kosovo|Kosovu]], ki se je nato razširil na [[Makedonija|Makedonijo]], kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna.

Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžgalo spodbujanje nacionalizma ter trenja, zlasti med Hrvati in Srbi, kar so izkoristili (ali celo sami spodbujali) politiki tako na srbski kot hrvaški strani. Ključno pa je etnične konflikte razplamtela politika nekaterih srbskih politikov kot je zlasti [[Slobodan Milošević]], kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na [[Evropa|evropskih]] tleh po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].

Vojne so povzročile ogromno gospodarsko škodo. Veliko ljudi je bilo pregnanih s svojih domov, prišlo pa je tudi do množičnih pobojev skoraj na vseh v vojne vpletenih straneh. Zaradi nemogočih razmer je posredovala [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in na ozemlje bivše Jugoslavije poslala mirovne sile, da bi umirile strasti, vendar te pri svojem delu niso bile učinkovite. Nekoliko bolje so se izkazale le na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Makedonija|Makedoniji]].

Zaradi številnih vojnih zločinov je [[Evropska unija]] ustanovila [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]]  . Po drugi svetovni vojni in [[Nürnberški procesi|Nürnberških procesih]], kjer so sodili nacistom, je bilo to prvo mednarodno sodišče v Evropi, namenjeno sojenju vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je učinkovito opravilo svojo vlogo, saj so vsi obtoženci priprti. .Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra 2017, institucija pa je formalno prenehala obstajati 31. decembra istega leta .

== Kronologija dogodkov v Jugoslaviji ==
* 1968 - Študenti na [[Kosovo|Kosovu]] zahtevajo več pravic za Albance
* 1971 - Demonstracije na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
* 1974 - [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Nova jugoslovanska ustava]] vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic
* 1980 - [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Umre Josip Broz Tito]]
* 1981 - Začne se gospodarska kriza, na [[Kosovo|Kosovu]] pride do novih protestov. Albanci zahtevajo, da Kosovo postane republika
* 1989 - V Srbiji pride na oblast [[Slobodan Milošević]]
* 1990 - V Jugoslaviji so organizirane prve demokratične volitve po 2. svetovni vojni, na oblast pride srbska elita, ki želi preprečiti demokratične spremembe, vendar ji to spodleti. Slovenska in hrvaška novoizvoljena vlada ne skriva težnje po samostojni državi. Hrvaški Srbi začnejo upor proti novi hrvaški vladi.
* 1991 - [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Slovenija]] in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne [[desetdnevna vojna]]. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] se nato umakne iz  Slovenije in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za [[Vukovar]], [[Dubrovnik]] in [[Osijek]]
* 1992 - [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Vojna na Hrvaškem]] se razširi. [[Makedonija]] in [[Bosna]] razglasita neodvisnost. Začne se vojna v Bosni. [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1993 - Začne se vojna med Hrvaško in BiH. Med spopadi v [[Mostar]]ju Hrvati porušijo [[Mostarski most]].
* 1994 - Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1995 - V [[Srebrenica|Srebrenici]] pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operaciji [[Operacija Nevihta|Nevihta]] in [[Operacija Blisk|Blisk]]. [[NATO]] napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je [[Daytonski sporazum]].
* 1996 - Takrat mednarodno nepriznana [[Zvezna republika Jugoslavija]], ki je nastala na pogorišču nekdanje SFRJ, prizna Hrvaško in BiH
* 1998 - Na [[Kosovo|Kosovu]] pride do spopadov med Srbi in Albanci
* 1999 - NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu z bombardiranjem strateških ciljev na Kosovu, v Srbiji in Črni gori, pri čemer umirajo tudi nedolžni civilisti. Nadzor nad Kosovom prevzame OZN.
* 2000 - Slobodan Milošević izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Zvezne Republike Jugoslavije postane [[Vojislav Koštunica]].
* 2001 - V [[Makedonija|Makedoniji]] pride do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži
* 2002 - [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] aretirajo in ga izročijo [[Haško sodišče|Haaškemu sodišču]]
* 2003 - Zvezna Republika Jugoslavija se preimenuje v državo [[Srbija in Črna gora]]
* 2005 - [[Ante Gotovina|Anteja Gotovino]] aretirajo. Leta 2012 je haaško sodišče ugodilo pritožbi in sodbo na prvi stopnji razveljavilo.
* 2006 - [[Črna gora]] po referendumu razglasi neodvisnost od ZRJ ([[Srbija|Srbije]]). Razpade tretja jugoslovanska država.
* 2008 - [[Kosovo]] razglasi neodvisnost in državotvornost.
* 2008 - Srbske oblasti aretirajo [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Goran Hadžić|Gorana Hadžića]], zadnjega obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

==Vzroki za vojno==
[[Slika:Breakup of Yugoslavia.gif|thumb|right|300px|Jugoslavija pred razpadom.]]
Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen &quot;divji zahod&quot; Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava in trgovina z Orientom med zahodom in vzhodom. Zaradi teh razlogov je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime &quot;sod smodnika&quot;, saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi. V začetku dvajsetega stoletja so Balkan in območje bodoče Jugoslavije zaznamovale [[Prva svetovna vojna|prva]] in [[druga balkanska vojna]]. Največje spremembe je povzročila prva svetovna vojna, ki se je začela prav na Balkanu, zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu. Razpad večnacionalne Avstro-Ogrske je na Balkanu povzročil nastanek nove države [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki se je nato preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina je bila večnacionalna, v večini so jo sestavljali [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Črnogorci]], [[Bošnjaki]] in [[Makedonci]]. Vsi narodi so sprva podpirali nastanek nove t. i. južnoslovanske države, kjer bi bili vsi [[Južni Slovani|južnoslovanski]] narodi enakopravni  in bi si usodo krojili sami in ne evropske velesile. Začetno veselje pa je kmalu izginilo, saj so nadzor nad kraljevino v glavnem prevzeli Srbi, kar se je odražalo tudi v kasnejših obdobjih, saj je veliko Srbov vse tri Jugoslavije, ki so v 20. stoletju nastale v tem delu sveta, smatralo za razširjeno večnacionalno srbsko državo. To je skozi desetletja povzročalo huda politična in nacionalna trenja, katere je vlada v Beogradu uspela nadzorovati le z represijo. Prav zaradi teh notranjih trenj, skrajno birokratizirana in centralizirana kraljevina, ki je nastala po prvi svetovni vojni, nikoli ni delovala kot država vseh narodov v njej. Bilo je le vprašanje časa kdaj bo razpadla. Do razpada prve jugoslovanske države je prišlo po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]], aprila 1941. V skladu z dogovorom med [[Sile osi|silami osi]] in Hitlerjevimi usmeritvami so si državo razdelile: Italija, [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Madžarska]], [[Romunija]] , [[Bolgarija]] in NDH. Kmalu po zasedbi se je na posameznih območjih okupirane kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli navzkriž s [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja za oblast prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili tudi zavezniki, zato so jih tekom vojne, v skupnem boju proti nacistični Nemčiji, začeli oskrbovati. S tem se je njihova moč še dodatno povečala.Titu pa je s pomočjo komunistične ideologije, na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita in komunistov razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene in potlačene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu tudi na silo zatrti. V izogib novim sporom, je bilo leta 1973 z novo ustavo republikam podeljeno več pravic in samouprave, med drugim tudi pravica do samoodločbe. Leta 1980 je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto in Srbija je začela pridobivati na moči. S tem je prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem z Slovenijo in Hrvaško, kateri sta zahtevali večjo avtonomijo inkasneje tudi neodvisnost. Že tako napete razmere v državi, pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je postajalo vse bolj jasno, da bo tudi druga jugoslovanska država razpadla. Vprašanje je bilo le kdaj in kako se bo to zgodilo. Kakor danes priča zgodovina, se je to zgodilo na zelo krvav način.

==Vojna v Sloveniji==
{{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}}
[[Slika:Slovenian war map.jpg|thumb|right|300px|Glavne smeri napada JLA v desetdnevni vojni.]]
Potem ko so propadli vsi pogovori z jugoslovansko vlado v [[Beograd]]u o spremembi ustave, je Slovenija, 25. junija 1991, [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila samostojnost]]. Vlada v Beogradu, ki je bila pod močnim vplivom vojske in srbskega nacionalizma, je na razglasitev samostojnosti  Slovenije , reagirala zelo ostro. Na mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so poslali vojsko. Namen vojske je bil odrezati Slovenijo od zunanjega sveta ter z silo preprečiti njeno razdružitev od Jugoslavije. Prvi tanki [[JLA]] so se na slovenskih cestah pojavili še isti dan po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Naslednji dan, 26. junija, pa se je pokazala vsa razsežnost agresije vojske. JLA je imela v Sloveniji okoli 22.300 dobro opremljenih in oboroženih vojakov s podporo letalstva, nasproti njih pa je stalo 35.000 slabo oboroženih in opremljenih pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|slovenske teritorialne obrambe]] (TO) in 10.000 rezervnih pripadnikov takratne slovenske milice. V prvih dneh agresije so enote JLA zasedle večino mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Oklepno mehanizirana enota iz [[Vrhnika|Vrhnike]] pa je zasedla [[letališče Brnik]]. Hkrati so iz smeri Hrvaške proti [[Ljubljana|Ljubljani]] in mejnim prehodom začele prodirati oklepne kolone. Njihovo napredovanje je bilo zaradi cestnih barikad kmalu ustavljeno. Enote so ostale obkoljene daleč od svojih vojašnic. Pri preboju barikad je prišlo do ostrih spopadov z TO, v katerih so padle prve žrtve. JLA je poizkušala nekatere svoje enote rešiti z helikopterskimi desanti, ki pa so se prav tako ponesrečili. Pri tem sta bila sestreljena tudi dva helikopterja. Ker je TO kronično primanjkovalo orožja in opreme, so bila napadena in zavzeta številna vojaška skladišča. Jugoslovanska vojska pa ni ostala odrezana samo na terenu, ampak tudi v svojih lastnih vojašnicah. Izklopljena jim je bila voda in elektrika, zato je morála med vojaki, večinoma naborniki, začela hitro upadati. Mnogi so dezertirali. Ker tankovske enote niso dosegle svojega cilja, je vojska na pomoč poslala letalstvo, katero je raketiralo radijske oddajnike, cestne barikade, letališče Brnik in ne zelo ogroženo Termo elektrarno Šoštanj. Napadi so bili le deloma uspešni, stanje v armadi pa se je iz ure v uro slabšalo. Vsi poizkusi preboja iz smeri Hrvaške so zaradi močnega odpora teritorialcev propadli, večina mejnih prehodov na zunanjih mejah pa je padla v roke TO. Armadi, ki je bila obkoljena v svojih vojašnicah in tako izolirana od zunanjega sveta, ni preostalo drugega kot da sprejme premirje, ki ji je bilo ponujeno. V naslednjih dneh so se enote začele vračati v svoje vojašnice, pogajanja pa so bila prepuščena politikom. [[Brionska deklaracija|Na Brionih]] je bilo sklenjeno trajno premirje, določen pa je bil tudi trimesečni rok v katerem se mora JLA umakniti iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči iz 25. na 26. oktober 1991.

==Vojna na Hrvaškem==
{{glavni|Domovinska vojna}}
[[Slika:Croatian War 1991 Vukovar destroyed tank.jpg|thumb|right|250px|Uničen tank JLA med boji za Vukovar.]]
Hrvaška je svojo samostojnost razglasila istočasno s Slovenijo, nanjo pa je bila precej slabše pripravljena kot njena severna soseda. Na Hrvaškem je živelo veliko Srbov, ki so ostro nasprotovali odcepitvi in so začeli sami, ob izdatni podpori Srbije, organizirati oborožen odpor. Kot velik problem se je izkazala tudi oborožitev hrvaške teritorialne obrambe, ki jo je JLA v mesecih pred vojno skoraj popolnoma razorožila, poleg tega pa so bile enote JLA po dogodkih v Sloveniji že bolje pripravljene na vojaško posredovanje. Podobno kot v Sloveniji, je tudi na Hrvaškem armada ostala ujeta v vojašnicah, vendar ne za dolgo. Iz njih se je poizkušala prebiti s silo in pri tem je bilo veliko žrtev na obeh straneh. Zaradi razpada države so začeli armado množično zapuščati Makedonci in Albanci, tako so jo večinoma sestavljali le še Srbi, s čimer se je enotnost le-te povečala. 

Da bi armada zavarovala ostanke srbske Jugoslavije in srbsko prebivalstvo na hrvaškem, je v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na meji z Bosno in Srbijo začela z serijo ofenziv. Ofenzive so zaznamovali obsežni in krvavi spopadi za: [[Dubrovnik]], [[Gospić]], [[Šibenik]], [[Zadar]], [[Karlovec]], [[Sisek]], Slavonski Brod, [[Osijek]], [[Vinkovci|Vinkovce]] in [[Vukovar]]. Najbolj dramatično je postalo [[Bitka za Vukovar|obleganje Vukovarja]], ki je 18. novembra 1991, po 87 dneh obleganja, padel v srbske roke. Po končanem obleganju pa so srbske paravojaške enote v mestu in njegovi okolici izvajale vojne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki. Proti koncu leta 1991 se je po začetnem šoku moč hrvaške vojske izredno povečala, zato je ta začela prehajati v ofenzivo, s katero je osvobodila velik del zasedenega ozemlja, dosežki pa so bili vidni tudi v zunanjepolitičnem dogajanju, saj so Hrvaško kot samostojno državo priznale številne evropske države. Ob podpori tretjih držav so se začela prva mirovna pogajanja, ki pa niso prinesla trajnega miru, zato so se boji nadaljevali z vso silovitostjo. Decembra so Srbi v obmejnem pasu razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]], ki pa je razen Srbije ni priznala nobena druga država.
[[Slika:Muzej DR-crop.JPG|thumb|left|250px|Dubrovnik v plamenih.]]
Zaradi krvavih spopadov v [[Slavonija|Slavoniji]] in Dalmaciji ter priznanja Hrvaške kot samostojne in neodvisne države, je JLA izgubila legitimnost po vojaškem posredovanju, zato ji ni preostalo drugega, kot da je na zahtevo Združenih narodov 2. januarja 1992 podpisala premirje in se zavezala, da se umakne v Bosno in Hercegovino (BIH), kjer je še istega leta izbruhnil nov krvav konflikt. Izpraznjene položaje JLA so zasedli vojaki Republike Srbske Krajine, ki premirja niso spoštovali, zato so Združeni narodi na nemirna območja poslali enote UNPROFORJA, da bi ločile sprte strani. Preostanek leta 1992 so zaznamovali manjši spopadi, ki pa niso prinesli bistvenega napredka ne na eni ne na drugi strani.

Leto 1993 sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi; ''Operacija Maslenica'' in ''Operacija Medački žep''. Namen operacije Maslenica je bil osvoboditi območje okoli Maslenice in strateško pomemben most, ki je Zadar povezoval z [[Zagreb]]om. Operacija se je začela [[22. januar]]ja in je Srbe popolnoma presenetila. Po kratkem boju je hrvaška vojska ob podpori letalstva in mornarice prebila srbske obrambne položaje in zasedla strateško pomembne položaje okoli Zadra. V strahu, da bi Hrvati zasedli vso Srbsko Krajino so Srbi napadli skladišča orožja, ki jih je varoval UNPROFOR in se začeli bolj učinkovito upirati. Operacija je bila zaradi vedno večjih izgub v začetku februarja ustavljena. Razmere na tem bojišču, razen topniških obstreljevanj in manjših spopadov, so do maja 1995 ostale nespremenjene. V začetku septembra 1993 je bila v okolici Gospića sprožena nova ofenziva, s katero so Hrvati želeli preprečiti nenehno topniško obstreljevanje Gospića (Operacija Medački žep). Ofenziva je uspela, pri tem pa so hrvaške sile pod vodstvom Mirka Noraca in ostalih poveljujočih zagrešile številne vojne zločine nad srbskim prebivalstvom. Po ofenzivi se je hrvaška vojska umaknila, njihove položaje pa so zasedle sile UNPROFOR-ja.
[[Slika:Destruction of a tank.jpg|thumb|right|250px|Pripadnika hrvaške vojske se pripravljata za napad na srbski tank.]]
Med letoma 1992 in 1994 so bili Hrvati posredno vpleteni v še en konflikt, ki je potekal v BIH med tamkaj živečimi Hrvati in Bošnjaki. Spopadi so se končali februarja 1994 s podpisom premirja v Washingtonu, marca istega leta pa sta Hrvaška ter BIH sklenili zavezništvo v boju proti skupnemu sovražniku, vojski Republike Srbske in vojski Republike Srbske Krajine. To zavezništvo je hrvaški vojski omogočalo, da je lahko začela izvajati vojaške operacije v BIH. Najbolj odmevni sta bili operacija ''Zima 94'' in ''Cincar'' kjer sta hrvaška in bošnjaška vojska združili sile v boju proti združenima srbskima vojskama v oklici Kupresa, Dinare in Livna s čimer so želeli deloma obkoliti [[Knin]] in omejiti obleganje Bihaća, ki je potekalo že od junija 1992. Medtem se je obleganje tega mesta nadaljevalo z vso silovitostjo. Razmere so se nekoliko umirile šele, ko je Varnostni svet Združenih narodov odobril vojaško posredovanje zveze [[NATO]].

Zadnje leto vojne, 1995, sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi: ''[[Operacija Blisk]]'' in ''[[Operacija Nevihta]]''. S prvo je hrvaška vojska osvobodila velik del ozemlja okoli Okučanov v Slavoniji, hkrati pa je bila ta operacija nekakšen uvod v precej bolj obsežno ''Operacijo Nevihta''. Ta se je začela [[4. avgust]]a 1995, v njej je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, 350 tankov in 200 topov; nasproti njih pa je stala vojska Srbske republike Krajine s 40.000 vojaki 250 tanki in 250 topovi. Operacija, za katero pravijo, da je potekala po priročniku za bojevanje, je srbsko vojsko popolnoma presenetila, tako da je hrvaška vojska že prvi dan ofenzive prebila srbsko obrambno linijo in obkolila posamezne srbske enote ter tako hitro napredovala v notranjost Srbske republike Krajine. [[6. avgust|Šestega avgusta]] je bil osvobojen Knin, dva dni pozneje pa so bile, zaradi popolne hrvaške zmage in premirja, ustavljene vse vojaške operacije. Srbska vojska se je predala 9. avgusta, v tem času je v Srbijo in BIH pobegnilo okoli 150.000 Srbov. Mnogi, ki so ostali na svojih domovih, pa so postali žrtve vojnih zločinov. Vojna na Hrvaškem se je zaključila po podpisu [[Erdutski sporazum|Erdutskega]] in [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995.

==Vojna v Bosni in Hercegovini==
{{glavni|Vojna v Bosni in Hercegovini}}
[[Slika:Norsk Sisu fra NORLOGB.jpg|thumb|right|250px|Pripadniki UNPROFOR-ja v obleganem Sarajevu.]]
Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške, so začeli o samostojnosti resneje razmišljati tudi v BIH, zato so v ta namen pripravili referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za neodvisnost od Jugoslavije. Pri tem pa so se pojavile težave. BIH je bila multietnična republika, saj je poleg bošnjaškega prebivalstva (43%) tam živelo tudi veliko Srbov (31%) in Hrvatov (17%), ki se z razglasitvijo samostojne in neodvisne BIH niso strinjali, zato so tako Srbi kot tudi Hrvati razglasili svojo državo: [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] in hrvaško republiko Herceg-Bosno. Bosna in Hercegovina je svojo samostojnost in neodvisnost razglasila 1. marca 1992. Po predhodnem dogovoru se je JLA iz te republike umaknila bolj ali manj mirno, pri tem pa je večino težke oborožitve predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te enote niso izgubljale časa in so hitro zavzele območja z večinskim srbskim prebivalstvom, nato pa so se usmerili še na območja z manjšinskim srbskim prebivalstvom. Pri tem so se začeli pojavljati prvi vojni zločini, ki so jih tekom vojne izvajale vse tri v vojno vpletene strani.

Leto 1992 je bilo za bošnjaško vojsko težavno. Bili so slabo opremljeni in oboroženi. Poleg tega so se morali boriti na dveh frontah hkrati, proti vojski Republike Srbske in proti hrvaški vojski samooklicane Herceg-Bosne. Ker je bila država z vseh strani obkrožena s sovražnikom, jo je reševala le lastna industrija in kmetijstvo, ki pa nista mogla slediti potrebam prebivalstva in vojske, zato se je začelo pojavljati vsesplošno pomanjkanje in lakota. To je najbolj prišlo do izraza v [[Sarajevo|Sarajevu]], mestu ki je od začetka vojne pa vse do leta 1995 ostalo razdeljeno in obkoljeno z vojsko bosanskih Srbov. Večinski bošnjaški del mesta je bil obkoljen, medtem ko je manjši srbski del mesta bil povezan z ozemlji pod kontrolo srbske vojske. Iz bošnjaškega dela mesta ali v mesto samo, se je dalo priti le po dveh poteh: preko [[Letališče Sarajevo|sarajevskega letališča]], ki ga je nadzoroval UNPROFOR ali pa preko [[Sarajevski predor|podzemnega rova]] pod letališčem. Bošnjaški del mesta so že kmalu po izbruhu vojne obkolile srbske enote in ga začele neusmiljeno obstreljevati. Istočasno so bošnjaške enote obstreljevale z zunanje strani obroča dele mesta z srbskim prebivalstvom. Na obeh straneh so bili dejavni tudi [[Ostrostrelec|ostrostrelci]], ki so streljali na vse kar se je premikalo po mestnih ulicah. Prizaneseno ni bilo niti ženskam in otrokom. Med skoraj štiriletnimi boji je v mestu umrlo okoli 15.000 ljudi, ogromna je bila tudi gospodarska škoda, saj je v mestu bilo veliko stavb poškodovanih ali uničenih. Poleg Sarajeva, je do konca vojne ostalo oblegano tudi mesto Bihać. Mesto je bilo pod zaščito UNPROFOR-ja, tekom vojne so ga oblegale kar tri vojske: vojska Republike Srbske, vojska Srbske republike Krajine in vojska Avtonomne republike Zahodne Bosne.

[[Slika:Bombed mosque in Ahmici.jpg|thumb|left|250px|Uničena mošeja v Ahmićih.]]
Sredi leta 1993 si je bošnjaška vojska že nekoliko opomogla in se okrepila od začetnega šoka, zato je počasi prehajala v ofenzivo. To leto so predvsem zaznamovali boji s Hrvati v osrednji Bosni in v Hercegovini. Izjemno odmevni so bili ulični boji za strateško pomembna mesta, kot so Vitez, Novi Travnik, Gornji Vakuf in [[Mostar]]. Boji za Mostar so se začeli že junija 1992. Najprej je mesto obstreljevala JLA, po njenem umiku pa so položaje zasedli Hrvati. Ti so tekom vojne prevzeli zahodni del Mostarja in njegovo okolico, vzhodni del je ostal v bošnjaških rokah. Da bi Bošnjaki prekinili obleganje mesta, so septembra sprožili ''Operacijo Neretva 93'', ki pa je bila kmalu zatem prekinjena zaradi poročil o vojnih zločinih nad ujetniki in civilnim prebivalstvom. Da bi UNPROFOR zaščitil civilno prebivalstvo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 824 s katero je: Sarajevo, Goražde, [[Srebrenica|Srebrenico]], [[Tuzla|Tuzlo]], Žepo in Bihać razglasil za varna območja pod nadzorom Združenih narodov.

[[Slika:DaytonAgreement.jpg|thumb|right|250px|S podpisom Daytonskega sporazuma se je končala vojna v Bosni in na Hrvaškem.]]

Pomlad 1994 je za BIH prinesla veliko olajšanje, saj je bilo med hrvaško Herceg-Bosno in muslimanskim delom Bosne, sklenjeno trajno premirje kateremu je nato sledilo še vojaško zavezništvo s Hrvaško. Državi sta tako proti skupnemu sovražniku (Srbom) začeli izvajati usklajene vojaške operacije, ki so v kratkem času prinesle preobrat na bojišču. Preobrat v vojni je povzročila tudi granata, ki je 5. februarja 1994 na tržnici v Sarajevu ubila 68 in ranila 144 ljudi. Svetovna javnost je bila nad dogodkom zgrožena. Čeprav preiskave niso ugotovile, katera stran je granato izstrelila, je javnost zahtevala vojaško posredovanje mirovnih sil. Varnostni svet OZN je zahteval umik vsega težkega orožja okoli mesta. Grožnja mednarodne skupnosti je uspela saj je 12. februar minil mirno brez enega samega strela in ene same žrtve. 

Čeprav je bila celotna vojna v BIH izredno krvava, je bilo leto 1995 še toliko bolj. Leto so zaznamovale številne ofenzive, ki so naznanjale konec vojne. Julija je vojska Republike Srbske zasedla Srebrenico, ki je bila pod zaščito Združenih narodov. Od 8.000 muslimanskih vojakov in civilistov jih je srbska vojska [[Srebreniški pokol|umorila okoli polovico]], druga polovica pa je padla med boji v poskusih preboja proti Tuzli. Svetovna javnost je bila nad dogajanjem zgrožena, zato je NATO krepil število letalskih napadov na srbske položaje. Konec julija sta združeni vojski Hrvaške in BIH sprožili ''Operacijo Poletje 95'', kateri je nato avgusta sledila še ''[[Operacija Nevihta]]''. Ta operacija je predstavljala preobrat v vojni, saj je bila vojska Srbske Krajine med spopadi poražena. Operaciji Nevihta je sledilo še več manjših spopadov, dokler ni bil 21. novembra 1995 v Daytonu podpisan mirovni sporazum, ki je končal vojno v BIH in na Hrvaškem.

==Vojna na Kosovu==
{{glavni|Vojna na Kosovu}}

Tako kot drugje po Jugoslaviji, je na Kosovu začelo vreti že leta, oziroma že desetletja pred razpadom Jugoslavije. Nezadovoljstvo ljudi se je pojavilo tudi na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja s prihodom gospodarske krize in političnimi spremembami, ki jih je povzročila [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|smrt predsednika Jugoslavije Tita]]. Leta 1981 so [[Albanci]] na Kosovu zahtevali svojo republiko, s katero bi dobili več pravic. Protesti so bili bolj ali manj na silo zatrti. V drugi polovici osemdesetih let so se razmere na Kosovu zaradi srbskega nacionalizma znova poslabšale, zato sta morali posredovati policija in vojska. V začetku devetdesetih let, po izbruhu vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, so bile razmere na Kosovu bolj ali manj mirne, čeprav je Srbija Albancem drastično zmanjšala državljanske pravice (odpuščanje delavcev albanskega rodu, prepoved albanskega jezika, ukinjanje šol, večina podjetji je postala državna last, ...). Albanci so se na to odzvali z ustanovitvijo vzporednih državnih institucij, ni jim pa uspelo odpraviti brezposelnosti, ki se je dvignila na neverjetnih 80%. Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva je bil septembra 1991 izpeljan referendum o odcepitvi, ki ga je podprlo kar 90% Albancev, vendar se ni zgodilo nič, saj je Srbija referendum razglasila za neveljavnega. Istega leta je bila ustanovljena tudi OVK ([[Osvobodilna vojska Kosova]]), ki je zaradi napadov na Srbe in državne institucije kmalu pristala na seznamu terorističnih organizacij.
[[Slika:Aviano f-15.jpg|thumb|left|250px|[[Aviano]], lovsko letalo [[F-15]] se odpravlja na bojno nalogo nad Srbijo.]]
Prvi spopadi v tej nemirni pokrajini so se zgodili v začetku leta 1996, potem ko so albanski politiki izgubili vsakršno upanje, da bi spor rešili po politični poti. Napadi do takrat malo znane OVK na srbske varnostne sile in institucije, so v kratkem povzročili spiralo nasilja, ki mu ni bilo videti konca. Stvari so se še dodatno poslabšale zaradi kriznih razmer v sosednji [[Albanija|Albaniji]]. Srbska policija in varnostne sile so na vsako agresijo OVK odgovorile z še večjo agresijo, kar je imelo za posledico veliko civilnih žrtev. Ker se je zdelo, da se bo regija ponovno pogreznila v vojno, so Združeni narodi in [[ZDA]] zahtevali takojšnjo prekinitev ognja. Do tega ni prišlo, so pa ob pomoči [[Rusija|Rusije]] dosegli, da so na Kosovo prišli mednarodni opazovalci. Ti niso mogli kaj dosti pomagati, saj so se spopadi leta [[1998]] še bolj razširili in so po novem potekali v okolici vseh strateško pomembnih poti in mest. Spopadi so iz domov pregnali več kot 250.000 Albancev, ki so se povečini zatekli v Albanijo in Makedonijo. Ker se stvari niso umirile, je Varnostni svet Združenih narodov, konec septembra 1998 sprejel resolucijo, ki je predvidela zračne napade Natovih letal na srbske položaje in strateške cilje. Zastraševanje je uspelo, saj je bilo oktobra istega leta podpisano premirje, ki pa tudi ni zdržalo dolgo. Januarja in februarja [[1999]] se je nasilje ponovno začelo stopnjevati, vse pogostejši so postali uboji, ki so nato vodili do večjih spopadov in posameznih bombnih napadov. Sprti strani sta mir, pod pritiskom drugih držav, zopet poizkušali doseči z mirovnimi pogajanji, ki pa niso obrodila nobenega sadu, saj so se pogoji za obe strani zdeli preveč radikalni in zato nesprejemljivi. [[22. marec|Dvaindvajsetega marca]] 1999 so Kosovo začeli zapuščati zunanji opazovalci, kar je bil za Srbe znak, da se nekaj pripravlja. Po preostanku Jugoslavije (Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora) tako imenovane ZRJ, je bil sprožen preplah in izvedena popolna mobilizacija vojske. Dan pozneje je Richard Holdbrook javnost obvestil, da so mirovna pogajanja propadla in s tem so reševanje konflikta prepustili NATO-vim silam. Naslednji dan, 24. marca 1999 ob 19:00 so Natova letala začela z bombardiranjem vojaških objektov (takrat še) jugoslovanske vojske. Med marcem in junijem so Natova letala opravila več kot 38.000 bojnih nalog nad Srbijo, [[Črna gora|Črno goro]] in Kosovo. Sprva so bili cilji letalskih napadov vojaški objekti (vojašnice, skladišča orožja, vojaška letališča, ...), protiletalska obramba in srbski obrambni položaji. Kasneje, ko so uvideli da bombardiranja nimajo zaželenega učinka, pa so prešli še na t.i. objekte za večnamensko uporabo: mostove, železnico, ceste, RTV oddajnike, energetske objekte, ... Aprila je postalo jasno, da bombardiranja niso spravila Srbe na kolena, saj so postali še bolj enotni, politična moč Miloševića pa se je še povečala. Poleg tega je naraščala tudi kolateralna škoda (bomba na kitajsko veleposlaništvo in na konvoj albanskih beguncev ...). Zato so v NATU razmišljali tudi o kopenski operaciji, ki bi jo bilo treba izvesti še pred zimo, ko so ceste iz Albanije in Makedonije še prevozne. Ko je kazalo, da se bo konflikt sprevrgel v resen spopad z Natovimi silami, ki bi lahko imel globalne posledice, se je med sprte strani v zadnjem trenutku vmešala Rusija. Ta je, s pomočjo [[Finska|Finske]], od srbskega predsednika Miloševića zahtevala premirje in ga, ob zagotovilu da tja pridejo ruske mirovne sile, tudi dobila. Ponovno so se začela pogajanja in 3. julija je bilo podpisano trajno premirje. 10. julija so bile ustavljene vse letalske operacije enot NATO pakta. Dva dni kasneje pa so na Kosovo prišle mednarodne sile za zagotavljanje miru [[KAFOR]]. V skladu z mirovnim sporazumom so se morale iz Kosova umakniti vse enote srbske vojske in policije, državne ustanove pa so morali predati predstavnikom mednarodnih sil. 

[[17. februar|Sedemnajstega februarja]] [[2008]] je Kosovo razglasilo samostojnost in neodvisnost. Kljub temu mednarodne enote za zagotavljanje miru, KAFOR ostajajo tam. Sporom med Albanci in Srbi namreč ni videti konca, saj se Srbi niso sprijaznili z izgubo Kosova.

==Vojna v Makedoniji==
{{glavni|Makedonska državljanska vojna}}
[[Slika:2001 Macedonia insurgency hr.svg|thumb|right|300px|Zemljevid spopadov v Makedoniji.]]
Makedonija je bila edina republika, ki je Jugoslavijo zapustila brez vojne in brez večjih političnih pretresov, zato je že od samega začetka veljala za stabilno državo. Tako je ostalo večino devetdesetih let dvajsetega stoletja, dokler se razmere v regiji zaradi vojne na Kosovu, niso nenadoma spremenile. V Makedoniji je živelo okoli 23% Albancev, ki so živeli večinoma na severu, na meji s Kosovom. V nasprotju s svojimi severnimi sosedi (Srbijo), so imeli Albanci v Makedoniji dobro urejene manjšinske pravice, njihovi predstavniki pa so bili zastopani tudi v makedonskem parlamentu. Zato se je marsikateri spor lahko rešil s pogajanji. Kljub temu se je med Albanci začelo širiti separatistično mišljenje, ki se je s prihodom albanskih beguncev in upornikov iz Kosova, leta 1999 še okrepilo. Med letoma 1998 in 1999 je v Makedonijo pribežalo 360.000 albanskih beguncev, kar je imelo za makedonsko gospodarstvo katastrofalne posledice, saj država ni zmogla oskrbeti tako veliko število ljudi. Spremenilo se je tudi razmerje v etnični sestavi Makedonije. Kot velik problem se je izkazala tudi izredno porozna makedonsko-kosovska meja, preko katere so Albanci tovorili orožje in opremo za boj proti Srbom na Kosovu, mejo pa so večkrat prehajali tudi pripadniki OVK [[Osvobodilna vojska Kosova|(Osvobodilna vojska Kosova]]). Makedonija je mednarodno skupnost več let zaman opozarjala na nevzdržne varnostne razmere in nevarnost širjenja spopadov na svoje ozemlje. Ker ni dobila pomoči, je na mejo poslala vojsko. Konec leta 1999 in v začetku leta 2000 je bilo le še vprašanje časa kdaj bo počil prvi strel s katerim se bo začel nov krvav konflikt na Balkanu. Do prvega večjega incidenta je prišlo januarja 2001, ko so oboroženi Albanci napadli neko policijsko postajo v bližini Tetova. V napadu je umrl en policist, trije pa so bili ranjeni. Odgovornost za napad je prevzela v Makedoniji delujoča albanska Nacionalna osvobodilna vojska (NOV). Kasneje se je izkazalo da je bilo v organizaciji veliko pripadnikov OVK. Kmalu zatem so med OVK in makedonskimi varnostnimi silami izbruhnili prvi večji spopadi. OVK je bila v spopadih kmalu premagana, zato je preko meje pobegnila na Kosovo. Makedonija je potem NATO obtožila, da niso naredili nič za razorožitev Albancev in zaščito kosovsko-makedonske meje. Marca so se pripadniki OVK vrnili v Makedonijo in zasedli hribe okoli Tetova, nato pa z vso silo začeli napadati makedonske varnostne sile v mestu. Ker pogajanja o premirju niso uspela je makedonska vojska 18. marca izvedla mobilizacijo rezervistov, tej je 25. marca sledila še ofenziva na položaje OVK. Po dvodnevnih srditih bojih je OVK zapustila položaje in preko meje zopet pobegnila nazaj na Kosovo. Prvi ofenzivi je sledila še druga, v kateri so makedonske varnostne sile očistile področja severno od [[Skopje|Skopja]] in Tetova, operacija je bila ustavljena 31. marca 2001. Čeprav so makedonske varnostne sile zmagale v tej vojni, se varnostne razmere še dolgo časa niso povsem umirile, saj je neprestano prihajalo do manjših incidentov in napadov iz zasede. Spopadi so se prenehali šele s podpisom ohridskega sporazuma 13. avgusta 2001. Makedoncem je bil vsiljen separativni mir, s katerim so Albanci v Makedoniji dobili še več pravic in avtonomije.

==Glej tudi==
* [[balkanski vojni]]
* [[prva svetovna vojna]]
* [[druga svetovna vojna]]

==Zunanje povezave==
'''(v angleščini)'''
*[http://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552526 Video on the Conflict in the Former Yugoslavia] from the [https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494/browse?type=title Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives]
*Bora Radović: [http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf Jugoslovenski ratovi 1991–1999 i neke od njihovih društvenih posledica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304220222/http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf |date=2016-03-04 }}.
*[http://www.historyguy.com/balkan_war_third.htm Information and links on the Third Balkan War (1991–2001)]
*Wiebes, Cees. Intelligence and the War in Bosnia 1992–1995, Publisher: Lit Verlag, 2003
*http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }}
*Dr. R. Craig Nation. [http://www.strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/00117.pdf &quot;War in the Balkans 1991–2002.&quot;]
*[http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf &quot;Yugoslavia: the outworn structure&quot; (CIA) Report from November 1970] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121015181230/http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf |date=2012-10-15 }}
*[http://youtube.com/watch?v=WkO7aqbTQuM&amp;mode=related&amp;search=/ Operation Storm]
*Strategic Studies Institute, 2002, ISBN 1-58487-134-2

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Vojaška zgodovina Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji|*]]
[[Kategorija:Vojne Slovenije]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Bosne in Hercegovine]]
[[Kategorija:Vojne Makedonije]]
[[Kategorija:Vojne Zvezne republike Jugoslavije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lbg1wp83qwkhggp3u0x92s8up5457kd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Turjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>20102</id>
    <revision>
      <id>6772661</id>
      <parentid>6772134</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:51:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>novejša fotografija (po prenovi)</comment>
      <origin>6772661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12746" sha1="kippgddmz4mkert80sllulk0hm4owne" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Turjak
| image = Grad Turjak september 2026.jpg
| caption = Turjaški grad
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = [[Turjak]] 
| area =
| built = 
| architect = 
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname = Turjak - Grad Turjak  
| designation1_date =  6. oktober 1999 
| designation1_number = 790&lt;ref&gt;{{RKD|790}}&lt;/ref&gt;
| designation2 = NSDP
| designation2_offname = Turjak - Območje gradu Turjak  
| designation2_date =  6. oktober 1999 
| designation2_number = 8774&lt;ref&gt;{{RKD|8774}}&lt;/ref&gt;
| občina = Velike Lašče
}}
'''Grad Turjak''' ([[nemščina|nemško]] ''Burg Ursperg'', pozneje ''Schloss Auersperg'') stoji na razglednem robu vasi [[Turjak]] v [[občina Velike Lašče|občini Velike Lašče]], okrog 20&amp;nbsp;km južno oz. jugovzhodno od [[Ljubljana|Ljubljane]]. [[Grad]] ima burno [[zgodovina|zgodovino]], njegovo ime, kot tudi ime kraja [[Turjak]], izhaja iz imena izumrlega [[Govedo|goveda]] [[tur (govedo)|tur]], ki ga imajo grofje [[Turjaški]]  ali Auerspergi v svojem [[Grb|grbu]]. Na vzhodni strani gradu je v mogočni volovski stolp, bastijo, vzidana kamnita plošča, katere napis govori o srednjeveški in renesančni zgodovini gradu. Poleg besedila so v ploščo vklesani grbi in podoba tura, ki je bil včasih [[pozlatitev|pozlačen]]. Napis se v originalu glasi:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|&lt;small&gt;ANNO DOMINI 1067 IAR IST&lt;br /&gt;
AVRSPERG DVRCH HERN CONRAT&lt;br /&gt;
VON AVRSPERG ANGEFANGEN&lt;br /&gt;
PAVN NACHMALS DVRCH DEN ERT&lt;br /&gt;
PVDEM IM 1511 IAR ZERSCHVT&lt;br /&gt;
ABER DVRCH MICH TROIAN VON&lt;br /&gt;
AVRSPERG OBRISTN ERB CAMRER&lt;br /&gt;
IN CRAIN VNMD DER WIDISCHEN&lt;br /&gt;
MARK IN GRVND&lt;br /&gt;
ABGESPROCEHN VND VON NEVEN ANGEFANGEN ZV&lt;br /&gt;
PAVEN IM 1520 IAR&lt;br /&gt;&lt;/small&gt;
|}
ali slovensko:&lt;br /&gt;Leta Gospodovega 1067 je&lt;br /&gt;Turjak začel graditi gospod Konrad&lt;br /&gt;Turjaški. Po potresu 1511 je bil razsut,&lt;br /&gt;toda jaz, Trojan Turjaški, dedni višji&lt;br /&gt;komornik Kranjske in Slovenske&lt;br /&gt;marke, sem ga do temeljev&lt;br /&gt;podrl in začel&lt;br /&gt;graditi na novo v letu 1520.

== Etimologija ==
Izvor imena gradu je negotov: lokalna tradicija pravi, da izhaja od izumrlega divjega goveda ''[[tur (govedo)|tur]]''. Bolj verjetno gre za napako pri interpretaciji imena ustanoviteljev, vitezov Ursberg ali Auersperg. Podobnost s Turriacom v Italiji, znan tudi kot Turjak v slovenskem jeziku, velja za naključje.

== Zgodovina ==
Prvi grad je bil zgrajen na mestu že v poznem 11. stoletju, ki so ga zgradili vitezi (kasneje grofje) [[Auerspergi|von Auersperg]]. Morda je obstajal že od leta 1062, leto ko se prvič omenja družina (posebej Konrad von Auersperg). Leta 1140 je bil uničen in zažgan v času bojev za dedovanje med dediči Pilgramom II. von Auerspergom, njegovim sinom Pilgramom IV. in njegovim zetom Ottom von Ortenburgom. Grad je bil v lasti Pilgrama IV., ki ga je uničil.

Leta 1190 ga je obnovil grof Adolf II. von Auersperg, katerega sin Otto se je zapletel v vojno s plemiškimi družinami von Görtz, Ortenburg in oglejskim patriarhatom, in grad je bil ponovno uničen. Po tem je bila lokacija prvih dveh gradov opuščena v prid sedanje.

[[Image:Turjak-Valvasor.jpg|thumb|Grad Turjak, 1689 gravura v ''Slavi vojvodine Kranjske'']]
Sedanji grad je bil prvič omenjen leta 1220. Leta 1270 sta ga Peter in Wolfgang von Auersperg prodala drugi veji družine, da bi ga nazaj kupil Baltazar von Auersperg, kancler [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. V 14. stoletju so bili lastniki Auerspergi: Gerhard (1317) in bratje Friederich, Volkard in Herward. Grad je bil močno uničen v velikem [[potres]]u leta 1511, vendar je bil obnovljen in andgrajen. Lastniki so ga uspešno obranili v času kmečkih uporov leta 1515, ko je propadlo več drugih gradov v regiji. Bolj resen izziv so predstavljali [[Turški vpadi|napadi Turkov (Osmanov)]] leta 1491 in 1528, vendar so napade obakrat odbili.

Auerspergi so sloveli kot sposobni vojaški voditelji; Ivan Turjaški je padel v [[Drugo obleganje Dunaja|bitki pri Dunaju]] leta 1529, [[Herbard VIII. Turjaški|Herbard Turjaški]] je umrl pri Budačkem leta 1575, medtem ko je [[Andrej Turjaški]], »kranjski Ahil«, vodil koroške in kranjske sile v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] in prispeval k odločilni zmagi nad Turki 22. junija 1593.

[[Image:Grad Turjak1-Valvasor.jpg|thumb|left|275px|Grad Turjak, 1689 gravura v ''Slavi vojvodine Kranjske'']]
V 16. stoletju so bili Auerspergi močni podporniki [[protestantizem|protestantizma]] v Sloveniji. Glavna slovenska protestantska voditelja [[Primož Trubar]] in [[Jurij Dalmatin]] sta imela zatočišče na gradu in v tem času delala na prvem prevodu [[Biblija|Svetega pisma]] v [[slovenščina|slovenščino]]. Grofje so ju tudi finančno podpirali pri projektu tiskanja prvih slovenskih knjig.

V 17. stoletju sta bila turjaška gospodarja Johan Andreas von Auersperg in Wolf Engelbert von Auersperg, zadnja je opisal zgodovinar [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]], kar je potrjeno na dveh jedkanicah v &quot;[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]&quot; iz leta 1689, s podobo, razprto na dveh straneh.

Njegov sin in naslednik Adam Anton Siegfried je leta 1739 (v letu svoje smrti) vzpostavil [[fidejkomis]] ali določilo v oporoki, vključno z gospostvom Turjak, gospodarstvu Nadlischegg v [[Mokronog]]u in [[Turjaška palača|Turjaško (ali Auersperško) palačo]] &lt;ref&gt;[http://www.mestnimuzej.si/stran/index.php?mode=showevent&amp;submode=singular&amp;id=54&amp;lang=en&amp;CLBSID=ob4kee9st7gi4jqo140rgd7c81 Ljubljana City Museum]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; v Ljubljani. Nasledil ga je najstarejši sin Adolf Engelbert Ignaz, ki je umrl leta 1768. 20. maja 1769 je lastništvo zemljišča prešlo na njegovo vdovo Elizabeto (rojeno Lichtenberg), medtem ko je fidejkomis šel njegovemu svaku Josefu Marii.

Po njegovi smrti 24. decembra 1805, so fidejkomis posesti prešle na Johanna Paula Aloisa in nato na grofa Josefa von Auersperga, ki jih je imel vse do svoje smrti 12. oktobra 1883, ko ga je nasledil njegov sin grof Leo von Auersperg. Med letoma 1916 in 1931 je bil lastnik fidejkomisa Leov sin Herward, ki ga je nasledil njegov sin, prav tako imenovan Herward.
[[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|sličica|Grad Turjak v plamenih]]
19. septembra 1943 so grad zasedli [[partizani]] Prešernove brigade po hudi bitki s pripadniki sodelavcev italijanskih okupacijskih sil, [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistične milice]]. Približno petsto so jih zajeli in zaprli. Večinoma so postali tarča maščevanja; nekatere so izpustili, drugi sodili v Kočevju. Grad je bil v bitki hudo poškodovan; kasneje so ga še požgali. Razrušen je ostal več let.   

Po drugi svetovni vojni je bila razvalina z okolico nacionalizirana. Restavratorska dela so izvajali počasi. Rešili so osnovno lupino in popravili večino streh. Pozidali so razrušene dele palacija in večino stolpov.  Varuhi dediščine so objekt zavarovali kot zgodovinski partizanski spomenik. V urejenih delih gradu so uredili toaletne prostore, manjšo kuhinjo in večjo, t. i. viteško dvorano. Postavili so manjšo muzejsko zbirko; občinski zavod pa ni sam zmogel niti vzdrževati niti prenavljati objekta. Leta 1993 je bila na gradu proslava ob obletnici Bitke pri Sisku.  

Leta 2006 je predsednik Republike Slovenije [[Janez Drnovšek]] ustanovil [[Gibanje za pravičnost in razvoj]], skupino civilne družbe, na velikem zborovanju na gradu. 1. septembra [[2006]] je bilo v gradu s strani mednarodnega reda ''Ordo Supremus Militaris Templi Hierosomilitani Universalis'' razglašeno veliko priorstvo Neodvisnega reda vitezov [[templjar]]jev Slovenije.

Z denacionalizacijo je bil grad vrnjen nekdanjim lastnikom, družini Turjaških, ki pa se mu je odpovedala in grad prodala državi Sloveniji.

== Arhitektura ==
Grad ima okvirno trikotni tloris in stoji na terasasti, razgledni vzpetini. Dominantno lego so zakrili slabo vzdrževani okoliški gozdovi. Veliki renesančni valjasti obrambni stolpi ([[bastijon]]) na vogalih trikotnika izstopajo iz volumna. Med njimi so pozidani večnadstropni stanovanjski trakti. V zahodnem stolpu je bila ječa z različnimi celicami in mučilnimi napravami. Visok osrednji [[palas|palacij]] je bil večkrat prezidan in prilagojen sodobnejšemu bivanju..
[[Slika:Valvasor - Stari in novi grad Turjak.jpg|sličica|Stari in novi grad Turjak, 1679]]
Grad je bil v vsej svoji zgodovini večkrat bistveno spremenjen. Valvasorjeva grafika iz leta 1680 kaže sheamtično tlorisno pravokotno strukturo z majhnimi stolpi v samo dveh vogalih in veliko bastijo na vzhodnem koncu. Ta postavitev sega od srednjega veka do večje obnove po potresu v letu 1511, čeprav so nekateri elementi izpred 16. stoletja ohranjeni, predvsem jedro severnega krila in del obrambnega zidu.
[[Slika:Old Turjak Castle Slovenia 2.jpg|sličica|Del ruševin starega gradu Turjak, 2021]]
Prvotni grad iz 10- ali 11. stoletja je stal nižje na pobočju; nekaj manjših ruševin je še vedno vidnih.

Nenavadno je, da ima grad dve [[kapela|kapeli]]. Katoliška, dvignjena na zahodni strani, je služila kot cerkev od leta 1789; po prenovi leta 1990 je tam potekala vsako nedeljo maša. Vsa oprema je sekundarna Druga, v zasnovi romanska, je poimenovana protestantska kapela po [[Jurij Dalmatin|Juriju Dalmatinu]] in je imela [[grobnica|grobnice]] iz obdobja protestantskih grofov. Edina večja, originalna likovna umetnina v gradu so pozno naslikane [[gotika|gotske]] [[freska|freske]]. na stenah in oboku kapele. Izstopa prizor Pohoda in poklona Sv. treh kraljev in Marijin ciklus na južni strani. Razpoznavne so podobe svetnikov in svetnic v pasu pod obokom. 

Grad je doživel veliko obnovo, ki je bila formalno zaključena septembra 2026. Uspešno je bilo rešeno nekaj starejših struktur, nadgradnja severnega trakta v raznolik gostinski objekt z množico stopnišč, prehodov in nedomiselno opremljenih sob pa kaže, da je koncept preurejanja sorazmerno majhnih grajskih traktov v nekakšen hotel sporno. Na južni strani oktobra 2026 še postavljajo muzejski predstavitev rodbine Auersperg in zgodovino tega dela Slovenije s številnimi pisnimi pojasnili in manjšim številom predmetov v sobah v več nivojih in med stopnišči.  

== Kulturni pomen ==
[[Image:Turjaška lipa.JPG|thumb|right|200px|''Hrast tam stoji na turjaškem dvoru…'' Lipa pri grajskih vratih je primer umetniške svobode]]
Grad Turjak je precej dobro znan v Sloveniji, v delu svoje barvite in burne zgodovine, ki vključuje več grotesknih podob:

*Ena je bila prikazana v grajski orožarni so glave Herbarda von Auersperga in Friedricha von Weichselburga (slovensko Herbard Turjaški in Friderik Višnjegorski), oba ubita v boju z otomanskimi silami leta 1575. Njune glave so bile brez las in ustrojene, nato pa poslane za spomin sultanu v Carigrad, od koder so ju sorodniki kasneje odkupili za 25.000 zlatnikov.
*Turjaška kapela na pokopališču je vsebovala stekleno posodo z ohranjenim srcem mladega grofa Hanna von Auersperga (1838-1861), ki naj bi storil samomor, potem ko ga je družina pregnala v Neapelj ker se ni hotel odreči dekletu, ki je bila pod njim po stanu.

Grad je znan tudi po svojem pomenu za zgodovino reformacije v slovenskih deželah. Največjo slavo mu je simbolno zapustil slovenski pesnik [[France Prešern]] z romanco ''[[Turjaška Rozamunda]]''. Pripoveduje o snubljenju razvajene turjaške dedinje v poznem srednjem veku. Za Prešernom so o resnični ali namišljeni zgodovini gradu pisali različni avtorji od Jurčiča do Finžgarja. 

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Turjak-plosca.jpg|V stolp vzdidana plošča iz 16. stoletja
Slika:Grad-turjak.jpg|Turjaški grad
Slika:GradTurjak.JPG
Slika:Grad Turjak 01.jpg|Panorama Turjaškega gradu
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam gradov v Sloveniji]]
* [[Andrej Auersperg Turjaški]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Turjak Castle}}
* [https://gradturjak.si Grad Turjak], spletna stran
* [http://www.burger.si/VelikeLasce/Turjak.htm Turjak], burger.si
* [http://www2.arnes.si/~azabuk/Eks240902/grad_turjak.htm Grad Turjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100111175839/http://www2.arnes.si/~azabuk/Eks240902/grad_turjak.htm |date=2010-01-11 }}, arnes.si
* http://darja-skrlj.figure-skating-corner.com/turjak_slo.htm{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
{{-}}
{{Gradovi v Sloveniji}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Turjak]]
[[Kategorija:Turjak]]
[[Kategorija:Renesančna arhitektura v Sloveniji]]</text>
      <sha1>kippgddmz4mkert80sllulk0hm4owne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Hilbert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>22027</id>
    <revision>
      <id>6772494</id>
      <parentid>6757845</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:56:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11418" sha1="0pvg0j2n6c5vldyt4nul6mi4jdwtjvu" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''David Hilbert''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[23. januar]] [[1862]], [[Wehlau]] blizu Königsberga, [[Prusija]] (sedaj [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]] pri [[Kaliningrad]]u, [[Rusija]]), † [[14. februar]]  [[1943]], [[Göttingen]], [[Nemčija]].

David Hilbert je bil nemški matematik in filozof matematike ter eden najvplivnejših matematikov 19. stoletja in začetka 20. stoletja.

Odkril in razvil je širok nabor temeljnih idej, vključno z invariantno teorijo, [[Variacijski račun|variacijskim računom]], komutativno algebro, algebrsko teorijo števil, osnovami geometrije, spektralno teorijo operatorjev in njeno uporabo v integralnih enačbah, [[Matematična fizika|matematično fiziko]] in [[temelji matematike]] (zlasti teorijo dokazov). Sprejel in zagovarjal je Cantorjevo teorijo množic in [[Transfinitno število|transfinitna števila]]. Leta 1900 je predstavil [[Hilbertovi problemi|zbirko problemov]], ki so začrtali smer matematičnih raziskav 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathcs.clarku.edu/~djoyce/hilbert/|title=The Mathematical Problems of David Hilbert|accessdate=9. 7. 2025|website=Clark University|last=Joyce|first=David}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathcs.clarku.edu/~djoyce/hilbert/problems.html|title=Mathematical Problems|accessdate=9. 7. 2025|website=Math Clark|last=Hilbert|first=David}}&lt;/ref&gt;

Hilbert in njegovi učenci so prispevali k vzpostavitvi strogosti in razvili pomembna orodja, ki se uporabljajo v sodobni matematični fiziki. Bil je soustanovitelj teorije dokazov in matematične logike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plato.stanford.edu/entries/hilbert-program/|title=Hilbert’s Program|date=31. 7. 2003|accessdate=9. 7. 2025|website=Stanford Encyclopedia of Philosophy|last=Zach|first=Richard}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

=== Zgodnje življenje in izobrazba ===
David Hilbert, prvi od dveh otrok in edini sin okrožnega sodnika Otta in Marije Terezije Hilbert (rojene Erdtmann), hčere trgovca, se je rodil v provinci Prusiji v Kraljevini Prusiji, bodisi v Königsbergu (po lastni izjavi) bodisi v Wehlauu (od leta 1946 znanem kot Znamensk) blizu Königsberga, kjer je njegov oče delal v času njegovega rojstva. Njegov dedek po očetovi strani je bil David Hilbert, sodnik in tajni svetnik. Njegova mati Maria se je zanimala za filozofijo, astronomijo in [[Praštevilo|praštevila]], oče Otto pa ga je učil pruskih vrlin. Ko je njegov oče postal mestni sodnik, se je družina preselila v Königsberg. Ko je bil star šest let, je dobil mlajšo sestro Elise. Šolanje je začel pri osmih letih, dve leti pozneje od običajne začetne starosti.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hilbert|url=https://archive.org/details/hilbert0000reid|last=Reid|first=Constance|publisher=Springer|year=1996|isbn=0-387-94674-8|location=New York|page=[https://archive.org/details/hilbert0000reid/page/n42 1]-3, 8}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1872 se je Hilbert vpisal na gimnazijo Friedrichskolleg (Collegium fridericianum, isto šolo, ki jo je 140 let prej obiskoval [[Immanuel Kant]]), vendar se je po nesrečnem obdobju prepisal (konec leta 1879) na bolj znanstveno usmerjeno gimnazijo Wilhelm in na njej (v začetku leta 1880) tudi diplomiral.&lt;ref&gt;Reid 1996, strani 4–7.&lt;/ref&gt; Po diplomi jeseni 1880 se je Hilbert vpisal na Univerzo v Königsbergu, imenovano Albertina. V začetku leta 1882 se je [[Hermann Minkowski]] (dve leti mlajši od Hilberta in prav tako domačin iz Königsberga, ki je tri semestre obiskoval v Berlinu)&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 11.&lt;/ref&gt; vrnil v Königsberg in se vpisal na univerzo. Hilbert je s sramežljivim in nadarjenim Minkowskim razvil vseživljenjsko prijateljstvo.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 12.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Levels of Infinity/Selected writings on Mathematics and Philosophy|last=Pesic|first=Peter|publisher=Dover|year=2012|isbn=978-0-486-48903-2|page=94}}&lt;/ref&gt;

=== Kariera ===
{{Multiple image| image1 = David Hilbert 1886.jpg| image2 = David Hilbert, 1907.jpg| caption2 = Hilbert leta 1907.| caption1 = Hilbert leta 1886.| direction = horizontal| align = left| total_width = 390}}
Leta 1884 je iz Göttingena kot izredni profesor prišel [[Adolf Hurwitz]]. Začela se je intenzivna in plodna znanstvena izmenjava med njim, Minkowskim in Hilbertom, zlasti slednja pa sta v različnih obdobjih svoje znanstvene kariere medsebojno vplivala drug na drugega. Hilbert je doktoriral leta 1885 z disertacijo, ki jo je napisal pod mentorstvom [[Ferdinand von Lindemann|Ferdinanda von Lindemanna]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mathgenealogy.org/id.php?id=7298|title=David Hilbert|accessdate=9. 7. 2025|website=Mathematics Genealogy Project|archive-url=https://web.archive.org/web/20250705141715/https://mathgenealogy.org/id.php?id=7298|archive-date=2025-07-05|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z naslovom ''Über invariante Eigenschaften spezieller binärer Formen, insbesondere der Kugelfunktionen'' (''O invariantnih lastnostih posebnih binarnih oblik, zlasti sferičnih harmoničnih funkcij'').

Hilbert je ostal na Univerzi v Königsbergu kot višji predavatelj od leta 1886 do 1895. Leta 1895 je na posredovanje [[Felix Christian Klein|Felixa Kleina]] dobil mesto profesorja matematike na [[Univerza v Göttingenu|Univerzi v Göttingenu]]. V Kleinovih in Hilbertovih letih je Göttingen postal vodilna institucija v matematičnem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mathematics in Historical Context|url=https://archive.org/details/mathematicsinhis0000suzu|last=Suzuki|first=Jeff|publisher=Mathematical Association of America|year=2009|isbn=978-0-88385-570-6|page=[https://archive.org/details/mathematicsinhis0000suzu/page/n355 342]}}&lt;/ref&gt; Tam je ostal do konca svojega življenja.

=== Göttingenska šola ===
[[File:Mathematik Göttingen.jpg|thumb|right|Matematični inštitut v Göttingenu. Novo stavbo, zgrajeno s sredstvi Rockefellerjeve fundacije, sta leta 1930 odprla Hilbert in Courant.]]
Med Hilbertovimi študenti so bili [[Hermann Weyl]], šahovski prvak [[Emanuel Lasker]], [[Ernst Zermelo]] in [[Carl Gustav Hempel]]. Njegov asistent je bil [[John von Neumann]]. Na univerzi v Göttingenu je bil Hilbert obkrožen z družabnim krogom nekaterih najpomembnejših matematikov 20. stoletja, kot sta [[Emmy Noether]] in [[Alonzo Church]].

Med njegovimi 69-imi doktorskimi študenti v Göttingenu je bilo veliko takih, ki so kasneje postali znani matematiki, med njimi (z datumom disertacije): [[Otto Blumenthal]] (1898), [[Felix Bernstein]] (1901), [[Hermann Weyl]] (1908), [[Richard Courant]] (1910), [[Erich Hecke]] (1910), [[Hugo Dyonizy Steinhaus|Hugo Steinhaus]] (1911) in [[Wilhelm Ackermann]] (1925).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/html/id.phtml?id=7298|title=The Mathematics Genealogy Project - David Hilbert|accessdate=10. 7. 2025}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1902 in 1939 je bil Hilbert urednik revije ''Mathematische Annalen'', vodilne matematične revije tistega časa. Leta 1907 je bil izvoljen za mednarodnega člana [[Nacionalna akademija znanosti (ZDA)|Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001326.html|title=David Hilbert|accessdate=10. 7. 2025|website=National Academy of Sciences|archive-url=https://web.archive.org/web/20231220213207/https://www.nasonline.org/member-directory/deceased-members/20001326.html|archive-date=2023-12-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Leta 1892 se je Hilbert poročil s Käthe Jerosch (1864–1945), hčerko königsberškega trgovca, &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;odkrito mlado damo z neodvisnostjo duha, ki se je ujemala s [Hilbertovo]&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 36.&lt;/ref&gt; V Königsbergu se jima je rodil edini otrok, Franz Hilbert (1893–1969). Franz je vse življenje trpel za duševnimi boleznimi in po sprejemu v psihiatrično kliniko je Hilbert dejal: »Od zdaj naprej se moram imeti za nekoga, ki nima sina.« Njegov odnos do Franza je Käthe povzročal veliko žalosti.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 139.&lt;/ref&gt;

Hilbert je matematika Hermanna Minkowskega označil za svojega &lt;nowiki&gt;''najboljšega in najzvestejšega prijatelja.''&lt;/nowiki&gt;&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 121.&lt;/ref&gt;

Hilbert je bil krščen in vzgojen kot [[Kalvinizem|kalvinist]] v pruski evangeličanski cerkvi.&lt;ref&gt;Reid 1996, stran 91.&lt;/ref&gt; Kasneje je zapustil Cerkev in postal [[Agnosticizem|agnostik]]. Trdil je tudi, da je matematična resnica neodvisna od obstoja Boga ali drugih apriornih predpostavk.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Science, Worldviews and Education|url=https://archive.org/details/scienceworldview0000unse|last=Matthews|first=Michael R.|publisher=Springer|year=2009|isbn=978-90-481-2779-5|page=[https://archive.org/details/scienceworldview0000unse/page/129 129]}}&lt;/ref&gt; Ko so [[Galileo Galilei|Galilea Galilea]] kritizirali, ker ni uspešno zagovarjal svojih prepričanj o [[Heliocentrični model|heliocentrični teoriji]], je Hilbert ugovarjal: »Toda [Galileo] ni bil idiot. Samo idiot lahko verjame, da znanstvena resnica potrebuje mučeništvo; to je morda potrebno v religiji, vendar se znanstveni rezultati sčasoma sami dokažejo.«&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hilbert|url=https://archive.org/details/hilbert0000reid_y1l6|last=Reid|first=Constance|publisher=Springer-Verlag|year=1970|isbn=978-0-387-04999-1|page=[https://archive.org/details/hilbert0000reid_y1l6/page/n109 92]|last2=Weyl|first2=Hermann}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Ukvarjal se je s [[teorija števil|teorijo števil]], [[matematična fizika|matematično fiziko]] in [[teorija relativnosti|teorijo relativnosti]], uredil je [[aksiom]]e [[evklidska geometrija|evklidske geometrije]] in jih naštel vsega 20.

Leta 1900 je na [[Mednarodni matematični kongres|Mednarodnem matematičnem kongresu]] v [[Pariz]]u zastavil [[Hilbertovi problemi|23 nerešenih problemov]]. Petnajst let pozneje (1915) je prišel do podobne enačbe [[gravitacijsko polje|gravitacijskega polja]] kot [[Albert Einstein|Einstein]] po njegovem zgledu in strogi matematični izpeljavi.

== Glej tudi ==

* [[Einstein-Hilbertova akcija]]
* [[Hilbertov izrek 90]]
* [[Hilbertov izrek o bazi]]
* [[Hilbertov izrek o ničlah]]
* [[Hilbertova krivulja]]
* [[Hilbertov paradoks neskončnega hotela]]
* [[Hilbertov prostor]]
* [[Hilbert-Speiserjev izrek]]
* [[Hilbert-Waringov izrek]]
* [[Hilbertova matrika]]

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

{{wikinavedek}}
{{Zbirka|David Hilbert}}
* [http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/history/Mathematicians/Hilbert.html Stran o Davidu Hilbertu] [[Univerza svetega Andreja|Univerze svetega Andreja]] {{ikona en}}
* [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/hilbert/problems.html Hilbert's 23 Problems Address] {{ikona en}}
* [http://plato.stanford.edu/entries/hilbert-program/ Hilbert's Program] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Hilbert, David}}
[[Kategorija:Nemški matematiki]]
[[Kategorija:Nemški filozofi]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Göttingenu]]
[[Kategorija:Člani Accademie dei Lincei]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:David Hilbert| ]]</text>
      <sha1>0pvg0j2n6c5vldyt4nul6mi4jdwtjvu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih pisateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24443</id>
    <revision>
      <id>6772336</id>
      <parentid>6771948</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:37:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6772336</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47037" sha1="my4yfargypwrtu4111j1n7r2watwjbx" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[pisatelj]]ev.'''{{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}}
:: ''[[slovenščina|poslovenjeno]] [[ime]]'' ''(izvirni [[ruščina|ruski]] zapis imena)''

== A ==
* A. Nune (А. Нуне / pravo ime Nune Barsegjan - Нуне Барсегян)
* [[Aleksander Ivanovič Abramov]] (Александр Иванович Абрамов) (1900 – 1985)
* [[Fjodor Aleksandrovič Abramov]] (Фёдор Александрович Абрамов) (1920 – 1983)
* [[Nikolaj Jakovljevič Abramovič]] (Николай Яковлевич Абрамович) (psevd. N. Kadmin / Н. Кадмин) (1881 – 1922)
* [[Vladimir Jakovljevič Abramovič]] (Владимир Яковлевич Абрамович) (psevd. Lenski / Ленский) (1877 – 1932)
* [[Ildar Abuzjarov]] (1975 –)
* [[Grigorij Borisovič Adamov]] (Григорий Борисович Адамов; pravo ime Abram Boruhovič Gibs) (1886 – 1945)
*Aleksander Nikolajevič [[Afanasjev]] (1826 – 1871), slavist in etnograf (izdal Ruske pravljice) 
*Vasilij Jegorovič Afonin 
* Igor Arkadjevič Agafonov (1953 -)
* [[Mihail Agejev]] (Михаил Агеев) (= psevdonim; glej pod pravim im. &gt;&gt; [[Mark Lazarevič Levi]])
* [[Bela Ahatovna Ahmadulina]]  (Белла Ахатовна Ахмадулинa) (1937 – 2010)
*[[Čingiz (Džingis) Torokulovič Ajtmatov]] (1928 – 2008)  (Kirgiz)
* [[Sergej Timofejevič Aksakov]] (Сергей Тимофеевич Аксаков) (1791 – 1859)
* [[Ljubov Isaakovna Akselrod]] (Любовь Исааковна Аксельрод) (1868 – 1946)
* [[Vasilij Pavlovič Aksjonov]] (Васи́лий Па́влович Аксё́нов) (1932 – 2009)
* [[Boris Akunin]] (pravo ime [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]) (Борис Акунин / Григорий Шалвович Чхартишвили) (1956 –)
* [[Mihail Nilovič Albov]] (1851 – 1911) 
* [[Mark Aldanov]] (pravo ime [[Mark Aldanov|Mark Aleksandrovič Landau]]) (Марк Алда́нов / Марк Александрович Ланда́у) (1886/8/9 – 1957)
* [[Mihail Nikolajevič Aleksejev]] (Михаил Николаевич Алексеев) (1918 – 2007)
* Sergej Trofimovič Aleksejev (1922 – 2008) (avtor otroških knjig)
* [[Ljudmila Mihajlovna Aleksejeva]] (1927 – 2018)
*[[Anatolij Georgijevič Aleksin]] (1924 – 2017)
* [[Juz (Josif Jefimovič) Aleškovski]] (Юз / Ио́сиф Ефи́мович Алешко́вский) (1929 – 2022)
* Pjotr/Peter/ Markovič Aleškovski (Пётр Маркович Алешко́вский) (1957 –)
* [[Margarita Josifovna Aliger]] (Маргарита Иосифовна Алигер) (1915 – 1992)
* [[Andrej Amalrik|Andrej Aleksejevič Amalrik]] (1938 – 1980)
* [[Daniil Leonidovič Andrejev]] (Даниил Леонидович Андреев) (1906 – 1959)
* [[Leonid Nikolajevič Andrejev]] (Леонид Николаевич Андреев) (1871 – 1919)
* [[Sergej Arkadjevič Andrejevski]] (Сергей Аркадьевич Андреевский) (1847 – 1918)
*[[Iraklij Luarasovič Andronikov]] (1908 – 1990)
* [[Sergej Petrovič Antonov]] (Сергей Петрович Антонов) (1915 – 1995)
* [[Marija Ivanovna Arbatova]] (Мария Ивановна Арбатова) (1957 –)
* [[Aleksej Nikolajevič Arbuzov]] (Алексей Николаевич Арбузов) (1908 – 1986)
* [[Mihail Petrovič Arcibašev]] (Михаил Петрович Арцыбашев) (1878 – 1927)
* [[Arkadij Arkanov]] (1933 – 2015)
* [[Nikolaj Aržak]] (pravo ime [[Jurij Markovič Danielj]]) (Николай Аржак / Юлий Маркович Даниэль) (1925 – 1988)
* [[Isaac Asimov]] (Айзек Азимов) (1920 – 1992) ([[ZDA]])
* [[Viktor Petrovič Astafjev]] (Ви́ктор Петро́вич Аста́фьев) (1924 – 2001)
*[[Aleksandr Ostapovič Avdejenko]] (Алекса́ндр Оста́пович Авде́енко) (1908 – 1996)
*[[Vasilij Petrovič Avenarius]] (1839 – 1923)
*[[Leopold Leonidovič Averbah]] (1903 – 1937) (kritik, ustanovitelj RAPP)
* [[Arkadij Timofejevič Averčenko]] (Аркадий Тимофеевич Аверченко) (1881 – 1925)
* [[Sergej Sergejevič Averincev]] (Сергей Сергеевич Аверинцев) (1934 – 2004)
* [[Dimitrij Vasiljevič Averkijev]] (Дмитрий Васильевич Аверкиев) (1836 – 1905)
*[[Vasilij Grigorjevič Avsejenko]] (1842 – 1913)

== B ==
[[Slika:Isaac Babel.png|thumb|right|150px|[[Izak Emanujilovič Babelj]]]]
* [[Izak Emanujilovič Babelj]] (Исаак Эммануилович Бабель) ([[1894]] – [[1941]])
*[[Grigorij Jakovljevič Baklanov]] (1923 – 2009)
* [[Viktor Sergejevič Balašov]] (Виктор Сергеевич Балашов) ([[1917]] – [[1984]])
* [[Natalija Vladimirovna Baranskaja|Natalija Vladimirovna Baranska(ja)]] (Наталья Владимировна Баранская) (1908 – 2004) 
*[[Vasilij Belov|Vasilij Ivanovič Belov]] (1932 – 2012)
* [[Agnija Lvovna Barto]] (1901 – 1981) (otroška/mladinska)
*[[Pavel Basinski|Pavel Valerjevič Basinski]] (Павел Басинский) (1961 –)
* [[Sergej A. Baruzdin]] (1926 – 1991) (otroški)
* [[Konstantin Nikolajevič Batjuškov]] (Константин Николаевич Ба́тюшков) (1787 – 1855)
*[[Pavel Petrovič Bažov]] (Паaвел Петро́вич Бажо́в) (1879 – 1950)
*[[Dmitrij Nikitič Begičev]] (Дми́трий Ники́тич Бе́гичев) (1786 – 1855) 
*[[Aleksandr Alfredovič Bek]] (1903 – 1972)
*[[Aleksandra Beketova|Aleksandra Andrejevna Beketova]] / Blok /Kulbicka-Piottuh (1860 – 1923)
* [[Andrej Beli]] (pravo ime [[Boris Nikolajevič Bugajev]]) (Андрей Белый / Борис Николаевич Бугаев) ([[1880]] – [[1934]])
* [[Visarjon Grigorjevič Belinski]] (Виссарион Григорьевич Белинский) (1811 – 1848)
* [[Aleksander Romanovič Beljajev]] (Александр Романович Беляев) ([[1884]] – [[1942]])
*[[Sergej Mihajlovič Beljajev]] (1883 – 1953) 
*[[Vladimir Pavlovič Beljajev]] (1909 – 1990) (Ukrajina)
* [[Vasilij Ivanovič Belov]] (Василий Иванович Бело́в) (1932 – 2012)
* [[Nina Nikolajevna Berberova]] (1901 – 1993)
*David Bergelson (1884 – 1952) (judovski pisatelj v jidišu)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bestužev]] (Александр Александрович Бестужев) ([[1797]] – [[1837]])
* [[Vitalij Valentinovič Bianki]] (Виталий Валентинович Биа́нки) (1894 – 1959)
*[[Dmitrij Lvovič Bikov]] (1967 –) 
* [[Andrej Georgijevič Bitov]] (Андрей Георгиевич Битов) (1937 – 2018)
* [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] (Александр Александрович Блок) ([[1880]] – [[1921]])
* [[Peter Dimitrijevič Boborikin|Peter(Pjotr) D(i)mitrijevič Boborikin]] (Пётр Дмитриевич Боборыкин) ([[1836]] – [[1921]])
*[[Aleksander Aleksandrovič Bogdanov]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Богда́нов) (1873 – 1928)
* [[Vladimir Osipovič Bogomolov]] (1924/26? – 2003)
* [[Ilja Bojašov]] (1961 –)
* [[Jurij Vasiljevič Bondarjev]] (Юрий Васильевич Бондарев) ([[1924]] – 2020)
* [[Ariadna Borisova]] (1960 –)
* [[Leonid Borodin]] (Леони́д Иванович Бороди́н) (1938 – 2011)
* [[Aleksandr Mihajlovič Borščagovski]] (1913 – 2006)
* [[Emil Venjaminovič Braginski]] (1921 – 1998)
*[[Lilja Jurjevna Brik]] (1891 – 1978) 
* [[Osip Maksimovič Brik]] (Осип Максимович Брик) ([[1888]] – [[1945]])
*[[Georgij Mihajlovič Brjancev]] (1904 – 1960)
* [[Valerij Jakovljevič Brjusov]] (1873 – 1924)
* [[Josip Aleksandrovič Brodski]] (Иосиф Александрович Бродский) ([[1940]] – [[1996]]) {{ikona Nob nag}} [[1987]]
*[[Mihail Semjonovič Bubenov]] (1909 – 1983)
* [[Jurij Bujda]] (1954 –)
* [[Vladimir Konstantinovič Bukovski]] (Владимир Константинович Буковский) ([[1942]] – 2019)
* [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] (Михаил Афанасьевич Булгаков) ([[1891]] – [[1940]])
* [[Kir Buličov]] (pravo ime [[Igor Vsevolodovič Možejko]]) (Кир Булычёв / Игорь Всеволодович Можейко) ([[1934]] – [[2003]])
* [[Ivan Aleksejevič Bunin]] (Иван Алексеевич Бунин) ([[1870]] – [[1953]]) {{ikona Nob nag}} [[1933]]
* [[Mihail Vladimirovič Butov]] (1964 –)

== C ==
* [[Marina Ivanovna Cvetajeva]] (Марина Ивановна Цветаева) ([[1892]] – [[1941]])

== Č ==
* [[Aleksej Pavlovič Čapigin]] (Алексе́й Павлович Чапы́гин) (1870 – 1937)
* Konstantin Čaruhin (Belorus)
* [[Anton Pavlovič Čehov]] (Антон Павлович Чехов) (1860 – 1904)
* [[Nikolaj Gavrilovič Černiševski]] (Николай Гаврилович Чернышевский) (1882 – 1889)
* [[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]] (psevdonim [[Boris Akunin]]) (Григорий Шалвович Чхартишвили / Борис Акунин) (1956 –)
* [[Jevgenij Nikolajevič Čirikov]] (Евгений Николаевич Чириков) (1864 – 1932)
* [[Aleksander Pavlovič Čudakov|Aleksandr Pavlovič Čudakov]] (Алекса́ндр Па́влович Чудако́в) (1938 – 2005)
* Vladimir Arkadjevič Čugunov
* [[Vasilij Ivanovič Čujkov]] (Василий Иванович Чуйков) (1900 – 1982)
* [[Lidija Kornejevna Čukovskaja|Lidija Kornejevna Čukovska]] (1907 – 1996)
* [[Kornej I. Čukovski]] (pravo ime Nikolaj V. Kornejčuk) (1882  – 1969) (literarni zgodovinar, teoretik in kritik)
* [[Nikolaj Kornejevič Čukovski]] (1904 – 1965)
*Mihail Mihajlovič Čulaki (1941 – 2002)
* Mihail D. Čulkov (1793 – 1792)
*[[Viktor Trofimovič Čumakov]] (1932 – 2012) 

== D ==
[[Slika:Dostoevsky 1872.jpg|thumb|right|150px| [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]]]]

* [[Vladimir Ivanovič Dalj]] (Влади́мир Ива́нович Даль) ([[1801]] – [[1872]])
* [[Jurij Markovič Danielj]] (Юлий Маркович Даниэль) ([[1925|1925 –]] [[1988]])
* [[Grigorij Petrovič Danilevski]] (Григо́рий Петро́вич Даниле́вский) (1829 – 1890) 
* Vladimir Danižkov
* [[Grigoriij Demidovcev]] (Григорий Демидовцев) (pr.i. [[Grigorij Anatoljevič Petrov]]/Григорий Анатольевич Петров) (1960 –)
* [[Andrej Viktorovič Dmitrijev]] (Андрей Ви́кторович Дми́триев) (1956 –)
* [[Leonid Dobičin]] (1894 – 1936)
* [[Vladlen Dorofejev]] (1960 -)
* [[Sergej Donatovič Dovlatov]] (Сергей Донатович Довлатов) ([[1941]] – [[1990]])
* [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] (Фёдор Михайлович Достоевский) ([[1821]] – [[1881]])
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dobroljubov]] (Николай Александрович Добролюбов) (1836 – [[1861]])
* [[Denis Viktorovič Dragunski]] (1950 –)
* [[Aleksander Vasiljevič Družinin]] (Александр Васильевич Дружинин) ([[1824]] – [[1864]])
* [[Vladimir Dmitrijevič Dudincev]] (Влади́мир Дми́триевич Дуди́нцев/ ukr. Володимир Дмитрович Дудинцев) (1918 – 1998)

== E ==
* ''Boris Mihajlovič Èjhenbaum'' (1886-1959) (literarni zgodovina in teoretik)
* [[Ilja Grigorjevič Erenburg]] (Илья Григорьевич Эренбург) ([[1891]] – [[1967]])
*[[Aleksandr Ivanovič Ertel]] (1855 – 1908)

== F ==
* [[Aleksander Aleksandrovič Fadejev|Aleksander Aleksandrovič Fadjejev]] (Александр Александрович Фадеев) ([[1901]] – [[1956]] - samomor po Hruščovovem poročilu)
* [[Konstantin Aleksandrovič Fedin]] (Константи́н Алекса́ндрович Фе́дин) ([[1892]] – [[1977]])
* [[Denis Ivanovič Fonvizin]] (Денис Иванович Фонвизин) ([[1744]] – [[1792]])
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (Павел Александрович Флоренский) ([[1882]] – [[1937]])
* [[Olga Dmitrijevna Forš]] (1873 – 1961)
*[[Ruvim Isajevič Frajerman]] (1891 – 1972)
* [[Olga Freidenberg]] (Olga Mihajlovna Freudenberg) (1890 – 1955)
*[[Dmitrij Andrejevič Furmanov]] (Дмитрий Андре́евич Фу́рманов) (1891 – 1926)

== G ==
[[Slika:Rasul Gamzatov.jpg|thumb|150px| [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]]]]

* [[Rasul Gamzatovič Gamzatov]] (Расул Гамзатович Гамзатов) ([[1923]] – [[2003]]) ([[Avar]])
* [[Nikolaj Garin-Mihajlovski|Nikolaj Georgijevič Garin-Mihajlovski]] (Никола́й Гарин-Михайло́вский) ([[1852]] – [[1906]])
* [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]] (Всеволод Миха́йлович Гаршин) ([[1855]] – [[1888]])
* [[Samuel Vladimirovič Gasparov]] (1938 – 2020) (gruzinsko/armen.? - ruski)
* [[Gajto Gazdanov]] (Гайто Газданов) ([[1903]] – [[1971]])
* [[Andrej Gelasimov]] (1965 –)
*[[Aleksander Genis]] (''Alexander Genis'') (1953 –) (rusko-ameriški esejist)
* [[Sergej Vladimirovič Gerasimov]] (1964 –)
* [[Zinaida Gippius]] (Зинаи́да Ги́ппиус) ([[1869]] – [[1945]])
*[[Anatolij Tihonovič Gladilin]] (1935 – 2018)
* [[Fjodor Vasiljevič Gladkov]] (Фёдор Васильевич Гладков) ([[1883]] – [[1958]])
*Aleksandr Glezer (Александр Давидович Гле́зер) (1934 – 2016) 
* [[Dmitrij Aleksejevič Gluhovski]] (1979 –)
* [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] (Николай Васильевич Гоголь) ([[1809]] – [[1852]])
* [[Arkadij Petrovič Golikov]] (Арка́дий Петро́вич Го́ликов) (psevdonim [[Arkadij Gajdar]] Арка́дий Гайда́р) (1904 – 1941)
* [[Ivan Aleksandrovič Gončarov]] (Иван Александрович Гончаров) ([[1812]] – [[1891]])
* [[Genadij Gor]] (1907 – 1981)
*[[Boris Leontjevič Gorbatov]] (1908 – 1954)
* [[Ivan Fjodorovič Gorbunov]] (Иван Фёдорович Горбунов) (1831 – 1896)
*[[Fridrih Naumovič Gorenštejn]] (Фридрих Наумович Горенштейн/Friedrich Gorenstein) (1932 – 2002)
* [[Maksim Gorki]] (pravo ime [[Aleksej Maksimovič Peškov]]) (Максим Горький / Алексей Максимович Пешков) ([[1868]] – [[1936]])
* [[Nina Viktorovna Gorlanova]] (1947 –)
* [[Daniil Aleksandrovič Granin]] (pravi priimek German) (Дании́л Александрович Гра́нин /Ге́рман) (1919 – 2017)
*[[Nikolaj Ivanovič Greč]] (1787 – 1867)
*[[Nikolaj Matvejevič Gribačov]] (Николай Матвеевич Грибачёв) (1910 – 1992)
* [[Aleksandr Grigorenko]] (1968 –)
* [[Dmitrij Vasiljevič Grigorovič]] (Дмитрий Васильевич Григоро́вич) (1822 – 1900)
* [[Aleksander Grin]] (Александр Грин; pravo ime Aleksandr Stepanovič Grinjevski) ([[1880]] – [[1932]])
*[[Jevgenij Griškovec]] (1967 –)
*[[Aleksander Nikolajevič Gromov]] (1959 –)
* [[Vasilij Semjonovič Grossman]] (Василий Гроссман) ([[1905]] – [[1964]])
* [[Ilja Grudzev]] (1892 – 1960)

== H ==
* Arkadij Josifovič Hajt (1938 – 2000), mladinski pisatelj, komediograf
* [[Mark Sergejevič Haritonov]] (Марк Сергеевич Харитонов) (1937 – 2024)
*[[Danijel Ivanovič Harms|Daniil Ivanovič Harms]] (pravi priimek Juvačov) (Даниил Иванович Хармс) ([[1905]] – [[1942]])
* [[Boris Hazanov]] ([[Genadij Mojsejevič Fajbusovič]]) (Борис Хазанов /Геннадий Моисеевич Файбусович) ([[1928]] – 2022)
* [[Margarita Mihajlovna Hemlin]] (1960 – 2015)
* [[Aleksander Ivanovič Hercen]] (Александр Иванович Герцен) ([[1812]] – [[1870]])
* [[Kosta Levanovič Hetagurov]] (Коста Леванович Хетагуров) ([[1859]] – [[1906]])
* [[Velimir Vladimirovič Hlebnikov]] (Велимир Владимирович Хлебников) ([[1885]] – [[1922]])
* [[Vladislav Felicjanovič Hodasevič]] (Владислав Фелицианович Ходасевич) ([[1886]] – [[1939]])
*Grigorij Hodžer (nanajsko Gerise Heder) (1929 – 2006) (nanajsko-ruski)

== I ==
* [[Vasilij Pavlovič Iljenkov]] (1897 – 1967)
* [[Jakov Naumovič Iljin]] (1905 – 1932)
* [[Mihajlo Jakovljevič Iljin]] (1895 – 1953) 
*[[Ilja Ilf]] (pr. i. [[Iehiel-Leyb (Ilja) Arnoldovčh Fajnzilberg]] (Илья Арнольдович Файнзильберг) (1897 – 1937)
* [[Fazil Abdulovič Iskander]] (1929 – 2016) (abhaškega rodu)
* [[Aleksandr Lvovič Ivančenko]] (1945 –)
* [[Aleksej Viktorovič Ivanov]] (Алексей Викторович Иванов) ([[1969]] –)
* Andrej Ivanov
* [[Georgij Vladimirovič Ivanov]] (Георгий Владимирович Иванов) ([[1894]] – [[1958]])
* [[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (Вячеслав Иванович Иванов) ([[1866]] – [[1949]])
* [[Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov]] (Всеволод Вячеславович Иванов) ([[1895]] – [[1963]])
* Olga Vsevolodovna Ivinska(ja) (Ольга Всеволодовна Ивинская) (1912 – 1995)

== J ==

* [[Guzel Jahina]] (1977 –) (Tatarka)
* [[Nikolaj Aleksejevič Jakimčuk]] (Николай Алексеевич Якимчук) ([[1961]] –)
* [[Aleksandra Nikolajevna Jakobi]] (Алекса́ндра Никола́евна Яко́би), r. Susokolova (Сусоко́лова), 1. por. Tjufjajeva (Тюфя́ева), 2.  Jakobi, 3. Peškova (Пе́шкова); lit. psevdonim [[Toliverova]] (Толиве́рова) (1841 – 1918)
*[[Aleksander Stepanovič Jakovljev|Aleksandr Stepanovič Jakovljev]] (1886 – 1953) 
* Lev Jakubinski (lit. teoretik)
* [[Anatolij Nikolajevič Janovski]] (Анатолий Николаевич Яновский) ([[1919]] – [[1990]])
* [[Aleksandr Jakovljevič Jašin]] (Александр Яковлевич Яшин) (1913 – 1968)
* [[Ivan Antonovič Jefremov]] (1908 – 1972) (znanstvenofantastični) (paleontolog, utemeljil je tafonomijo)
* [[Boris Jekimov]] (1938 –)
* [[Irina Ivanovna Jemeljanova]] (1938 –)
* [[Oleg Jermakov]] (1961 –)
* [[Venedikt Vasiljevič Jerofejev]] (Венедикт Васильевич Ерофеев) ([[1938]] – [[1990]])
* [[Viktor Vladimirovič Jerofejev]] (Виктор Владимирович Ерофеев) ([[1947]] –)
* [[Sergej Aleksandrovič Jesenin]] (Сергей Александрович Есенин) ([[1895]] – [[1925]])
* [[Ivan Antonovič Jefremov]] (Иван Антонович Ефремов) ([[1908]] – [[1972]])
* [[Leonid Juzefovič]] (Леони́д Абрамович Юзефо́вич) (1947 –)

== K ==
* [[Aleksandr Kabakov|Aleksandr Abramovič Kabakov]] (Александр Абрамович Кабаков) (1943 –)
* [[Galiaskar Kamal]] (Галиаскар Камал / Ğäliäsğar Kamal) ([[1879]] – [[1933]]) (Tatar)
* [[Šarif Kamal]] (Шариф Камал / Şärif Qamal) ([[1884]] – [[1942]]) (Tatar)
*Felix Kandel (ps. Felix Kamov) (1932 –) (rusko-judovski humorist?)
* Sergej Kara-Murza ?
* [[Nikolaj Mihajlovič Karamzin]] (Николай Михайлович Карамзин) ([[1766]] – [[1826]])
* [[Vladimir Vasiljevič Karpov]] (Владимир Васильевич Карпов) (1922 – 2010)
*[[Lev Kassil]] (1905 – 1970)
*[[Ivan Ivanovič Katajev]] (Ива́н Иванович Ката́ев) (1902 – 1937)
*([[Jevgenij Petrovič Katajev]] &gt;&gt; gl. pod psevdonimom [[Jevgenij Petrov]]) (1902 – 1942)
* [[Valentin Petrovič Katajev]] (Валентин Петрович Катаев) ([[1897]] – [[1986]])
*[[Vasilij Abgarovič Katanjan]] (1902 – 1980)
* [[Venjamin Aleksandrovič Kaverin]] (Вениамин Александрович Каверин) ([[1902]] – [[1989]])
* [[Emmanuil Genrihovič Kazakjevič]] (Эммануи́л Ге́нрихович Казаке́вич) (1913 – 1962) (ukrajinskega rodu)
* [[Jurij Pavlovič Kazakov]] (Юрий Павлович Казаков) ([[1927]] – [[1982]])
* Aleksander Petrovič Kazancev
* [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (ps. [[Victor Serge]]) (Виктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947)
* [[Mihail Jefimovič Koljcov]] (1898 – 1942)
* [[Mihail Sergejevič Kolesnikov]] (1918 – 74?)
*[[Lev Zinovjevič Kopeljev]] (1912 – 1997)
* Oleg Kornijenko (1954 –)
* [[Vitalij Aleksejevič Korotič]] (1936 – 2025)
* [[Jurij Josipovič Kovalj]] (Юрий Иосифович Коваль) ([[1938]] – [[1995]])
* [[Nikolaj Ivanovič Kostomarov]] (Николай Иванович Костомаров) ([[1817]] – [[1885]])
* [[Jurij Kozlov]] (1953 –)
*[[Jevgenij Antonovič Kozlovski]] (1946 – 2023)
* [[Ales Kožedub|Ales` Kožedub]] (1952 –)
* Vadim (Valerjanovič) Kožinov (1930 – 2001) (literarni kritik...)
*[[Ivan Andrejevič Krilov]] (Ива́н Андре́евич Крыло́в) (1769 – 1844)
* [[Jurij Krimov]] (Юрий Кры́мов) (pravo ime [[Jurij Solomonovič Beklemišev]] /Юрий Соломонович Беклеми́шев) (1908 – 1941)
* [[Feliks Davidovič Krivin]] (Феликс Давидович Кривин) (1928 – 2016)
*[[Viktor Borisovič Krivulin]] (Виктор Борисович Кривулин) (1944 – 2001)
* [[Vladimir Krupin]] (1941 –)
* [[Pavel Krusanov]] (1961 –)
* [[Sigismund Dominikovič Kržižanovski]] (Сигизмунд Доминикович Кржижановский) ([[1887]] – [[1950]])
* [[Anatolij Kudrjavicki]] (1954 –)
*[[Aleksandr Kulešov]] (1921 – 1990)
* [[Galina Kulikova]] (1962 –)
* [[Aleksander Ivanovič Kuprin]] (Александр Иванович Куприн) ([[1870]] – [[1938]])
*[[Mihail Nikolajevič Kurajev]] (Михаил Николаевич Кураев) (1939 –)
* [[Anatolij Kurčatkin]] (1944 –) 
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – [[2019]]) (matematik; esejist)
* [[Mihail Aleksejevič Kuzmin]] (1875 – 1936)
*[[Anatolij Vasiljevič Kuznjecov]] (1929 – 1979) (&quot;''Babji jar''&quot;)
* Jurij Kuznjecov
* [[Sergej Jurjevič Kuznjecov]] (1966 –)

== L ==
* [[Lazar Josifovič Lagin]] (Лазарь Иосифович Лагин; pravo ime [[Lazar Ginzburg]]) (1903 – 1979)
*[[Olga Larionova]] (psevdonim; pr. i. Olga Nikolajevna Tideman) (1935 – 2023)
* [[Boris Andrejevič Lavrenjov]] (Борис Андреевич Лавренëв) ([[1891]] – [[1959]])
* [[Andrej Lazarčuk]] (1958 –)
* [[Sergej Lebedjev]] (1981 –)
* [[Leonid Maksimovič Leonov]] (Леонид Максимович Леонов) ([[1899]] – [[1994]])
* [[Konstantin Nikolajevič Leontjev]] (Константин Николаевич Леонтьев) ([[1831|1831 –]] [[1891]])
* [[Mihail Jurjevič Lermontov]] (Михаил Юрьевич Лермонтов) ([[1814]] – [[1841]])
* [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] (Николай Семёнович Лесков) ([[1831]] – [[1895]])
*[[Mark Lazarevič Levi]] ([[Mihail Agejev]]) (Марк Лазаревич Леви / Михаил Агеев) ([[1888]] – [[1973]])
*[[Mihail Zaharovič Levitin]] (Михаи́л Заха́рович Леви́тин; ukr. Михайло Захарович Левітін''/Mykhailo Zakharovych Levitin'') (1945 –)
*[[Jurij Nikolajevič Libedinski]] (1898 – 1959)
*[[Viktor Ivanovič Lihonosov]] (Виктор Иванович Лихоносов) (1936 – 2021)
*[[Nicolai Lilin]] = [[Nikolaj Veržbicki]] (1980 –)
* [[Edvard Limonov|Eduard Venjaminovič Limonov]] (r. Savenko; Эдуа́рд Вениаминович Лимонов; Савенко) ([[1943]] – 2020)
* Vil Vladimirovič Lipatov 
*[[Semjon Izrailevič Lipkin]] (Семён Израилевич Липкин) (1911 – 2003)
*Dmitri Lipskerov (1964 –)
* [[Nikolaj Ljaško]] (1884 – 1953)
* Mihail Lobanov (1984 -)
*[[Svjatoslav Vladimirovič Loginov|Svjatoslav Loginov]] (Святослав Логинов, Святослав Владимирович Витман) (1951 –)
* [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (Михаил Васильевич Ломоносов) ([[1711]] – [[1765]])
* [[Mihail Nikolajevič Lopatin]] (Михаил Николаевич Лопатин) (1823 – 1900)
* [[Ivan Vladimirovič Lopuhin]] (Иван Владимирович Лопухи́н) (1756 – 1816)
* M. L. Loznicki
*[[Irina Lukjanova]] (1969 –)
*[[Anatolij Vasiljevič Lunačarski]] (1875 – 1933)
* [[Lev Lunc|Lev Natanovič Lunc]] (Лев Ната́нович Лунц) ([[1901]] – [[1924]]) 

== M ==
*[[Vladimir Semjonovič Makanin]] (1937 – 2017)
*[[Andreï Makine]] (1957 –) (rusko-francoski novelist)
*[[Vladimir Jemeljanovič Maksimov]] (Владимир Емельянович Максимов, pr.i. [[Lev Aleksejevič Samsonov]]) (1930/32 – 1995)
* [[Sergej Ivanovič Malaškin]] (1888 – 1988) 
*[[Orest Mihajlovič Malcev]] (prv. priimek [[Rovinski]]) (1906 – 1972) &quot;Jugoslovanska tragedija&quot; (1951)
* [[Dimitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak|Dmitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak]] (Дмитрий Наркисович Мамин-Сибиряк) ([[1852]] – [[1912]])
* [[Vladimir Rafailovič Maramzin]] (1934 –)
* [[Anatolij Borisovič Marienhof]] (Анато́лий Бори́сович Мариенго́ф) ([[1897]] – [[1962]])
* [[Aleksandra Marinina]] (Александра Маринина) ([[1957]] –)
* [[Georgij Moskejevič Markov]] (1911 – 1991) (predsednik Zveze pisateljev ZSSR 1971/7–86)
* [[Samuil Jakovljevič Maršak]] (Самуил Яковлевич Маршак) ([[1887]] – [[1964]])
*[[Grigorij Sergejevič Medvedjev]] (1904—1938)
* [[Grigorij Ustinovič Medvedjev]]
*[[Julij Emanuilovič Medvedjev]] (1926 – ?)
* [[Jurij Mihajlovič Medvedjev]] (1937 –)
* [[Vladimir Megre]] (1950 –)
*[[Margarita Maratovna Meklina]] (Маргари́та Мара́товна Ме́клина) (rusko-irsko-ameriška)
*[[Aleksandr Melihov]] (1947 –)
* [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]] (Дмитрий Сергеевич Мережковский) ([[1866]] – [[1941]])
*[[Nikolaj Leonidovič Meščerjakov]] (Николай Леонидович Мещеряков) (1865 – 1942) 
* [[Sergej Vladimirovič Mihalkov]] (Сергей Владимирович Михалков) ([[1913]] – [[2009]])
* [[Sergej Mihejenkov]] (1955 –)
*[[Boris Minajev]] (1959 –)  
* [[Mihail Morgulis]] (Михаил Моргулис) (1941 –)
* [[Boris Andrejevič Možajev]] (Борис Андреевич Можаев) (1923 – 1996)
* [[Nikolaj Ivanovič Muhanov]] (Николай Иванович Муханов) ([[1882]] – [[1942]])
* [[Pavel Pavlovič Muratov]] (Павел Павлович Муратов /Paul Muratov/Muratoff) (1881 – 1950)
* [[Irina Muravjova]] (1952 –)

== N ==
* [[Vladimir Vladimirovič Nabokov]] (Владимир Владимирович Набоков) ([[1899]] – [[1977]])
* [[Jurij Markovič Nagibin]] (Юрий Маркович Нагибин) ([[1920]] – [[1994]])
*Nikolaj Naumov (1838 – 1901)
*[[Filip Diomidovič Nefedov]] (1838 – 1902)
* [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] (Николай Алексеевич Некрасов) (1821 – 1878)
* [[Viktor Nekrasov|Viktor Platonovič Nekrasov]] (Виктор Платонович Некрасов) ([[1911]] – [[1987]])
* Georgij K. Nikiforov (1884 – 1937?)
* [[Nikolaj Nikolajevič Nikitin]] (Николай Никола́евич Никитин) ([[1895]] – [[1963]])
* [[Pavel Filippovič Nilin]] (Павел Филиппович Нилин) ([[1908]] – [[1981]])
* [[Sergej Nilus|Sergej Aleksandrovič Nilus]] (Серге́й Алекса́ндрович Ни́лус) ([[1862]] – [[1929]])
* [[Jevgenij Ivanovič Nosov]] (Евгений Иванович Носов) (1925 – 2002)
* [[Nikolaj Nikolajevič Nosov]] (Николай Николаевич Носов; ukr. Микола Миколайович Носов) (1908 – 1976)
* Dmitrij Novikov
* [[Ivan Aleksejevič Novikov]] (Иван Алексеевич Новиков) ([[1877]] – [[1959]])
* [[Nikolaj Ivanovič Novikov]] (Николай Иванович Новико́в) (1744 – 1818)
* [[Vladimir Ivanovič Novikov]] (Влади́мир Иванович Но́виков) (1948 –) (filolog, literarni teoretik in prozaik)
* [[Aleksej Silič Novikov-Priboj]]  (1877 – 1944)

== O ==
* [[Vladimir Fjodorovič Odojevski]] (Владимир Фёдорович Одоевский) (1803 – 1869)
* [[Bulat Šalvovič Okudžava]] (Булат Шалвович Окуджава) ([[1924]] – [[1997]])
* [[Nikolaj Makarovič Olejnikov]] (Николай Макарович Олейников) ([[1898]] – [[1937]])
* [[Jurij Karlovič Oleša]] (Юрий Карлович Олеша) ([[1899]] – [[1960]])
* [[Josif Grigorjevič Olšanski]] (1917 – 2004)
*Aleksandr Sergejevič Orlov (1871 – 1947) (literarni zgodovinar)
* [[Nikolaj Aleksejevič Ostrovski]] (Николай Алексеевич Островский) ([[1904]] – [[1936]])
* [[Vladislav Otrošenko]] (1959 –)
* [[Valentin Vladimirovič Ovečkin]] (Валентин Владимирович Овечкин) (1906 – 1968)
* Lev Ozerov (1914 – 1996)

== P ==
[[Slika:AleksandrPushkin.jpg|thumb|150px|[[Aleksander Sergejevič Puškin]]]]

* [[Fjodor Ivanovič Panfjorov]] (1896 – 1960)
*[[Vera Fjodorovna Panova]] (Ве́ра Фёдоровна Пано́ва) ([[1905]] – [[1973]])
* [[Jurij Paporov]] (1923 – 2010)
* [[Boris Leonidovič Pasternak]] (Борис Леонидович Пастернак) ([[1890]] – [[1960]]) {{ikona Nob nag}} [[1958]]
* Jevgenij Borisovič Pasternak (1923 – 2012) (kritik)
* [[James Lojdovič Patterson]] (Джеймс Ллойдович Паттерсон) (1933 –)
* [[Konstantin Georgijevič Paustovski]] (1892 – 1968)
*Pjotr/[[Peter Andrejevič Pavlenko]] (1899 – 1951)
* [[Oleg Pavlov]] (1970 – 2018)
* [[Viktor Olegovič Pelevin]] (Виктор Олегович Пелевин) ([[1962]] –)
* [[Arkadij Aleksejevič Pervencev]] (Аркадий Алексеевич Пе́рвенцев) (1905 – 1981)
* [[Vasilij Mihajlovič Peskov]]
* [[Mariam Petrosjan]] (1969 –)
* [[Jevgenij Petrov]] (pr.i. [[Jevgenij Petrovič Katajev]] /Евгений Петрович Катаев) (1902/3 – 1942)
* [[Avakum Petrov]] ([[Kondratjev|Avvakum Petrovič Kondratjev]]) (Авваку́м Петро́в / Аввакум Петрович Кондратьев) ([[1620]] – [[1682]])
* Mihail Grigorjevič Petrov
* [[Ljudmila Stefanovna Petruševska|Ljudmila Stefanovna Petruševska(ja)]] (1938 –)
* [[Boris Andrejevič Pilnjak]] (Борис Андреевич Пильняк; pr.i. [[Boris Andrejevič Vogau]]) (1894 – 1938)
* [[Dmitrij Ivanovič Pisarev]] (1840 – 1868)
* [[Aleksej Feofilaktovič Pisemski]] (Алексей Феофилактович Писемский) ([[1821]] – [[1881]])
* [[Vjačeslav Aleksejevič Pjecuh]] (Вячеслав Алексеевич Пьецух) ([[1946]] – 2019)
* [[Andrej Platonovič Platonov]] (pravi priimek Klimentov; Андрей Платонович Платонов) ([[1899]] – [[1951]])
* Viktor Poltoracki - urednik
* [[Igor Jakovljevič Pomerancev]] (Игорь Яковлевич Померанцев) ([[1948]] –)
* [[Vladimir Mihajlovič Pomerancev]] (Владимир Михайлович Померанцев) ([[1907]] – [[1971]])
* [[Jevgenij Anatoljevič Popov]] (Евге́ний Анато́льевич Попо́в) (1946 –)
* [[Valerij Georgijevič Popov]] (Вале́рий Гео́ргиевич Попо́в) (1939 –)
* Mihail Popov
*[[Ignatij Nikolajevič Potapenko]] (1856 – 1929)
*[[Aleksej Antonovič Potehin]] (1829 – 1908)
* [[Vladimir Solomonovič Pozner]] (Владимир Соломонович По́знер) (1905 – 1992)
*Mihail Pravdin ?
* [[Zahar Prilepin|Zahar Nikolajevič Prilepin]] (1975 –) (psevdonim: Jevgenij Lavlinski)
* [[Mihail Mihajlovič Prišvin]] (Михаил Михайлович Пришвин) ([[1873]] – [[1954]])
* [[Aleksander Andrejevič Prohanov]] (Александр Андреевич Проха́нов) (1938 –)
*[[Timur Pulatov]] (1939 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Punin]] (1888 – 1953)
* [[Ivan Puščin]] (1798 – 1859)
* [[Aleksander Sergejevič Puškin]] (Александр Сергеевич Пушкин) ([[1799]] – [[1837]])

== R ==
[[Slika:Эдвард Радзинский.jpg|thumb|150px| [[Edvard Stanislavovič Radzinski]]]]

* [[Aleksandr Nikolajevič Radiščev]] (Александр Николаевич Радищев) (1749 – 1802)
* [[Ayn Rand]] (prvotno ime [[Alisa Zinovjevna Rosenbaum]]) (1905 – 1982) (rusko-ameriška)
* [[Edvard Stanislavovič Radzinski]] (Эдвард Станиславович Радзинский) ([[1936]] –)
* [[Valentin Grigorjevič Rasputin]] (1937 – 2015)
* [[Lev Emmanuilovič Razgon]] (1908 – 1999)
* [[Vladimir Emanujilovič Recepter]] (Владимир Эммануилович Рецептер) (1935 –)
* [[Aleksej Mihajlovič Remizov]] (Алексей Михайлович Ремизов) ([[1877]] – [[1957]])
* [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] (Николай Константинович Рёрих) ([[1874]] – [[1947]])
* [[Fjodor Mihajlovič Rešetnikov]] (1841 – 1871)
* [[Vladimir Bogdanovič Rezun]] (ps. Viktor Suvorov) (Владимир Богданович Резун / Виктор Суворов) ([[1947]] –)
* [[Anatolij Naumovič Ribakov]] (Anatolij Naumovič Aronov) (Анатолий Наумович Рыбаков / Анатолий Наумович Аронов) ([[1911]] – [[1998]])
* [[Vjačeslav Mihajlovič Ribakov]] (Вячеслав Михайлович Рыбаков) ([[1954]] –)
*[[Vladimir Ribakov]] (1947 – 2018)
* [[Marija Aleksandrovna Ribakova]] (Мария Александровна Рыбакова) ([[1973]] –)
* [[Oleg Roj]] (1965 –)
* [[Pantelejmon Sergejevič Romanov]] (Пантелеймон Сергеевич Романов) ([[1884]] – [[1938]])
* [[Mihail Mihajlovič Roščin]] (prv. Gibelman; Михаи́л Миха́йлович Ро́щин) (1933 – 2010) 
* [[Vasilij Vasiljevič Rozanov]] (Василий Васильевич Рóзанов) (1856 – 1919)
*[[Andej Rubanov]] (1969 –)
* [[Nikolaj Mihajlovič Rubcov]] (Николай Михайлович Рубцов) ([[1936]] – [[1971]])
* [[Dina Iljinična Rubina]] (1953 –)

== S ==
* [[German Sadulajev]] (1973 –) (Čečen)
*[[Vsevolod Ivanovič Saharov]] (1946 –) (filolog, pisatelj in kritik)
*[[Vissarion Mihajlovič Sajanov]] (1903 – 1959)
*Aleksej Salnikov
* [[Mihail Jevgrafovič Saltikov-Ščedrin]] (Михаил Евграфович Салтыков-Щедрин) ([[1826]] – [[1889]])
* Sergej Samsonov
* [[Sergej Venediktovič Sartakov]] (1908 – 2005)
* [[Boris Viktorovič Savinkov]] (Бори́с Ви́кторович Са́винков) (1879 – 1925) (SR)
*[[Aleksej Pavlovič Selivanovski]] (1900 – 1938)
* [[Julijan Semjonovič Semjonov]] (1931 – 1993)
*[[Marija Vasiljevna Semjonova]] (Мария Васильевна Семёнова) (1958 –)
* [[Roman Valerjevič Senčin]] (1971 –)
* [[Aleksander Serafimovič Serafimovič|Aleksander (Serafimovič) Serafimovič]] (pravi priimek [[Popov]]) (Александр Серафимович Серафимович / Попов) ([[1863]] – [[1949]])
* [[Victor Serge]] (&lt;small&gt;fr.&lt;/small&gt; viktɔʁ sɛʁʒ); pr. i. [[Viktor Lvovič Kibalčič]] (Ви́ктор Льво́вич Киба́льчич) (1890 – 1947)
* [[Andrej Sergejev]] (1933 – 1998)
* [[Sergej Nikolajevič Sergejev - Censki]] (1875 – 1958)
* [[Konstantin Mihajlovič Simonov]] (Константи́н Миха́йлович Си́монов) (1915 – 1979)
* [[Andrej Donatovič Sinjavski]] (psevdonim [[Abraham Terc|Abr(ah)am Terc]]) (Андрей Донатович Синявский / Абрам Терц) (1925 – 1997)
* [[Viktor Skumin]] (1948 -) 
* [[Aleksej Slapovski]] (1957 –)
* [[Olga Aleksandrovna Slavnikova]] (1957 –)
* [[Vasilij Slepcov]] (1836 – 1878)
* [[Mihail Leonidovič Slonimski]] (Михаи́л Леони́дович Слони́мский) (1897 – 1972)
*[[Segej Sergejevič Smirnov]] (1915 – 1976)
*[[Vasilij Aleksandrovič Smirnov]] (1905 – 1979)
* [[Aleksandr Snegirev]] (1980 –)
*[[Sergej Snegov]] (Серге́й Алекса́ндрович Сне́гов; Козерюк) (1910 – 1994) 
* [[Leonid Sergejevič Soboljev]] (1898 – 1971)
* [[Saša Sokolov]] (Александр Всеволодович Соколов) (1943 –)
* [[Fjodor Kuzmič Sologub]] (Фёдор Кузьмич Сологуб; pravo ime Fjodor Kuzmič Teternikov)  ([[1863]] – [[1927]])
* [[Vladimir Aleksejevič Solouhin]] (Влади́мир Алексе́евич Солоу́хин) ([[1924]] – [[1997]])
* [[Leonid Vasiljevič Solovjov]] (1906 – 1962)
* [[Vladimir Sergejevič Solovjov]] (Влади́мир Сергеевич Соловьёв) ([[1853]] – [[1900]])
* [[Vsevolod Sergejevič Solovjov]] (Всеволод Сергеевич Соловьёв) (1849 – 1903)
* [[Aleksander Isajevič Solženicin]] (Александр Исаевич Солженицын) ([[1918]] – [[2008]]) {{ikona Nob nag}} [[1970]]
* [[Vladimir Georgijevič Sorokin]] (Владимир Георгиевич Сорокин) (1955 –)
* Vladimir Sotnikov
* [[Nikolaj Starikov]] (1970 –)
* [[Vladimir Petrovič Stavski]] (prv. priimek [[Kirpičnikov]]) (Владимир Петрович Ставский / Кирпичников) (1900 – 1943)
* [[Marija Mihajlovna Stepanova]] (1972 –)
*[[Marina Stepnova|Marina Lvovna Stepnova]] (1971 –)
* [[Arkadij Natanovič Strugacki]] (Аркадий Натанович Стругацкий) ([[1925]] – [[1991]])
* [[Boris Natanovič Strugacki]] (Борис Натанович Стругацкий) ([[1933]] – [[2012]])
* Jevgenij Suhov
* [[Aleksej Aleksandrovič Surkov]] (Алексе́й Алекса́ндрович Сурко́в) (1899 – 1983)
* [[Vladimir Grigorjevič Sutejev]] (Владимир Григорьевич Суте́ев) (1903 – 1993) (tudi ilustrator in animator)
* [[Viktor Suvorov]] (gl. ''Vladimir Bogdanovič Rezun'') (1947 –)
* [[Aleksander Vasiljevič Suhovo-Kobilin]] (Александр Васильевич Сухово-Кобылин) ([[1817]] – [[1903]])

== Š ==
* [[Marietta Šaginjan]] (1888 – 1982)
*Georgij Šahnazarov (1924 – 2001) 
* [[Varlam Tihonovič Šalamov]] (Варлам Тихонович Шаламов) ([[1907]] – [[1982]])
* [[Sergej Šargunov]] (1980 –)
* [[Vladimir Aleksandrovič Šarov]] (&lt;bdi&gt;Владимир Александрович Шаров&lt;/bdi&gt;) (1952 – 2018)
*Ivan N. Ščeglov (1855 – 1911)
* [[Galina Ščerbakova]] (1932 – 2010)
* [[Vadim Sergejevič Šefner]] (Вадим Сергеевич Шефнер) ([[1915]] – [[2002]])
* [[Eduard Jurjevič Šim]] (Эдуард Юрьевич Шим) ([[1930]] – [[2006]])
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (Юрий Михайлович Широков) ([[1921]] – [[1980]])
* [[Mihail Šiškin]] (1961 –)
*[[Aleksander Semjonovič Šiškov]] (Александр Семёнович Шишков) (1754 – 1841)
*[[Vjačeslav Jakovljevič Šiškov]] (1873 – 1945)
* [[Viktor Borisovič Šklovski]] (Виктор Борисович Шкловский)  (1893 – 1984)
* [[Ivan Sergejevič Šmeljov]] (Иван Сергеевич Шмелёв) ([[1873]] – [[1950]])
* [[Nikolaj Petrovič Šmeljov]] (Николай Петрович Шмелёв) ([[1936]] – 2014)
* [[Mihail Aleksandrovič Šolohov]] (Михаил Александрович Шолохов) ([[1905]] – [[1984]]) {{ikona Nob nag}} [[1965]]
* [[Vasilij Makarovič Šukšin]] (Василий Макарович Шукшин) ([[1929]] – [[1974]])
* [[Jevgenij Lvovič Švarc]] (Евгений Львович Шварц) (1896 – 1958)

== T ==
[[Slika:Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg|thumb|150px| [[Lev Nikolajevič Tolstoj]]]]
[[Slika:IvanTurgenev.jpeg|thumb|150px| [[Ivan Sergejevič Turgenjev]]]]

* [[Lev Aslanovič Tarasov]] (armen. Levon Teresjan /fr. [[Henri Troyat]]) (1911 – 2007) (francoski pisatelj in akademik armensko-ruskega porekla)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Telešov]] (Николай Дмитриевич Телешо́в) (1867 – 1957)
* [[Vladimir Fjodorovič Tendrjakov]] (Влади́мир Фёдорович Тендряко́в) (1923 – 1984)
* [[Abraham Terc]] (pravo ime [[Andrej Donatovič Sinjavski]]) (Абрам Терц /Андрей Донатович Синявский) (1925 – 1997)
*[[Aleksandr Mihajlovič Terehov]] (1966 –)
*Sergej N. Terpigorjev (= psevdonim; pravo ime S. N. Atava) (1841 – 1895)
* [[Nikolaj Semjonovič Tihonov]] (Николай Семёнович Ти́хонов) (1896 – 1979)
* [[Jurij Nikolajevič Tinjanov]] (Ю́рий Николаевич Тынянов) (1894 – 1943)
*[[Aleksej Konstantinovič Tolstoj]] (Алексей Константинович Толсто́й) (1817 – 1875)
*[[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]] (Алексей Николаевич Толстой) (1883 – 1945)
*[[lija Lvovič Tolstoj]] (1866 – 1933)
*[[Lev Lvovič Tolstoj]] (1869 – 1945)
* [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (Лев Николаевич Толстой) (1828 – 1910)
*[[Natalija Nikitična Tolsta(ja)]] (1943 – 2010)
*[[Tatjana Nikitična Tolsta|Tatjana Nikitična Tolsta(ja)]] / Tatjana Tolstoj (Татьяна Никитична Толстая) (1951 –)
*[[Vladimir Tolstoj]] (1962  – )
* [[Sergej Mihajlovič Tretjakov]] (Сергей Михайлович Третьяков) (1892 – 1937)
* [[Jurij Valentinovič Trifonov]] (Юрий Валентинович Трифонов) (1925 – 1981)
*[[Gavril Nikolajevič Trojepoljski]] (Troepolsky) (Гавриил Николаевич Троепольский) (1905 – 1995)
* [[Jevgenija Tur]] (pravo ime Jelizaveta Vasiljevna Salias de Turmenir Suchovo-Kobylin) (1815 – 1892)
* [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] (Иван Сергеевич Тургенев) (1818 – 1883)
* [[Aleksandr Tvardovski]] (1900 – 1971)
* [[Teffi]] ([[Nadežda Aleksandrovna Bučinska]]) (Тэффи / Надежда Александровна Бучинская) (1876 – 1952)

== U ==
* [[Ljudmila Jevgenjeva Ulicka|Ljudmila Jevgenjeva Ulicka(ja)]] (Людмила Евгеньевна Улицкая) ([[1943]] –)
*[[Eduard Uspenski]] (1937 – 2018)
* [[Gleb Ivanovič Uspenski]] (Глеб Иванович Успенский) ([[1843]] – [[1902]])
* [[Nikolaj Vasiljevič Uspenski]] (Николай Васильевич Успенский) ([[1837]] – [[1889]])
* [[Peter Demjanovič Uspenski]] (Пётр Демьянович Успенский) ([[1878]] – [[1947]])
*[[Tatjana Ustinova]] (1968 –)
* [[Konstantin Dmitrijevič Ušinski]] (Константин Дмитриевич Ушинский) ([[1824]] – [[1871]])

== V ==
* [[Konstantin Konstantinovič Vaginov]] (Константин Константинович Вагинов) (1899 – 1934)
* [[Nikolaj Petrovič Wagner]]/Vagner (Николай Петрович Вагнер) (1829 – 1907)
*[[Jana Vagner]] (1973 –)
* [[Boris Borisovič Vahtin]] (1930 – 1981)
*Arkadij Vaksberg (1927 – 2011)
* [[Aleksej Varlamov|Aleksej Nikolajevič Varlamov]] (1963 –)
*[[Ivan Vasiljenko]] (1895 – 1966)
* [[Boris Lvovič Vasiljev]] (Борис Львович Васильев) (1924 – 2013)
* [[Vladimir Nikolajevič Vasiljev]] (1967 –)
* [[Andrej Vitaljevič Vasiljevski]] (1955 –)
* [[Vitalij Sergejevič Vasiljevski]] (1908 – 1991)
* [[Mihail Veller]] (1948 –)
* [[Aleksander Fomič Veltman]] (Алекса́ндр Фоми́ч Ве́льтман) (1800 – 1870)
* [[Dimitrij Vladimirovič Venevitinov]] (Дмитрий Владимирович Веневитинов) (1805 – 1827)
* [[Vikentij Vikentjevič Veresajev]] (Smidovič) (Викентий Викентьевич Вересаев / Смидович) (1867 – 1945)
* [[Nikolaj Veržbicki]] = [[Nicolai Lilin]]  (1980 –)
* Aleksander N. Veselovski (1838 – 1906) (lit. zgodovinar in teoretik)
*[[Anatolij Kornelijevič Vinogradov]] (1888 – 1946)
* [[Vladimir Semjonovič Visocki]] (Владимир Семёнович Высоцкий) (1938 – 1980)
* [[Igor Georgijevič Višnjevecki]] (Игорь Георгиевич Вишневецкий) (1964 –)
*[[Vsevolod Vitaljevič Višnjevski]] (Все́волод Вита́льевич Вишне́вский) (1900 – 1951)
* [[Jurij Vjazemski]] (pravo ime [[Jurij Simonov]]) (1951 –)
* [[Georgij Nikolajevič Vladimov]] (pr. pr. Volosevič) (1931 – 2003)
* [[Jevgenij Germanovič Vodolazkin]]/Eugene Vodolazkin (1964 –)
* [[Vladimir Nikolajevič Vojnovič]] (Владимир Николаевич Войнович) (1932 – 2018)
* [[Sergej Jevgenjevič Volf]] (Серге́й Евге́ньевич Вольф) (1935 – 2015)
* [[Andrej Volos|Andrej Germanovič Volos]] (Андрей Германович Волос) (1955 –)
* [[Konstantin Vasiljevič Voronkov]] (1911 – 1984)
* [[Aleksandr Konstantinovič Voronski]] (1884 – 1937)
* [[Marko Vovčok]] (pravo ime [[Marija Aleksandrovna Vilinskaja|Marija Aleksandrovna Vilinska]]) (1833 – 1907) (rusko-ukrajinska)

== Z ==
[[Slika:Kustodiev Zamyatin.jpg|thumb|150px|[[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]]]]

*Vasilij Zabotin-Lapšin
*[[Mihail Nikolajevič Zadornov]] (Михаил Николаевич Задорнов) (1948 – 2017)
*[[Nikolaj Pavlovič Zadornov]] (1909 – 1992)
*[[Boris Konstantinovič Zajcev]] (Бори́с Константи́нович За́йцев) (1881 – 1972)
* [[Oleg Zajončkovski]] (1959 –)
* [[Sergej Pavlovič Zaligin]] (Серге́й Павлович Залыгин) (1913 – 2000)
* [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] (Евгений Иванович Замятин) (1884 – 1937)
* [[Aleksander Aleksandrovič Zinovjev]] (Алекса́ндр Алекса́ндрович Зиновьев) (1922 – 2006)
* [[Mihail Mihajlovič Zoščenko]] (Михаил Михайлович Зощенко) (1895 – 1958)
* Boris Zubavin - urednik

== Ž ==
* [[Vasilij Andrejevič Žukovski]] (Василий Андреевич Жуковский) (1783 – 1852)
* [[Valentina Žuravljova]] (1933 – 2004)

== Glej tudi ==

* [[seznam ruskih pisateljev znanstvene fantastike]]
* [[seznam ruskih pesnikov]]
* [[seznam ruskih dramatikov]]
* [[Evropske nagrade za književnost]] - ruska ustreznica '''Booker Prize'''

{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}


[[Kategorija:Seznami Rusov|Pisatelji]]
[[Kategorija:Ruski pisatelji| ]]</text>
      <sha1>my4yfargypwrtu4111j1n7r2watwjbx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>JAHO I</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40413</id>
    <revision>
      <id>6772665</id>
      <parentid>6139383</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:19:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Člani odprave */ --akademske titule</comment>
      <origin>6772665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1439" sha1="0bu09p654alzheewifcgav6k4pufma8" xml:space="preserve">[[Slika:Alpinistična himalajska odprava na indijski Trisul je z ladjo Velebit odpotovala z Reke 1960.jpg|thumb|right|250px|Alpinistična himalajska odprava je na indijski Trisul je z ladjo Velebit odpotovala z Reke leta 1960]]
'''JAHO I''' je bila prva [[jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo]], ki je trajala od [[6. marec|6. marca]] do [[3. avgust]]a [[1960]]. Cilj odprave je bil 7016 [[meter|metrov]] visoki [[Trisul I]] z vzponom po južni smeri.

== Člani odprave ==
* [[Stane Kersnik]] (vodja)
* [[Ciril Debeljak]]
* [[Zoran Jerin]] ([[novinar]])
* [[Marjan Keršič]]
* [[Aleš Kunaver]]
* [[Ante Mahkota]]
* [[Andrej Robič]] ([[zdravnik]])

== Zgodovina ==
[[Slika:Jugoslovanska himalajska odprava v letu 1960 (6).jpg|thumb|right|250px|[[Aleš Kunaver]] in [[Marjan Keršič]] na vrhu Trisula III]]
Primarni cilj odprave ni bil dosežen zaradi preslabe opremljenosti, toda osvojili so naslednje pomožne cilje:
* [[Baratoli]] (5720 m; Debeljak, Kunaver, Mahkota)
* [[Trisul II]] (6690 m; Kunaver, Mahkota)
* [[Trisul III]] (6170 m; Keršič, Kunaver, Mahkota)

== Glej tudi ==
* [[slovenski alpinizem]]
* [[jugoslovanski alpinizem]]

== Zunanje povezave ==
* {{en}} [https://www.himalayanclub.org/hj/22/8/yugoslav-expedition-to-trisul-group-1960/ YUGOSLAV EXPEDITION TO TRISUL GROUP, 1960]. himalayanclub.org


{{sport-stub}}

[[Kategorija:Jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo]]
[[Kategorija:1960 v športu]]</text>
      <sha1>0bu09p654alzheewifcgav6k4pufma8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih prevajalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40565</id>
    <revision>
      <id>6772400</id>
      <parentid>6764514</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6772400</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29464" sha1="f0t38h3gpzfyxw2hk8eu2g7llm1zn22" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] -
[[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] -  [[Ana Ambrož]] -
[[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] -
[[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] -
[[Imre Augustič]] -
[[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] -

== B ==
[[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] -
[[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] -
[[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] -
[[Jan Baukart]] -
[[Sandra Baumgartner]] -
[[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] -
[[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Alojzij Benkovič]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] -
[[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] -
[[Andrej Blatnik]] -
[[Andreja Blažič Klemenc]] -
[[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] -
[[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?-
[[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] -
[[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] -
[[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina  Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] -
[[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] -
[[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]]  - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] -
[[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] -
[[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] -
[[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] -
[[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] -
[[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] -

== C ==
[[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] -
[[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] -
[[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] -
[[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] -
[[Vasja Cerar]] -
[[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] -
[[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] -
[[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] -

== Č ==
[[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] -
[[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] -  [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] -
[[Urška P. Černe]] -
[[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] -
[[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] -
[[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]]

== D ==
[[Radoslav Dabo]] -
[[Franc Dakskobler]] -
[[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] -
[[Božidar Debenjak]] -
[[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] -
[[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] -
[[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] -
[[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović -
[[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Darja Divjak Jurca]] -
[[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] -
[[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Sonja Dolžan]] - [[Tomaž Domicelj]] -
[[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] -
[[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] -
[[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] -
[[Irena Duša Draž]] -
[[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] -

== E ==
[[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] -

== F ==
[[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] -
[[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] -
[[Srečko Fišer]] -
[[Jože Fistrovič]] -
[[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] -
[[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]]

== G ==
[[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] -
[[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] -
[[Kajetan Gantar]] -
[[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] -
[[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] -
[[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] -
[[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] -
[[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] -
[[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Alenka Gortan]] -
[[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] -
[[Jurij Grabner]] -
[[Bogdan Gradišnik]] -
[[Branko Gradišnik]] -
[[Janez Gradišnik]] -
[[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] -
[[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] -
[[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] -
[[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]]

== H ==
[[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] - [[Igor Harb]] - [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] -
[[Jožef Hasl]] -
[[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] -
[[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] -
[[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] -
[[Davorin Hostnik]] -
[[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - 
[[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] -
[[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]]

== I ==
[[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] -
[[Stane Ivanc]] -
[[Jure Ivanušič]]

== J ==
[[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] -
[[Manfred Jähnichen]] -
[[Milan Jaklič]] -
[[Gitica Jakopin]] -
[[Vlasta Jalušič]] -
[[Tatjana Jamnik]] -
[[Rado Jan]] -
[[Stanko Janež]] -
[[Gustav Januš]] -
[[Jurij Japelj]] -
[[Mateja Jarc]] -
[[Stanko Jarc]] -
[[Urban Jarnik]] -
[[Marjan Javornik]] -
[[Mirko Javornik]] -
[[Placid Javornik]] -
[[Jože Javoršek]] -
[[Marija Javoršek]] -
[[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] -
[[Risto Jelačin]] -
[[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] Zorko - [[Ana Jelnikar]] -
[[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] -
[[Lučka Jenčič]] [[Kandus]] -
[[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] -
[[Luka Jeran]] -
[[Rudolf Jeran]] -
[[Sidonija Jeras]] -
[[Frančišek Jere]] -
[[Elza Jereb]] -
[[Saša Jerele]] -
[[Katarina Jerin]] -
[[Zoran Jerin]] -
[[Frane Jerman]] -
[[Zdenka Jerman]] -
[[Viktor Jesenik]] -
[[Mojca Jesenovec]] -
[[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] -
[[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] -
[[Janko Jež]] -
[[Niko Jež]] -
[[Erica Johnson Debeljak]] -
[[Venceslava Jordanova]] -
[[Klarisa Jovanović]] -
[[Alenka Jovanovski]] -
[[Boris Jukić]] -
[[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] -
[[Barbara Juršič]] -
[[Friderik Juvančič]]

== K ==
[[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] -
[[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] -
[[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] -
[[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] -
[[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] -
[[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] -
[[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] -
[[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] -
[[Vital Klabus]] -
[[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Myriam Klanjšček]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] -
[[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] -
[[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] -
[[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] -
[[Gorazd Kocijančič]] -
[[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] -
[[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] -
[[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] -
[[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] -
[[Suzana Koncut]] -
[[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis -
[[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] -
[[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] -
[[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Aljaž Krajnc]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] -
[[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] -
[[Lado Kralj]] -
[[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] -
[[Mojca Kranjc]] -
[[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] -
[[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] -
[[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] -
[[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] -
[[Mirko Kuhel]] -
[[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] -
[[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] -
[[Mikloš Küzmič]] -
[[Štefan Küzmič]] - [[Gašper Kvartič]]

== L ==
[[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-''
[[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] -
[[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] -
[[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] -
[[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] -
[[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] -
[[Anton Lesar]] -
[[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] -
[[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] -
[[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] -
[[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] -
[[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] -
[[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Metka Lokar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] -
[[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] -
[[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]]

== M ==
[[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] -
[[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] -
[[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] -
[[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] -
[[Gašper Malej]] -
[[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] -
[[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] -
[[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] -
[[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] -
[[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] -
[[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] -
[[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] -
[[Franc Serafin Metelko]] -
[[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] -
[[Anton Mežnarc]] -
[[Špela Mihelač]] -
[[Marjanca Mihelič]] -
[[Mira Mihelič]] -
[[Mojca Mihelič]] -
[[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] -
[[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] -
[[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] -
[[Janko Moder]] -
[[Alenka Moder Saje]] - [[Christian Moe]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] -
[[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] -
[[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] -
[[Aleš Mustar]] -

== N ==
[[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] -
[[Boris A. Novak]] -
[[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] -
[[Lili Novy]] -

== O ==
[[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] -
[[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] -
[[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] -
[[Josip Osti]] -
[[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] -
[[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] -

== P ==
[[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek -
[[Mihael Paglovec]] -
[[Neda Pagon]] -
[[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] -
[[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] -
[[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] -
[[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] -
[[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] -
[[Tadeja Petrovčič Jerina]] -
[[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Dušan Milan Pirc]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] -
[[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] -
[[Margit Podvornik Alhady]] -
[[Ana Pogačar]] -
[[Timothy Pogačar]] -
[[Barbara Pogačnik]] - [[Jagna Pogačnik]] -
[[Vladimir Pogačnik]] -
[[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] -
[[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] -
[[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] -
[[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] -
[[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] -
[[Alja Predan]] -
[[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] -
[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] -
[[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] -
[[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] -
[[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]]

== R ==
[[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] -
[[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] -
[[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] -
[[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] -
[[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] -
[[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] -
[[Rado Riha]] (!??)-
[[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] -
[[Jana Rošker]] -
[[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] -
[[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] -
[[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]]

== S ==
[[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] -
[[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] -
[[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] -
[[Štefan Sedonja]] -
[[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] -
[[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] -
[[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] -
[[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] -
[[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] -
[[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Aleksander Skaza]] - [[Jožef Skrbinšek]] -
[[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] -
[[Andrej E. Skubic]] -
[[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] -
[[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] -
[[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] -
[[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] -
[[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] -
[[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] -
[[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] -
[[Anton Sovre]] -
[[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] -
[[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] -
[[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] -
[[Majda Stanovnik]] -
[[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] -
[[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] -
[[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina)

== Š ==
[[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] -
[[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] -
[[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] -
[[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-''
[[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] -
[[Ada Škerl]] -
[[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] -
[[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] -
[[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] -
[[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] -
[[Modest Šraj]] -
[[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] -
[[Rozka Štefan]] -
[[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] -
[[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] -
[[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] -
[[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]]

== T ==
[[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] -
[[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] -
[[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] -
[[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] -
[[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] -
[[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] -
[[Borut Trekman]] -
[[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] -
[[Primož Trubar]] -
[[Juš Turk]] -
[[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]]

== U ==
[[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] -
[[Evelina Umek]] -
[[Jana Unuk]] -
[[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] -
[[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]]

== V ==
[[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] -
[[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] -
[[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] -
[[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] -
[[Maks Veselko]] ml. -
[[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] -
[[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] -
[[Maja Visenjak Limon]] -
[[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] -
[[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] -
[[Franc Vogelnik]] -
[[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] -
[[Jurij Volz]] -
[[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) -
[[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] -
[[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] -
[[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] 

== W ==
[[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]]

== Z ==
[[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] -
[[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] -
[[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] -
[[Matija Zemljič]] -
[[Anton Zevnik]] -
[[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] -
[[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] -
[[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] -
[[Ciril Zlobec]] -
[[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] -
[[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] -
[[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] -
[[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] -
[[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] -
[[Janez Zupet]] -
[[Savina Zwitter]]

== Ž ==
[[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] -
[[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] -
[[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] -
[[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] -
[[Branko Žužek]] -

== Glej tudi==

* [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]]
*[[seznam tujih slovenistov]]
*[[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
*[[seznam slovenskih dramatikov]]
* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
*[[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
*[[seznam slovenskih filologov]]
*[[seznam slovenskih leksikografov]]
*[[seznam slovenskih bibliotekarjev]]
*[[seznam slovenskih novinarjev]]
* [[Sovretova nagrada]]
{{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]]</text>
      <sha1>f0t38h3gpzfyxw2hk8eu2g7llm1zn22</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albert Jakopič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>42317</id>
    <revision>
      <id>6772391</id>
      <parentid>6577768</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:56:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napredovanja */</comment>
      <origin>6772391</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4556" sha1="r669hbg1hgi3t5k2lmemnsyjnr54znd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Albert Jakopič
|nickname=»Kajtimir«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{flagicon|Yugoslavia}} [[NOV in POS]]&lt;br&gt;[[SFRJ]]
|branch=
|serviceyears=1942–1973 
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=[[Zahodnodolenjski odred]]&lt;br&gt;[[Soški odred (NOV in POS)|Soški odred]]&lt;br&gt;[[Južnoprimorski odred]]&lt;br&gt;[[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeva brigada]]&lt;br&gt;[[Goriška divizija]]&lt;br&gt;[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. (slovenska) divizija]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Mirko Munda: Beograjska spletka (Večer: 2001), 11–2.&lt;/ref&gt;
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Narodni heroj]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Albert Jakopič – Kajtimir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]], [[partizan]], [[prvoborec]], [[politični komisar]], [[narodni heroj]], * [[24. november]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[10. oktober]] [[1996]], Ljubljana

== Življenjepis ==
Študiral je pravo na PF v Ljubljani in leta 1938 opravil [[vojaška šola|šolo]] za [[rezervni častnik|rezervne častnike]] v [[Maribor]]u. Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je postal aktivist [[OF]], dokler ni marca 1942 vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Postal je poveljnik [[Južnoprimorski odred|Južnoprimorskega odreda]], 10. aprila 1943 pa poveljnik [[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeve brigade]]. Nato je postal poveljnik [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], marca 1944 pa [[načelnik štaba]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]]; na tej dolžnosti je ostal do konca [[vojna|vojni]].

Po vojni je bil organizacijski sekretar [[IO OF Slovenije]], pomočnik ministra za trgovino, od 1954 sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru (po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Sloveniji); bil je član [[CK ZKS]] (1948–1968, od 1959 tudi njegovega IK), član [[CK ZKJ]] (1958–1969), predsednik [[GO SZDL Slovenije]] (1962–1963), organizacijski sekretar CK ZKS (1963-65) in predsednik CK ZKS 1966–decembra 1968 (1967–69 tudi član Predsedstva CK ZKJ). Leta 1968 je postal [[politični komisar]] [[Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije|Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije]], predhodnice [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Skupaj s komandantom [[Bojan Polak-Stjenka|Stjenko]] sta hotela modernizirati [[teritorialna obramba|teritorialno obrambo]], a sta bila zaradi [[politika|političnih]] spletk novembra 1973 odstavljena s položaja.

== Napredovanja ==
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik|polkovnik JLA]]

== Odlikovanja ==
* [[red narodnega heroja]] (6. julij 1945)
* [[red partizanske zvezde]] I. stopnje
* [[red republike]] z zlatim vencem
* [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]]
* [[red ljudske armade]] z lovorovim vencem
* [[partizanski križ]] ([[Poljska]], 2x)
* [[red Tudor Vladimirescu]] I. stopnje ([[Romunija]])
* [[partizanska spomenica 1941]]

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* [[Bogdam Beltram]]: ''Narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 10, str. 49-52. [[Logatec]], 2000.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
 {{kategorija v Zbirki|Albert Jakopič}}
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam slovenskih častnikov]]
* [[seznam častnikov NOV in POS]]
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakopič-Kajtimir, Albert}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]


[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Načelniki Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije]]</text>
      <sha1>r669hbg1hgi3t5k2lmemnsyjnr54znd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772392</id>
      <parentid>6772391</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napredovanja */</comment>
      <origin>6772392</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4647" sha1="t2gzvvehetkz257m9h2238j1s76wya3" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Albert Jakopič
|nickname=»Kajtimir«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{flagicon|Yugoslavia}} [[NOV in POS]]&lt;br&gt;[[SFRJ]]
|branch=
|serviceyears=1942–1973 
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=[[Zahodnodolenjski odred]]&lt;br&gt;[[Soški odred (NOV in POS)|Soški odred]]&lt;br&gt;[[Južnoprimorski odred]]&lt;br&gt;[[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeva brigada]]&lt;br&gt;[[Goriška divizija]]&lt;br&gt;[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. (slovenska) divizija]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Mirko Munda: Beograjska spletka (Večer: 2001), 11–2.&lt;/ref&gt;
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Narodni heroj]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Albert Jakopič – Kajtimir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]], [[partizan]], [[prvoborec]], [[politični komisar]], [[narodni heroj]], * [[24. november]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[10. oktober]] [[1996]], Ljubljana

== Življenjepis ==
Študiral je pravo na PF v Ljubljani in leta 1938 opravil [[vojaška šola|šolo]] za [[rezervni častnik|rezervne častnike]] v [[Maribor]]u. Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je postal aktivist [[OF]], dokler ni marca 1942 vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Postal je poveljnik [[Južnoprimorski odred|Južnoprimorskega odreda]], 10. aprila 1943 pa poveljnik [[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeve brigade]]. Nato je postal poveljnik [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], marca 1944 pa [[načelnik štaba]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]]; na tej dolžnosti je ostal do konca [[vojna|vojni]].

Po vojni je bil organizacijski sekretar [[IO OF Slovenije]], pomočnik ministra za trgovino, od 1954 sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru (po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Sloveniji); bil je član [[CK ZKS]] (1948–1968, od 1959 tudi njegovega IK), član [[CK ZKJ]] (1958–1969), predsednik [[GO SZDL Slovenije]] (1962–1963), organizacijski sekretar CK ZKS (1963-65) in kot prvi za [[Miha Marinko|Miho Marinkom]] predsednik CK ZKS 1966–decembra 1968, ko ga je nasledil [[France Popit|Franc Popit]] (1967–69 tudi član Predsedstva CK ZKJ). Leta 1968 je postal [[politični komisar]] [[Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije|Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije]], predhodnice [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Skupaj s komandantom [[Bojan Polak-Stjenka|Stjenko]] sta hotela modernizirati [[teritorialna obramba|teritorialno obrambo]], a sta bila zaradi [[politika|političnih]] spletk novembra 1973 odstavljena s položaja.

== Napredovanja ==
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik|polkovnik JLA]]

== Odlikovanja ==
* [[red narodnega heroja]] (6. julij 1945)
* [[red partizanske zvezde]] I. stopnje
* [[red republike]] z zlatim vencem
* [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]]
* [[red ljudske armade]] z lovorovim vencem
* [[partizanski križ]] ([[Poljska]], 2x)
* [[red Tudor Vladimirescu]] I. stopnje ([[Romunija]])
* [[partizanska spomenica 1941]]

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* [[Bogdam Beltram]]: ''Narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 10, str. 49-52. [[Logatec]], 2000.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
 {{kategorija v Zbirki|Albert Jakopič}}
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam slovenskih častnikov]]
* [[seznam častnikov NOV in POS]]
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakopič-Kajtimir, Albert}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]


[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Načelniki Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije]]</text>
      <sha1>t2gzvvehetkz257m9h2238j1s76wya3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772393</id>
      <parentid>6772392</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:59:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6772393</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4651" sha1="o95e7rmxv2gib6odjb0mg48bhab2b4u" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Albert Jakopič
|nickname=»Kajtimir«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{flagicon|Yugoslavia}} [[NOV in POS]]&lt;br&gt;[[SFRJ]]
|branch=
|serviceyears=1942–1973 
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=[[Zahodnodolenjski odred]]&lt;br&gt;[[Soški odred (NOV in POS)|Soški odred]]&lt;br&gt;[[Južnoprimorski odred]]&lt;br&gt;[[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeva brigada]]&lt;br&gt;[[Goriška divizija]]&lt;br&gt;[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. (slovenska) divizija]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Mirko Munda: Beograjska spletka (Večer: 2001), 11–2.&lt;/ref&gt;
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Narodni heroj]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Albert Jakopič – Kajtimir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]], [[partizan]], [[prvoborec]], [[politični komisar]], [[narodni heroj]], * [[24. november]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[10. oktober]] [[1996]], Ljubljana

== Življenjepis ==
Študiral je pravo na PF v Ljubljani in leta 1938 opravil [[vojaška šola|šolo]] za [[rezervni častnik|rezervne častnike]] v [[Maribor]]u. Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je postal aktivist [[OF]], dokler ni marca 1942 vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Postal je poveljnik [[Južnoprimorski odred|Južnoprimorskega odreda]], 10. aprila 1943 pa poveljnik [[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeve brigade]]. Nato je postal poveljnik [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], marca 1944 pa [[načelnik štaba]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]]; na tej dolžnosti je ostal do konca [[vojna|vojni]].

Po vojni je bil organizacijski sekretar [[IO OF Slovenije]], pomočnik ministra za trgovino, od 1954 sekretar okrajnega komiteja [[ZKS]] v Kopru (po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Sloveniji); bil je član [[CK ZKS]] (1948–1968, od 1959 tudi njegovega IK), član [[CK ZKJ]] (1958–1969), predsednik [[GO SZDL Slovenije]] (1962–1963), organizacijski sekretar CK ZKS (1963-65) in kot prvi za [[Miha Marinko|Miho Marinkom]] predsednik CK ZKS 1966–decembra 1968, ko ga je nasledil [[France Popit|Franc Popit]] (1967–69 tudi član Predsedstva CK ZKJ). Leta 1968 je postal [[politični komisar]] [[Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije|Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije]], predhodnice [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Skupaj s komandantom [[Bojan Polak-Stjenka|Stjenko]] sta hotela modernizirati [[teritorialna obramba|teritorialno obrambo]], a sta bila zaradi [[politika|političnih]] spletk novembra 1973 odstavljena s položaja.

== Napredovanja ==
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik|polkovnik JLA]]

== Odlikovanja ==
* [[red narodnega heroja]] (6. julij 1945)
* [[red partizanske zvezde]] I. stopnje
* [[red republike]] z zlatim vencem
* [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]]
* [[red ljudske armade]] z lovorovim vencem
* [[partizanski križ]] ([[Poljska]], 2x)
* [[red Tudor Vladimirescu]] I. stopnje ([[Romunija]])
* [[partizanska spomenica 1941]]

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* [[Bogdam Beltram]]: ''Narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 10, str. 49-52. [[Logatec]], 2000.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
 {{kategorija v Zbirki|Albert Jakopič}}
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam slovenskih častnikov]]
* [[seznam častnikov NOV in POS]]
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakopič-Kajtimir, Albert}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]


[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Načelniki Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije]]</text>
      <sha1>o95e7rmxv2gib6odjb0mg48bhab2b4u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772394</id>
      <parentid>6772393</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:59:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napredovanja */</comment>
      <origin>6772394</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4667" sha1="cc5hrxv4629pxmodo6o0gjdosq2ycvk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Albert Jakopič
|nickname=»Kajtimir«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{flagicon|Yugoslavia}} [[NOV in POS]]&lt;br&gt;[[SFRJ]]
|branch=
|serviceyears=1942–1973 
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=[[Zahodnodolenjski odred]]&lt;br&gt;[[Soški odred (NOV in POS)|Soški odred]]&lt;br&gt;[[Južnoprimorski odred]]&lt;br&gt;[[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeva brigada]]&lt;br&gt;[[Goriška divizija]]&lt;br&gt;[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. (slovenska) divizija]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Mirko Munda: Beograjska spletka (Večer: 2001), 11–2.&lt;/ref&gt;
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Narodni heroj]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Albert Jakopič – Kajtimir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]], [[partizan]], [[prvoborec]], [[politični komisar]], [[narodni heroj]], * [[24. november]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[10. oktober]] [[1996]], Ljubljana

== Življenjepis ==
Študiral je pravo na PF v Ljubljani in leta 1938 opravil [[vojaška šola|šolo]] za [[rezervni častnik|rezervne častnike]] v [[Maribor]]u. Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je postal aktivist [[OF]], dokler ni marca 1942 vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Postal je poveljnik [[Južnoprimorski odred|Južnoprimorskega odreda]], 10. aprila 1943 pa poveljnik [[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeve brigade]]. Nato je postal poveljnik [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], marca 1944 pa [[načelnik štaba]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]]; na tej dolžnosti je ostal do konca [[vojna|vojni]].

Po vojni je bil organizacijski sekretar [[IO OF Slovenije]], pomočnik ministra za trgovino, od 1954 sekretar okrajnega komiteja [[ZKS]] v Kopru (po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Sloveniji); bil je član [[CK ZKS]] (1948–1968, od 1959 tudi njegovega IK), član [[CK ZKJ]] (1958–1969), predsednik [[GO SZDL Slovenije]] (1962–1963), organizacijski sekretar CK ZKS (1963-65) in kot prvi za [[Miha Marinko|Miho Marinkom]] predsednik CK ZKS 1966–decembra 1968, ko ga je nasledil [[France Popit|Franc Popit]] (1967–69 tudi član Predsedstva CK ZKJ). Leta 1968 je postal [[politični komisar]] [[Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije|Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije]], predhodnice [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Skupaj s komandantom Bojanom Polakom-[[Bojan Polak-Stjenka|Stjenko]] sta hotela modernizirati [[teritorialna obramba|teritorialno obrambo]], a sta bila zaradi [[politika|političnih]] spletk novembra 1973 odstavljena s položaja.

== Napredovanja ==
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik|polkovnik JLA]]

== Odlikovanja ==
* [[red narodnega heroja]] (6. julij 1945)
* [[red partizanske zvezde]] I. stopnje
* [[red republike]] z zlatim vencem
* [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]]
* [[red ljudske armade]] z lovorovim vencem
* [[partizanski križ]] ([[Poljska]], 2x)
* [[red Tudor Vladimirescu]] I. stopnje ([[Romunija]])
* [[partizanska spomenica 1941]]

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* [[Bogdam Beltram]]: ''Narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 10, str. 49-52. [[Logatec]], 2000.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
 {{kategorija v Zbirki|Albert Jakopič}}
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam slovenskih častnikov]]
* [[seznam častnikov NOV in POS]]
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakopič-Kajtimir, Albert}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]


[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Načelniki Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije]]</text>
      <sha1>cc5hrxv4629pxmodo6o0gjdosq2ycvk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772395</id>
      <parentid>6772394</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napredovanja */</comment>
      <origin>6772395</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4704" sha1="quzabjc5brtte2zx930co2wiafhf909" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Albert Jakopič
|nickname=»Kajtimir«
|placeofbirth=&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|allegiance={{flagicon|Yugoslavia}} [[NOV in POS]]&lt;br&gt;[[SFRJ]]
|branch=
|serviceyears=1942–1973 
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=[[Zahodnodolenjski odred]]&lt;br&gt;[[Soški odred (NOV in POS)|Soški odred]]&lt;br&gt;[[Južnoprimorski odred]]&lt;br&gt;[[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeva brigada]]&lt;br&gt;[[Goriška divizija]]&lt;br&gt;[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. (slovenska) divizija]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Mirko Munda: Beograjska spletka (Večer: 2001), 11–2.&lt;/ref&gt;
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Narodni heroj]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Albert Jakopič – Kajtimir''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[politik]], [[partizan]], [[prvoborec]], [[politični komisar]], [[narodni heroj]], * [[24. november]] [[1914]], [[Ljubljana]], † [[10. oktober]] [[1996]], Ljubljana

== Življenjepis ==
Študiral je pravo na PF v Ljubljani in leta 1938 opravil [[vojaška šola|šolo]] za [[rezervni častnik|rezervne častnike]] v [[Maribor]]u. Po koncu [[aprilska vojna|aprilske vojne]] je postal aktivist [[OF]], dokler ni marca 1942 vstopil v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Postal je poveljnik [[Južnoprimorski odred|Južnoprimorskega odreda]], 10. aprila 1943 pa poveljnik [[17. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Simon Gregorčič«|Gregorčičeve brigade]]. Nato je postal poveljnik [[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizije]], marca 1944 pa [[načelnik štaba]] [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]]; na tej dolžnosti je ostal do konca [[vojna|vojni]].

Po vojni je bil organizacijski sekretar [[IO OF Slovenije]], pomočnik ministra za trgovino, od 1954 sekretar okrajnega komiteja [[ZKS]] v Kopru (po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Sloveniji); bil je član [[CK ZKS]] (1948–1968, od 1959 tudi njegovega IK), član [[CK ZKJ]] (1958–1969), predsednik [[GO SZDL Slovenije]] (1962–1963), organizacijski sekretar CK ZKS (1963-65) in kot prvi za [[Miha Marinko|Miho Marinkom]] predsednik CK ZKS 1966–decembra 1968, ko ga je nasledil [[France Popit|Franc Popit]] (1967–69 tudi član Predsedstva CK ZKJ). Leta 1968 je postal [[politični komisar]] [[Glavni štab za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije|Glavnega štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije]], predhodnice [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]].&lt;ref name=&quot;#1&quot; /&gt; Skupaj s komandantom Bojanom Polakom-[[Bojan Polak-Stjenka|Stjenko]] sta hotela modernizirati [[teritorialna obramba|teritorialno obrambo]], a sta bila zaradi vojaškoobveščevalnih (JLA-KOS) in [[politika|političnih]] spletk novembra 1973 odstavljena s položaja.

== Napredovanja ==
* [[rezervni častnik|rezervni]] [[poročnik|polkovnik JLA]]

== Odlikovanja ==
* [[red narodnega heroja]] (6. julij 1945)
* [[red partizanske zvezde]] I. stopnje
* [[red republike]] z zlatim vencem
* [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje
* [[red partizanske zvezde]] II. stopnje
* [[red zaslug za ljudstvo]] II. stopnje
* [[red za vojaške zasluge]] II. stopnje
* [[red za hrabrost]]
* [[red ljudske armade]] z lovorovim vencem
* [[partizanski križ]] ([[Poljska]], 2x)
* [[red Tudor Vladimirescu]] I. stopnje ([[Romunija]])
* [[partizanska spomenica 1941]]

== Sklici in viri ==
{{sklici}}
* [[Bogdam Beltram]]: ''Narodni heroj Albert Jakopič - Kajtimir''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 10, str. 49-52. [[Logatec]], 2000.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
 {{kategorija v Zbirki|Albert Jakopič}}
* [[seznam slovenskih pravnikov]]
* [[seznam slovenskih častnikov]]
* [[seznam častnikov NOV in POS]]
* [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Jakopič-Kajtimir, Albert}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski partizanski častniki]]
[[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Slovenski politični komisarji]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]


[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]]
[[Kategorija:Načelniki Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije]]</text>
      <sha1>quzabjc5brtte2zx930co2wiafhf909</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Teroristični napadi 11. septembra 2001</title>
    <ns>0</ns>
    <id>42631</id>
    <revision>
      <id>6772741</id>
      <parentid>6728578</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59492" sha1="axkosnujf7sy5t424d2orpn8hhjscf7" xml:space="preserve">'''Teroristični napadi 11. septembra 2001''' so bili koordinirani [[teroristični napad]]i v [[Združene države Amerike|ZDA]], ki jih je z [[ugrabitev|ugrabljenimi]] [[letalo|letali]] izvedla  [[teroristična skupina]] [[Al Kaida]]. 
{{Infopolje Napad na civiliste|title=Teroristični napadi 11. septembra 2001|image=September 11 Photo Montage.jpg|caption=Prizori napadov|date=[[11. september]] [[2001]]|time-begin=8:14|time-end=10:28|location=[[New York]], [[Pentagon]], [[Pensilvanija]]|victims=2.996|injuries=25.000}}
[[Ugrabitelji 11. septembra 2001|19 mož]], povezanih z Al Kaido, je ugrabilo štiri ameriška [[potniško letalo|potniška letala]]. Dve sta treščili v [[stolpnica|stolpnici]] [[WTC|World Trade Centra]] v [[New York]]u, vsako v enega od stolpov v razmaku 17 minut. Oba stolpa je zajel požar. Južni stolp WTC ([[2 World Trade Center (1971–2001)|World Trade Center 2]]) je bil porušen manj kot eno uro po tem, ko je bil zadet. Porušil se je ob 9:59 dopoldne in Severni stolp WTC ([[1 World Trade Center (1970–2001)|World Trade Center 1]]) mu je sledil ob 10:28 dopoldne. Tretje letalo je zadelo eno od kril [[Pentagon (stavba)|Pentagona]] v [[Virginija|Virginiji]], v neposredni bližini ameriške prestolnice [[Washington, D.C.|Washington]]. Četrto letalo je strmoglavilo na polje v bližini [[Pittsburgh]]a, predvidoma zaradi posredovanja potnikov. Istega dne ob 17:20 se je [[WTC 7]] porušil kot posledica škode in požarov, ki so se zgodili, ko se je severni stolp porušil. Ruševine podirajočih stolpov so hudo poškodovale ali uničile več kot ducat drugih sosednjih zgradb in bližnjih struktur. 

Komisija poroča, da so bili napadi največji [[Samomorilski napad|samomorilski napadi]] v zgodovini in največji napad na ZDA na njihovem ozemlju. Žrtev je bilo več kot tri tisoč. 265 ljudi je umrlo na letalih, 2595, vključno s 343 [[gasilec|gasilci]] in 60 [[policist]]i v WTC-ju in 125 [[vojak]]ov in civilistov v Pentagonu. Na Manhattnu je bilo poškodovanih ali uničenih 25 stavb. 

Glavni osumljenec za napade je takoj postal [[Osama bin Laden]], voditelj Al Kaide. V izjavi, ki jo je televizijski postaji Al-Jazeera prinesel neimenovan vir, neidentificiran glas, ki se izdaja za bin Ladna trdi, da napadov ni načrtoval, niti ni za njih vedel, [[oborožene sile Združenih držav Amerike|ameriška vojska]] pa je kasneje v [[Afganistan]]u našla posnetek, v katerem izgleda, da bin Laden priznava, da je napade načrtoval. Osama bin Laden je od takrat že večkrat prevzel odgovornost za napade.

== Ozadje ==

=== Al-Kaida ===
Začetki [[Al Kaida|Al Kaide]] segajo v leto 1979, ko je [[Sovjetska zveza]] napadla [[Afganistan]]. [[Osama bin Laden]] je v to srednjeazijsko državo odpotoval kot prostovoljec, saj je vojno videl kot sveti cilj, da bi pomagal svojim muslimanskim rojakom (v Afganistanu) premagati komunistične napadalce (Sovjete). Organiziral je svoje arabske rojake mudžahedine (&quot;afganistanske Arabce&quot;), da so se upirli Sovjetom do njihovega umika iz Afganistana leta 1988. Pod vodstvom [[Ajman al-Zavahiri|Ajmana al-Zavahirija]] je Bin Laden postal bolj radikalen. 

Leta 1996 je bin Laden izdal svojo prvo [[Fatva|fatvo]], v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo [[Saudova Arabija|Savdsko Arabijo]]. V drugi fatvi leta 1998 je bin Laden orisal svoje ugovore glede zunanje politike ZDA glede [[Izrael|Izraela]], pa tudi glede nadaljnje prisotnosti ameriških čet v Savdski Arabiji po [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]]. Bin Laden je uporabil islamska besedila, da bi [[Muslimani|muslimane]] pozval k napadom na Američane, dokler se navedene težave ne odpravijo. Muslimanski pravniki so komentirali, da so se &quot;skozi islamsko zgodovino soglasno strinjali, da je džihad individualna dolžnost, če sovražnik uniči muslimanske države,&quot; kot je dejal bin Laden. 

=== Osama bin-Laden ===
[[Slika:Osama bin Laden portrait.jpg|sličica|Napade je načrtoval in organiziral [[Osama bin Laden]].]]
Napade je organiziral, načrtoval in financiral [[Osama bin Laden|Osama Bin Laden]]. Sprva je zanikal vpletenost, a je kasneje svoje lažne izjave preklical. Al Jazeera je 16. septembra 2001 predvajala njegovo izjavo: »Poudarjam, da tega dejanja nisem izvedel, saj so ga očitno izvedli posamezniki z lastno motivacijo.« Novembra 2001 so ameriške sile v uničeni hiši v [[Jalalabad|Jalalabadu]] v Afganistanu našle videoposnetek. Na videoposnetku se Bin Laden pogovarja s [[Khaled al-Harbi|Khaledom al-Harbijem]], članom Al Kaide, in priznava, da je bil za napade predhodno seznanjen. 27. decembra 2001 je bil objavljen drugi videoposnetek Bin Ladna. V videoposnetku je dejal:&lt;blockquote&gt;Postalo je jasno, da Zahod na splošno, Združene države Amerike pa še posebej, gojijo nepopisno sovraštvo do islama. To je sovraštvo do križarjev. Terorizem proti Združenim državam Amerike je bil upravičen, saj je bil odgovor na krivico, katerega namen je bil prisiliti Združene države Amerike, da prenehajo podpirati Izrael, ki ubija naše ljudi. Pravimo, da je konec Združenih držav Amerike neizbežen, ne glede na to, ali so Bin Laden ali njegovi privrženci živi ali mrtvi, ker se je zgodila prebujenje muslimanske umme (naroda). Pomembno je udariti po gospodarstvu (Združenih držav Amerike), ki je osnova njihove vojaške moči. Če bo gospodarstvo prizadeto, se bodo vrnile in se okupirale.

Osama bin Laden&lt;/blockquote&gt;Vendar pa ni priznal odgovornosti za napade.   

Malo pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je bin Laden v posneti izjavi javno priznal vpletenost Al Kaide v napade na Združene države. Priznal je svojo neposredno povezavo z napadi in dejal, zakaj so bili izvedeni: &lt;blockquote&gt;Svobodni smo ... in želimo si povrniti svobodo za naš narod. Ko vi spodkopavate našo varnost, mi spodkopavamo vašo.&lt;/blockquote&gt;Bin Laden je dejal, da je svojim privržencem osebno ukazal napad na [[World Trade Center|Svetovni trgovinski center]] in [[Pentagon (stavba)|Pentagon]]. Drug videoposnetek, ki ga je Al Jazeera pridobila septembra 2006, prikazuje Bin Ladna z enim od glavnih načrtovalcev napadov, [[Ramzi bin al-Shibh|Ramzijem bin al-Shibhom]], ter dvema ugrabiteljema, [[Hamza al-Ghamdi|Hamzo al-Ghamdijem]] in [[Wail al Shehri|Wailom al-Shehrijem]], medtem ko se pripravljajo na napade. Združene države Amerike so uradno obtožile Bin Ladna napadov 11. septembra, vendar je bil na seznamu najbolj iskanih oseb FBI tudi zaradi bombnih napadov na ameriška veleposlaništva v Dar es Salaamu v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in [[Nairobi|Nairobiju]] v [[Kenija|Keniji]]. Po desetletnem iskanju je takratni ameriški predsednik [[Barack Obama]] sporočil, da so Bin Ladna 1. maja 2011 v njegovem kompleksu v Abbottabadu v Pakistanu ubile ameriške specialne enote. 

=== Kalid Šejk Mohammed ===
[[Slika:Khalid Shaikh Mohammed (beskåret).jpg|sličica|[[Kalid Šejk Mohammed]] po njegovem ujetju v Pakistanu, marca 2003.]]
Novinar Al Jazeere [[Yosri Fouda]] je poročal, da je aprila 2002 član Al Kaide [[Kalid Šejk Mohammed]] priznal svojo vpletenost v napade, skupaj z Ramzijem bin al-Shibhom. Poročilo komisije za napade 11. septembra iz leta 2004 je ugotovilo, da je Mohammedovo sovraštvo do Združenih držav Amerike kot glavnega arhitekta napadov 11. septembra izhajalo iz njegovega &quot;nasilnega nestrinjanja s proizraelsko zunanjo politiko Združenih držav&quot;. Mohammed je bil tudi svetovalec in financer [[Bombni napad na World Trade Center (1993)|bombnega napada na Svetovni trgovinski center]] leta 1993 ter stric [[Ramzi Jousef|Ramzija Yousefa]], glavnega načrtovalca bombnega napada na WTC. 

1. marca 2003 so ga v Rawalpindiju v [[Pakistan|Pakistanu]] aretirali pakistanski varnostni uradniki, ki so sodelovali s [[Centralna obveščevalna agencija|CIO]]. Nato so ga pridržali v več tajnih zaporih CIE in v zalivu Guantanamo, kjer so ga zasliševali in mučili z metodami, vključno z waterboardingom. Med ameriškimi zaslišanji v Guantanamu marca 2007 je Mohamed ponovno priznal svojo odgovornost za napade in izjavil, da je &quot;odgovoren za operacijo 11. septembra od A do Ž&quot; in da njegova izjava ni bila podana pod prisilo. 

V pismu, ki so ga Mohamedovi odvetniki 26. julija 2019 vložili na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike na Manhattnu, je bilo navedeno, da ga zanima pričanje o vlogi Savdske Arabije v napadih 11. septembra ter pomoč žrtvam in družinam žrtev 11. septembra v zameno za to, da Združene države ne bodo zahtevale smrtne kazni proti njemu. [[James Kreindler]], eden od odvetnikov žrtev, je podvomil v koristnost njegovega pričanja. 

=== Drugi člani Al-Kaide ===
Namesto pričevanja Kalida Šejka Mohammeda na sojenju Zacariasu Moussaouiju je bilo identificiranih pet posameznikov, ki so bili v celoti seznanjeni s podrobnostmi operacije. To so bin Laden, Kalid Šejk Mohammed, [[Ramzi bin al-Shibh]], [[Abu Turab al-Urduni]] in [[Mohammed Atef]]. Do danes so za napade sodili ali obsodili le obrobne osebnosti.

Špansko vrhovno sodišče je 26. septembra 2005 [[Abu Dahdah|Abu Dahdaha]] obsodilo na 27 let zapora zaradi zarote v napadih 11. septembra in zaradi članstva v teroristični organizaciji Al Kaida. Hkrati je bilo 17 drugih članov Al Kaide obsojenih na zaporne kazni od 6 do 11 let. Špansko vrhovno sodišče je 16. februarja 2006 Abu Dahdahu kazen znižalo na 12 let, ker je menilo, da njegova udeležba v zaroti ni bila dovolj dobro dokazana. 

Leta 2006 je bil Moussaoui, za katerega so nekateri sprva sumili, da bi lahko bil dvajseti ugrabitelj, obsojen zaradi manjše vloge pri zaroti za teroristična dejanja in piratstvu v zraku. V Združenih državah Amerike je bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Mounir el-Motassadeq, sodelavec ugrabiteljev s sedežem v [[Hamburg|Hamburgu]], je v [[Nemčija|Nemčiji]] odslužil 15 let zaradi svoje vloge pri pomoči ugrabiteljem pri pripravah na napade. Oktobra 2018 je bil izpuščen in deportiran v [[Maroko]].

Hamburška celica v Nemčiji je vključevala radikalne islamiste, ki so sčasoma postali ključni operativci napadov 11. septembra. [[Mohamed Atta]], [[Marwan al-Shehhi]], [[Ziad Jarrah]], [[Ramzi bin al-Shibh]] in [[Said Bahaji]] so bili vsi člani hamburške celice Al Kaide. 

=== Razlogi ===
V pismu Združenim državam novembra 2002 je bin Laden izrecno navedel, da so bili razlogi Al Kaide za napade:

* Podpora Združenih držav [[Izrael|Izraelu]],

* Podpora &quot;napadom na muslimane&quot; v [[Somalija|Somaliji]],

* Podpora [[Filipini|Filipinom]] proti muslimanom v konfliktu z Mori,

* Podpora izraelski &quot;agresiji&quot; proti muslimanom v [[Libanon|Libanonu]],

* Podpora [[Rusija|ruskim]] &quot;grozodejstvom nad muslimani&quot; v [[Čečenija|Čečeniji]],

* Proameriške vlade na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] (ki &quot;delujejo kot njihovi agenti&quot;) so proti muslimanskim interesom,

* Podpora indijskemu &quot;zatiranju muslimanov&quot; v [[Kašmir|Kašmirju]],

* Prisotnost ameriških vojakov v [[Saudova Arabija|Savdski Arabiji]],

* Sankcije proti [[Irak|Iraku]].

Po napadih sta bin Laden in al-Zawahiri objavila dodatne videoposnetke in zvočne posnetke, od katerih so nekateri ponovili te razloge za napade. Dve posebej pomembni objavi sta bili bin Ladnovo &quot;Pismo Ameriki&quot; iz leta 2002 in bin Ladenov videoposnetek iz leta 2004. 

Bin Laden je Mohameda interpretiral kot prepoved »stalne prisotnosti nevernikov v Arabiji«. Leta 1996 je Bin Laden izdal fatvo, v kateri je pozval ameriške čete, naj zapustijo Savdsko Arabijo. Leta 1998 je Al Kaida zapisala: »Združene države Amerike že več kot sedem let okupirajo islamske dežele na najsvetejših krajih, na Arabskem polotoku, plenijo njegova bogastva, narekujejo njegovim vladarjem, ponižujejo njegove ljudi, terorizirajo njegove sosede in svoje baze na polotoku spreminjajo v oporo za boj proti sosednjim muslimanskim ljudstvom.« 

V intervjuju decembra 1999 je bin Laden dejal, da verjame, da so Američani &quot;preblizu [[Meka|Meke]] &quot;, in da to smatra za provokacijo celotnega muslimanskega sveta. Analiza samomorilskega terorizma je pokazala, da Al Kaida brez ameriških vojakov v Savdski Arabiji verjetno ne bi mogla prepričati ljudi, da bi izvedli samomorilske misije. 

V fatvi iz leta 1998 je Al Kaida sankcije proti Iraku opredelila kot razlog za ubijanje Američanov in obsodila »dolgotrajno blokado, med drugimi dejanji, ki predstavljajo napoved vojne Alahu, njegovemu poslancu in muslimanom«. Fatva je izjavila, da je »odločitev za ubijanje Američanov in njihovih zaveznikov, civilistov in vojaškega osebja individualna dolžnost vsakega muslimana, ki to lahko stori v kateri koli državi, kjer je to mogoče, da bi osvobodil mošejo Al-Aksa in Sveto mošejo v Meki izpod njihovega primeža in da bi njihove vojske [Američani] lahko zapustile vse dežele islama, poražene in nezmožne ogrožati nobenega muslimana«. 

Leta 2004 je bin Laden trdil, da se mu je ideja o uničenju dvojčkov prvič porodila leta 1982, ko je bil priča izraelskemu bombardiranju visokih stanovanjskih blokov med libanonsko vojno leta 1982. Nekateri analitiki, vključno z Mearsheimerjem in Waltom, so prav tako trdili, da je bila ameriška podpora Izraelu eden od motivov za napade. Leta 2004 in 2010 je bin Laden napade 11. septembra ponovno povezal z ameriško podporo Izraelu, čeprav je večina pisma izražala bin Ladnov prezir do predsednika Busha in njegovo upanje, da bo &quot;uničil in zlomil&quot; Združene države. 

Poleg motivov, ki sta jih navedla bin Laden in Al Kaida, so bili predlagani tudi drugi. Nekateri avtorji so predlagali »ponižanje« islamskega sveta zaradi zaostajanja za zahodnim svetom: to neskladje je postalo še posebej vidno zaradi globalizacije in želje, da bi Združene države izzvali v širšo vojno proti islamskemu svetu v upanju, da bi motivirali več zaveznikov k podpori Al Kaide. Podobno so drugi trdili, da je bil 11. september strateška poteza, katere cilj je bil izzvati Združene države v vojno, ki bi spodbudila panislamsko revolucijo.

=== Načrtovanje ===
[[Slika:911 - FEMA - WTC impacts (graphic).svg|sličica|Zemljevid, ki prikazuje kako so WTC zadela letala.]]
Idejo o samomorilskih napadih z ugrabljenimi potniškimi letali je dobil [[Kalid Šejk Mohammed]], ki jo je leta 1996 prvič predstavil [[Osama bin Laden|Osami bin Ladnu]], potem ko je podoben obsežen projekt, znan kot Operacija Bojinka, ki ga je filipinska policija leta 1995 prekinila, propadel. Leta 1999 je skupina radikaliziranih mladih muslimanov, ki so živeli v [[Hamburg|Hamburgu]] v [[Nemčija|Nemčiji]], kasneje poimenovana hamburška celica, odpotovala v Afganistan na usposabljanje za boj proti Rusom v drugi čečenski vojni. Osama bin Laden jih je rekrutiral in v naslednjih mesecih financiral njihovo usposabljanje, da bi jih prepričal, da izvedejo samomorilske napade z trčenjem letal v ikonične ameriške stavbe. Bin Ladna je delno navdihnil incident z letom 990 letalske družbe Egyptair leta 1999, v katerem naj bi pilot strmoglavil letalo v [[Atlantski ocean]].

Prvotni načrt za napade 11. septembra 2001 je bil ugrabiti dvanajst letal, od katerih bi jih strmoglavili v naslednje stavbe: 

* [[Bela hiša]] (Washington D.C.),

* [[Kongres Združenih držav Amerike|Kapitol Združenih držav]] (Washington DC),

* [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] (Arlington),

* 2 dvojčka [[World Trade Center|Svetovnega trgovinskega centra]] (New York),

* [[Empire State Building]] (New York),
* [[Prudential Tower]] (Boston),

* [[Willis Tower|Sears Tower]] (Chicago),

* [[Stolp ameriške banke]] (Los Angeles),

* [[Transameriška piramida]] (San Francisco),

* [[Center Columbia]] (Seattle).

Zaradi velikega števila identificiranih tarč je bila operacija ocenjena kot neobvladljiva, število tarč pa se je zmanjšalo z enajstih stavb na pet: Bela hiša (ki predstavlja izvršilno oblast); Kapitol (ki predstavlja zakonodajno oblast); Pentagon (ki predstavlja vojaško oblast); in Dvojčka (ki predstavljata ameriško kapitalistično gospodarstvo, ki je bilo napadeno že leta 1993 ). Vendar peto letalo (tisto, ki je bilo tarča Bele hiše) ni bilo nikoli ugrabljeno, ker je FBI 16. avgusta 2001 naključno aretiral pilota samomorilca, ki naj bi ga pilotiral Zacarias Moussaoui, obtoženega nezakonitega priseljevanja.

Približno tri tedne pred napadi so bile tarče dodeljene štirim ekipam. Kapitol je imel kodno ime &quot;Pravna fakulteta&quot;. Pentagon se je imenoval &quot;Šola za likovno umetnost&quot;. Kodno ime Svetovnega trgovinskega centra je bilo &quot;Šola za urbano načrtovanje&quot;. 

Zamisel o hkratni ugrabitvi več letal ni bila nova. Septembra 1970 so se zgodile ugrabitve na letališču Dawson's Field, ko so člani Ljudske fronte za osvoboditev [[Palestina|Palestine]] v nekaj dneh ugrabili štiri komercialna letala (in peti neuspešen poskus ugrabitve) ter jih preusmerili v [[Jordanija|Jordanijo]] in [[Egipt]]. Talce so izpustili nekaj dni pozneje, letala pa so namerno uničili. Zamisel o strmoglavljenju letala v stavbo je bila že raziskana v filmu, v britanskem filmu Meduzov dotik (1978), v epizodi serije Osamljeni strelci (predvajane 4. marca 2001) pa je bil ugrabljen Boeing 727, ki naj bi trčil v enega od dvojčkov. Storilci pokola v srednji šoli Columbine (1999) so načrtovali tudi ugrabitev letala in njegovo strmoglavljenje v New Yorku. V New Yorku je 56 let prej letalo že trčilo v nebotičnik: vojaško letalo B-25 je leta 1945 strmoglavilo v Empire State Building, pri čemer je umrlo štirinajst ljudi. 

=== Obveščevalne službe ===
Konec leta 1999 je sodelavec Al Kaide [[Walid bin Attash]] (»Khallad«) stopil v stik z [[Khalid al-Mihdhar|Khalidom al-Mihdharjem]] in mu naročil, naj se sestane v Kuala [[Lumpur|Lumpurju]] v [[Malezija|Maleziji]] ; prisotna naj bi bila tudi [[Nawaf al Hazmi|Nawaf al-Hazmi]] in [[Abu Bara al-Yemeni]]. NSA je prestregla telefonski klic, v katerem so bili omenjeni sestanek, Mihdhar in ime »Nawaf« (Hazmi). Čeprav se je agencija bala, da »bi se lahko pripravljalo nekaj zlobnega«, ni ukrepala.

Savdska obveščevalna služba je že opozorila CIO na al-Mihdharjev in al-Hazmijev status članov Al Kaide, ekipa [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] pa je vdrla v al-Mihdharjevo hotelsko sobo v [[Dubaj|Dubaju]] in odkrila, da ima ameriški vizum. Čeprav je postaja Alec na to dejstvo opozorila obveščevalne agencije po vsem svetu, teh informacij ni delila z FBI. Malezijska posebna enota je opazovala srečanje obeh članov Al Kaide 5. januarja 2000 in obvestila CIO, da al-Mihdhar, al-Hazmi in Khallad letijo v [[Bangkok]], vendar CIA o tem ni nikoli obvestila drugih agencij niti ni zaprosila State Departmenta, naj al-Mihdharja uvrsti na svoj seznam za opazovanje. Veznik FBI s postajo Alec je zaprosil za dovoljenje, da o srečanju obvesti FBI, vendar so mu odgovorili: &quot;To ni zadeva za FBI.&quot; 

Konec junija sta bila visoki uradnik za boj proti terorizmu [[Richard A. Clarke]] in direktor Cie [[George Tenet]] »prepričana, da se bo kmalu zgodila večja serija napadov«, čeprav je Cia verjela, da se bodo napadi najverjetneje zgodili v Savdski Arabiji ali Izraelu. V začetku julija je Clarke nacionalne agencije postavil v »polno pripravljenost« in jim dejal: »Tukaj se bo zgodilo nekaj resnično spektakularnega. Kmalu ...« FBI in State Department je pozval, naj opozorita veleposlaništva in policijske oddelke, obrambno ministrstvo pa, naj se obrne na »Delato grožnje«. Clarke je kasneje zapisal: &quot;Nekje v Cii so bile informacije, da sta dva znana terorista Al Kaide vstopila v Združene države. Nekje v FBI so bile informacije, da se v letalskih šolah v Združenih državah dogajajo čudne stvari ... Imeli so specifične informacije o posameznih teroristih, iz katerih bi lahko sklepali, kaj se bo zgodilo.« Nobena od teh informacij ni prišla do mene ali Bele hiše.&quot;
[[Slika:Bin Ladin Determined To Strike in US (August 2001).pdf|sličica|Dokument iz avgusta 2001 v katerem je bin Laden zapisal, da je odločen udariti po Ameriki.]]
13. julija 2001 je [[Tom Wilshire]], agent Cie, dodeljen oddelku FBI za mednarodni terorizem, poslal elektronsko sporočilo svojim nadrejenim v Centru za boj proti terorizmu (CTC) Cie in prosil za dovoljenje, da obvesti FBI, da je al-Hazmi v državi in da ima al-Mihdhar ameriški vizum. CIA se ni nikoli odzvala. 

Istega julijskega dne je [[Margarette Gillespie]], analitičarka FBI pri CTC, dobila nalog, naj pregleda gradivo v zvezi s srečanjem v [[Malezija|Maleziji]]. Ni bila obveščena, da je eden od udeležencev v Združenih državah Amerike. CIA ji je posredovala fotografije al-Mihdharja in al-Hazmija na srečanju, da bi jih pokazala protiteroristični ekipi FBI, vendar brez razkritja njunega pomena. Poleg tega ji je baza podatkov Intelink naročila, naj ne deli obveščevalnih podatkov o srečanju s kriminalističnimi preiskovalci. Ko si je FBI ogledal fotografije, ni prejel nobenih nadaljnjih podrobnosti o njunem pomenu ali ključnih informacij, kot sta al-Mihdharjev datum rojstva ali številka potnega lista. Konec avgusta 2001 je Gillespiejeva zahtevala, da INS, State Department, Carinska in mejna zaščita ter FBI dodajo al-Hazmija in al-Mihdharja na svoje sezname za opazovanje. Vendar pa je bilo FBI-ju prepovedano uporabljati kriminalistične agente pri iskanju obeh moških, kar je oviralo njegova prizadevanja. 

Prav tako je julija agent FBI s sedežem v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]] poslal sporočilo sedežu FBI, postaji Alec in agentom FBI v New Yorku, v katerem jih je opozoril na &quot;možnost usklajenega prizadevanja Osame bin Ladna, da bi poslal študente v Združene države Amerike na univerze in fakultete za civilno letalstvo&quot;. Agent [[Kenneth Williams]] je predlagal, da je treba opraviti razgovore z vsemi vodji letalskih šol in identificirati vse arabske študente, ki se želijo udeležiti letalskega usposabljanja. Julija je Jordan opozoril Združene države Amerike, da Al Kaida načrtuje napad na Združene države Amerike; &quot;nekaj mesecev pozneje&quot; je Jordan Združene države Amerike obvestil, da je kodno ime napada &quot;Velika poroka&quot; in da so v napad vpletena letala. 

6. avgusta 2001 je imelo predsedniško dnevno poročilo CIE (»PDB«) z oznako »Samo za predsednika« naslov »Bin Laden odločen napasti Združene države«. V dopisu je bilo zapisano, da obveščevalni podatki FBI »kažejo na vzorce sumljivih dejavnosti v tej državi, ki so skladni s pripravami na ugrabitve ali druge vrste napadov«. 

Sredi avgusta je letalska šola v Minnesoti opozorila FBI na Zacariasa Moussaouija, ki je postavljal »sumljiva vprašanja«. FBI je odkril, da je Moussaoui radikalec, ki je potoval v [[Pakistan]], in ga je imigracijska služba aretirala zaradi prekoračitve dovoljenega bivanja po francoskem vizumu. Njihovo zahtevo za preiskavo njegovega prenosnika je sedež FBI zavrnil zaradi pomanjkanja verjetnega vzroka. 

Napake pri izmenjavi obveščevalnih podatkov so pripisali politikam ministrstva za pravosodje iz leta 1995, ki so omejevale izmenjavo obveščevalnih podatkov, skupaj z zadržanostjo Cie in NSA pri razkrivanju &quot;občutljivih virov in metod&quot;, kot so prisluškovanje telefonskim klicem. Takratni državni tožilec [[John Ashcroft]] je aprila 2004 pričal pred komisijo za 11. september, da je bil &quot;največji strukturni vzrok problema 11. septembra zid, ki je ločeval kriminalistične preiskovalce in obveščevalne uradnike&quot;. Clarke je tudi zapisal: &quot;To so bile napake pri posredovanju informacij na pravo mesto ob pravem času.&quot;  

== Napadi ==

=== Trčenje letal ===
{{Več slik
| image1 = American Airlines Flight 11 approach (second frame) (right).jpg
| alt1 = 
| caption1 = Severni stolp kmalu zatem, ko ga je zadelo letalo American 11.
| image2 = UA Flight 175 hits WTC south tower 9-11 edit.jpeg
| caption2 = Južni stolp kmalu zatem, ko ga je zadelo letalo United 175.
}}{{Več slik
| image1 = Pentagon Security Camera 2.ogv
| caption1 = Trk letala American 77 v Pentagon, ki ga je posnela nadzorna kamera.
| image2 = UA93 Fire.jpg
| caption2 = Območje, kjer je strmoglavilo letalo United 93.
}}
Ob 7:59 je letalo [[Let 11 American Airlines]] vzletelo z mednarodnega letališča Logan v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]]. Ob 8:14, 15 minut po vzletu, je pet ugrabiteljev, oboroženih z noži za rezanje škatel, ugrabilo letalo American 11, pri čemer so ranili najmanj tri osebe in ubili tudi enega potnika, preden so se vdrli v pilotsko kabino in ubili oba pilota ter prevzeli nadzor nad letalom. Teroristi so pokazali tudi očitno bombo in v kabino popršili solzovec, da bi prestrašili talce in jih prisilili k predaji ter dodatno ovirali odpor. Medtem je na letališču Logan ob 8:14 vzletelo letalo [[Let 175 United Airlines]]. Stotine milj jugozahodno je ob 8:20 iz mednarodnega letališča Washington Dulles vzletelo letalo [[Let 77 American Airlines]]. Ob 8:42, 28 minut po vzletu, je skupina petih ugrabila letalo United 175, ubila oba pilota in zabodla več članov posadke, preden je prevzela nadzor nad letalom. Ti ugrabitelji so uporabili tudi grožnje z bombami, da bi potnike in posadko prestrašili, v kabini pa so razpršili tudi solzivec ali drugo dražilno sredstvo, da bi potnike in stevardese prisilili v zadnji del letala. Medtem je ob 8:42 iz mednarodnega letališča Newark v [[New Jersey|New Jerseyju]] vzletelo letalo [[Let 93 United Airlines]]. Ob 8:46:40 je American 11 namerno trčil v severno steno severnega stolpa Svetovnega trgovinskega centra med 93. in 99. nadstropjem. Mnogi so prvotno domnevali, da je šlo za nesrečo. Ob 8:51, 31 minut po vzletu, je pet ugrabiteljev ugrabilo tudi letalo American 77, pri čemer so prav tako vdrli v pilotsko kabino, vendar so oba pilota nagnali iz kabine. Čeprav so bili opremljeni z noži, ni bilo poročil o tem, da bi bil kdo na krovu zaboden, niti osebi, ki sta opravili telefonski klic, nista omenili uporabe solzovca ali grožnje z bombo. United 175 je ob 9:03:02 zjutraj trčil v južno fasado Južnega stolpa (2 WTC) med 77. in 85. nadstropjem, s čimer je dokazalo, da je bila prva nesreča namerno teroristično dejanje. 

Štirje moški na letalu United 93 so ob 9:28, 46 minut po vzletu, izvedli napad, pri čemer so vdrli v pilotsko kabino in prevzeli nadzor nad letalom, letalo pa so obrnili na vzhod proti [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Podobno kot njihovi kolegi na letalih American 11 in United 175, je tudi četrta ekipa uporabila grožnje z bombo ter po vdoru v pilotsko kabino zabodla oba pilota.

Devet minut po ugrabitvi letala United 93, ob 9:37:46 je American 77 trčil v zahodno stran [[Pentagon (stavba)|Pentagona]]. Zaradi dveh zamud so imeli potniki in posadka na letalu United 93 čas, da so prek telefonskih klicev na tleh izvedeli za prejšnje napade, zato je bil ob 9:57 organiziran upor za prevzem nadzora nad letalom. Potniki in posadka so izvedli protinapad, da bi ponovno prevzeli nadzor nad letalom. Ko je upor dosegel vrata pilotske kabine, so ugrabitelji začeli silovito nagibati in prevračati letalo, da bi prekinili napad. Boj se je nadaljeval do 10:03:11, ko so ugrabitelji, zavedujoč, da jim je bo uspelo doseči tarče, strmoglavili letalo na polje blizu Shanksvilla v Pensilvaniji. Letalo je bilo v času strmoglavljenja približno dvajset minut oddaljeno od tarče v Washingtonu, domnevno pa je bil njegov cilj bodisi [[Kongres Združenih držav Amerike|Ameriški kongres]] bodisi [[Bela hiša]].

Nekateri potniki in člani posadke, ki so klicali iz letala prek kabinske telefonske službe in mobilnih telefonov, so posredovali podrobnosti: na vsakem letalu je bilo več ugrabiteljev; za premagovanje stevardes so uporabili nož ali solzivec; nekateri ljudje na krovu pa so bili zabodeni. Poročila kažejo, da so ugrabitelji zabodli in ubili oba pilota, nekaj stevardes ter enega ali več potnikov. Glede na končno poročilo komisije za 11. september so ugrabitelji pred kratkim kupili večnamensko ročno orodje in različne nože tipa Leatherman z zaklepnimi rezili (ki takrat potnikom niso bili prepovedani), vendar teh niso našli med stvarmi, ki so jih ugrabitelji pustili za seboj. Stevardesa na letu 11, potnik na letu 175 in potniki na letu 93 so povedali, da so imeli ugrabitelji bombe, eden od potnikov pa je dejal, da misli, da so bombe ponarejene. [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] na mestih nesreč ni našel sledi eksploziva, komisija za 11. september pa je sklenila, da so bile bombe verjetno ponarejene. Na vsaj dveh ugrabljenih letih – American 11 in United 93 – so teroristi prek sistema razglasa trdili, da uporabljajo talce in se vračajo na letališče, kar je bil jasen poskus preprečiti potnikom, da bi se upirali. Vendar sta bila oba poskusa neuspešna, saj sta oba pilota ugrabitelja v teh primerih ([[Mohamed Atta]] in [[Ziad Jarrah]]) pomotoma posredovala sporočila kontroli zračnega prometa namesto ljudem na letalu, kot je bilo predvideno, s čimer so kontrolorji letenja opozorili, da sta bili letali ugrabljeni.

Tri stavbe v Svetovnem trgovinskem centru so se zaradi strukturnih poškodb, ki so bile posledica močnih požarov, zrušile. Čeprav je bil Južni stolp zadet približno sedemnajst minut po Severnem stolpu, je bilo območje trka letala veliko nižje, z veliko večjo hitrostjo in v kotu, pri čemer je neenakomerno uravnotežena dodatna strukturna teža povzročila, da se je najprej zrušil ob 9:59, potem ko je gorel natanko 56 minut po požaru, ki ga je povzročila eksplozija letala United 175 in njegovega goriva. Severni stolp je zdržal še 29 minut, preden se je zrušil ob 10:28, eno uro, enainštirideset minut in triinpetdeset sekund po požaru, ki ga je povzročila eksplozija letala American 11 in njegovega goriva. Ko se je Severni stolp zrušil, so na bližnjo stavbo Svetovnega trgovinskega centra (7 WTC) padle ruševine, ki so poškodovale stavbo in povzročile požare. Ti požari so goreli skoraj sedem ur in ogrozili strukturno celovitost stavbe, WTC 7 pa se je zrušil ob 17:21. Zahodna stran Pentagona je utrpela znatno škodo. Ob 9:42 je Zvezna uprava za letalstvo (FAA) ukazala zaustavitev vzletov vseh civilnih letal v ZDA, civilnim letalom, ki so že bila v zraku, pa je bilo naročeno, naj takoj pristanejo na najbližjem letališču. Vsa mednarodna civilna letala so bila bodisi obrnjena nazaj bodisi preusmerjena na letališča v [[Kanada|Kanadi]] ali [[Mehika|Mehiki]] ter jim je bilo tri dni prepovedano pristajati na ozemlju Združenih držav Amerike. Napadi so povzročili veliko zmedo med medijskimi organizacijami in kontrolorji zračnega prometa. Med nepotrjenimi in pogosto nasprotujočimi si poročili, ki so se predvajala čez dan, je eno najpogostejših trdilo, da je bil na sedežu ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu, D.C., detonirana bomba v avtomobilih. Za drugo letalo (let Delta Air Lines 1989) se je sumilo, da je bilo ugrabljeno, vendar se je letalo odzvalo na kontrolorje in varno pristalo v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] v [[Ohio|Ohiu]].  

V intervjuju aprila 2002 sta [[Kalid Šejk Mohammed]] in [[Ramzi bin al-Shibh]], za katera se domneva, da sta sodelovala pri organizaciji napadov, dejala, da je bil predvidena tarča letala United 93 ameriški kongres in ne Bela hiša. Mohammed je dejal, da je Al Kaida sprva načrtovala napade na jedrske objekte in ne na Svetovni trgovinski center in Pentagon, vendar se je odločila, da ne bo tako, ker se je bala, da bi stvari lahko &quot;ušle izpod nadzora&quot;. Končne odločitve o ciljih so bile po Mohammedovih besedah prepuščene pilotom. Če kateri koli pilot ne bi mogel doseči predvidenega cilja, naj bi strmoglavil letalo.  

=== Žrtve ===
{{Glavni članek|Žrtve napadov 11. septembra 2001}}
Že sam napad na severni stolp Svetovnega trgovinskega centra je 11. september spremenil v najsmrtonosnejše teroristično dejanje v zgodovini. V štirih nesrečah je bilo ubitih 2996 ljudi (vključno z ugrabitelji), tisoče pa je bilo ranjenih. Število smrtnih žrtev je vključevalo 265 na štirih letalih (iz katerih ni bilo preživelih); 2606 v Svetovnem trgovinskem centru in okolici; ter 125 v Pentagonu. Večina umrlih je bila civilistov, pa tudi 343 gasilcev, 72 policistov, 55 vojakov in 19 teroristov. V napadih je državljane izgubilo več kot 90 držav. 

V New Yorku je bilo več kot 90 % tistih, ki so umrli v stolpih, na mestih udara ali nad njimi.  V severnem stolpu je bilo na mestu trka, nad njim ali eno nadstropje pod njim med 1344 in 1402 ljudi, vsi pa so umrli. Ob trku letala je bilo takoj ubitih na stotine ljudi. Ocenjenih 800 ljudi, ki so preživeli trk, je bilo ujetih in je umrlo v požarih ali zaradi vdihavanja strupenega dima, drugi pa so padli ali skočili s stolpa, da bi ubežali dimu in plamenom, ali pa so umrli v zrušitvi stavbe. Uničenje vseh treh stopnišč v severnem stolpu ob trku letala American 11 je onemogočilo pobeg, zaradi česar se iz območja nad trkom navzgor ni dalo pobegniti. Umrlo je 107 ljudi, ki niso bili ujeti v trku. Ko je letalo American 11 trčilo med 93. in 99. nadstropjem, je bilo 92. nadstropje neizogibno: trk je uničil vse jaške dvigal in požarna stopnišča, kar je povzročilo smrt vseh 69 delavcev v nadstropju, ki se niso mogli rešiti. 

V Južnem stolpu je bilo v času trčenja letala United 175 v 77. nadstropju ali nad njim približno 600 ljudi; le malo jih je preživelo. Tako kot v Severnem stolpu je bilo v trenutku trčenja ubitih več sto ljudi. Za razliko od tistih v Severnem stolpu, ocenjenih 300 preživelih nesreče tehnično ni bilo ujetih, vendar večina ni vedela, da še vedno obstaja možnost pobega, ali pa je ni mogla uporabiti. Eno stopnišče, Stopnišče A, se je za las izognilo uničenju, kar je omogočilo pobeg 14 ljudem, ki so bili v nadstropjih trčenja (vključno s [[Stanley Praimnath|Stanleyjem Praimnathom]], moškim, ki je videl letalo, ki se mu je približevalo), in štirim drugim iz zgornjih nadstropij. Operaterji klicne službe 911 v New Yorku, ki so prejemali klice ljudi v stolpu, niso bili dobro obveščeni o situaciji, ki se je hitro razvijala, zato so klicateljem naročili, naj se sami ne spuščajo iz stolpa. V Južnem stolpu je umrlo skupno 630 ljudi, kar je manj kot polovica števila umrlih v Severnem stolpu. Od 100–200 ljudi, ki so bili priča skokom ali padcem v smrt, so bila le tri zabeležena opažanja iz Južnega stolpa.  Število žrtev v Južnem stolpu se je znatno zmanjšalo, ker so se nekateri zaposleni odločili, da stavbo zapustijo takoj po prvem napadu, in ker se je [[Eric Eisenberg]], izvršni direktor pri zavarovalnici AON, odločil, da po trčenju leta American 11 evakuira nadstropji, ki jih je zasedala zavarovalnica AON (92 in 98–105). 17-minutni premor je omogočil več kot 900 od 1100 prisotnih zaposlenih v zavarovalnici AON, da so se evakuirali z nadstropja nad 77. nadstropjem, preden je bil Južni stolp zadet; Eisenberg je bil med skoraj 200, ki niso pobegnili. Podobne evakuacije pred trkom so izvedli Fiduciary Trust, CSC in Euro Brokers, ki so imeli vsi pisarne v nadstropjih nad mestom trka. Časopis [[USA Today]] je dejstvo, da po prvem trku letala v severni stolp niso odredili popolne evakuacije južnega stolpa, označil za »eno največjih tragedij dneva«.

Kot je prikazano na fotografiji [[Padajoči človek|Padajoči mož]], je iz gorečih stolpov v smrt padlo več kot 200 ljudi, večina jih je bila prisiljena skočiti, da bi se izognili ekstremni vročini, ognju in dimu. Nekateri zaposleni vsakega stolpa nad točko udarca so se v upanju na reševanje s helikopterjem odpravili proti strehi, vendar so bila vrata za dostop do strehe zaklenjena. Za reševanje s helikopterjem ni bilo načrta, kombinacija strešne opreme, gostega dima in močne vročine pa je helikopterjem preprečila približevanje. 

V kompleksu Svetovnega trgovinskega centra je umrlo 414 reševalcev, ki so poskušali rešiti ljudi in pogasiti požare. Umrlo je 343 gasilcev gasilske enote mesta New York (FDNY), vključno s kaplanom in dvema reševalcema. Umrlo je 23 policistov policijske uprave mesta New York (NYPD). Umrlo je 37 policistov policijske uprave pristaniške uprave (PAPD). Umrlo je osem reševalcev in reševalcev iz zasebnih enot nujne medicinske pomoči. Skoraj vsi reševalci, ki so umrli na kraju dogodka, so umrli zaradi zrušitve stolpov, razen enega, ki ga je zadel civilist, ki je padel z južnega stolpa.

Umrlo je 658 zaposlenih v podjetju Cantor Fitzgerald L.P., investicijski banki v severnem stolpu od 101. do 105. nadstropja, kar je precej več kot pri katerem koli drugem delodajalcu. Umrlo je 358 zaposlenih v podjetju Marsh Inc., ki se je nahajalo tik pod podjetjem Cantor Fitzgerald v nadstropjih od 93. do 100. nadstropja, in 176 zaposlenih v podjetju Aon Corporation. Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (NIST) je ocenil, da je bilo v času napadov v kompleksu Svetovnega trgovinskega centra približno 17.400 civilistov. Številke vrtljivih križišč pristaniške uprave kažejo, da je bilo do 8:45 zjutraj v dvojčkih običajno 14.154 ljudi. Večina ljudi pod območjem trka je bila varno evakuiranih.

V okrožju Arlington v [[Virginija|Virginiji]] je v trčenju letala American 77 v zahodno stran stavbe umrlo 125 delavcev Pentagona. Sedemdeset je bilo civilistov in 55 je bilo vojakov, mnogi od njih so delali za ameriško vojsko ali ameriško mornarico. Umrlo je 47 civilnih uslužbencev, šest civilnih pogodbenikov in 22 vojakov, ki so delali za vojsko, šest civilnih uslužbencev, trije civilni pogodbeniki in 33 mornarjev, ki so delali za mornarico. Umrlo je sedem civilnih uslužbencev obrambne obveščevalne agencije (DIA) in en pogodbenik urada obrambnega ministra. [[Timothy Maude]], generalpodpolkovnik in namestnik načelnika generalštaba vojske, je bil najvišji vojaški uradnik, ki je umrl v Pentagonu.

Tedne po napadu je bilo število smrtnih žrtev ocenjeno na več kot 6000, kar je več kot dvakrat več od števila smrtnih žrtev, ki so bile sčasoma potrjene. Mesto je lahko identificiralo le posmrtne ostanke približno 1600 žrtev Svetovnega trgovinskega centra. Urad zdravnika je zbral »približno 10.000 neidentificiranih fragmentov kosti in tkiva, ki jih ni mogoče ujemati s seznamom mrtvih«. Delavci, ki so se pripravljali na rušenje poškodovane stavbe Deutsche Bank, so leta 2006 še vedno našli fragmente kosti.

Leta 2010 je ekipa antropologov in arheologov na odlagališču Fresh Kills iskala človeške posmrtne ostanke in osebne predmete, kjer so našli še 72 človeških posmrtnih ostankov, s čimer se je skupno število najdenih povzpelo na 1845. Leta 2011 je potekalo profiliranje DNK, da bi poskušali identificirati dodatne žrtve. Leta 2014 so tri kovčke velikosti krste s 7930 neidentificiranimi posmrtnimi ostanki prenesli v skladišče zdravnika, ki se nahaja na istem mestu kot Nacionalni spomenik in muzej 11. septembra. Družine žrtev lahko obiščejo zasebno »sobo za razmislek«, ki je zaprta za javnost. Odločitev, da se posmrtni ostanki namestijo v podzemni prostor, ki je povezan z muzejem, je bila sporna;  Družine nekaterih žrtev so poskušale posmrtne ostanke namesto tega pokopati v ločenem, nadzemnem spomeniku.

Avgusta 2017 je bila s pomočjo nove tehnologije DNK identificirana 1641. žrtev, julija 2018 pa 1642. Oktobra 2019 so bile identificirane še tri žrtve, dve septembra 2021 in še dve septembra 2023. Do leta 2025 je 1103 žrtev še vedno neidentificiranih, kar predstavlja 40 % smrtnih žrtev v napadih na Svetovni trgovinski center. 25. septembra 2023 je FDNY poročal, da je oddelek zaradi bolezni, povezanih z 11. septembrom, zdaj izgubil enako število članov kot na dan napadov.

=== Škoda ===
{{Glavni članek|Zrušitev World Trade Centra}}
[[Slika:World Trade Center Site After 9-11 Attacks With Original Building Locations.jpg|sličica|Območje ruševin uničenega World Trade Centra.]]
Uničeni so bili oba dvojčka, Marriott World Trade Center (3 WTC), 7 WTC in grška pravoslavna cerkev sv. Nikolaja. Ameriška carinarnica (6 World Trade Center), 4 World Trade Center, 5 World Trade Center in oba mostova za pešce, ki povezujeta stavbe, so bili močno poškodovani. Vse okoliške ulice so bile v ruševinah. Zadnji požari na lokaciji ruševin Svetovnega trgovinskega centra so bili pogašeni 20. decembra 2001.

Stavba Deutsche Bank je bila poškodovana in kasneje zaradi strupenih razmer razglašena za neprimerno za bivanje; leta 2007 so jo začeli razstavljati. Stavbe Svetovnega finančnega centra so bile poškodovane. Dvorana Fiterman na Borough of Manhattan Community College je bila zaradi obsežne škode razglašena za neprimerno za bivanje in nato leta 2012 ponovno odprta. 
[[Slika:Aerial view of the Pentagon during rescue operations post-September 11 attack.JPEG|sličica|Poškodovan del Pentagona, ki se je porušil.]]
Druge sosednje stavbe (vključno z West Street 90 in stavbo Verizon) so utrpele veliko škodo, vendar so bile obnovljene. Stavbe Svetovnega finančnega centra, One Liberty Plaza, Millennium Hilton in 90 Church Street so bile zmerno poškodovane in so bile obnovljene. Uničena je bila tudi komunikacijska oprema na vrhu Severnega stolpa, pri čemer je le WCBS-TV vzdrževala rezervni oddajnik na [[Empire State Building|Empire State Buildingu]], vendar so medijske postaje hitro uspele preusmeriti signale in nadaljevati oddajanje. Postaja Svetovni trgovinski center železniškega sistema PATH se je nahajala pod kompleksom in je bila uničena, ko sta se stolpa zrušila. Predori, ki so vodili do postaje Exchange Place v Jersey Cityju, so bili poplavljeni z vodo. Postaja je bila obnovljena kot 4 milijarde dolarjev vredno prometno središče Svetovnega trgovinskega centra, ki je bilo ponovno odprto marca 2015. Postaja Cortlandt Street na liniji IRT Broadway–Seventh Avenue newyorške podzemne železnice je bila prav tako v neposredni bližini kompleksa Svetovnega trgovinskega centra, celotna postaja pa je bila skupaj z okoliško progo zravnana z ruševinami. Postaja je bila obnovljena in ponovno odprta za javnost 8. septembra 2018.

Pentagon je bil močno poškodovan, zaradi česar se je zrušil en del stavbe E. Letalo je trčilo v Pentagon med prvim in tretjim nadstropjem. Sprednji del trupa se je ob trku razpadel; ostanki iz repnega dela so prodrli najgloblje v stavbo in prebili 94 metrov treh najbolj oddaljenih od petih obročev stavbe. 

=== Reševalna prizadevanja ===
[[Slika:USACE Patrol Boat Hocking heads toward lower Manhattan on 9-11.jpg|sličica|Patruljni čoln Inženirskega korpusa ameriške vojske Hocking na poti na pomoč pri reševanju v sili.]]
Gasilska enota mesta New York (FDNY) je v Svetovni trgovinski center napotila več kot 200 enot (približno polovico enote). Njihova prizadevanja so dopolnili gasilci, ki niso bili na dolžnosti, Hatzolah, in reševalni tehniki. Policijska uprava mesta New York (NYPD) je poslala svoje enote za nujno medicinsko pomoč in drugo policijsko osebje ter napotila svojo letalsko enoto, ki je ugotovila, da reševanje s helikopterjem iz stolpov ni izvedljivo. V reševalnih akcijah so sodelovali tudi številni policisti policijske uprave pristanišča (PAPD). Ko so bili na kraju dogodka, FDNY, NYPD in PAPD niso usklajevali svojih prizadevanj in so izvajali odvečna iskanja civilistov.

Ko so se razmere poslabšale, je letalska enota NYPD posredovala informacije policijskim poveljnikom, ki so izdali ukaze za evakuacijo osebja iz stolpov;  Večina policistov newyorške policije se je uspela evakuirati, preden so se stavbe zrušile. Zaradi ločenih poveljniških mest in nezdružljive radijske komunikacije med agencijami opozorila niso bila posredovana poveljnikom FDNY.

Po zrušitvi prvega stolpa so poveljniki FDNY izdali opozorila o evakuaciji. Zaradi okvarjenih radijskih repetitorjev mnogi gasilci niso nikoli slišali ukazov za evakuacijo. Dispečerji 911 so od klicateljev prejeli tudi informacije, ki niso bile posredovane poveljnikom na kraju dogodka.


== Posledice ==

=== Takojšnje posledice ===
[[Slika:911- President George W. Bush Addresses Joint Session of Congress, 09-20-2001. (6124236009).jpg|sličica|Med govorom na skupnem zasedanju Kongresa 20. septembra 2001 je predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] obljubil, da bo branil svobodo pred terorizmom.]]
Teroristični napadi 11. septembra 2001 so imeli neposreden in uničujoč vpliv na ameriško ljudstvo. Policija in reševalne službe so po napadih odhitele v [[New York]], da bi iskale preživele v ruševinah dvojčkov. Po 11. septembru so se z vseh koncev Združenih držav Amerike začele krvodajalske donacije. 

Združenje za varnost v zračnem prometu Združenih držav Amerike (SCATANA) je prvič v zgodovini izdalo prepoved letenja, s čimer je zaprlo zračni prostor nad Združenimi državami Amerike, Kanado in drugimi državami za letala, ki niso bila v nujnih primerih. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je zaprla zračni prostor države za mednarodne lete, zaradi česar je bilo približno 500 letov ustavljenih ali preusmerjenih v druge države. Kanada jih je prejela 226 in sprožila operacijo Rumeni trak, da bi se spopadla z velikim številom prizemljenih letal in obtičalih potnikov. 

=== Vojaške operacije po napadih ===
Svet [[NATO|Nata]] je izjavil, da bi napad na Ameriko vplival na vse članice Nata, pri čemer se je skliceval na 5. člen, napisan ob koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja (ki je določal, da morajo v primeru protinapada druge države zagotoviti pomoč in podporo operacijam).

Avstralski premier [[John Howard]] se je skliceval na 4. člen pogodbe ANZUS. [[George Walker Bush|George W. Bush]] je napovedal [[Vojna proti terorizmu|vojno terorizmu]]. Postavil si je več ciljev, med katerimi sta bila najpomembnejša privesti Osamo bin Ladna in Al Kaido pred sodišče, s čimer bi preprečil razvoj številnih drugih terorističnih organizacij.  

Vojna v [[Afganistan|Afganistanu]] se je začela 7. oktobra 2001 z udeležbo ameriških in britanskih sil, z bombardiranjem taborišč [[Talibani|talibanov]] in Al Kaide, kasneje pa se je nadaljevala z okupacijo Afganistana s strani kopenskih sil. Strmoglavljenje talibanskega režima je privedlo do oblikovanja koalicije pod vodstvom ZDA, druge največje operacije proti terorizmu izven Amerike. [[Filipini]] in [[Indonezija]] so skupaj z več drugimi državami povečali svojo vojaško pripravljenost, saj so bili v spopadu z islamskimi teroristi.

=== Odzivi v Ameriki ===
Po napadih se je podpora predsedniku Bushu povečala na 90 %. 20. septembra 2001 je nagovoril kongres, v katerem je povzel dogodke prejšnjih devetih dni, razpravljal o reševalnih in obnovitvenih prizadevanjih ter o morebitnih nadaljnjih odzivih.

Več humanitarnih organizacij je ponudilo takojšnjo finančno pomoč družinam žrtev in preživelim. Do roka 11. septembra 2003 je bilo vloženih 2833 zahtevkov za odškodnino. 

Ena največjih reorganizacij v zgodovini Združenih držav Amerike je sledila, ko je bil sprejet Zakon o domovinski varnosti, s katerim je bilo ustanovljeno Ministrstvo za domovinsko varnost. Kongres je sprejel tudi Zakon USA PATRIOT, katerega namen je bil preprečiti in odvrniti prihodnje teroristične napade. Skupine za državljanske pravice so kritizirale Zakon PATRIOT, češ da organom pregona dovoljuje vmešavanje v zasebno življenje državljanov.

=== Vplivi na zdravje ===
{{Glavni članek|Vplivi napada 11. septembra 2001 na zdravje}}
[[Slika:Dust covered 911 victims.jpg|sličica|Preživeli, prekriti s prahom po zrušitvi stolpov Svetovnega trgovinskega centra. Fotografija še ene žrtve, prekrite s prahom, [[Marcy Borders]], je pozneje pritegnila veliko pozornosti.]]
Tisoče ton strupenih odpadkov, ki so nastali po zrušitvi dvojčkov, je vsebovalo več kot 2500 onesnaževalcev, vključno z znanimi rakotvornimi snovmi. To je povzročilo izčrpavajoče bolezni med reševalci, mnogi od njih pa trdijo, da so te bolezni neposredno povezane z izpostavljenostjo razbitinam. Na primer, policist newyorške policije [[Macri Frank]] je 3. septembra 2007 umrl zaradi [[Pljučni rak|pljučnega raka]], ki se je razširil po njegovem telesu; njegova družina trdi, da je rak posledica dolgih ur na mestu ruševin dvojčkov, in zahteva odškodnino v primeru smrti, o kateri mesto New York še ni odločilo. Zdravstveni učinki so se razširili tudi na nekatere prebivalce, študente in pisarniške delavce v Spodnjem Manhattnu in kitajski četrti mesta. Več smrtnih žrtev je bilo zaradi strupenega praha, ki ga je povzročilo [[Zrušitev World Trade Centra|zrušitev Svetovnega trgovinskega centra]], imena žrtev pa so bila vključena v spomenik Svetovnemu trgovinskemu centru. Obstajajo tudi znanstvene domneve, da bi lahko izpostavljenost različnim strupenim izdelkom v zraku negativno vplivala na razvoj [[Plod|ploda]]. Zaradi tega potencialnega tveganja za otroke center za okoljsko zdravje trenutno pregleduje otroke, katerih matere so bile noseče med zrušitvijo Svetovnega trgovinskega centra in so živele ali delale v bližini stolpnic Svetovnega trgovinskega centra. 

Študija reševalne ekipe, objavljena aprila 2010, je pokazala, da so imeli vsi preučevani delavci okvarjeno delovanje pljuč in da je od 30 % do 40 % delavcev poročalo o vztrajnih simptomih, ki so se začeli v prvem letu po napadu, od takrat pa se je le malo ali nič izboljšalo.  

=== Komisija ===
{{Glavni članek|Komisija za napade 11. septembra}}
[[Komisija za napade 11. septembra|Nacionalna komisija za teroristične napade na Združene države Amerike]] (bolj znana kot Komisija za 11. september), ki ji je predsedoval nekdanji guverner [[New Jersey|New Jerseyja]] [[Thomas Kean]], je bila ustanovljena konec leta 2002 z namenom, da bi pripravila celovito poročilo o napadih in okoliščinah, ki so jih spremljale, vključno z načrtovanjem in takojšnjim odzivom ameriških oblasti. To poročilo je bilo končno objavljeno 22. julija 2004.

== Spomeniki ==
[[Slika:9-11 Memorial and Museum (28815276064).jpg|sličica|Nacionalni spomenik in muzej 11. septembra v Spodnjem Manhattnu, avgust 2016.]]
V dneh po napadih so po vsem svetu potekale številne spominske slovesnosti in bdenja. Poleg tega so bile fotografije postavljene povsod po območju Ground Zero. Ena priča je opisala: &quot;Nisem mogla odtrgati pogleda od obrazov nedolžnih žrtev, ki so bile ubite. Njihove slike so povsod, na telefonskih govorilnicah, svetilkah, stenah postaj podzemne železnice. Vse me je spominjalo na velik pogreb, ljudje tihi in žalostni, a tudi zelo dobri. Prej mi je New York vzbujal hladen občutek, zdaj pa so ljudje prihajali pomagat drug drugemu.&quot;

Eden prvih spomenikov je bil » Poklon v svetlobi «, instalacija 88 reflektorjev na mestu, kjer so nekoč stali stolpi Svetovnega trgovinskega centra, ki so v nebo projicirali dva navpična stebra svetlobe. 

V New Yorku je potekal natečaj za spomenik Svetovnega trgovinskega centra, katerega tema je bila zasnova ustreznega spomenika na tem mestu. Zmagovalni načrt, Odsevna odsotnost, je bil izbran avgusta 2006 in ga sestavljata par odsevnih bazenov na mestu, kjer sta stala stolpa, obdanih s seznamom imen žrtev v podzemnem spominskem prostoru, ter muzej.
[[Slika:US Navy 080904-N-5319A-008 The Pentagon Memorial honoring the 184 people killed at the Pentagon and on American Airlines flight 77.jpg|sličica|Nacionalni spomenik Pentagonu 11. septembra v okrožju Arlington v Virginiji, september 2008.]]
Drugod so zgradili še veliko drugih trajnih spomenikov, ustanovili pa so tudi štipendije in dobrodelne ustanove za družine žrtev, pa tudi za številne druge organizacije in zasebne osebnosti. 

Spomenik v Pentagonu je bil dokončan in odprt za javnost ob sedmi obletnici napadov, 11. septembra 2008. Gre za park s 184 klopmi, obrnjenimi proti Pentagonu. Ko so Pentagon popravljali med letoma 2001 in 2002, so vanj vključili zasebno kapelo in spomenik, ki se nahaja na mestu, kjer je letalo American 77 strmoglavilo v stavbo. 

V [[Shanksville|Shanksvillu]] naj bi narodni spomenik žrtvam strmoglavljenja letala United 93 vključeval kiparski nasad dreves, ki bo tvoril krog okoli mesta nesreče, razdeljen s potjo letala, imena žrtev pa bodo nosili vetrni zvončki. Začasni spomenik se nahaja 457 metrov od mesta nesreče. Gasilska enota mesta New York je prostovoljni gasilski enoti Shanksville postavila spomenik. Gre za jeklen križ Svetovnega trgovinskega centra, nameščen na vrhu ploščadi v obliki petkotnika. Postavljen je bil pred gasilsko postajo 25. avgusta 2008. 
== Teorije zarote ==

Nekateri nasprotujejo uradnim trditvam preiskav in komisije ter trdijo, da so bili napadi 11. septembra del skrbno pripravljene zarote, ki bi opravičevala kasnejšo ameriško [[vojna proti terorizmu|vojno proti terorizmu]] ter tudi vse vojne, ki jim vojna proti terorizmu služi kot krinka (npr. napad na [[Irak]] leta [[2003]]), ravno tako tudi povečanje nadzora nad Američani in ljudmi po svetu ter omejevanje svobode ter osnovnih pravic. 

Po mnenju zagovornikov zarote naj bi bile stolpnice WTC zasnovane dovolj močno, da bi preživele udarec večjega letala, ravno tako pa naj pretekli požari visokih zgradb ne bi nikoli povzročili tako hitrega in obsežnega rušenja, kot je bilo to videti v primeru omejenega požara v WTC. Nekateri celo namigujejo na prisotnost [[eksploziv]]a na kritičnih delih nosilne konstrukcije. Naslednja stvar, ki jo poudarjajo, je, da piloti ugrabitelji, ki so se po nekaterih informacijah šolali le na majhnih letalih, ne bi bili sposobni tako natančno leteti z velikimi potniškimi letali, ki so trčila v stavbe WTC in Pentagon (letalo je v Pentagon priletelo na majhni višini, kar naj bi bilo po mnenju nekaterih zelo težko ali nemogoče izvesti s potniškim letalom).  

Teorije pravijo, da naj bi nekateri za napad vedeli že prej, vendar se niso pravočasno odzvali in ukrenili kaj za preprečenje napada. Ta trditev se stopnjuje do trditve, da naj bi bili v napad vpleteni tudi nekateri ljudje na ključnih položajih v politiki, gospodarstvu in nekaterih javnih in vojaških službah.

Predvsem v krogih [[Islamski ekstremizem|muslimanskih ekstremistov]] in [[Antisemitizem|antisemitistov]] je razširjena tudi teorija zarote, da je za napadi 11. septembra [[Mosad]] oziroma [[Izrael]].

== Glej tudi ==

* [[Časovnica za dan terorističnih napadov 11. septembra 2001|Časovnica za dan napadov 11. septembra 2001]]
* [[Žrtve napadov 11. septembra 2001]]

== Literatura ==

* {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=TjKODEaahVQC&amp;pg=PP1 |title=9/11 Commission Report |date=July 30, 2010 |publisher=National Commission on Terrorist Attacks |isbn=978-1-61640-219-8}}
* {{navedi knjigo |last=Atkins |first=Stephen E. |author-link=Stephen E. Atkins |url=https://books.google.com/books?id=PDDIgWRN_HQC&amp;pg=PP1 |title=The 9/11 Encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2011 |isbn=978-1-59884-921-9}}
* {{navedi knjigo |last=Bolton |first=M. Kent |url=https://books.google.com/books?id=IETboc9ajpQC&amp;pg=PP1 |title=U.S. National Security and Foreign Policymaking After 9/11: Present at the Re-creation |publisher=Rowman &amp; Littlefield |year=2006 |isbn=978-0-7425-5900-4}}
* {{navedi knjigo |last=Caraley |first=Demetrios |author-link=Demetrios James Caraley |url=https://books.google.com/books?id=xMCGStzPzooC&amp;pg=PP1 |title=September 11, terrorist attacks, and U.S. foreign policy |publisher=Academy of Political Science |year=2002 |isbn=978-1-884853-01-2}}
* {{navedi knjigo |last=Chernick |first=Howard |url=https://books.google.com/books?id=GL6vOpKbFygC&amp;pg=PP1 |title=Resilient city: the economic impact of 9/11 |publisher=Russell Sage Foundation |year=2005 |isbn=978-0-87154-170-3}}
* {{navedi knjigo |last1=Damico |first1=Amy M. |url=https://books.google.com/books?id=mgtSLkKxIpEC&amp;pg=PP1 |title=September 11 in Popular Culture: A Guide |last2=Quay |first2=Sara E. |publisher=Greenwood |year=2010 |isbn=978-0-313-35505-9}}
* {{navedi knjigo |last=Hampton |first=Wilborn |url=https://archive.org/details/september112001a00wilb |title=September 11, 2001: attack on New York City |publisher=Candlewick |year=2003 |isbn=978-0-7636-1949-7 |url-access=registration}}
* {{navedi knjigo |last=Langley |first=Andrew |url=https://archive.org/details/september11attac0000lang |title=September 11: Attack on America |publisher=Compass Point |year=2006 |isbn=978-0-7565-1620-8 |url-access=registration}}
* {{navedi knjigo |last1=Neria |first1=Yuval |author-link1=Yuval Neria |url=https://books.google.com/books?id=kADL4ymHsY8C&amp;pg=PP1 |title=9/11: mental health in the wake of terrorist attacks |last2=Gross |first2=Raz |last3=Marshall |first3=Randall D. |last4=Susser |first4=Ezra S. |publisher=Cambridge University Press |year=2006 |isbn=978-0-521-83191-8}}
* {{navedi knjigo |last=Ryan |first=Allan A. |title=The 9/11 Terror Cases: Constitutional Challenges in the War against Al Qaeda |url=https://archive.org/details/911terrorcasesco0000ryan |publisher=University Press of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-7006-2132-3}}
* {{navedi knjigo |last1=Strasser |first1=Steven |url=https://books.google.com/books?id=qLCn_D7lX5kC&amp;pg=PP1 |title=The 9/11 investigations: staff reports of the 9/11 Commission: excerpts from the House-Senate joint inquiry report on 9/11: testimony from fourteen key witnesses, including Richard Clarke, George Tenet, and Condoleezza Rice |last2=Whitney |first2=Craig R. |publisher=PublicAffairs |year=2004 |isbn=978-1-58648-279-4}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:9/11|Teroristični napadi 11. septembra 2001}}
* https://www.rtvslo.si/zgodbe/svet/teroristicni-napadi-11-septembra-2001/66
* [https://www.9-11commission.gov/ National Commission on Terrorist Attacks Upon the United States] ''official commission website''
* [https://www.911memorial.org/visit/memorial/names-911-memorial/ List of victims]
* [https://memory.loc.gov/ammem/collections/911_archive/ September 11, 2001, Documentary Project] from the U.S. [[Library of Congress]], ''Memory.loc.gov''
* [https://lcweb2.loc.gov/diglib/lcwa/html/sept11/sept11-overview.html September 11, 2001, Web Archive] from the U.S. [[Library of Congress]], ''Minerva''
* [https://www.gwu.edu/~nsarchiv/NSAEBB/sept11/index.html National Security Archive]
* [https://911digitalarchive.org/ September 11 Digital Archive: Saving the Histories of September 11, 2001], from the ''Center for History and New Media'' and the ''American Social History Project/Center for Media and Learning''
* [[s:Verbatim Transcript of Combatant Status Review Tribunal Hearing for ISN 10024|DoD: Khalid Sheikh Mohammed Verbatim Transcript of Combatant Status Review Tribunal Hearing for ISN 10024]], from Wikisource
* [https://911legacies.com/ The 9/11 Legacies Project], ''Oriental Institute, Czech Academy of Sciences, Prague''
* [https://responsiblestatecraft.org/tag/911at20/ 9/11 at 20: A Week of Reflection] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416054847/https://responsiblestatecraft.org/tag/911at20/ |date=April 16, 2022 }}, ''Responsible Statecraft, The Quincy Institute''
* [https://learninglab.si.edu/collections/subject-september-11-2001-related-photography-nmahphc/3T8uqT3trKhRappW September 11, 2001 collection] at the [[Smithsonian National Museum of American History]]


[[Kategorija:Teroristični napadi 11. septembra 2001| ]]
[[Kategorija:Zgodovina Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2001]]
[[Kategorija:New York]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>axkosnujf7sy5t424d2orpn8hhjscf7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam avstrijskih filmskih režiserjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49681</id>
    <revision>
      <id>6772334</id>
      <parentid>6769688</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:33:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6772334</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3940" sha1="hk35y2t5s7v9v6wn2cmav8fjcrco1uz" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[filmski režiser|filmskih režiser]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Barbara Albert]]
*[[Franz Antel]] (1913-2007)
*[[Kurdwin Ayub]] (''Kurdvîn Eyûb'')

== B ==
*[[Walter Bannet]]
*[[Dieter Barner]]
*[[Rudolf Bernauer]]
*[[Geza von Bolvary]]
*[[Günter Brus]]
*[[Alf Brustellin]] (1940-81)
*[[Hans Karl Breslauer]]

== C ==
*[[Axel Corti]] (francosko-avstrijski?)
*[[Géza von Cziffra]]
*[[Paul Czinner]] (avstr.-nem.-brit. madž.rodu)

== D ==
*([[Josef Dabernig]])
*[[Elfi von Dassanowsky]]
*[[Rudi Dolezal]]
*[[Andrea Maria Dusl]]

== E ==
* [[Fritz Eckhardt]]
* [[E.W. Emo]] ([[Emerich Josef Wojtek]])
* Kurdvîn Eyûb

== F ==

*[[Sara Fattahi]]
*[[Severin Fiala]]
*[[Wolfgang Fischer (režiser)|Wolfgang Fischer]] (1970)
*brata Fleischer (animatorja; jud.-avstr.-amer.)
*[[Jacob Fleck]]
*[[Luise Fleck]] (1873–1950)
*[[Florian Flicker]] (1965-2014)
*[[Willi Forst]] (avstr.-nem.)
*[[Veronika Franz]] &amp; Severin Fiala 

== G ==
*[[Nikolaus Geyrhalter]]
*[[Michael Glawogger]] (1959-2014)
*[[Adrian Goiginger]]
*[[Franz Josef Gottlieb]]
*[[Helmut Grasser]] (scenarist, producent)
*[[Karl Grüne]] (avstr.-nem.)
*Martin Gschlacht?

== H ==
*[[Josef Hader]]
*Heinz Hanus
*[[Paul Harather]]
*[[Karl Hartl]]
*Hayek?
*[[Michael Haneke]]
*[[Heinz Hanus]]
*[[Jessica Hausner]]
*[[Péter Hegedüs]] (1976-) (madž.-avstrijski)
*Fritz Hock
*[[Peter Ily Huemer]]

== K ==

*[[Walter Kolm-Veltée]] (1910-1999)
*[[Alexander Kolowrat]]
*Alexander Korda
*([[Olga Kosanović]])
*[[Käthe Kratz]]
*[[Elsa Kremser]]
*[[Kurt Kren]]
*[[Marie Kreutzer]]
*[[Peter Kubelka]]
*[[Christoph Kuschnig]]
*[[Nina Kusturica]]

== I ==

* [[Manfred Inger]]

== K ==

* Mihaly Kertesz (Michael Curtiz) (madž.-avstr.-amer.)
* Georg C. Klaren
* Louis Kolm ?

== L ==

*[[Robert Land]] (''Liebmann'') (avstr.-češ.)
*[[Fritz Lang]]
*[[Ernst J. Lauscher]]
*[[Nikolaus Leytner]]
*[[Leopold Lintberg]] (avstrijsko-švicarski)

== M ==

*[[Ruth Mader]] (*1974)
*Erni Mangold
*Hubert [[Ernst Marischka|Marischka]]
*[[Ernst Marischka]]
*[[Joe May]] ([[Joseph Otto Mandel]])
*[[Sebastian Meise]]
*[[Kurt Meisel]]
*[[Johanna Moder]]
*[[Andrina Mračnikar]]
*[[Katharina Mückstein]]
*[[Wolfgang Murnberger]]

== N ==

* [[Max Neufeld]] (avstrijsko-nemško-francosko-itlijanski)
* [[Franz Novotny]] 

== O ==
*[[Richard Oswald]] (avstrijsko-nemški)

== P ==
*[[Georg Wilhelm Pabst]]
*[[Peter Patzak]]
*[[Wolfram Paulus]]
*[[Otmar Penker]]
*[[Levin Peter]] (nem.-avstr.?)
*[[Norbert Pfaffenbichler]]
*[[Sasha Pirker]]
*[[Otto Preminger]] (avstrijsko-ameriški)
*[[Andreas Prochaska]]

== R ==
*[[Thomas Reider]]
*[[Harald Reinl]]
*[[Walter Reisch]] (avstr.-ameriški)
*[[Ruth Rieser]]
*[[Stefan Ruzowitzky]]

== S ==
*[[Leontine Sagan]] (Schlesinger) (avstr.-brit.-juž.afr.)
*[[Anja Salomonowitz]]
*[[Hubert Sauper]]
*[[Markus Schleinzer]]
*[[Hans Schneeberger]] (1895-1970) (avstrijsko-nem. snemalec)
*[[Lotte Schreiber]]
*[[Hanns Schwarz]]
*[[Ulrich Seidl]]
*[[Harald Sicheritz]] (švedsko-avstrijski)
*[[Götz Spielmann]]
*[[Lukas Stepanik]]
*[[Josef von Sternberg]] (avstrijsko-ameriški)
*[[Erich von Stroheim]] (avstrijsko-ameriški)
*[[Michael Sturminger]]
*[[Antonin Swoboda]]

== T ==
*[[Wilhelm Thiele]] (avstrijsko-ameriški scenarist)
*[[Heinz Trenczak]]
*[[Luis Trenker]] (Južni Tirolec)

== U ==
*[[Gustav Ucicky]] (avstrijsko-nemški)

== V ==

* Berthold Viertel (scenarist)
* [[Nikolas Vogel]] (režiser/snemalec)

== W ==

*[[Peter Weibel]] (1944-2023)
*[[Hans Weingartner]]
*[[Virgil Widrich]]
*[[Bernhard Wicki]]
*Robert Wiene
*[[Billy Wilder]] (1906-2002) (avstrijsko-ameriški)

== Z ==
*[[Edwin Zbonek]]
*Peter Zeitlinger (snemalec)
*[[Fred Zinnemann]] (1907-1997) (avstrijsko-angleški)

{{seznami narodov po poklicu|filmskih režiserjev}}

[[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Filmski režiser]]
[[Kategorija:Avstrijski filmski režiserji|*]]</text>
      <sha1>hk35y2t5s7v9v6wn2cmav8fjcrco1uz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških zgodovinarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49802</id>
    <revision>
      <id>6772342</id>
      <parentid>6759700</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:50:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6772342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11040" sha1="5g2xosefzfpgiigc6rckuf9msbnjf42" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zgodovinar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Josip Adamček]]
* [[Damir Agičić]]
* [[Miroslav Akmadža]]
*[[Josip Alačević]]
*[[Mladen Ančić]]
*[[Pavao Andreis|Pavao (Paolo) Andreis]]
*[[Pavao Anđelić]]
*[[Stjepan Antoljak]]
*[[Magdalena Apostolova-Maršavelski]] (pravna)
*[[Đuro Arnold]]

== B ==
*[[Anto Babić]] (Bosna)
*[[Ambroz Bačić]]
*[[Stanko Bačić]]
*[[Karlo Balić]]
*[[Lucija Balikić]]
*[[Andrija Balović]]
*[[Vicko Balović]]
*[[Ivo Banac]] (1947–2020)
*[[Tena Banjeglav]]
* [[Miho Barada]]
* [[Fran Barbalić]] (1878–1952)
* [[Radojica Fran Barbalić]] (1914–1994)
*[[Janko Barle]]?
*[[Konstantin Bastaić]] (drž.-pravni)
*[[Štefka Batinić]] 
*[[Antun Bauer (muzeolog)]] 
*[[Zlatko Begonja]]
*[[Irena Benyovsky Latin]]
*[[Jerolim Bernardi]]
* [[Miroslav Bertoša]] 
*[[Slaven Bertoša]]
*[[Ivan Beuc]]
* [[Dušan Bilandžić]]
*[[Albert Bing]]
*Mihovil Biočić?
* [[Andrija Blašković]]
*[[Ljubo Boban]]
* [[David Bogdanović]]
*[[Baltazar Bogišić]] (''Valtazar Bogišić'') 
*[[Ivan Bojničić]]
*[[Josip Bösendorfer]]
*Ivan Botica
*[[Ivan Božić]] (hrvaško-srbski)
*Santo (Sveto) Brandolini
*[[Vinko Branica]]
*[[Miroslav Brandt]]
*[[Mateo Bratanić]]
*([[Josip Bratulić]])
*[[Vjekoslav Bratulić]]
*[[Boško Breider]]
*[[Mirko Breyer]]
*Vitaliano Brunelli
*[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]]
*[[Neven Budak]]
* [[Franjo Buntak]]
*[[Pavao Butorac]] (škof)
*[[Josip Buturac]]

== C ==

*[[Frano Carrara]] (Karara)
*[[Milko Cepelić]]
*[[Alfonso Cvitanović]]
*[[Vladislav Cvitanović]]
*[[Božo Cvjetković]]

== Č ==

* [[Eduard Čalić]] (1910-2003) (hrv.-nemško-avstrijski)
*[[Hrvoje Čapo]]
*[[Dalibor Čepulo]]
*[[Ivan Čizmić]] (1934-2022)
*[[Nikola Čolak]]
*[[Lovorka Čoralić]]
*[[Ivan Črnčić]]
* ([[Zvane Črnja]])
*[[Ferdo Čulinović]]
*[[Ante Čuvalo]]

== Ć ==

* [[Lazar Ćelap]]
* [[Pejo Ćošković]]

== D ==

* [[Antun Dabinović]]
*[[Žarko Dadić]] (zgodovinar znanosti)
*[[Miroslava Despot]]
*[[Mira Dimitrijević-Kolar]]
*[[Frane Divnić]]
*[[Stevo Đurašković]]
*[[Lelja Dobronić]]
*[[Kamilo Dočkal]]
*[[Ljubiša Doklestić]]
*[[Serđo Dokoza]]
*[[Krunoslav Draganović]]
*[[Ivan Drljača]] 
*[[Branko Dubravica]] 
*[[Igor Duda]]
*[[Vlatka Dugački]]
*[[Darko Dukovski]]

== Đ ==

* [[Zlatko Đukić]]

== E ==

* [[Bruna Esih]]?

== F ==
*[[Donat Fabijanić]]
*[[Ivan Feretić]]
*[[Krešimir Filić]]
*[[Amos Rube Filipi]]
*[[Ivan Filipović]] (v Kopru 1965-68)
*([[Nedim Filipović]] : bosanski orientalist)
*[[Dinko Foretić]]
*[[Miljenko Foretić]]
*[[Vinko Foretić]]
*[[Antun Franki]]

== G ==
*[[Tomislav Galović]]
*[[Tereza Ganza-Aras]]
*[[Ignacije Gavran]]
*[[Darko Gavrilović]]?
*[[Vladimir Geiger]]
*[[Josip Gelčić]]
*[[Frano Glavina]]
*[[Mihovil Glavinić]]? (1833-1895)
*[[Matko Globačnik]]
*[[Ivo Goldstein]]
*([[Slavko Goldstein]])
*[[Ivica Golec]]
*[[Ivan Golub]] (1930-2018)
*[[Jeronim Golubović]]
*[[Jugoslav Gospodnetić]]?
*[[Julije Grabovac]]
*[[Hrvoje Gračanin]]
*[[Jeronim Granić]]
*[[Grgo Grbešić]]
*[[Ivan Grgić]]
*[[Milan Dražen Grmek|Milan (Mirko) Dražen Grmek]] (zgodovinar medicine in znanosti)
*[[Mirjana Gross]] (1922-2012)
*[[Ivan Gršković]]
*[[Dane Gruber]]
*[[Radoslav Grujić]]
*[[Anna Maria Grünfelder]] (avstrijsko-hrv.)
*[[Ante Gulin]]
*[[Ivan Marinov Gundulić]] (1600-1650)
*[[Stjepan Gunjača]]

== H ==

*[[Jaromir Haněl]] ?
*[[Branko Hanžek]]
*[[Zlatko Hasanbegović]]
*[[Ferdo Hauptmann]]
*[[Ljudmil Hauptmann]]
*[[Većeslav Henneberg]]
*[[Zlatko Herkov]]
*[[Antun Herljević]]
*[[Željko Holjevac]]
*[[Josip Horvat]](h) (1896-1968)
*[[Karlo Horvat]]
*[[Katarina Horvat]] 
*[[Marijan Horvat]]
*[[Rudolf Horvat]]
*[[Vlado Horvat]]
*[[Franjo Emanuel Hoško]]
*[[Ante Hrabar]]
*[[Goran Hutinec]]

== I ==

* ([[Mladen Ibler]])
* [[Tomislav Išek]]
*[[Antun Ivandija]]
*[[Jozo Ivičević]]
*[[Iskra Iveljić]]
*[[Aleksandra Ivić]]
*[[Daniel Ivin]]

== J ==

*Ante Jadrijević
*[[Josip Jagić]]
*[[Zdenko Jajčević]] (1946-2011)
*[[Živko Jakić]]
*[[Aleksandar Jakir]]
*[[Branimir Janković]]
*[[Julije Janković]]
*[[Tvrtko Jakovina]]
*[[Tomo Jančiković]]
*[[Berislav Jandrić]]
*[[Zdenka Janeković Römer]]
*[[Bosiljka Janjatović]]
*[[Julije Janković]]
*[[Jere Jareb]]
*[[Mario Jareb]]
*[[Aleksije Jelačić]]
*[[Joško Jelaska]]
*[[Zdravka Jelaska Marijan]]
*[[Charles Jelavich]] (1922-2013)
*[[Julijan Jelenić]]
*[[Josip Jelčić]]
*[[Ivan Jelić]]
*[[Luka Jelić]]
*[[Fikreta Jelić-Butić]]
*[[Jakov Jelinčić]]
*Tomislav Jonjić
*Ivan Josipović?
*[[Igor Jovanović]]  
* [[Josip Jurčević]]
* [[Ante Jurica]] (- ''Lastovo'')
* [[Frano Jurić|Fran(j)o Jurić]]
* [[Ivan Jurić]]
* Lucija Jurinjak
*[[Šimun Jurišić]]
*[[Ivan Jurković]] 
*[[Miljenko Jurković]]

== K ==

*[[Petar Kaer]] (Cayer)
*[[Slaven Kale]]
*[[Martin Kaminski]]
*[[Ivan Kampuš]]
*[[Vicko Kapitanović]]
*[[Mato Kapović]]
*[[Vladimir Kapun]]
*[[Igor Karaman]]
*[[Ljubo Karaman]]
*[[Tomislav Karamarko]]
*[[Damir Karbić]]
*[[Petar Karlić]]
*Ivan (Ivo) Kasandrić
*Mirjana Kasapović?
*[[Dušan Kašić]]
*[[Ivan Katalinić]]
*[[Kazimir Katalinić]]
*[[Lovre Katić|Lovre (Lovro) Katić]]
*[[Maja Katušić]]
*[[Anica Kisić]]
*[[Nada Kisić-Kolanović]]
* [[Nada Klaić]]
* [[Vjekoslav Klaić]]
*[[Mate Klarić]]
*[[Hrvoje Klasić]]
*[[Vedran Klaužer]]
*[[Danilo Klen]]
*[[William Klinger]]
*[[Stipe Kljaić]]
*[[Vojmir Kljaković]]
*[[Cvetka Knapič Krhen]]
*[[Ivan Knezović]] (1977-2011)
*[[Oton (Andrija) Knezović]]
*[[Zlata Knezović]]
*[[Antun (Petar) Knežević]]
*[[Dragutin Kniewald|Dragutin (Karlo) Kniewald]]
*[[Giovanni Kobler|Giovanni (Ivan) Kobler]]
*[[Juraj Kocijanić|Juraj (Đuro) Kocijanić]]
*[[Janko Koharić]]
*[[Vlaho Kojaković]]
*[[Branko Kojić]]
*[[Dušan Kokotović]]
*[[Đuro Kokša]]
*[[Juraj Kolaković]]
*[[Zlatko Kolander]]
*[[Josip Kolanović]]
*[[Mira Dimitrijević-Kolar|Mira Kolar-Dimitrijević]]
*[[Ružica Kolarević-Kovačić]]
*[[Juraj Kolarić]]
*[[Anton Kolendić]]
*[[Mile Konjević]]
*[[Snježana Koren]]
*[[Petar Korunić]]
*[[František Bronislav Kořínek]] (češ.-hrv.)
* [[Marko Kostrenčić]]
* [[Vladimir Košćak]] ([[Vlado Koščak]])
* [[Ivan Košutić|Ivan (Ivo) Košutić]]
* [[Danilo Kovač]] ? (Sapienza, Rim)
* [[Karel Kovač]]
*[[Miro Kovač]]
*[[Neven Kovačev]]
*[[Ivan Kovačević (1920|Ivan Kovačević]]
*[[Davor Kovačić]]
*[[Anto Slavko Kovačić]] (Bosna)
*[[Slavko Kovačić]]
*[[Midhat Kozličić]]
*[[Stjepan Krasić]]
*[[Baltazar Adam Krčelić]]
*[[Bariša Krekić]]
*Hamdija Kreševljaković (BiH)
*[[Jure Krišto]] (Kristo)
*Ivan Krištolovec
*[[Stjepan Krivošić]]
*[[Bogdan Krizman]]
*[[Milan Kruhek]]
* [[Ivan Kukuljević]]
*[[Ljerka Kuntić]]
*[[Miroslav Kurelac]]
*[[Robert Kurelić]]
*[[Šefko Kurtović]]
*[[Krešimir Kužić]]
*[[Romuald Josip Kvaternik]]

== L ==
* [[Emilij Laszowski]]
*[[Božidar Latković]]
*[[Suzana Leček]]
*[[Ivo John Lederer]]
*[[Narcisa Lengel-Krizman]]
*[[Srećko Lipovčan]]
*[[Ljubomir Lisac|(Andrej) Ljubomir Lisac]] (''Andrija Ljubomir Lisac-HBL'')
*[[Petar Lisičar|Petar (Pero) Lisičar]]
*[[Vicko Lisičar]]
*[[Šime Ljubičić]] (1822.-1896) ''župnik, arheolog, povjesničar i biograf''
*[[Juraj Lončarević|Juraj (Đuka, Đuro) Lončarević]]
*[[Nella Lonza]]
*[[Radoslav Lopašić]]
*[[René Lovrenčić]]
*[[Ivan Lucić]] (''Johannes Lucius''; Trogiranin)
*[[Ivica Lučić]]
*[[Josip Lučić]] (1924-94)
*([[Filip Lukas]])
*[[Josip Luetić|Josip (Jozo) Luetić]] (1920-2005)
*[[Andrija Lukinović]]

== M ==
* [[Trpimir Macan]]
* Norka Machiedo-Mladinić
* [[Miha de Barbazanis Madijev]]
* [[Tomislav Majetić]]
* Ivan Majnarić
* [[Alfred Makanec]]
* [[Ivo Makek]]
*[[Dominik Mandić]]
*[[Mihovil Mandić]]
*[[Lujo Margetić]]
*[[Ante Marinović]]
*[[Dragan Markovina]]
*[[Josip Matasović]]
*Tomo Matić?
*Robert Matijašić?
*[[Hrvoje Matković]]
*[[Stjepan Matković]]
*[[Milivoj-Klement Maurović]]
*[[Vladimir Mažuranić]]
*[[Danilo Medaković]]
*[[Milorad Medaković]]
*[[Matija Mesić]]
*[[Mate Meštrović]]
*[[Ivo Mihovilović]]?
*[[Josip Mikoczi]]/Mikoczy
*[[Franko Mirošević]]
*[[Ivo Mišur]]
*[[Violeta Moretti]]
*[[Vladimir Muljević]] (zgod. znanosti)
*[[Ivan Mužić]]
*[[Zdravko Mužinić]]

== N ==

*[[Ante Nazor]]
*[[Zrinka Nikolić Jakus]]
*[[Denis Njari]]
*[[Natko Nodilo]]
*[[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]]
*[[Grga Novak]]
*[[Viktor Novak]] (1889-1977)
*[[Domagoj Novosel]]
*[[Zrinko Novosel]]

== O ==

*[[Ivan Očak]]
*[[Boris Olujić]]
* [[Mila Orlić]]

== P ==

*[[Bibijana Papo Hutinec]]
*[[Samanta Paronić]]
*[[Antonio Pauletich]] (''Rovinj'')
*[[Dragutin Pavličević]]
*[[Ivan Ped-erin]] 
*[[Franjo Ksaver Pejačević]]
*[[Božidar Petranović]]
*[[Tea Perinčić]]
*[[Zrinka Pešorda Vardić]]
*[[Hrvoje Petrić]]
*''Živko'' ''Petričić''
*[[Ivo Petrinović]]
*[[Ivo Pilar]]
*[[Mirjana Polić Bobić]]
*[[Tihomir Ponoš]]
*[[Tomislav Popović]]
*[[Filip Potrebica]]
*[[Petar Požar]]?
*Giuseppe Praga (dalmatinsko-italijanski)
*[[John Ivan Prcela]]
*[[Josip Predavec]]
*[[Martin Previšić]]
*[[Ivica Prlender]]

== R ==
* [[Franjo Rački]]
* ([[Milan Radanović]])
* [[Zdenko Radelić]]
* [[Bogdan Radica]] (1904-1993)
* [[Milan Radošević]]
* [[Ivan Ratkaj]]
* [[Tomislav Raukar]]
* [[Jakša Ravlić]] (preds. MH 1954-68)
*[[Vojo Rajčević]]/Vojislav Raičević?
*[[Krešimir Regan]]
*[[Milan Rešetar]] (1860-1942)??
*[[Milan Rešetar]]?
* [[Svetozar Ritig]]
*[[Pavao Ritter Vitezović]]
*[[Drago Roksandić]]
*[[Karlo Ruzicic-Kessler]]

== S ==
* [[Relja Seferović]]
* [[Elizabeta Serdar]]
* [[Teodora Shek Brnardić]]
* [[Hodimir Sirotković]] (1917-1998)
* [[Tadija Smičiklas]]
* [[Franjo Smiljanić]] – Hari (1951-2012)
* [[Stjepan Srkulj]]
* [[Nikša Stančić]]
* [[Jakov Stipišić]] (1920-2010)
* [[Zvonimir Stopić]]
*[[Petar Strčić]] (1936-2019)
*[[Bernard Stulli]]
*[[Agneza Szabo]]
* [[Gjuro Szabo]]

== Š ==
*[[Franjo Šanjek]] (1939-2019)
*[[Igor Šaponja]] 
*[[Goran Šarić]]
*[[Kerubin Šegvić]]
*[[Dragovan Šepić]] (1907-1997)
*[[Jaroslav Šidak]]
*[[Ferdo Šišić]]
*[[Petar Škarica]] (1831)
*[[Filip Škiljan]]
*Danko Šourek?
*[[Dario Špelić]]
*[[Luka Špoljarić]] 
*[[Nataša Štefanec]]
*[[Vladimir Štokalo]] 
*[[Milan Šufflay]]
*[[Bogoslav Šulek]] (1816-1895)
*[[Ivica Šute]]
*[[Mladen Švab]]
* [[Ivan Švear]]
*[[Držislav Švob]]

== T ==
* [[Jorjo Tadić]]
*[[Ivan Krstitelj Tkalčić]]
*[[Vladimir Tkalčić]]
*[[Nikola Tomašegović]]
*Josip &quot;Jozo&quot; Tomasevich/Tomašević
*[[Petar Tomić]] (1839-1918)
*[[Ante Tresić Pavičić]]
*[[Marko Trogrlić]]
*[[Franjo Tuđman]]

== U ==

* [[Ante Uglešić]] (1964)

== V ==

* [[Miroslav Vanino]]
* [[Nenad Vekarić]] (1955-2018)
*[[Rudolf Vimer]]
*[[Pavao Ritter Vitezović]]
*[[Lujo Vojnović]]
*[[Andreja Vujičić]] 

== Z ==

* [[Bartol Zmajić]] (arhivist, pom.zgod.vede)
{{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zgodovinarji]]
[[Kategorija:Hrvaški zgodovinarji|*]]</text>
      <sha1>5g2xosefzfpgiigc6rckuf9msbnjf42</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam angleških igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53165</id>
    <revision>
      <id>6772359</id>
      <parentid>6748224</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:28:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6772359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6145" sha1="i4zieiquhx0ai82l67dipr1mmah59fj" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Dawn Addams]]
*[[Scott Adkins]]
*[[Riz Ahmed]]
*[[Maria Aitken]]
*[[David Ajala]]
*[[Adewale Akinnuoye-Agbaje]]
*[[John Alderton]]
*[[Alfie Allen]]
*[[Julie Andrews]]
*[[Naveen Andrews]]
*[[Alexander Armstrong]]
*[[Alun Armstrong]]
*[[Joe Armstrong]]
*[[Jonas Armstrong]] 
*[[Amma Asante]]
*[[Rowan Atkinson]]
*[[Richard Attenborough]]

== B ==
*[[Tobi Bakare]]
*[[Tom Baker]]
*[[Jill Balcon]]
*[[Christian Bale]]
*[[Gary Barlow]]
*[[Alfie Bass]]
*[[Alan Bates]]
*[[Sean Bean]]
*[[Kate Beckinsale]]
*[[Paul Bettany]]
*[[Christopher Biggins]]
*[[Jane Birkin]]
*[[Jacqueline Bisset]]
*[[Honor Blackman]]
*[[Brenda Blethyn]]
*[[Caroline Bliss]]
*[[Claire Bloom]]
*[[Orlando Bloom]]
*[[Dirk Bogarde]]
*[[Sarah Brightman]]
*[[Isa Briones]]
*[[Thomas Brodie-Sangster]]
*[[Eleanor Bron]]
*[[Millie Bobby Brown]]
*[[Alfred Burke]]
*[[Asa Butterfield]]

== C ==
*[[Michael Caine]]
*[[Simon Callow]]
*[[Helena Bonham Carter]]
*[[Katrin Cartlidge]] (1961–2002)
*[[Emma Chambers]]
*[[Erik Chitty]]
*[[Julie Christie]]
*[[Sam Claflin]]
*[[Petula Clark]]
*[[Emilia Clarke]]
*[[John Cleese]]
*[[Olivia Colman]]
*[[Jodie Comer]]
*[[Roisin Conaty]]
*[[Joan Cooper]]
*[[James Corden]]
*[[Oliver Cotton]]
*[[Noël Coward]]
*[[Daniel Craig]]
*[[Donald Crisp]]
*[[Ben Cross]]
*[[Ben Crystal]]
*[[Benedict Cumberbatch]]
*[[Tim Curry]]
*[[Peter Cushing]]

== D ==
*[[Timothy Dalton]]
*[[Hugh Dancy]]
*[[Suzanne Danielle]]
*[[Warwick Davis]]
*[[Daniel Day-Lewis]]
*[[Cara Delevingne]]
*Dame [[Judi Dench]]
*[[Reginald Denny]]
*[[Ken Dodd]]
*[[Pete Doherty]]
*[[Shaun Dooley]]
*[[Diana Dors]]
*[[Robin Atkin Downes]]
*[[Julie Driscoll]]
*[[Clive Dunn]]
*[[Franklin Dyall]]

== E ==
*[[Peter Egan]]
*[[Samantha Eggar]]
*[[Chiwetel Ejiofor]]
*[[Idris Elba]]
*[[Denholm Elliott]]
*[[Robert Emms]]
*[[Harry Enfield]]
*[[Jill Esmond]] Moore
*[[Alice Eve]]
*[[Trevor Eve]]

== F ==
*[[Paloma Faith]]
*[[Tom Felton]]
*[[Emma Ferguson]]
*[[Joseph Fiennes]]
*[[Ralph Fiennes]]
*[[Albert Finney]]
*[[Colin Firth]]
*[[George Formby]]
*[[Rupert Friend]]
*[[Martin Freeman]]
*[[Edward Fox]]
*[[James Fox|James (William) Fox]]
*[[Samantha Fox]]
*[[Claire Foy]]
*[[Rupert Friend]]

== G ==
*[[Charlotte Gainsbourg]]
*Sir [[Michael Gambon]]
*[[David Garrick]]
*[[Ricky Gervais]]
*Sir [[John Gielgud]]
*[[Michael Gough (igralec)|Michael Gough]]
*[[John Gregson]]
*[[Joyce Grenfell]]
*[[Rupert Grint]]
*Sir [[Alec Guinness]]

== H ==
*[[Rebecca Hall]]
*[[Geri Halliwell]]
*[[Sheila Hancock]]
*[[Robert Hardy]]
*[[Tom Hardy]]
*[[Kit Harington]]
*[[Rex Harrison]]
*[[Nigel Havers]]
*[[Jack Hawkins]]
*[[Sally Hawkins]]
*[[Will Hay]]
*[[Anthony Head]]
*[[Emma Heming]]
*[[Tom Hiddleston]]
*[[Freddie Highmore]]
*[[Benny Hill]]
*Dame [[Wendy Hiller]]
*[[Thora Hird]]
*[[Tom Holland (igralec)|Tom Holland]]
*[[Stanley Holloway]]
*[[Ian Holm]]
*[[Bob Hoskins]]
*[[Leslie Howard]]
*[[Trevor Howard]]
*[[Jason Hughes (igralec)|Jason Hughes]]
*[[Elizabeth Hurley]]
*[[John Hurt]]

== I ==
*[[Jeremy Irons]]
*[[Max Irons]]
*[[Jason Isaacs]]
*[[Kate Isitt]]
*[[Eddie Izzard]]

== J ==

* [[Felicity Jones]]

== K ==

*[[Daniel Kaluuya]]
*[[Keira Knightley]]

== L ==
*[[Charles Laughton]]
*[[Hugh Laurie]]
*[[John Laurie]]
*[[Ian Lavender]]
*David [[Jude Law]]
*[[Belinda Lee]]
*[[Christopher Lee]]
*[[David Leland]]
*[[Rula Lenska]]
*[[Matthew David Lewis]]
*[[Roger Lloyd-Pack]]
*[[Margaret Lockwood]]
*[[John Loder]]
*[[Michael Lonsdale]]
*[[Arthur Lowe]]

== M ==
*[[Roy Marsden]]
*[[James Mason]]
*[[Rik Mayall]]
*[[Malcolm McDowell]]
*[[Ian McKellen]]
*[[Julia McKenzie]]
*[[Ian McShane]]
*[[Sarah Miles]]
*[[Hayley Mills]]
*[[John Mills]]
*[[Alfred Molina]]
*[[Ben Moor (pisatelj)|Ben Moor]]
*[[Roger Moore]]
*[[Kenneth More]]
*[[Carey Mulligan]]

== N ==
*[[Mya-Lecia Naylor]]
*[[John Nettles]]
*[[John Neville (igralec)|John Neville]]
*[[Mary Newland]]
*[[Anthony Newley]]
*[[Bill Nighy]]
*[[David Niven]]
*[[Emma Noble]]

== O ==
*[[Gary Oldman]]
*Sir [[Laurence Olivier]]
*[[Kate O'Mara]]
*[[Julia Ormond]]
*[[Clive Owen]]

== P ==
*[[Michael Palin]]
*[[Cecil Parker]]
*[[Shaun Parkes]]
*[[Dev Patel]]
*[[Adrian Paul]]
*[[Gloria Paul]]
*[[Amanda Pays]]
*[[Simon Pegg]]
*[[Sue Perkins]]
*[[Tim Pigott-Smith]]
*[[Rosamund Pike]]
*[[Arthur Wing Pinero]]
*[[Donald Pleasence]]
*[[Joan Plowright]]
*[[Su Pollard]]
*[[Will Poulter]]
*[[Dave Prowse]]
*[[Ella Purnell]]

== R ==
*[[Daniel Radcliffe]]
*[[Charlotte Rampling]]
*[[Basil Rathbone]]
*[[Mark Ravenhill]]
*[[Eddie Redmayne]]
*[[Oliver Reed]]
*[[Lemmar Reid]]
*[[Kelly Reilly]]
*[[Miranda Richardson]]
*Sir [[Ralph Richardson]]
*[[Alan Rickman]]
*[[Diana Rigg]]
*[[Paul Ritter]]
*[[Michael Rennie]]
*[[Sam Riley]]
*[[Margot Robbie]]
*[[Tony Robinson]]
*[[Flora Robson]]
*[[Patricia Roc]]
*[[Anton Rodgers]]
*[[Tim Roth]]
*Dame [[Margaret Rutherford]]

== S ==
*[[George Sanders]]
*[[Julian Sands]]
*[[Prunella Scales]]
*[[John Schlesinger]]
*[[Paul Scofield]]
*[[Naomi Scott]]
*[[Jenny Seagrove]]
*[[Peter Sellers]]
*[[Andy Serkis]]
*[[Jean Simmons]]
*[[Ed Skrein]]
*Dame [[Maggie Smith]]
*[[Rafe Spall]]
*[[Timothy Spall]]
*[[Terence Stamp]]
*[[Jason Statham]]
*[[Imelda Staunton]]
*[[Patrick Stewart]] (1940-2026)
*[[Sam Strike]]
*[[David Suchet]]
*[[Sylvia Syms]]

== T ==
*Dame [[Elizabeth Taylor]]
*[[Juno Temple]]
*[[David Thewlis]]
*[[Emma Thompson]]
*[[Ramon Tikaram]]
*[[Ann Todd]]
*[[John Lawrence Toole]]
*[[Henry Travers]]
*[[David Tree]]
*[[Herbert Beerbohm Tree]]
*[[Sophie Turner]]
*[[Margaret Tyzack]]

== U ==
*Sir [[Peter Ustinov]]

== W ==
*[[Phoebe Waller-Bridge]]
*[[Julie Walters]]
*[[David Warner (igralec)|David Warner]]
*[[Jack Warner]]
*[[Emily Watson]]
*[[Emma Watson]] 
*[[Carl Wayne]]
*[[Rachel Weisz]]
*[[Joanne Whalley]]
*[[Ben Whishaw]]
*[[June Whitfield]]
*[[Michael Wilding]]
*[[Frank Williams (igralec)]]
*[[Herbert Wise]]
*[[Googie Withers]]
*[[Benedict Wong]]
*[[Edward Woodward]] (1930-2009)

== Y ==
*[[Michael York]]

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
[[Kategorija:Seznami Angležev|Igralci]]
[[Kategorija:Angleški igralci|*]]</text>
      <sha1>i4zieiquhx0ai82l67dipr1mmah59fj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških igralcev (S)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>54019</id>
    <revision>
      <id>6772358</id>
      <parentid>6434215</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:27:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6772358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9202" sha1="2ckk1d6tt5wqcctt4bxj3w40igeze81" xml:space="preserve">{{US_actors}}

[[Daryl Sabara]] - [[Sabu Dastagir]] - [[Robert Sacchi]] - [[Katee Sackhoff]] - [[William Sadler]] - [[Jean Sagal]] - [[Joe Sagal|Joey Sagal]] - [[Katey Sagal]] - [[Liz Sagal]] - [[Bob Saget]] - [[Ken Sagoes]] - [[Susan Saint James]] - [[Jill St. John]] - [[Eva Marie Saint]] - [[Meredith Salenger]] - [[Matt Salinger]] - [[Benjamin Salisbury]] - [[Jeffrey D. Sams]] - [[Laura San Giacomo]] - [[Olga San Juan]] - [[Stacy Sanches]] - [[Kiele Sanchez]] - [[Marco Sanchez]] - [[Shauna Sand Lamas]] - [[Erin Sanders]] - [[Richard Sanders]] - [[Summer Sanders]] - [[William Sanderson]] - [[Tommy Sands]] - [[Jake Sandvig]] - [[Steve Sandvoss]] - [[Sandy Allen]] - [[Gary Sandy]] - [[Isabel Sanford]] - [[Christina Santiago]] - [[Saundra Santiago]] - [[Tessie Santiago]] - [[Joseph Santley]] - [[Reni Santoni]] - [[Joe Santos]] - [[Bob Sapp]] - [[Mia Sara]] - [[Sarah Clarke]] - [[Cristina Saralegui]] - [[Chris Sarandon]] - [[Susan Sarandon]] - [[Ursula Sarcev]] - [[Dick Sargent]] - [[Sam Sarpong]] - [[Tura Satana]] - [[Ann Savage]] - [[Ben Savage]] - [[Fred Savage]] - [[John Savage (igralec)]] - [[Randy Savage]] - [[Telly Savalas]] - [[Doug Savant]] - [[Josh Saviano]] - [[Tom Savini]] - [[Ivy Sawyer]] - [[John Saxon (igralec)]] - [[Rolf Saxon]] - [[Jack Scalia]] - [[Diana Scarwid]] - [[Wendy Schaal]] - [[Johnathon Schaech]] - [[Rebecca Schaeffer]] - [[Natalie Schafer]] - [[Anne Schedeen]] - [[Roy Scheider]] - [[Richard Schiff]] - [[Kevin Schmidt]] - [[Lola Schnabel]] - [[Olmo Schnabel]] - [[Stella Schnabel]] - [[John Schneider (igralec)]] - [[Michael Schoeffling]] - [[Suzi Schott]] - [[Bitty Schram]] - [[Liev Schreiber]] - [[Rick Schroder]] - [[John Schuck]] - [[Dwight Schultz]] - [[Paul Schulze]] - [[Ivyann Schwann]] - [[Jason Schwartzman]] - [[David Schwimmer]] - [[Rusty Schwimmer]] - [[Tracy Scoggins]] - [[Peter Scolari]] - [[Adam Scott (igralec)]] - [[Ashley Scott]] - [[Campbell Scott]] - [[Debralee Scott]] - [[Eric Scott]] - [[George C. Scott]] - [[Judson Scott]] - [[Kathryn Leigh Scott]] - [[Lizabeth Scott]] - [[Martha Scott]] - [[Randolph Scott]] - [[Rebecca Scott]] - [[Rodney Scott]] - [[Seann William Scott]] - [[Tom Everett Scott]] - [[Alexander Scourby]] - [[Angus Scrimm]] - [[Steven Seagal]] - [[Howie Seago]] - [[Jean Seberg]] - [[Kyle Secor]] - [[Amy Sedaris]] - [[Sam Seder]] - [[Kyra Sedgwick]] - [[George Segal]] - [[Pamela Segall]] - [[Miriam Seegar]] - [[Evan Seinfeld]] - [[Jerry Seinfeld]] - [[David Selby]] - [[Selena (pevka)|Selena]] - [[Janie Sell]] - [[Connie Sellecca]] - [[Tom Selleck]] - [[Joe Seneca]] - [[Ivan Sergei]] - [[Josh Server]] - [[Seth Peterson]] - [[Matthew Settle]] - [[Joan Severance]] - [[Chloë Sevigny]] - [[Amanda Seyfried]] - [[Ted Shackelford]] - [[Glenn Shadix]] - [[Sarah Shahi]] - [[Christi Shake]] - [[Tony Shalhoub]] - [[Garry Shandling]] - [[Shannon McGinnis]] - [[Colleen Shannon]] - [[Molly Shannon]] - [[Ray Sharkey]] - [[Michael Sharrett]] - [[Lindsey Shaw]] - [[Scott Shaw]] - [[Alia Shawkat]] - [[Wallace Shawn]] - [[Mildred Shay]] - [[Rhonda Shear]] - [[Athole Shearer]] - [[Harry Shearer]] - [[Ally Sheedy]] - [[Charlie Sheen]] - [[Jacqueline Sheen]] - [[Martin Sheen]] - [[Craig Sheffer]] - [[Johnny Sheffield]] - [[Tamie Sheffield]] - [[Marley Shelton]] - [[Parry Shen]] - [[Paul Shenar]] - [[Sam Shepard]] - [[Cybill Shepherd]] - [[Neferteri Shepherd]] - [[Ann Sheridan]] - [[Jamey Sheridan]] - [[Leisa Sheridan]] - [[Nicolette Sheridan]] - [[Sherry Alberoni]] - [[Brad Sherwood]] - [[Brooke Shields]] - [[Francis Xavier Shields]] - [[James Shigeta]] - [[Armin Shimerman]] - [[Jenny Shimizu]] - [[Sab Shimono]] - [[Nell Shipman]] - [[John Wesley Shipp]] - [[Talia Shire]] - [[Shirley Stoler]] - [[Dawn Evelyn Paris]] - [[Anne Shoemaker]] - [[Dan Shor]] - [[Dinah Shore]] - [[Pauly Shore]] - [[Grant Show]] - [[Michael Showalter]] - [[Kathy Shower]] - [[Sonny Shroyer]] - [[Andrew Shue]] - [[Elisabeth Shue]] - [[Sylvia Sidney]] - [[Christopher Sieber]] - [[Jim Siedow]] - [[Casey Siemaszko]] - [[Nina Siemaszko]] - [[Sigrid Gurie]] - [[James Sikking]] - [[Douglas Sills]] - [[Milton Sills]] - [[Trinidad Silva]] - [[Ron Silver]] - [[Jay Silverheels]] - [[Jonathan Silverman]] - [[Laura Silverman]] - [[Phil Silvers]] - [[Alicia Silverstone]] - [[Henry Simmons]] - [[J. K. Simmons]] - [[Jean Simmons]] - [[Zoe Kelli Simon]] - [[Ashlee Simpson]] - [[Jessica Simpson]] - [[Suzi Simpson]] - [[Molly Sims]] - [[Frank Sinatra]] - [[Tina Sinatra]] - [[Penny Singleton]] - [[Gary Sinise]] - [[Tony Sirico]] - [[Jeremy Sisto]] - [[Tom Sizemore]] - [[Tom Skerritt]] - [[Azura Skye]] - [[Ione Skye]] - [[Christian Slater]] - [[Helen Slater]] - [[Danny Slavin]] - [[Matt Sloan]] - [[Tiffany Sloan]] - [[Tina Sloan]] - [[Everett Sloane]] - [[Craig Slocum]] - [[Joey Slotnick]] - [[Amy Smart]] - [[Jean Smart]] - [[Anna Deavere Smith]] - [[Anna Nicole Smith]] - [[Buffalo Bob Smith]] - [[Charles Martin Smith]] - [[Gregory Smith]] - [[Hal Smith (igralec)]] - [[Jaclyn Smith]] - [[Kent Smith]] - [[Kerr Smith]] - [[Kim Smith]] - [[Kurtwood Smith]] - [[Lane Smith]] - [[Martha Smith]] - [[Natalie Smith]] - [[Paul L. Smith]] - [[Sarah &amp; Emma Smith]] - [[Shawnee Smith]] - [[Yeardley Smith]] - [[Jan Smithers]] - [[Jimmy Smits]] - [[Stephen Snedden]] - [[Wesley Snipes]] - [[Carrie Snodgress]] - [[Brittany Snow]] - [[Norman Snow]] - [[Alana Soares]] - [[Leelee Sobieski]] - [[Sonja Sohn]] - [[Marla Sokoloff]] - [[Ian Somerhalder]] - [[Suzanne Somers]] - [[Sommore]] - [[Gale Sondergaard]] - [[Brenda Song]] - [[Michael Sopkiw]] - [[Kevin Sorbo]] - [[Aaron Sorkin]] - [[Mira Sorvino]] - [[Paul Sorvino]] - [[Shannyn Sossamon]] - [[Ann Sothern]] - [[Talisa Soto]] - [[David Soul]] - [[Sissy Spacek]] - [[Kevin Spacey]] - [[David Spade]] - [[James Spader]] - [[Laurette Spang-McCook]] - [[Jean Spangler]] - [[Martin Spanjers]] - [[Billy Sparks]] - [[Hal Sparks]] - [[Jeff Speakman]] - [[Britney Spears]] - [[Jamie Lynn Spears]] - [[Lester Speight]] - [[Dona Speir]] - [[Tori Spelling]] - [[Laura Spellman]] - [[George Spelvin]] - [[John Spencer (igralec)]] - [[Kimberly Spicer]] - [[Brent Spiner]] - [[G. D. Spradlin]] - [[Shannon Spruill]] - [[Heather Spytek]] - [[Cathy St. George]] - [[Marco St. John]] - [[Mathew St. Patrick]] - [[Kelly Stables]] - [[Robert Stack]] - [[Timothy Stack]] - [[Grace Stafford]] - [[Michelle Stafford]] - [[Nick Stahl]] - [[Frank Stallone]] - [[Sylvester Stallone]] - [[John Stamos]] - [[Lionel Stander]] - [[Aaron Stanford]] - [[Arnold Stang]] - [[Kim Stanley]] - [[Harry Dean Stanton]] - [[Barbara Stanwyck]] - [[Jean Stapleton]] - [[Maureen Stapleton]] - [[Koo Stark]] - [[Charles Starrett]] - [[Jack Starrett]] - [[Mary Steenburgen]] - [[Burr Steers]] - [[Gwen Stefani]] - [[Bobby Steggert]] - [[Rod Steiger]] - [[Ben Stein]] - [[Pamela Stein]] - [[Cynthia Stevenson]] - [[John Stephenson (igralec)]] - [[Ford Sterling]] - [[Jan Sterling]] - [[Daniel Stern (igralec)]] - [[Frances Sternhagen]] - [[Steve Bond]] - [[Connie Stevens]] - [[Craig Stevens]] - [[David Stevens]] - [[Inger Stevens]] - [[Julie Stevens (igralka)]] - [[Mark Stevens (igralec)]] - [[Onslow Stevens]] - [[Pat Stevens]] - [[Stella Stevens]] - [[McLean Stevenson]] - [[Anita Stewart]] - [[Boo Boo Stewart]] - [[French Stewart]] - [[James Stewart (igralec)]] - [[Kristen Stewart]] - [[Liz Stewart]] - [[Patrick Stewart]] - [[Shannon Stewart (Playmate)]] - [[Tonea Stewart]] - [[David Ogden Stiers]] - [[Julia Stiles]] - [[Jerry Stiller]] - [[Margo Stilley]] - [[Dean Stockwell]] - [[John Stockwell (igralec)]] - [[Suzanne Stokes]] - [[Mink Stole]] - [[Eric Stoltz]] - [[Mark Stolzenberg]] - [[Christopher Stone (igralec)]] - [[Dee Wallace-Stone]] - [[Emma Stone]] - [[Harold Stone]] - [[Jennifer Stone]] - [[Milburn Stone]] - [[Sharon Stone]] - [[Adam Storke]] - [[Gale Storm]] - [[Michael Storm]] - [[Madeleine Stowe]] - [[Michael Stoyanov]] - [[Beatrice Straight]] - [[Julie Strain]] - [[Steven Strait]] - [[Glenn Strange]] - [[Marcia Strassman]] - [[Chrishell Stause]] - [[Peter Strauss]] - [[Meryl Streep]] - [[Barbra Streisand]] - [[David Strickland]] - [[KaDee Strickland]] - [[Elaine Stritch]] - [[Brenda Strong]] - [[Danny Strong]] - [[Rider Strong]] - [[Don Stroud]] - [[Sally Struthers]] - [[Bradley Stryker]] - [[Stuart Lafferty]] - [[Gloria Stuart]] - [[Wes Studi]] (Indijanec) - [[Geoff Stults]] - [[Tara Subkoff]] - [[Alan Sues]] - [[Margaret Sullavan]] - [[Erik Per Sullivan]] - [[Kyle Sullivan]] - [[Susan Sullivan]] - [[Jamie Summers]] - [[Jeremy Sumpter]] - [[Susan Blanchard]] - [[Todd Susman]] - [[Paul Sutera]] - [[Donald Sutherland]] - [[Kiefer Sutherland]] - [[Victor Sutherland]] - [[Kristine Sutherland]] - [[Mena Suvari]] - [[Mack Swain]] - [[Chelse Swain]] - [[Dominique Swain]] - [[Hilary Swank]] - [[Gloria Swanson]] - [[Kristy Swanson]] - [[Patrick Swayze]] - [[Heidi Swedberg]] - [[D.B. Sweeney]] - [[Joseph Sweeney]] - [[Terry Sweeney]] - [[Blanche Sweet]] - [[Dolph Sweet]] - [[Madylin Sweeten]] - [[Jodie Sweetin]] - [[Inga Swenson]] - [[Robert Swenson]] - [[Taylor Swift]] - [[Kitty Swink]] - [[Loretta Swit]] - [[Carl Switzer]] - [[Wanda Sykes]] - [[Harold Sylvester]] - [[William Sylvester]] - [[Jennifer Syme]] - [[Rob Van Dam]] - 

[[Kategorija:Seznami ameriških igralcev|S]]</text>
      <sha1>2ckk1d6tt5wqcctt4bxj3w40igeze81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Deževni gozd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62634</id>
    <revision>
      <id>6772532</id>
      <parentid>6720556</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23690" sha1="5wa8m5r46erc1tc5t13u5gq4ji4pfpg" xml:space="preserve">[[Slika:Rainforest Fatu Hiva.jpg|thumb|Deževni gozd na Fatu Hivi, Markeško otočje]]
[[File:Revelstoke from Mount Revelstoke.jpg|thumb|Pogled na zmerni deževni gozd v narodnem parku Mount Revelstoke, Britanska Kolumbija, Kanada]]

'''Deževni gozdovi''' so [[gozd]]ovi, za katere so značilne zaprta in neprekinjena drevesna krošnja, vegetacija, odvisna od vlage, prisotnost [[epifit]]ov in [[liana|lian]] ter odsotnost [[požar]]ov v naravi. Deževne gozdove lahko na splošno razvrstimo kot [[tropski deževni gozd|tropske deževne gozdove]] ali zmerne deževne gozdove, opisane pa so bile tudi druge vrste.

Ocene se gibljejo od 40 % do 75 % vseh [[Biotska raznovrstnost|biotskih vrst]], ki so avtohtone v deževnih gozdovih.&lt;ref name=Variables&gt;{{navedi splet|url=http://www.rainforests.net/variables.htm |title=Rainforests.net – Variables and Math |access-date=4 January 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081205135329/http://www.rainforests.net/variables.htm |archive-date=5 December 2008 }}&lt;/ref&gt; V tropskih deževnih gozdovih je morda še vedno nešteto vrst rastlin, žuželk in mikroorganizmov neodkritih. Tropske deževne gozdove imenujejo »dragulji Zemlje« in »največja svetovna lekarna«, saj je bilo tam odkritih več kot četrtina naravnih zdravil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.animalcorner.co.uk/rainforests/rainforests.html |title=Rainforests at Animal Center |publisher=Animalcorner.co.uk |date=1 January 2004 |access-date=26 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120708045901/http://www.animalcorner.co.uk/rainforests/rainforests.html |archive-date=8 July 2012 }}&lt;/ref&gt;

Deževni gozdovi in endemične vrste deževnih gozdov hitro izginjajo zaradi [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], posledične izgube [[habitat]]a in onesnaževanja ozračja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rainforests.mongabay.com/0908.htm |title=Impact of Deforestation – Extinction |publisher=Rainforests.mongabay.com |access-date=26 August 2012}}&lt;/ref&gt;

== Definicija ==
Za deževni gozd je značilna zaprta in neprekinjena drevesna krošnja, visoka vlažnost, prisotnost vegetacije, odvisne od vlage, vlažna plast listnega odpada, prisotnost epifitov in lian ter odsotnost požarov v naravi. Največja območja deževnega gozda so tropski ali zmerni deževni gozdovi, opisane pa so tudi druge vegetacijske združbe, vključno s subtropskim deževnim gozdom, obalnim deževnim gozdom, [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]], trtastim grmičevjem in celo suhim deževnim gozdom.&lt;ref name=&quot;WTMA&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rainforests |url=https://www.wettropics.gov.au/rainforest |publisher=Wet Tropics Management Authority |access-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016111323/https://www.wettropics.gov.au/rainforest |archive-date=2022-10-16 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Qld.&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rainforests |url=https://www.qld.gov.au/environment/plants-animals/habitats/rainforests |publisher=The State of Queensland |access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OEH&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rainforests |url=https://www.environment.nsw.gov.au/threatenedSpeciesApp/VegFormation.aspx?formationName=Rainforests |publisher=New South Wales Government Office of Environment and heritage |access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;dpipwe&quot;&gt;{{navedi splet |title=Dry Rainforest |url=https://dpipwe.tas.gov.au/conservation/conservation-on-private-land/bush-information-management/identify-your-bush-type/bush-with-a-tree-layer-made-up-of-trees-that-are-not-eucalypts/dry-rainforest |publisher=Tasmanian Government Department of Primary Industries, Parks, Water and Environment |access-date=9 July 2021 |archive-date=2021-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709183043/https://dpipwe.tas.gov.au/conservation/conservation-on-private-land/bush-information-management/identify-your-bush-type/bush-with-a-tree-layer-made-up-of-trees-that-are-not-eucalypts/dry-rainforest |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NSW&quot;&gt;{{navedi splet |title=Western Sydney Dry Rainforest |url=https://www.environment.nsw.gov.au/resources/nature/EECinfoWesternSydneyDryRainforest.pdf |publisher=New South Wales Government Department of Planning, Industry and Environment |access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Tropski deževni gozd ===
{{glavni|Tropski deževni gozd}}
[[File:Koppen-Geiger Map Af present.svg|thumb|upright=1.4|Svetovne podnebne cone tropskega deževnega gozda]]

Za tropske deževne gozdove je značilno toplo in vlažno podnebje brez večje sušne sezone: običajno jih najdemo znotraj 10 stopinj severno in južno od ekvatorja. Povprečne mesečne temperature v vseh mesecih v letu presegajo 18 °C.&lt;ref&gt;Susan Woodward. [http://www.radford.edu/~swoodwar/CLASSES/GEOG235/biomes/rainforest/rainfrst.html Tropical broadleaf Evergreen Forest: The rainforest.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080225054655/http://www.radford.edu/~swoodwar/CLASSES/GEOG235/biomes/rainforest/rainfrst.html |date=25 February 2008 }} Retrieved on 14 March 2008.&lt;/ref&gt; Povprečna letna količina padavin ni manjša od 168 cm in lahko preseže 1000 cm, čeprav se običajno giblje med 175 cm in 200 cm.&lt;ref name=&quot;Newman, Arnold 2002&quot;&gt;Newman, Arnold. The Tropical Rainforest : A World Survey of Our Most Valuable Endangered Habitat : With a Blueprint for Its Survival. New York: Checkmark, 2002. Print.&lt;/ref&gt;

Številni tropski gozdovi na svetu so povezani z lokacijo [[monsun]]skega korita, znanega tudi kot medtropska konvergenčna cona.&lt;ref&gt;Hobgood (2008). [http://geog-www.sbs.ohio-state.edu/courses/G230/hobgood/ASP230Lecture24.ppt Global Pattern of Surface Pressure and Wind.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090318021749/http://geog-www.sbs.ohio-state.edu/courses/G230/hobgood/ASP230Lecture24.ppt |date=18 March 2009 }} Ohio State University. Retrieved on 8 March 2009.&lt;/ref&gt; Širša kategorija tropskih vlažnih gozdov je v ekvatorialnem pasu med [[Rakov povratnik|Rakovim povratnikom]] in [[Kozorogov povratnik|Kozorogovim povratnikom]]. Tropski deževni gozdovi obstajajo v jugovzhodni Aziji (od [[Mjanmar]]a (Burme)) do [[Filipini|Filipinov]], [[Malezija|Malezije]], [[Indonezija|Indonezije]], [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in [[Šrilanka|Šrilanke]]; tudi v podsaharski Afriki od [[Kamerun]]a do [[Vzhodni Kongo|Konga]] (Kongoški deževni gozd), [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] (npr. [[amazonski deževni gozd]]), [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] (npr. Bosawás, južni polotok [[Jukatan]] - El Peten - [[Belize]] - [[Calakmul]]), [[Avstralija|Avstraliji]] in na pacifiških otokih (kot so [[Havaji]]). Tropski gozdovi so bili imenovani »Zemljina pljuča«, čeprav je zdaj znano, da deževni gozdovi s fotosintezo prispevajo malo neto dodatka kisika v ozračje.&lt;ref&gt;Broecker, Wallace S. (2006). &quot;Breathing easy: Et tu, O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;.&quot; Columbia University [http://www.columbia.edu/cu/21stC/issue-2.1/broecker.htm Columbia.edu]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | doi=10.1007/BF00890069|title = Deforestation and land use in the Brazilian Amazon| url=https://archive.org/details/sim_human-ecology-nl_1993-03_21_1/page/1| journal=Human Ecology| volume=21| pages=1–21|year = 1993|last1 = Moran|first1 = Emilio F.| issue=1 | bibcode=1993HumEc..21....1M |s2cid = 153481315}}&lt;/ref&gt;

=== Zmerni deževni gozd ===
[[File:Temperate rainforest map.svg|thumb|upright=1.4|Splošna razširjenost zmernih deževnih gozdov]] 
[[File:Rain Forest Walk - Pacific Rim National Park - Vancouver Island BC - Canada - 01.jpg|thumb|upright=0.8|Zmerni deževni gozd v narodnem parku Pacific Rim v Kanadi]]
{{glavni|Zmerni deževni gozd}}
Tropski gozdovi pokrivajo velik del sveta, vendar se zmerni deževni gozdovi pojavljajo le v nekaj regijah po svetu.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Link |first1=Timothy E. |last2=Unsworth |first2=Mike |last3=Marks |first3=Danny |title=The dynamics of rainfall interception by a seasonal temperate rainforest |url=https://archive.org/details/agricultural-and-forest-meteorology_2004-08-20_124_3-4/page/171 |journal=Agricultural and Forest Meteorology |date=August 2004 |volume=124 |issue=3–4 |pages=171–191 |doi=10.1016/j.agrformet.2004.01.010 |bibcode=2004AgFM..124..171L }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Cunningham |first1=S. C. |last2=Read |first2=J. |title=Do temperate rainforest trees have a greater ability to acclimate to changing temperatures than tropical rainforest trees? |url=https://archive.org/details/sim_new-phytologist_2003-01_157_1/page/n58 |journal=New Phytologist |date=January 2003 |volume=157 |issue=1 |pages=55–64 |doi=10.1046/j.1469-8137.2003.00652.x |pmid=33873691 |doi-access=free |bibcode=2003NewPh.157...55C |hdl=10536/DRO/DU:30080507 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Zmerni deževni gozdovi so deževni gozdovi v zmernih območjih. Pojavljajo se v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (na pacifiškem severozahodu na [[Aljaska|Aljaski]], v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]], [[Washington (zvezna država)|Washingtonu]], [[Oregon]]u in [[Kalifornija|Kaliforniji]]), v [[Evropa|Evropi]] (deli [[Britansko otočje|Britanskega otočja]], kot so obalna območja Irske in Škotske, južna [[Norveška]], deli zahodnega [[Balkan]]a vzdolž jadranske obale, pa tudi v Galiciji in obalnih območjih vzhodnega [[Črno morje|Črnega morja]], vključno z [[Gruzija|Gruzijo]] in obalno Turčijo), v vzhodni Aziji (na južni [[Kitajska|Kitajski]], v višavju [[Tajvan]]a, večjem delu [[Japonska|Japonske]] in Koreje ter na otoku [[Sahalin]] in sosednji [[ruski Daljni vzhod]]ni obali), v Južni Ameriki (južni [[Čile]]) in tudi v Avstraliji in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]].

=== Suhi deževni gozdovi ===
Suhi deževni gozdovi imajo bolj odprto plast krošnje kot drugi deževni gozdovi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Coleby-Williams |first1=Jerry |title=Kumbartcho Dry Rainforest |url=https://www.abc.net.au/gardening/factsheets/kumbartcho-dry-rainforest/12828434 |website=Gardening Australia |publisher=ABC |access-date=6 May 2022| date=2020}}&lt;/ref&gt; in so na območjih z manj padavinami (630–1100 mm). Običajno imajo dve plasti dreves.&lt;ref&gt;{{navedi splet | date=2004 |title=Identification of Rainforest: Field Guide |url=https://www.environment.nsw.gov.au/resources/pnf/OGRFreviewFieldGuide.pdf |website=Department of Environment and Conservation |publisher=NSW Government |access-date=6 May 2022}}&lt;/ref&gt;

== Plasti ==
Tropski deževni gozd ima običajno več plasti, vsaka z različnimi rastlinami in živalmi, prilagojenimi za življenje na tem določenem območju. Primeri vključujejo nadzemno, krošnjo, podzemlje in gozdna tla.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Denslow |first1=J S |title=Tropical Rainforest Gaps and Tree Species Diversity |journal=Annual Review of Ecology and Systematics |date=November 1987 |volume=18 |issue=1 |pages=431–451 |doi=10.1146/annurev.es.18.110187.002243 |bibcode=1987AnRES..18..431D }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title=A Physiognomic Classification of Australian Rain Forests|first1=Len|last1=Webb|author-link= | journal = Journal of Ecology| publisher=British Ecological Society : Journal of Ecology Vol. 47, No. 3, pp. 551–570|date=1 October 1959|volume = 47|issue = 3|pages = 551–570|doi = 10.2307/2257290|jstor = 2257290|bibcode=1959JEcol..47..551W }}&lt;/ref&gt;

=== Nadzemna plast ===
Nadzemna plast vsebuje majhno število zelo velikih dreves, imenovanih nadzemna, ki rastejo nad splošno krošnjo in dosegajo višino 45–55 m, čeprav občasno nekaj vrst zraste do 70–80 m visoko. Morajo biti sposobna prenesti visoke temperature in močne vetrove, ki se na nekaterih območjih pojavljajo nad krošnjami. V tej plasti živijo orli, metulji, netopirji in nekatere opice.

=== Krošnja ===
[[File:FRIM canopy.JPG|thumb|Krošnja na Malezijskem raziskovalnem inštitutu za gozdove kaže sramežljivost krošnje]]

Krošnja plast vsebuje večino največjih dreves, običajno visokih od 30 do 45 metrov. Najgostejša območja biotske raznovrstnosti so v gozdni krošnji, bolj ali manj neprekinjenem pokrovu listja, ki ga tvorijo sosednje krošnje dreves. Po nekaterih ocenah v krošnjah gozda živi 50 odstotkov vseh rastlinskih vrst. [[Epifit]]ske rastline se pritrdijo na debla in veje ter pridobivajo vodo in minerale iz dežja in naplavin, ki se nabirajo na podpornih rastlinah. Favna je podobna tisti v nastajajoči plasti, vendar bolj raznolika. Domneva se, da v krošnjah deževnega gozda živi četrtina vseh vrst žuželk. Znanstveniki že dolgo sumijo na bogastvo krošenj kot habitata, vendar so šele pred kratkim razvili praktične metode za njihovo raziskovanje. Že leta 1917 je naravoslovec William Beebe izjavil, da »še vedno ni treba odkriti še ene celine življenja, ne na Zemlji, temveč od sto do dvesto metrov nad njo, ki se razteza čez tisoče kvadratnih milj«. Pravo raziskovanje tega habitata se je začelo šele v 1980-ih, ko so znanstveniki razvili metode za doseganje krošenj, kot je streljanje vrvi v drevesa s samostreli. Raziskovanje krošenj je še vedno v povojih, vendar druge metode vključujejo uporabo balonov in zračnih ladij za lebdenje nad najvišjimi vejami ter gradnjo žerjavov in poti, zasajenih na gozdnih tleh. Znanost o dostopu do krošenj tropskih gozdov se imenuje dendronavtika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dendronautics.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060614070953/http://www.dendronautics.org/|url-status=usurped|title=dendronautics|archivedate=14 June 2006}}&lt;/ref&gt;

=== Podrast ===
{{glavni|Podrast}}
Plast podrasti leži med krošnjami in gozdnimi tlemi. V njej živijo številne ptice, kače in kuščarji, pa tudi plenilci, kot so jaguarji, udavi in leopardi. Listi so na tej ravni veliko večji in žuželke so bogate. V podzemni plasti je prisotnih veliko sadik, ki bodo zrasle do ravni krošenj. Le približno 5 % sončne svetlobe, ki sije na krošnje deževnega gozda, doseže podzemlje. To plast lahko imenujemo grmičasta plast, čeprav se grmičasta plast lahko šteje tudi za ločeno plast.

=== Gozdna tla ===
{{glavni|Gozdna tla}}
[[File:Forest in the bluemountains.jpg|thumb|Deževni gozd v Modrih gorah, Avstralija]]

Gozdna tla, najnižja plast, prejmejo le 2 % sončne svetlobe. V tej plasti lahko rastejo le rastline, prilagojene šibki svetlobi. Daleč od rečnih bregov, močvirij in jas, kjer najdemo gosto podzemlje, so gozdna tla zaradi nizkega prodiranja sončne svetlobe relativno brez vegetacije. Vsebujejo tudi razpadajoče rastlinske in živalske snovi, ki hitro izginejo, ker topli in vlažni pogoji spodbujajo hitro razpadanje. Številne oblike gliv, ki rastejo tukaj, pomagajo pri razgradnji živalskih in rastlinskih odpadkov.

== Živalstvo in rastlinstvo ==
Več kot polovica svetovnih vrst rastlin in živali je v deževnih gozdovih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rain-tree.com/facts.htm |title=Rainforest Facts |publisher=Rain-tree.com |access-date=26 August 2012}}&lt;/ref&gt; Deževni gozdovi podpirajo zelo široko paleto favne, vključno s sesalci, plazilci, dvoživkami, pticami in nevretenčarji. Med sesalci so lahko primati, mačke in druge družine. Med plazilci so kače, želve, kameleoni in druge družine; ptice pa vključujejo družine, kot sta ''vangidae'' in ''cuculidae''. V deževnih gozdovih najdemo na desetine družin nevretenčarjev. Glive so prav tako zelo pogoste v deževnih območjih, saj se lahko hranijo z razpadajočimi ostanki rastlin in živali.

Velika raznolikost vrst v deževnih gozdovih je v veliki meri posledica raznolikih in številnih fizičnih zatočišč,&lt;ref name=&quot;RitchieJohnson2009&quot;&gt;{{cite journal |last1=Ritchie |first1=Euan G. |last2=Johnson |first2=Christopher N. |title=Predator interactions, mesopredator release and biodiversity conservation |journal=[[Ecology Letters]] |date=September 2009 |volume=12 |issue=9 |pages=982–998 |doi=10.1111/j.1461-0248.2009.01347.x |pmid=19614756 |s2cid=11744558 |doi-access=free |bibcode=2009EcolL..12..982R |hdl=10536/DRO/DU:30039763 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; tj. krajev, kjer so rastline nedostopne mnogim rastlinojedcem ali kjer se živali lahko skrijejo pred plenilci. Številna zatočišča, ki so na voljo, imajo tudi veliko večjo skupno biomaso, kot bi bila sicer mogoča.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1016/0040-5809(87)90019-0 |title=Prey refuges and predator-prey stability |url=https://archive.org/details/theoretical-population-biology_1987-02_31_1/page/1 |journal=Theoretical Population Biology |volume=31 |pages=1–12 |year=1987 |last1=Sih |first1=Andrew |issue=1 |bibcode=1987TPBio..31....1S }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1016/0040-5809(86)90004-3 |pmid=3961711 |title=The effects of refuges on predator-prey interactions: A reconsideration |url=https://archive.org/details/theoretical-population-biology_1986-02_29_1/page/38 |journal=Theoretical Population Biology |volume=29 |issue=1 |pages=38–63 |year=1986 |last1=McNair |first1=James N.|bibcode=1986TPBio..29...38M }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; widths=&quot;220&quot; heights=&quot;160&quot; mode=&quot;nolines&quot;&gt;
File:Ursus americanus kermodei, Great Bear Rainforest 1.jpg|Medved Kermode iz Velikega medvedjega deževnega gozda v Kanadi
File:Mudumalai by N A Nazeer (cropped).jpg|[[Bengalski tiger]] v narodnem parku Mudumalai v Indiji
File:Standing jaguar.jpg|[[Jaguar]] v amazonskem deževnem gozdu v Južni Ameriki
File:MonkeyJungle 03.JPG|[[Zahodna nižinska gorila]] v afriškem deževnem gozdu
File:Pongo tapanuliensis.jpg|[[Orangutan]]i v Tanjung Putingu v Indoneziji
File:Anaconda jaune 34.JPG|[[Rumena anakonda]] živi v porečju Amazonke
File:Lion-tailed macaque by N A Naseer.jpg|Bradač v narodnem parku Silent Valley v Indiji
File:Amazon macaw.jpg|Ara v amazonskem deževnem gozdu
&lt;/gallery&gt;

Nekatere vrste favne kažejo trend upadanja populacij v deževnih gozdovih, na primer plazilci, ki se hranijo z dvoživkami in plazilci. Ta trend zahteva natančno spremljanje.&lt;ref&gt;Barquero-González, J.P., Stice, T.L., Gómez, G., &amp; Julian Monge Najera (2020). Are tropical reptiles really declining? A six-year survey of snakes in a tropical coastal rainforest: role of prey and environment. ''Revista de Biología Tropical'', 68(1), 336–343.&lt;/ref&gt; Sezonskost deževnih gozdov vpliva na reproduktivne vzorce dvoživk, kar lahko neposredno vpliva na vrste plazilcev, ki se hranijo s temi skupinami,&lt;ref&gt;Oliveira, M.E., &amp; Martins, M. (2001). When and where to find a pitviper: activity patterns and habitat use of the lancehead, ''Bothrops atrox'', in central Amazonia, Brazil. ''Herpetological Natural History, 8''(2), 101'''''-'''''110. &lt;/ref&gt; zlasti vrste s specializiranim prehranjevanjem, saj je manj verjetno, da bodo uporabljale alternativne vire.&lt;ref&gt;Terborgh, J., &amp; Winter, B. (1980). Some causes of extinction. ''Conservation Biology, 2'', 119'''''-'''''133.&lt;/ref&gt;

== Prst ==
Kljub rasti vegetacije v tropskem deževnem gozdu je kakovost tal pogosto precej slaba. Hitro bakterijsko razpadanje preprečuje kopičenje [[humus]]a. Koncentracija železovih in aluminijevih oksidov zaradi procesa laterizacije daje oksisolom svetlo rdečo barvo in včasih povzroča mineralne usedline, kot je [[boksit]]. Večina dreves ima korenine blizu površine, ker pod površino ni dovolj hranil; večina mineralov dreves prihaja iz zgornje plasti razpadajočih listov in živali. Na mlajših substratih, zlasti vulkanskega izvora, so tropska tla lahko precej rodovitna. Če se drevesa deževnega gozda posekajo, se lahko dež nabira na izpostavljenih površinah tal, kar povzroča odtekanje in začetek procesa erozije tal. Sčasoma nastanejo potoki in reke, poplave pa postanejo možne. Za slabo kakovost tal obstaja več razlogov. Prvič, tla so zelo kisla. Korenine rastlin se za absorpcijo hranil zanašajo na razliko v kislosti med koreninami in zemljo. Ko so tla kisla, je razlika majhna in zato se hranila iz zemlje malo absorbirajo. Drugič, vrsta glinenih delcev, prisotnih v tleh tropskega deževnega gozda, ima slabo sposobnost lovljenja hranil in preprečevanja njihovega izpiranja. Tudi če ljudje umetno dodajajo hranila v tla, se ta večinoma sperejo in jih rastline ne absorbirajo. Nenazadnje so ta tla revna zaradi velike količine dežja v tropskih deževnih gozdovih, ki hranila iz zemlje izpira hitreje kot v drugih podnebjih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Baird |first1=Dr. Chris S. |title=What makes the soil in tropical rainforests so rich? |url=http://wtamu.edu/~cbaird/sq/2013/07/12/what-makes-the-soil-in-tropical-rainforests-so-rich/ |website=Science Questions with Surprising Answers |access-date=11 April 2019}}&lt;/ref&gt;

==Ogroženost deževnega gozda==
Izginila je že več kot polovica deževnih gozdov. Značilni primer je [[Brazilija]]. Deževni gozd so pljuča planeta. S krčenjem pospešujemo [[učinek tople grede]]. Leta 2004 so v Braziliji uničili več kot [[1 E10 m²|26.000 km²]] deževnega gozda. Z [[golosek]]om zaradi hitrega dobička so ogrožene številne živalske in rastlinske vrste. Deževni gozd tudi [[požigalništvo|požigajo]], da bi pridobili površine za kmetovanje. Te površine so po nekaj setvah osiromašene. Les dreves deževnega gozda je zelo dragocen. Drevesa rastejo v specifičnih pogojih in so zelo odporna na vremenske spremembe. Za zunanjo uporabo je primeren mahagonij in tikovec, medtem ko se za izdelavo glasbil uporablja les palisandra in ebenovine. 

== Varovanje deževnega gozda ==

== Človeška uporaba ==
Tropski deževni gozdovi so vir lesa in nekaterih proizvodov živalskega izvora, kot so meso in kože. So zanimiva turistična destinacija. Veliko živil je prvotno prišlo iz tropskih gozdov. Nekatera živila sedaj gojijo na plantažah, kjer je bil prej prvotni gozd. Iz rastlin se pridobivajo zdravila, ki so jih uporabljali za kugo, glivične okužbe, opekline, prebavne težave, bolečine, težave z dihanjem in zdravljenje ran.

== Učinek deževnega gozda na svetovno podnebje ==
Naravni deževni gozd absorbira in oddaja velike količine [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]]. Vendar v dolgoročnem pogledu ne prikazuje bistvenih sprememb, saj ima majhen neto vpliv na ravni atmosferskega ogljikovega dioksida. Ima pa druge vremenske vplive; vpliva na oblikovanje oblakov in na kroženje vode. Človek povzroča krčenje gozdov in pri tem igra negativno vlogo pri svetovnih količinah ogljikovega dioksida. Zaradi sprememb v podnebju nastaja suša in nekatera drevesa zaradi tega izumirajo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wiktionary}}
* [http://www.enchantedlearning.com/subjects/rainforest/Animals.shtml Animals in a rainforest]
* [http://www.ran.org Rainforest Action Network]
* [http://www.eia-international.org/campaigns/forests/ EIA forest reports]: Investigations into illegal logging.
* [https://web.archive.org/web/20160226181045/http://eia-global.org/forests_for_the_world/ EIA in the USA] Reports and info.
* [https://web.archive.org/web/20101106114435/http://www.rainforestcoalition.org/eng/ The Coalition for Rainforest Nations]
* [https://www.un.org/esa/forests United Nations Forum on Forests]
*[https://web.archive.org/web/20151218031752/http://www.davekimble.org.au/rainforest/catalog.htm Dave Kimble's Rainforest Photo Catalog (Wet Tropics, Australia)]
* [http://wikis.wheatonma.edu/rainforest Rainforest Plants]
* [http://kids.mongabay.com/ Tropical rainforest for children]
* [http://www.srl.caltech.edu/personnel/krubal/rainforest/Edit560s6/www/what.html What is a rainforest]
*[https://web.archive.org/web/20100115134618/http://environment.nationalgeographic.com/environment/habitats/rainforest-profile National Geographic: Rain forest]
* [http://www.blueplanetbiomes.org/rainforest.htm Tropical rainforests]

[[Kategorija:Gozdovi]]
[[Kategorija:Biodiverziteta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5wa8m5r46erc1tc5t13u5gq4ji4pfpg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Politika Kosova</title>
    <ns>14</ns>
    <id>68190</id>
    <revision>
      <id>6772739</id>
      <parentid>3952405</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:24:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Politika Srbije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="dsheewfrqyxwua0atcvxn2y9nwiazjh" xml:space="preserve">Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[politika Kosova|politiko Kosova]].
{{Kategorija v Zbirki|Politics of Kosovo}}

[[Kategorija:Kosovo]]</text>
      <sha1>dsheewfrqyxwua0atcvxn2y9nwiazjh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69921</id>
    <revision>
      <id>6772338</id>
      <parentid>6771310</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:39:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* O */</comment>
      <origin>6772338</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32003" sha1="ie7rwm9qb5hmlj68racqseqdnhsw5ra" xml:space="preserve">[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] '''[[politik]]ov'''.
{{Predelaj}}{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Viktor Abakumov]]
* [[Leonid Abalkin]]
* [[Ramazan Abdulatipov -|Ramazan Abdulatipov]]
* [[Konstantine (Kote) Abhazi]]
* [[Viktorija Abramčenko]]
* [[Sergej Abramov]]
* [[Rafael Abramovič]] Rejn
* [[Roman Abramovič]]
* [[Boris Adlejba]]
* [[Aleksej Adžubej]]
* [[Jurij Afanasjev]]
* [[Sergej Afanasjev]]
* [[Viktor Afanasjev]]
* [[Jurij Afonin]]
* [[Jakov Agranov]]
* [[Tamerlan Aguzarov]]
* [[Iljas Hamzatovič Ahmadov]]
* [[Han Ahmedov]]
* [[Sergej Ahromejev -|Sergej Ahromejev]]
* [[Nedirbaj Ajtakov]]
* [[Askar Akajev]]
* [[Pavel Akselrod]]
* [[Nikolaj Aksjonenko]]
* [[Aleksandr Aksjonov]]
* [[Sergej Aksjonov]]
* Aleksandrov
* [[Georgij Aleksandrov]]
* [[Ivan Akulov]]
* [[Grigorij Aleksinski]]
* [[Aleksej Aladin]]
* [[Vladimir Algasov]]
* [[Alu Alhanov]]
* [[Gejdar Alijev|Gejdar (Hejdar) Alijev]]
* [[Muhu Alijev]]
* [[Samed Alijev]]
* [[Anuarbek Alimžanov]]
* [[Viktor Alksnis]]
* [[Sarkis Ambarcumjan]]
* [[Jevgenij Ambarcumov]]
* [[Vasilij Andrijanov]]
* [[Andrej Andrejev]]
* [[Nina Andrejeva]]
* [[Igor Andropov]]
* [[Jurij Andropov]]
* [[Vasilij Anisimov]] (Afanasjev)
* [[Nikolaj Annenski]]
* [[Lembit Annus]]
* [[Viktor Anpilov]]
* [[Nikolaj Antipov]]
* [[Anatolij Antolov]]
* [[Aleksandr Antonov]]
* [[Anatolij Antonov]]
* [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]]
* [[Osip Aptekman]]
* [[Babken Ararkcjan]]
* [[Georgij Arbatov]]
* [[Serhij Arbuzov]]
* [[Andrej Argunov]]
* [[Ivan Arhipov]]
* [[Averki Aristov]]
* [[- Boris Aristov|Boris Aristov]]
* [[Inesa Armand]]
* [[Grigorij Aronštam]]
* [[Igor Artemjev]]
* [[Aleksandra Artjuhina]]
* [[Suren Arutjunjan]]
* [[Mihail Astafjev]]
* [[Igor Ašurbejli]]
* [[Kaihaziz Atabajev]]
* [[Almazbek Atambajev]]
* [[Sergej Atrošenko]]
* [[Ruslan Aušev]]
* [[Varlam Avanesov|Varlaam A. Avanesov]]
* Vladimir? Avanesov
* [[Nikolaj Avksentjev]]

== B ==

* [[Suhan Babajev]]
* [[Sergej Baburin]]
* [[Vasilij Bačuk]]
* Aleksander E. Badajev
* [[Aleksej Badajev]]
* [[Sergej Bagapš]]
* [[Kyamran Mamed Bagirov|Kjamran Mamed Bagirov]]
* [[Mir Džafar Bagirov]]
* [[Mikola Bahrov]]
* [[Mamuka Bakhtadze|Mamuka Bahtadze]]
* [[Ahmet Bajtursinov]]
* [[Nikolaj Bajbakov]]
* [[Vadim Bakatin]]
* [[Ivan Bakanov]]
* [[Kurmanbek Bakijev]]
* [[Oleg Baklanov]]
* [[Mihail Bakunin]]
* [[Viktor Barannikov]]
* [[Aleksandr Bastrikin]]
* [[Olga Bašmačnikova]]
* [[Karl Bauman]]
* [[Nikolaj Ernestovič Bauman|Nikolaj Bauman]]
* [[- Aleksandr Beglov|Aleksandr Beglov]]
* [[Oleg Belavencev]]
* [[Nikolaj Beljajev]]
* [[Oleg Beljakov]]
* [[Aleksandr Beloborodov]]
* [[Andrej Belousov]]
* [[Boris Belousov]]
* [[Ivan Benediktov]]
* [[Gurbanguli Berdimuhamedov]]
* [[Serdar Berdimuhamedov]]
* [[Aleksandr Berdnikov]]
* [[Boris Berezovski]]
* [[Lavrentij Berija]]
* [[Aleksander Berkman]]
* [[Andris Bērziņš]]
* [[Jānis Bērziņš-Ziemelis|Jān(is) Bērziņ(š-Ziemelis)]]
* [[Nikolaj Bespalov]]
* [[Aleksander Bessmertnih|Aleksandr Bessmertnih]]
* [[Gela Bezhuašvili]]
* Kaadyr-ool Bicheldey
* [[Aleksandra Birjukova]]
* [[Sergej Birjuzov]]
* [[Vjačeslav Bitarov]]
* [[Vasilij Konstantinovič Bljuher|Vasilij Bljuher]]
* [[Jakov Bljumkin]]
* [[Vasilij Blohin]]
* [[Filip Bobkov]]
* [[Nikolaj Bobrikov]]
* [[Aleksej Bobrinski]]
* [[Ivan Bodil|Ivan]] [[Ivan Bodil|Bodjul]] (Ion Bodil)
* [[Vladimir Bogoraz]]
* [[Jurij Bojko]]
* [[Älïhan Nurmuhameduli Bökejhan]]
* [[Ljudmila Bokova]]
* [[Valerij Boldin]]
* [[Jurij Boldirjev]]
* [[Vasilij Boldirjev]]
* [[Aleksej Bolšakov]]
* [[Ivan Bondarenko]]
* [[Jelena Bonner]]
* [[Georgij Valentinovič Boos|Georgij Boos]]
* [[Nikolaj Bordjuža]]
* [[Jurij Borisov]]
* [[Aleksandr Borodaj]]
* [[Mihail Borodin]]
* [[Pavel Borodin]]
* [[Pjotr Borodin]]
* [[Aleksandr Bortnikov]]
* [[Jevgenija Boš]]
* [[Algirdas Brazauskas]]
* [[Leonid Brežnjev]]
* [[Nikolaj Brjuhanov]]
* [[Eva Brojdo]]
* [[Grigorij Brojdo]]
* [[Vladimir Brovikov]]
* [[Andrej Bubnov]]
* [[Semjon Budjoni]]
* [[Nikolaj Buharin]]
* [[Alihan Bukejhanov|Alihan Bukeihanov]]
* [[Vladimir Bukovski]]
* [[Vladimir Bulgak]]
* [[Nikolaj Bulganin]]
* [[Genadij Burbulis]]
* [[Nino Burdžanadze]]
* [[Fjodor Burlacki]]

== C ==

* [[Irakli Cereteli]]
* [[Jefim Cetlin|Jefim Cejtlin]]
* [[Mihail Chakaja]]
* [[Ion Chicu]]
* [[Aleksander Cjurupa]]
* [[Semjon Cvigun]]

== Č ==

* [[Jurij Čajka]]
* [[Nikolaj Čajkovski]]
* [[Aleksej Čalij]]
* [[Vasilij Čapajev]]
* [[Nikolaj Čaplin]]
* [[Jevgenij Čazov]]
* [[Viktor Čebrikov]]
* [[Sergej Čemezov]]
* [[Nikolaj Černiševski]]
* [[Dmitrij Černišenko]]
* [[Anatolij Černjajev]] (1921-2017)
* [[Konstantin Černenko|Konstantin Černjenko]]
* [[Viktor Černomirdin]]
* [[Boris Černousov]]
* [[Viktor Černov]]
* [[Aleksandr Červjakov]]
* [[Stepan Červonenko]]
* [[Dmitrij Česnokov]]
* [[Ljudvig Čibirov]]
* [[Georgij Čičerin]]
* [[Anatolij Čubajs]]
* [[Vlas Čubar]]
* [[Refat Čubarov]]
* [[Jakov Čubin]]
* [[Sergej Čuckajev]]
* [[Mihail Čudov]]
* [[Konstantin Čujčenko]]
* [[Jurij Čurbanov]]

== D ==

* [[Fjodor Dan]]
* Nikolaj Danielson - Daniševski
* [[Oleksij Danilov]]
* [[Oleg Davidov]]
* [[Abram Deborin]]
* [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]])
* [[Vladimir Dekanozov]]
* [[Pjotr Demičev]]
* [[Karen Demirčjan]]
* [[Pavel Dibenko]]
* N. Dimšic
* [[Galej Dinmuhametov]]
* [[Vasilij Djakonov]]
* [[Vasil Djurdinec]]
* [[Anatolij Dobrinin]]
* [[Roman Dobrohotov]]
* [[Igor Dodon]]
* [[Aleksandr Dogadov]]
* [[Vitalij Dogužijev]]
* [[Vladimir Dolgih]] (1924-2020)
* [[Pavel Dolgorukov]]
* [[Ivan Drač]]
* [[Aleksandr Drozdenko]]
* [[Jurij Dubinin]]
* [[Džohar Dudajev]]
* [[Nikolaj Dudorov]]
* [[Aleksandr Dugin]]
* [[Katarina Duncova]]
* [[Pjotr Durnovo]]
* [[Arkadij Dvorkovič]]
* [[Alesandr Dzasohov]]
* [[Mikalaj Dzemjantsjej]] ([[Nikolaj Dementjev]])
* [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]]
* [[Vladimir Džabarov]]
* [[Mustafa Džemilev]]
* [[Rešat Džemilev]]

== E ==

* [[Sultan Mažid Efendijev]]
* [[Robert Ejhe]]
* [[Nahum Eitingon]]
* [[Abdulfaz Elčibej]]
* [[Henryk Ehrlich]]
* [[Eduard Essen]]

== F ==

* [[Valentin Falin]]
* [[Rafail Farbman]]
* [[Ivan Fedko]]
* [[Vera Figner]]
* [[Sergej Filatov]]
* [[Pavel Filip]]
* [[Pavel Finogenov]]
* [[Nikolaj Firjubin]]
* [[Boris Fjodorov]]
* [[Jevgenij Fjodorov]]
* [[Nikolaj Fjodorov]]
* [[Vitold Fokin]]
* [[Mihail Fonin]]
* [[Mihail Fradkov]]
* [[Woldemar Freedericksz]]
* [[Mihail Frinovski]]
* [[Mihail Frolenko]]
* [[Ivan Frolov]]
* [[Mihail Frumkin]]
* [[Mihail Frunze]]
* [[Jekaterina Furceva]]
* [[Venjamin Furer]]
* [[Sergej Furgal]]

== G ==

* [[Ahsarbek Galazov]]
* [[Muhametnazar Gapurov]]
* [[Jegor Gajdar]]
* [[Aleksandr Galuška]]
* [[Jan Gamarnik]]
* [[Svetlana Ganuškina]]
* [[Georgij Gapon]]
* [[Vasilij Garbuzov]]
* [[Aleksej Gaskarov]]
* [[Teljman Gdljan]]
* [[Nikolaj Gej]]
* [[Genadij|Anatolij/Genadij]] [[Gerasimov]]
* [[Grigorij Geršuni]]
* [[Kirill Gevorgian]]
* [[Boris Gidaspov]]
* [[Nikolaj Gikalo]]
* [[Nika Gilauri]]
* [[A. Girenko]]
* [[Sergej Glazjev]] (Glasjev)
* [[Nikolaj Glebov-Avilov]]
* [[Grigorij Golicin]]
* [[Tatjana Golikova]]
* [[Olga Golodec]]
* [[Nikolaj Goloded]]
* [[Fjodor Gološčokin]]
* [[Viktor Golovanov]]
* [[Fjodor Golovin]]
* [[Mark Gorbačov]]
* [[Mihail Gorbačov]]
* [[- Anatolij Gorbunov|Anatolij(s) Gorbunov(s)]]
* [[Nikolaj Gorbunov]]
* [[Aleksej Gordejev]]
* [[Oleg Gordijevski]]
* [[Ivan Goremikin|Ivan L. Goremikin]]
* [[Aleksandr Gorkin]]
* [[Ivan Goroškin]]
* [[Boris Gostev]]
* [[Avram Gots]]
* [[Mihail Gots]]
* [[Stanislav Govoruhin]]
* [[Pavel Gračov]]
* [[Andrej Grečko]]
* [[Nikolaj Gredeskul]]
* [[German Gref]]
* [[Nikolaj Gribačov]]
* [[Dmitrij Grigorenko]]
* [[Pjotr Grigorenko]]
* [[Vagan Grigorjan]]
* [[Grigorij Grinko]]
* [[Viktor Grišin]]
* [[Boris Grizlov]]
* [[Boris Gromov]]
* [[Semjon Grossu]]
* [[Pavel Grudinin]]
* [[Nikolaj Gubenko]]
* [[Aleksandr Gučkov]]
* [[Genadij Gudkov]]
* [[Isidor Gukovski]]
* [[Nikolaj Gusarov]]
* [[Sergej Gusev]]
* [[Vladimir Gusev]]
* [[Vadim Gustov]]
* [[Kuzma Gvozdev]]

== H ==

* [[Radil Habirov]]
* [[Raul Hadžimba]]
* [[Izatullo Hajojev]]
* [[Irina Hakamada]]
* [[Ildar Halikov]]
* [[Jevgenij Haritonov]]
* [[Nikolaj Haritonov]]
* [[Ruslan Hazbulatov]]
* [[Aleksandr Helfand]] (=[[Israel Parvus]])
* [[- Aleksander Hercen|Aleksander Hercen]]
* [[Georgij Hiža]]
* [[Mihail Hodorkovski]]
* [[Fajzula Hodžajev]]
* [[Ivan Hohlov]]
* [[Fatali Kan Hojski]]
* [[Vsevolod Holubovič]]
* [[Nikolaj Homjakov]]
* [[Oleksij Hončaruk]]
* [[Oleg Horohordin]]
* [[Hrihorij Hrinko]] (Grigorij Grinko)
* [[Viktor Hristenko]]
* [[Nikita Hruščov]]
* [[Narmahonmadi Hudajberdijev]]
* [[Stanislav Hurenko]]
* [[Mirza Davud Bagir ogly Husseynov|Mirza Davud Huseinov]]
* [[Marat Husnulin]]
* [[Aleksej Hvostov]]

== I ==

* [[Rahim Kirejevič Ibrahimov]]
* [[Vitalij Ignatenko]]
* [[Aleksei Ignatjev]]
* [[Pavel Ignatjev]]
* [[Nikolaj Pavlovič Ignatjev]]
* [[Semjon Ignatjev]]
* [[Sergej Ignatjev]]
* [[Nikolaj Ignatov]]
* [[Vjačeslav Igrunov]]
* [[Akmal Ikramov]]
* [[Leonid Iljičov]]
* [[Kirsan Iljumžinov]]
* [[Adolf Ioffe]]
* Isakov
* [[Viktor Išajev]]
* [[Igor Ivanov]]
* [[Nikolaj Ivanov]]
* [[Sergej Ivanov]]
* [[Viktor Ivanov]]
* [[Vladimir Ivaško]]
* [[Aleksander Izvolski|Aleksandr Izvolski]]

== J ==
[[Genrih Jagoda]] - [[Jona Jakir]] - [[Pjotr Jakir]] - [[Aleksander Jakovljev]] - [[Jakov Jakovljev]] - [[Nikolaj Jakovljev]] - [[Vasilij Jakovljev]] - [[Vladimir Jakovljev]] - [[Varvara Jakovljeva]] - [[Pjotr Jakubovič]] - [[Gleb Jakunin]] - [[Genadij Janajev]] - [[Zelimhan Jandarbijev]] - [[Nikolaj Janson]] - [[Vitalij Jarema]] - [[Jemeljan Jaroslavski]] - [[Jurij Jarov]] - [[Irina Jarovaja]] - [[Mihail Jasnov]] - [[Ilija Jašin]] - [[Grigorij Javlinski]] - [[Dmitrij Jazov]] - [[Aleksandr Jeframov|Aleksandr Jefremov]] - [[Dominik Jefremov]] - [[Ivan Jefremov]] - [[Mihail Jefremov]] - [[Leonid Jefremov]] - [[Nikolaj Jegoričev]] - [[Aleksandr Jegorov]] - [[Nikolaj Jegorov]] - [[Jurij Jehanurov]] - [[Boris Jelcin]] - [[Mark Jelizarov]] - (Avraam?) [[Abel Jenukidze]] - [[Olga Jepifanova]] - [[Aleksej Jepišev]] - [[Gregorij Jeremej]] - [[Viktor Jerin]] - [[Grigorij Jevdokimov]] - [[Aleksandr Ježevski]] - [[Nikolaj Ježov]] - [[Sergej Ježov]] (''Cederbaum'') - [[P. Judin|Pavel Judin]] - [[Ihor Juhnovski]] - [[Valentin Jumašev]] - [[Konstantin Jurenjev]] - [[Ismail Jusupov]] - [[Usman Jusupov]] - [[Sergej Jušenkov]]

== K ==
Kabanov - [[Ivan (Johannes) Kebin|Ivan (Johannes) Käbin]] - I. F. Kadacki - [[Vladimir Kadanikov]] - [[Ahmat Kadirov]] - [[Ramzan Kadirov]] - [[Julij Kaganovič]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Mihail Kaganovič]] - Kahiani - [[Mihail Ivanovič Kalinin|Mihail Kalinin]] - [[Jānis Kalnbērziņš]] - [[Oleg Kalugin]] - [[Kallibek Kamalov]] - [[Lev Kamenjev]] - [[Grigorij Kaminski]] - [[Boris Kamkov]] - [[Ivan Kapitonov]] - Ja. Kapustin - [[Sergej Karaganov]] - [[Lev Karahan]] - [[Tigran Karahanov]] - [[Grigorij Karasin]] - [[Aleksander Aleksandrovič Karelin|Aleksander Karelin]] - [[Vladimir Karelin]] - [[Islam Karimov]] - [[Nikolaj Karotamm]] - Dmitrij &amp;Lavrentij [[Kartvelišvili]] - [[Sarkis Kasjan]] - [[Mihail Kasjanov]] - [[Gari Kasparov]] - [[Konstantin Katušev]] - [[Aleksander Kazakov|Aleksandr Kazakov]] - [[Nikolaj Kazakov]] - [[Ivan Kazanec]] - [[Anatollij Kinah]] - [[Aleksej Kazannikov|Aleksej Kazannik]] - [[Vjačeslav Kebič]] - [[Mihail Kedrov]] - [[Aleksander Kerenski]] - [[Anatolij Kinah]] - [[Sergej Kirijenko]] - [[Andrej Kirilenko]] - [[Vladimir Aleksejevič Kirilin|Vladimir Kirilin]]  - [[Sergej Kirov]] - [[Aleksej Kiseljov]] - [[Tihon Kiseljov]]  - [[Tengiz Kitovani]] - [[Ilja Klebanov|Ilja K/Hlebanov]] - ''Giorgi Khoshtaria'' - [[Vilgelm Knorin|Vilgelm Knorin(š)]] - [[Mihail Kobecki]] - [[Pjotr Kobozev]] - Amayak &amp;[[Bogdan Kobulov]] - [[Jurij Kocjubinski]] - [[Andrej Kokoškin]] - [[Vladimir Kokovcov]] - [[Genadij Kolbin]] - [[Aleksandr Kolčak]] - [[Andrej Kolegajev]] - [[Marija Kolesnikova]] - [[Mihail Petrovič Kolesnikov|Mihail Kolesnikov]] - [[Vladimir Kolokolcev]] - [[Aleksandra Kolontaj]] - [[Nikolaj Komarov]] - [[Domna Komarova]] - [[Nikolaj Kondratenko]] - [[Anatolij Koni]] - [[Aleksander Konovalov|Aleksandr Konovalov]] - [[Daniil Konstantinov]] - [[Ilja Konstantinov]] - [[Georgij Kornijenko]] - [[Oleksandr Kornienko]] - [[Aleksandr Kornilov]] - [[Lavr Kornilov]] - [[Vitalij Korotič]] - [[Nikolaj Korotkov]] - [[Aleksandr Koržakov]] - [[Aleksandr Kosarjev]] - [[Aleksej Kosigin]] -  [[Stanislav Kosior]] [[Andrej Kovaljov|-]] [[Vladislav Kosior]] - [[Merab Kostava]] - [[Vladimir Kotelnikov]] [[Andrej Kovaljov|-]] Kotov - [[Grigorij Kotovski]] - [[Nikolaj Koval]]/Nicolae Coval - [[Jelizaveta Kovalskaja]] [[Andrej Kovaljov|- Andrej Kovaljov]] - [[Nikolaj Kovaljov]] - [[Marija Kovrigina]] - [[Marina Kovtun]] - [[Dmitrij Kozak]] - [[Andrej Kozirjev]] - [[Aleksandr Kozlov]] - [[Frol Kozlov]] - [[Aleksandr Kozlovski]] - [[Oleksandr Kozmuk]] - [[Oleg Kožemjako]] - [[Vladimir Kožin]] - [[Vadim Kožinov]] - [[Pjotr Krasikov]] - [[Leonid Krasin]] - Viktor Krasin - [[Aleksandr Krasnoščokov]] - [[Pjotr Krasnov]] - [[Boris Kravcov]] (1922-?) - [[Viktor Kress]] - [[Nikolaj Krestinski]] - [[Vasilij Krestjaninov]] - [[Nikolaj Krilenko]] [[Aleksej Kudrin|-]] [[Solomon Krim]] - [[Aleksandr Krinicki]] - [[Valter Krivicki]] - [[Aleksandr Krivošejn]] - [[Vladimir Krjučkov -|Vladimir Krjučkov]] - [[Peter Kropotkin]] - [[Sergej Kruglov]] [[Vladimir Krjučkov -|-]] [[Jānis Kruminš]] - [[Nadežda Krupskaja]] - [[Gleb Kžhižanovski|Gleb Kržižanovski]] - [[Nikolaj Kubjak]] - [[Aleksej Kudrin]] - [[Valerjan Kujbišev]] - [[Jevgenij Kujvašev]] - [[Fjodor Kulakov]]- [[Genadij Kulik]] - [[Ivan Kulik]] - [[Anatolij Kulikov]] - [[Viktor Kulikov]] - [[Dinmuhamed Kunajev]] - [[Valentin Kupcov]] - [[Genadij Kuprijanov]] - [[Sergej Kurašov]] - [[Dmitrij Kurski]] - (''Donduk Kuular'') - [[Ivan Kutuzov]] - [[Otto Kuusinen]] - [[Josif Kuzmin]] - [[Aleksej Kuznjecov]] - [[Vasilij Kuznjecov]] - [[Emanuel Kviring]] - Emzar Kvitsiani - [[Aleksandr Kvjatkovski]]

== L ==
[[Vilis Lācis]] - [[Nestor Lakoba]] - [[Karl Lander]] (''Kārlis Landers'') - Konstantin I. Lander - [[Sergej Lapin]] - [[Mihail Lapšin]] - [[Mihail Laševič]] - [[Anatolij Lavrentjev]] - [[Pjotr Lavrov]] - [[Sergej Lavrov]] - [[Pavel Lazimir]] - P. Lazutin - [[Aleksander Ivanovič Lebed|Aleksand(e)r Lebed]] - [[Aleksej Lebed]] - [[Dmitrij Lebed]] - [[Igor Lebedjev]] - [[Ivan Lebedjev]] - [[Pavel Lebedev-Pojianski|Pavel Lebedjev-Pojanski]] - [[Sergej Lebedjev]] - [[Lenin]] - Andrejs Lepse - [[Mihail Lesečko]] - [[Aleksandr Levintal]] - [[Mihail (Mark) Liber]] - [[Jegor Ligačov]] (1920-2021) - [[Vasilij Lihačov]] - [[Edvard Limonov|Eduard Limonov]] - [[Nikolaj Lisenko]] - [[Vladislav Listjev]] - [[Maksim Litvinov]] - [[Martin Ljadov]] - [[Oleh Ljaško|Oleh (Oleksandr) Ljaško]] - [[Olga Ljubimova]] - [[Genrih Ljuškov]] - [[Aleksej Lobanov-Rostovski]] - [[Mihail Sergejevič Lobanov|Mihail Lobanov]] - [[Pavel Lobanov]] - [[Oleg Lobov]] - [[Pjotr Lomako]] - [[Afanasij Lomov|Georgij]] [[Afanasij Lomov|(Afanasij) Lomov]] (Oppokov) - [[German Lopati]]n - [[Solomon (Alexandr) Lozovski|Solomon (Aleksandr) Lozovski]] - [[Konstantin Lubenčenko]] - [[Leonid Lubenikov]] - [[Petru Lučinski]] - [[Nusratula Lutfulajev]] - [[Andrej Lugovoj]] - [[Vladimir Lukin]] - [[Anatolij Lukjanov]] - [[Anatolij Lunačarski]] - [[Ivan Lutak]] - [[Jurij H. Lutovinov]] - [[Jurij Lužkov]] - [[Georgij Lvov]]

== M ==
[[Vladimir Mackevič]] - P. Maggo - [[Magomedali Magomedov]] - [[Konstantin Maksimov]] - [[Kahar Mahkamov]] - [[Nusratullo Maksum]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Ivan Majski]] - [[Albert Makašov]] - [[Vasilij Maklakov]] - [[Georgij Malenkov]] - [[Jakov Malik]] - [[Rodion Malinovski]] - [[Vjačeslav Mališev -]] [[Oleg Mališkin]] - B. F. Malkin - [[Konstantin Malofejev]] - [[Anatolij Malofejev]] - [[Enver Mamedov]] - [[Tajmuraz Mamsurov]] - [[Samson Mamulia]] - [[Jurij Manjevekov]] - Mansurov - [[Dmitrij Zaharovič Manuiljski|Dmitrij Manuiljski]] - [[Aleksandr Manuilov]] - [[Gurij Ivanovič Marčuk|Gurij Marčuk]] - [[Giorgi Margvelašvili]] - [[Aleksandr Martinov]] - [[Julij Martov|Julij Osipovič Martov]] - [[Absamat Masalijev]] - [[Aslan Mashadov]] - [[Arkadij Maslennikov]] - [[Semjon Maslov]] - [[Jurij Masljukov]] - [[Vitalij Masol]] - [[Pjotr Mašerov]] - [[Nikolaj Matvejev]] - [[Anatolij Matvijenko]] - [[Valentina Matvijenko]] - [[Kiril Mazurov]] - [[Leopold Mechelin]] - [[Vladimir Medinski]] - [[Sergej Medvedčuk]] - [[Viktor Medvedčuk]] - [[Dmitrij Medvedjev]] - [[Jevgenij Nikolajevič Medvedjev|Jevgenij Medvedjev]] - [[Jukhim Medvedjev|Juhim Medvedjev]] - [[Pavel Aleksejevič Medvedjev|Pavel Medvedjev]] - [[Sergej Medvedjev]] - [[Vadim Medvedjev]] - [[Lev Mehlis]] - [[Sergej Petrovič Melgunov]] - [[Serhij Melničuk]] - [[Aleksandr Melnikov]] - [[Ivan Melnikov]] - [[Irakli Menagarišvili|Iraklij Menagarišvili]] - [[Sergej Menjajlo]] - [[Mihail Menšikov]] - [[Vjačeslav Menžinski]] - [[Vsevolod Merkulov]] - [[Valentin Mesjac]] - [[Jurij Meškov]] - [[Dmitrij Mezencev]] - [[Ivan Mežlauk]] - [[Valerij Mežlauk]] - [[Vincas Mickevičius-Kapsukas|Vinc(ent)as Mickevič(ius)-Kapsukas]] - V. in N. Mihajlov - [[Nikolaj Mihajlovski]] - [[Anastas Mikojan]] - [[Alaksandar Milinkievič]] - [[Mihail Millionščikov]] - [[Pavel Miljukov]] - [[Vladimir Miljutin]] - [[Vladimir Milov]] - [[Rustam Minnihanov]] - [[Sergej Mironov]] - [[Šavkat Mirzjojev]] - [[Levon Mirzojan]] - [[Mihail Mišustin]] - [[Georgij Miterev]] - [[Sergej Mitrohin]] - [[Oleg Mitvol]] - [[Venedikt Mjakotin]] - [[Aleksandr Mjasnikov]](-kjan) - [[Gavril Mjasnikov]] - [[Ruben Mkrtichyan (Rubenov)|Ruben Mkrtičjan]] (Rubenov) - [[Anatolij Mohiljov]] - [[Mihail Mojsejev]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Oleksandr Moroz]] - [[Nikolaj Morozov]] - [[Hennadij Moskal]] - [[Pjotr Moskatov]] '''-''' [[Ivan Moskvin]] - [[Mihail Moskvin]] (Trilisser) - [[Pavel Mostovoj]] - [[Vladimir Movsisjan]] - S. D. Mstislavski - [[Farid Muhametšin]] - [[Jurij Muhin]] - [[Mirzo Muhitdinov]] - [[Nuritdin Muhitdinov]] - [[Vsevolod Murahovski]] - [[Jevgenij Murajev]] - [[Matvej Muranov]] - Mihail K. Muranov - [[Zinad Muratov]] - [[Artur Muravjov]] - Nikita Muravjov - Mürisep - [[Sergej Muromcev]] - [[GazanfarMusabekov|Gazanfar Musabekov]] - [[Imam Mustafajrev]] - [[Ajaz Mutalibov]] - [[Vitalij Mutko]] 

== N ==
[[Elvira Nabiullina]] - [[Rahmon Nabijev]] [[- Lev Nariškin|-]] [[Dmitrij Nabokov]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov]] - [[Boris Nadeždin]] - [[Vjačeslav Nagovicin]] - [[Vladimir Dmitrijevič Nabokov|Nariman Narimanov]] - [[Lev Nariškin]] - [[Sergej Nariškin]] - [[Natalija Naročnickaja]] - [[Ljudmila Narusova]] - [[Jadgar Nasriddinova]] - [[Mark Natanson]] - [[Aleksandr Naumov]] - [[Aleksej Navalni]] - [[Nursultan Nazarbajev]] - [[Andrej Nečajev]] - [[Sergej Nečajev]] - [[Nikolaj Visarjonovič Nekrasov|Nikolaj Nekrasov]] - [[Boris Nemcov]] - [[Anatolij Neratov]] - [[Sergej Neverov]] - [[Vladimir Nevski]] - [[Saparmurat Nijazov]] - [[Nikolaj Nikiforov]] - [[Pjotr Nikiforov]] - [[Aleksej Nikitin]] - [[Vladilen Nikitin]] - [[Klavdija Nikolajeva]] - [[Viktor Nikonov]] - [[Rafik Nišanov]] - [[Viktor Nogin]] - [[Ivan Nosov]] - [[Aleksandr Novak]] - [[Ignat Novikov]] - [[Jurij A. Novikov]] - [[Vladimir Novikov]] - [[Santeri Nuorteva]] - [[Rašid Nurgalijev]] - [[Zijad Nurijev]] - [[Nigmet Nurmakov]]

== O ==
* [[Valerian Obolenski]]
* [[Sergej Ogolcov]]
* Aleksander I. Okulov
*[[Sergej Oldenburg]]
*Sherig-ool Oorzhak
*[[Georgij Oppokov (= Afanasij Lomov)|Georgij Opokov (= Afanasij Lomov)]]
*[[Grigorij Ordžonikidze|Grigorij (Sergo) Ordžonikidze]]
*[[Nikolaj Organov]]
*Fjodor V. Olič
*[[Aleksandr Orlov]]
*[[Dmitrij Orlov]]
*[[Oleg Orlov]]
*[[Vasilij Orlov]]
*[[Vladimir Orlov]]
*[[Aleksandr Osatkin-Vladimirski]]
*[[Roza Otunbajeva]]
*[[Aleksej Overčuk]]
*[[Bališ Ovezov]]

== P ==
[[Nikolaj Pahomov]] - [[Justas Paleckis]] - [[Anatolij Panfilov|Anatolij Pamfilov]] - [[Ella Pamfilova]] - [[Sofia Panina]] - [[Boris Pankin]] - [[Matsak Papyan|Matsak Papjan]] - [[Petru Pascari]] - [[Leonid Pasečnik]] - [[Nikolaj Patoličev]] - [[Nikolaj Platonovič Patrušev|Nikolaj Patrušev]] - K. Pauker - [[Valentin Pavlov]] - [[Gleb Pavlovski]] - [[Nikolaj Pegov]] - [[Janis Peive|Jan(is) Pejve]] - [[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]] - [[Viktor Pepeljajev]] - [[Sofija Perovskaja]] - [[Mihail Pervuhin]] - [[Aleksej Pešehonov]] - [[Jakov (Jekabs) Peters]] - Konstantin A. Peterson - [[Nikolaj Petrakov]] - [[Jurij Petrov]] - [[Aleksej Petrovski]] - [[Boris Petrovski]] - [[Grigorij Petrovski]] - [[Konstantin Petuhov]] - [[Andrej Pivovarov]] - [[Jurij Leonidovič Pjatakov|Jurij Pjatakov]] - [[Josif Aronovič Pjatnicki|Josif (Osip) Pjatnicki]] - [[Viktor Plakida]] - [[Georgij Plehanov]] - [[Vjačeslav Plehve]] - [[Eduard Pleske]] - [[Mihail Pletnjov]] - [[Ivan Pljušč]] - [[Konstantin Pobedonoscev]] - [[Nikolaj Podgorni]] - [[Fjodor Podtjolkov]] - [[Nikolaj Podvojski]] - [[Nikolaj Podznanski]] - [[Natalija Poklonskaja]] - [[Mihail Pokrovski]] - [[Nikolaj Pokrovski]] - [[Nikolaj Poletajev]] - [[Vladimir Polevanov]] - [[Aleksej Polivanov]] - [[Ivan Poljakov]] - [[Vasilij Poljakov]] - [[Dmitrij Poljanski]] - [[Vladimir Polonski]] ''-'' [[Ivan Polozkov]] - [[Georgij Poltavčenko]] - [[Mihail Poltoranin]] - Dmitrij V. Polujan - [[Pantelejmon Ponomarenko]] - [[Boris Ponomarjov]] - [[Lev Ponomarjov]] - [[Pjotr Popkov]] - [[Jakov Popok]] - Dmitrij I. Popov - [[Gavril Popov]] [[Jevgenij Preobraženski|-]] [[Georgij Popov]] - [[Nikolaj Popov]] - [[Vasilij Popov]] - [[Vladimir Popovkin]] - [[Aleksandr Poskrebišev]] - [[Pjotr Pospelov]] - [[Pavel Postišev]] - [[Vladimir Potanin]] - [[Leonid Potapov]] - [[Aleksander Potresov]] [[- Boris Pozern]] - [[Eduard Pramnek]] - A. Pravdin - [[Jevgenij Preobraženski]] - [[Jevgenij Prigožin]] -[[Sergej Prihodko]] - [[Zahar Prilepin]] - [[Jevgenij Primakov]] - [[Pavel Prokkonen]] - [[Jurij Prokofjev]] - [[Vladimir Promislov]] - [[Vasilij Pronin]] - [[Proš Prošjan]] - [[Aleksandr Protopopov]] - [[Vladimir Ptuha]] - [[Sergej Pugačov]] - [[Boris Pugo]] - [[Valerij Pustovojtenko]] -  [[Vladimir Putin]] - [[Aleksandr Puzanov]]

== R ==
[[Karl Radek]] - [[Abdula Rahimbajev]] - [[Murtaza Rahimov]] - [[Emomali Rahmon|Emomali Rahmon(ov)]] '''-''' [[Hristijan Rakovski|Hristijan (''Krastjo)'' Rakovski]] - [[Grigorij Rapota]] - [[Grigorij Rasputin]] - [[Mammad Amin Rasulzadeh]] [[Šaraf Rašidov|- Šaraf Rašidov]] - [[Valerij Raškin]] - [[Aleksej Razoumovski|Aleksej Razumovski]] - [[Georgij Razumovski]] - [[Mihail Razvožajev]] - [[Stanislav Redens]] - [[Oleksij Reznikov]] - [[Jurij Ribakov]] - [[Nikolaj Ribakov]] - [[Ivan Ribkin]] - [[Aleksej Rikov]] - [[Turar Riskulov]] - [[Aleksandr Rittih]] - [[Oskar Rivkin]] - [[Nikolaj Rižkov]] (1929-2024) - [[Vladimir Rižkov]] - [[Jurij Rižov]] - [[Jakov Rjabov]] - [[Nikolaj Rjabov]] - [[Pavel Rjabušinski]] - [[David Rjazanov]] - [[Martemjan Rjutin]] - [[Igor Rodionov]] ''-'' [[Nikolaj Rodionov]] - [[Mihail Rodzianko]] - [[Mihail Rogov]] - [[Dmitrij Rogozin]] - [[Lev Rohlin]] - [[Jevgenij Rojzman]] - [[Konstantin Rokosovski]] - [[Anatolij Romanov]] - [[Grigorij Romanov]] - [[Nikolaj Romanov]] - [[Eduard Rossel]] - [[Borislav Rozenblat]] - [[Arkadij Rozengolc]] - [[Ilja Rubanovič]] - [[Vitālijs Rubenis]] (Vitalij Ruben) - [[Ruben Rubenov]] (''Mkrtčjan'') - [[Alfred Rubiks|Alfred(s) Rubiks]] - [[Aleksandr Ruckoj]] - [[Aleksandr Rudakov]] - [[Roman Rudenko]] - [[Konstantin Rudnjev]] -[[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]] - [[Mojsej Ruhimovič]] - [[Oleg Rumjancev]] - [[Konstantin Rusakov]] - [[Nikolaj Rusanov]] - [[Vladimir Rušajlo]] - [[Arnold Rüütel]]

== S   ==
[[Muhammat Sabirov]] - [[Dmitrij Sablin]] - [[Maksim Saburov]] - [[Oleg Safonov]] - [[Arsenij Safronov]] - [[Avetik Hovhannesi Sahakjan]] - [[Andrej Saharov]] [[- Vladimir Semičastni|- Valerij Sajkin - Boris Saltikov]] - [[Timofei Sapronov|Timofej Sapronov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Aram Sarkisjan]] - [[Armen Sarkisjan]] - [[Serge Sarkisjan]] - [[Babken Sarkisjan]] (-ov) - [[Sarkis Sarkisov]] - [[Boris Savinkov]] - [[Sergej Sazonov]] [[- Vladimir Semičastni|- Vasilij Schmidt]] - [[Igor Sečin]] - [[Genadij Seleznjov]] [[- Vladimir Semičastni|-]] [[Nikolaj Semaško]] [[- Vladimir Semičastni]] - [[Genadij Semigin]] - [[Galina Semjonova]] - [[Anatolij Serdjukov]] - [[Valerij Serdjukov]] - [[Leonid Serebrjakov]] - [[Aleksander Serebrovski]] - F. A. Sergejev - [[Igor Sergejev]] - [[Ivan Serov]] - [[Ivan Sidorov]] - [[Ivan Silajev]] (1930-2023) - [[Anton Siluanov]] - [[Konstantin Simonov]] - [[Dmitrij Sipjagin]] - [[Sergej Sircov]] - Sisojev - [[Stepan Sitarjan]] - [[Genadij Sizov]] - Skljanski - [[Matvej Skobelev|Matvej Skobeljev]] [[Jurij Skokov|- Jurij Skokov]] - [[Jelena Skrinnik]] - [[Jurij Skuratov]] - [[Juozapas Skvireckas]] - [[Ivan Skvorcov-Stepanov]] - [[Nikolaj Skvorcov]] - [[Veronika Skvorcova]] - [[Emilia Slabunova]] - [[Nikolaj Sljunkov]] - [[Anton Slucki]] - [[Leonid Slucki]] - [[Pjotr Smidovič|Pjotr (in Sofija) Smidovič]] - [[Ivar Smilga|Ivar(s) Smilga]] - [[Aleksandr Smirnov]] - [[Georgij Smirnov]] - [[Igor Smirnov]] - [[Leonid Smirnov]] - Lev Smirnov - [[Nikolaj Smirnov]] - [[Valerij Marksovič Smirnov]] - [[Vladimir Smirnov]] - [[Antanas Snečkus]] - Snegov - [[Mircea Snegur]] - [[Anatolij Sobčak]] - [[Ksenija Sobčak]] - [[Sergej Sobjanin]] - [[Ljubov Sobol]] - [[Vladimir Soboljev]] - [[Grigorij Sokolnikov]] - [[Aleksandr Sokolov]] - [[Jefrem Sokolov]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Venjamin Sokolov]] - [[Vasilij Sokolovski]] - [[Aron Solc]] - [[Mihail Solomencev]] - [[Aleksander Solovjov]] - [[Ivan Solovjov]] - [[Jurij Solovjov]] - [[Leonid Solovjov]] - [[Oleg Soskovec]] - [[Lev S. Sosnovski]] - [[Suren Spandarjan]] - [[Mihail Speranski]] - [[Ivan Spiridonov]] - [[Marija Spiridonova]] - [[Mihail Stahovič]] - [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] - [[Grigorij Stari (Borisov)]] - [[Nikolaj Starikov]] - [[Vasilij Starodubcev]] - [[Galina Starovojtova]] - [[Jelena Stasova]] - [[Aleksej Stecki]] - [[Olga Stefanišina]] - [[Isaac Steinberg]] - [[Jurij M. Steklov]] - [[Valentin Stepankov]] - [[Sergej Stepnjak-Kravčinski]] - [[Sergej Stepašin]] - [[Pjotr Stolipin]] - [[Jegor Strojev]] - [[Pjotr Struve]] - [[Pjotr Stučka|Pjotr Stučka -]] [[Pavel Sudoplatov]] - [[Nikolaj Sudzilovski]] - [[Nikolaj Suhanov]] - [[Daniil Sulimov]] - [[Mirza Sultan-Galijev]] - [[Maksim Surjakin]] - [[Mihail Surkov]] - [[Vladislav Surkov]] - [[Mihail Suslov]] - [[Nikolaj Svanidze]] - [[Jakov Sverdlov]]

== Š ==
[[Lazar Šackin]] - [[Suren Šadunc]] - [[Georgij Šahnazarov]] - [[Aleksandr Šahraj]] - [[Sergej Šahraj]] - [[Žumabaj Šajahmetov]] - [[Mintimer Šajmijev]] - [[Midhat Šakirov]] - [[Aleksej Šapošnikov]] - [[Jevgenij Šapošnikov]] - [[Vasilij Šarangovič]] - [[Nikolaj Šatalin]] - [[Stanislav Šatalin]] - [[Stepan Šaumjan]] - [[Nikolaj Ščedrin]] - [[Nikolaj Ščelokov]] - [[Vladimir Ščerbak]] - [[Aleksander Ščerbakov|Aleksandr Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbakov]] - [[Vladimir Ščerbicki]] - [[Boris Ščerbina]] - [[Nikolaj Ščors]] - [[Leonid Šebaršin]] - [[Boris Šeboldajev]] - [[Viktor Šeinis]] - [[Aron Šejnman]] - [[Aleksandr Šeljepin]] - [[Oleg Šenin]] - [[Dmitrij Šepilov]] - [[Eduard Ševardnadze]] - [[Tatjana Ševcova]] - [[Jurij Ševčenko]] - [[Valentina Ševčenko]] - [[Jevgenij Ševčuk]] - [[Andrej Šingarjov]] - [[Dmitrij Šipov]] - [[Ivan Šipov]] - [[Matvej Škirjatov]] - Školnikov - [[Aleksandr Šlihter]] - [[Aleksandr Šljapnikov]] - [[Lev Šlosberg]] - [[Vasilij Schmidt|Vasilij Šmidt]] - [[Aleksander Šohin]] - [[Kužuget Šojgu]] - [[Larisa Šojgu]] - [[Sergej Šojgu]] - [[Vjačeslav Šostakovski]] - [[Aleksandr Šotman]] - [[Vjačeslav Šport]] - [[Mihail Štakovič]] - [[Isaak Štejnberg]] - [[Pavel Karlovič Šternberg|Pavel Šternberg]] - [[Boris Šturmer]] - [[Vasilij Šulgin]] - [[Matejus Šumauskas]] - [[Vladimir Šumejko]] - [[Boris Šumjacki]] - [[Stanisłaŭ Šuškievič]] - [[Igor Šuvalov]] - [[Nikolaj Švernik]] - [[Mihail Švidkoj]]

== T ==
[[Fikrjat Tabejev]] - [[Adil-Girej Tahtarov]] - [[Nikolaj Talizin]] - [[Vasile Tarlev]] - [[Artjom Tarasov]] - [[Mihail Tarasov]] - [[Sergej Tarasov]] - [[Giorgi Targamadze]] - [[Ivan Teodorovič]] - [[Levon Ter-Petrosjan]] - [[Vagaršak Ter-Vaganyan|Vagaršak Ter-Vaganjan]] - [[Vladimir Terebilov]] - [[Mihail Tereščenko]] - [[Ivan Tevosjan]] - [[Nicolae Vasile Timofti]] - [[Lev Tihomirov]] - [[Nikolaj Tihonov]] (1905-97) - [[Semjon Konstantinovič Timošenko|Semjon Timošenko]] - [[Ariadna Tirkova-Williams]] - [[Boris Titov]] - [[Fjodor Titov]] - [[Konstantin Titov]] - [[Vitalij Titov]] - [[Viktor Tjulkin]] - [[Nikolaj Tjutčev]] - [[Aleksandr Tkačov]] - [[Salčak Toka]] - [[Kasim-Žomart Tokajev]] - [[Konstantin Tolkačov]] - [[Boris Tolstih]] - [[Vasilij Tolstikov]] - [[Boris L. Tolstoj]] - [[Dimitrij Andrejevič Tolstoj]] - [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] - [[Pjotr Tolstoj]] - [[Mihail Tomski]] - [[Ivan Tovstuha]] - [[Sergej Trapeznikov]] - [[Nikolaj Travkin]] - [[Aleksandr Trepov]] - [[Dmitrij Trepov]] - [[Sergej Tretjakov]] - [[Lev Trocki]] - [[Vladimir Trustovski]] - [[Jurij Trutnev]] - Ivan Tsiklauri - [[Mihail Tugan-Baranovski]] - [[Aman Tulejev]] - [[Grigorij Tunkin]] - [[Andrej Turčak]] - [[Oleksandr Turčinov]]

== U ==

* Hennadiy Udovenko
* [[Aleksandr Ugarov]]
* [[Nikolaj Uglanov]]
* [[Konstantin Uhanov]]
* [[Guntis Ulmanis]]
* [[Kārlis Ulmanis]]
* [[Vasilij Ulrih]]
* [[Sazhi Umalatova]]
* [[Josif Unšliht]]
* [[Mojsej Uricki]]
* [[Jakov Urinson]]
* [[Gumer Usmanov]]
* [[Dmitrij Ustinov]]
* [[Vladimir Ustinov]]
* [[Nikolaj Ustrjalov]] - Ušakov
* [[Jurij Ušakov]]

== V ==

* B. I. Vahman
* [[Sergej Vahrukov]]
* [[Vasilij Vahrušev]]
* [[Karl Vaino]]
* [[Anton Vaino]]
* [[Boris Vannikov]]
* [[Josif Varejkis]]
* [[Valentin Varennikov]]
* [[Vladimir Vasiljev]]
* [[Olga Vasiljeva]]
* [[Aleksandr Vasiljevski]]
* [[Genadij Vedernikov]]
* [[Raimonds Vējonis]]
* [[Vladimir Veličko]]
* [[Sergej Veršinin]]
* [[Abdul Rahman Vezirov]]
* [[Mir Hasan Vezirov]]
* [[Vladimir Vilenski-Sibirjakov]]
* [[Oleksandr Vilkul]]
* [[Maksim Vinaver]]
* [[Vladimir Vinogradov]]
* [[Andrej Višinski]]
* [[Rem Vjahirev]]
* [[Mihail Vladimirski]]
* [[Nikolaj Vlasik]]
* [[Aleksandr Vlasov]]
* [[Ivan Vlasov]]
* [[Grigorij Vojtinski]]
* [[Pjotr Volgorodskij]]
* [[Feliks Volhovski]]
* [[Vladimir Volkonski]]
* [[Aleksej Volkov]]
* [[Vladilen Volkov]]
* [[Vladimir Volodarski]] (''Mojsej Goldstein'')
* [[Vjačeslav Volodin]]
* [[Aleksandr Vološin]]
* [[Arkadij Volski|Arkadij Voljski]]
* [[Vladimir Volski|Vladimir Voljski]]
* [[Andrej Vorobjov]]
* [[Julij Voroncov]]
* [[Lev Voronin]]
* [[Jurij Voronin -|Jurij Voronin]]
* [[Vladimir Voronin]]
* [[Genadij Voronov]]
* [[- Kliment Vorošilov|Kliment Vorošilov]]
* [[Vitalij Vorotnikov]]
* [[Augusts Voss]]
* [[Aleksandr Voznesenski]]
* [[Nikolaj Voznesenski]]

== W ==

* [[Sergej Vitte|Sergej Witte]]
* [[Peter Wrangel]]/Vrangel

== Z ==

* [[Mihail Zadornov]]
* [[Vadim Zagladin]]
* [[Vladimir Zagorski]]
* [[Aleksandr Zaharčenko]]
* Zajcev
* [[Lev Zajkov]]
* [[Ahmad Zakajev]]
* [[Leonid Zakovski]]
* Pavel A. Zalucki
* [[Pjotr Zalucki -|Pjotr Zalucki]]
* [[Leonid Zamjatin]] (1922-2019)
* [[Pjotr Zaslavski]]
* [[Vera Zasulič]]
* [[Vladimir Zatonski]]
* [[Aleksander Zaverjuha|Aleksandr Zaverjuha]]
* [[Doku Zavgajev]]
* [[Izak Zelenski]]
* [[Rozalija Zemljačka]]
* [[Mihail Zimjanin]]
* [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]]
* [[Murat Zjazikov]]
* [[Genadij Zjuganov]]
* [[Sergej Zorin]]
* [[Valentin Zorin]]
* [[Valerij Zorkin]]
* [[Semjon Zubakin]]
* [[Viktor Zubkov]]
* [[Arsenij Zverev]]
* [[Juhim Zvjahilski]]

== Ž ==

* [[Andrej Ždanov]]
* [[Andrej Željabov]]
* [[Vladimir Žigalin]]
* [[Vladimir Žirinovski]] (1946-2022)
* [[Aleksandr Žukov]]
* [[Georgij Žukov]]
* [[Aleksej Žuravljov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Politiki]]
[[Kategorija:Ruski politiki|*]]</text>
      <sha1>ie7rwm9qb5hmlj68racqseqdnhsw5ra</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73093</id>
    <revision>
      <id>6772404</id>
      <parentid>6771947</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:26:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6772404</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22233" sha1="fgzgzsmuq2k19tiff7aoypzppauhql6" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[Rusi|ruskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Bruno Abakanowicz|Bruno (Abdank-)Abakanowicz]] (1852 – 1900)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] (1922 – 2014)
* [[Sergej Ivanovič Adjan]] (1931 – 2020) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] (1709 – 1780)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] (1945 –)
* [[Matest M. Agrest]] (1915 – 2005) (sovj./rusko-ameriški)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] (1901 – 1980)
* [[Gleb Pavlovič Akilov]]
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (1912 – 1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] (1896 – 1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] (1928 – 2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] (1827 – 1881)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] (1848 – 1921)
* Nikolaj Andrejev (1975 –)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] (1936 – 2014)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (1929 –) ([[Belorusija]])
*[[Aleksander Vladimirovič Arhangelski]] (1938 –)
*Genadij I. Arhipov (1945 – 2013)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] (1937 – 2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] (1946 –)
* [[Sergej Nikolajevič Artjomov]]/[[Artemov]] (1951 –) (rusko-ameriški logik)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] (1961 –)
*[[Levon Atanasjan]] (1921 – 1998) (armenskega rodu)

== B ==
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] (1934 – 2005)
*[[Grigorij Isaakovič Barenblatt]] (1927 – 2018) ([[Grigory Barenblatt]]: [[Združene države Amerike|ZDA]] - rus.-amer. mehanik)
* [[Nina Karlovna Bari]]&lt;nowiki/&gt; (1901 – 1961)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957 –)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] (1967 –)
* [[Eduard Grigorjevič Belaga]]  (1939 –) (rusko-francoski)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (1930 – 2017)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] (1925 – 2015) 
* [[Feliks Berezin]] (1931 – 1980) 
* [[Jurij Makarovič Berezanski]] (1925 – 2019) 
* [[Boris Abramovič Berezovski]] (1946 – 2013) (pregnani tajkun)
*[[Iosif Naumovič Bernštejn]] (Joseph Bernstein) (1945 –) (rus.-izraelski)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] (1880 – 1968)
* [[Johann Bernoulli]] (1667 – 1748) (Švicar)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] (1933 –)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Abra(ha)m Samojlovič Bezikovič]] /Besicovitch (1891 – 1970) (ukrajinskega rodu - v Angliji)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
* [[Anton Dmitrijevič Bilimovič]] (1879 – 1970) (rusko - srbski)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] (1889 – 1971)
* [[Sergej Viktorovič Bočkarjov]] (1941 –)
* [[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909 – 1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bojko]]
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] (1950 – 2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] (1925 – 2019)
* [[Aleksej Borodin]] (1975 –)
* Ladislaus Jozefovič Bortkiewicz (1868 – 1931) (poljsko-rusko-nemški)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] (1796 – 1866)
* [[Jurij Aleksandrovič Bričkov]] (1944 –)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] (1924 –)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] (1903 – 1976)
* [[Aleksandr Dmitrijevič Bruno]] (1940 –)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] (1872 – 1919)
*Viktor Buchstaber (1943 –) (Uzbekistan)
*[[Boris Nikolajevič Bugajev]] (= [[Andrej Beli]])
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] (1837 – 1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] (1859 – 1962)
*[[Vladimir Aleksandrovič Bulavski]] (1932 – 2015)
*[[Aleksandr Vadimovič Bulinski]] (1952 –)
*[[Abram Bunimovič]] (1917 – 1999)
*[[Leonid Bunimovič|Leonid Abramovič Bunimovič]] (1947 –) (rusko-amer.)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] (1804 – 1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] (1936 –)
* [[Dmitrij Jurjevič Burago]] (1964 –)
* [[Aleksej Sergejevič Butjagin]] (1881 – 1958) 
*[[Valentin Butuzov]] (1939 –)

== C ==
*[[Georg Ferdinand Cantor]]/Kantor (1845 – 1918) (rusko-nemški)
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (1857 – 1935)

== Č ==
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] (1869 – 1942) - učenec N. J. Žukovskega (mehanika)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]]/Čebišev (1821 – 1894)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] (1894 – 1947)
* [[Sergej Nikolajevič Černikov]] (1912 – 1987)
* Feliks Dmitrijevič Černousko (1938 –) (mehanika)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] (1902 – 1959)
*[[Aleksander Leonidovič Čiževski]] (1897 – 1964) (biofizik)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] (1951 –)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] (1922 – 2008)

== D ==
*[[Igor Karlovič Daugavet]] (1932 – 2022)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] (1823 – 1885)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] /Delone (1890 – 1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] (1856 – 1931)
* [[Boris Pavlovič Demidovič]] (1906 – 1977)
* [[Michel Deza]] (1939 – 2016) (rusko-francoski)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924 – 2000)
* Vladimir Dmitrijev (mehanik)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] (1938 –)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] (1924 – 2014) (rusko-ameriški)
* [[Vitalij Arsenjevič Ditkin]] (1910 – 1987)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987 –) (rusko-ameriški)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] (1929 – 1995)
* [[Dmitrij Dolgopjat]] (1972 –)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] (1910 – 1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] (1935 – 2020) (zgodovinarka matematike)
* Albert Grigorjevič Dragalin
* [[Boris Anatoljevič Dubrovin]] (1950 – 2019)

== E ==
* [[Pavel Entigov]] (Entigoff) (1969 –) (rusko-ameriški)
* [[Ana Genadjevna Eršler]] (Erschler; née Djubina) (1977 –) (rusko-francoska)

== F ==
* [[Dmitrij Konstantinovič Faddejev]] (1907 – 1989)
* [[Ljudvig Dmitrijevič Faddejev]] (1934 – 2017)
*[[Boris Lvovič Fejgin]] (1953 –)
* [[Abram Iljič Fet]] (1924 – 2007)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] (1888 – 1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Aleksej Fjodorovič Filipov]] (1923 – 2006)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] (1853 – 1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (1882 – 1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (1898 – 1974)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] (1945 –)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] (1917 – 1975)
* [[Sergej Vladimirovič Fomin]] (1958 –)
*[[Eduard Vladimirovič Frenkel]] (Edward V. Frenkel) (1968 –) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel]] (1952 –) (rus.-amer.)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (1888 – 1925)
* [[Nicolaus Fuss|Nicolaus (Nikolaj Ivanovič) Fuss]] (1755 – 1826) (švicarsko - ruski)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] (1797 – 1855)

== G ==
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] (1871 – 1945)
*[[Revaz Valerjanovič Gamkrelidze]] (1927 –) (Gruzinec)
* [[Feliks Rubimovič Gantmaher]] (1908 – 1964) 
* Aleksander Georgijevič Gein (1950 – 2025)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] (1913 – 2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] (1906 – 1968)
* [[Vadim Gerasimov]] (1969 –)
* [[Viktor Ginzburg]] (1957 –)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958 –) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] (1871 – 1941)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] (1934 – 2020)
*[[Viktor Mihajlovič Gluškov]] (1923 – 1982) (utemeljitelj sovj. informatike)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] (1912 – 1995)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] (1929 – 2023)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (1756 – 1790)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] (1951 –)
*[[Sergej Savostjanovič Gončarov]] (1951 –)
*[[Viktor Aleksandrovič Gorbunov]] (1950 – 1999)
*[[Viktor Vladimirovič Gorjunov]]  (1956 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930 – 1989)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] (1925 – 2016)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930 – 1989)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] (1863 – 1939)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] (1943 –) (rusko-francoski)
*Nikolaj Günther (1871 – 1941)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] (1766 – 1813)
*[[Sabir Gusein-Zade]] (1950 –)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] (1908 – 1981)
* [[Aleksander Jefimovič Gutman]] (1966 –)
* [[Aleksej Gvišiani]] (1948 –)

== H ==
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] (1952 – 2005) (rusko-ameriški armenskega rodu)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] (1924 – 2001?) 
* Izabella Jurjevna Harrik
* Viktor Petrovič Havin
*[[Boris Aronovič Hesin]] (1964 –) (rusko-kanadski)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] (1894 – 1959)
* Sergej Vladimirovič Hmutov
*Emil Horozov (1949 –)
*[[Askold Georgijevič Hovanski]] (1947 –) (rusko-ameriški)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935 –) (raketni inženir - rusko-ameriški)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] (1934 – 2004)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (1875 – 1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] (1932 – 2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] (1832 – 1892)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] (1913 – 2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862 – 1939)
*[[Sergej Vladimirovič Ivanov]] (1972 –)
* [[Vladimir Venjaminovič Ivanov]] (1952 – 2022)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] (1946 – 1990)
* [[Victor Ivrii|Victor (Viktor) Ivrij / Ivrii]]  (1949 –) (rusko-kanadski)
* [[Nikolaj Aleksejevič Izobov]] (1940 –) ([[Belorusija]]) 

== J ==
* [[Sergej Vsevolodovič Jablonski]] (1924 – 1998)
* [[Vjačeslav Ivanovič Jančevski]] (1948 –) ([[Belorusija]])
*[[Nikolaj Jefimov]] (Nikolai Efimov) (1910 – 1982)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] (1869 – 1931)
* [[Andrej Petrovič Jeršov]] (1931 – 1988) (računalničar)
* [[Jurij Leonidovič Jeršov]] (1940 –)
* [[Alekandr Sergejevič Jesenin-Volpin]] (1924 – 2016)
* [[Jurij Gavrilovič Jevtušenko]] (1938 –)

== K ==
* Aleksandr Grigorjevič (in R. I.?) Kačurovski
*[[Sergej Kadomcev|Sergej Borisovič Kadomcev]] (1952 –)?
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] (1869 – 1953)
*[[Georg Ferdinand Cantor|Georg Ferdinand Kantor]] (1845 – 1918) (rusko-nemški)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] (1912 – 1986) (matematik in ekonomist; [[Nobelova nagrada]] za ekonomijo 1975)
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] (1937 – 2008)
* [[Boris Sergejevič Kašin]] (1951 –)
* [[Aleksandr Každan]] (1922 – 1997)
* [[David Každan|David (Dmitrij Aleksandrovič) Každan]] (1946 –) (rusko-izraelski)
* [[Ljudmila Vsevolodovna Keldiš]] (1904 – 1976)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] (1911 – 1978)
* [[Sergej Vasiljevič Kerov]] (1946 – 2000)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov|Aleksander Aleksandrovič Kirilov]] (1936 –)
* [[Aleksej Kitajev]] (1963 –)
*[[Andrej Knjazev]] (1959 –)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] (1903 – 1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] (1964 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] (1937 – 1993)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] (1837 – 1908)
*[[Aleksej Ivanovič Kostrikin]] (1929 – 2000)
* [[Semjon Kirillovič Kotelnikov]] (1723 – 1806)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] (1865 – 1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] (1850 – 1891)
* [[Valerij Vasiljevič Kozlov]] (1950 –) 
* Aleksander N. (ali V.?) Koževnikov
* [[Nikolaj Nikolajevič Krasovski]] (1924 – 2012)  
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] /rus. Mihail Filip(p)ovič Kravčuk (1892 – 1942) ([[Ukrajina|Ukrajinec]]) 
* [[Rafail Jevsejevič Kričevski]] (1936 – 2025)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (1879 – 1955)
* Nikolaj Krivulin
* [[Arkadij Krjažimski]]  (1949 – 2014)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] (1921 – 1986)
* [[Lev Dmitrijevič Kudrjavcev]] (1923 – 2012)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (1928 – 2004)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] (1908 – 1971)
* Anatolij Georgijevič Kursajev
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] (1939 –)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]] – (inženirska matematika-priročniki)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941 – 2019) (rusko- amer.)
*[[Samson Kutateladze]] (1914 – 1986)
*[[Semjon Samsonovič Kutateladze]] (1945 –)
* [[Ilja Aleksandrovič Kuzin]] (1961 –) 
* [[Rodion Osijevič Kuzmin]] (1891 – 1949)
*Vladimir L. Kvint (ekonomist, častni dr. UP)

== L ==
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Olga Aleksandrovna Ladiženska(ja)]] (1922 – 2004)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] (1921 – 1997)
*[[Svjatoslav Lavrov]] (1923 – 2004)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (1900 – 1980)
* Aleksandr Pavlovič Lavut (1929 – 2013) (disident)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884 – 1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Anders Johan Lexell|Andrej Ivanovič Leksel]] ([[Anders Johann Lexell]]) (1740 – 1784) (po rodu [[Švedi|Šved]])
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] (1948 –)
* [[Boris Levitan]] (1914 – 2004) (ukrajinsko-ameriški)  
* [[Jurij Vladimirovič Linnik]] (1915 – 1972)  
* Aleksandr Livšic  
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (1857 – 1918) (teorija verjetnosti in teorija potencialov)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] (1911 – 1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] (1899 – 1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] (1792 – 1856) (uvede neevklidsko geometrijo)
* [[Mihail Sergejevič Lobanov]] (1984 –)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] (1954 –)
* G. A. Loss
* [[Oleg Borisovič Lupanov]] (1932 – 2006)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] (1883 – 1950)

== M ==
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] (1669 – 1739)
* Nikolaj Makarenko
*[[Nikolaj Georgijevič Makarov]] (1955 –)
* [[Valerij Leonidovič Makarov]] (1937 –)
* [[Larisa Lvovna Maksimova]] (1943 –)
* [[Anatolij Ivanovič Malcev]] (1909 – 1967)
*[[Sergej Malkov]] (1955 –)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] (1937 – 2023)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925 – 2013) 
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] (1946 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški) 
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] - star. (1856 – 1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] - ml. (1903 – 1979)
*[[Vladimir Andrejevič Markov]] (1871 – 1897)
* [[Vera Nikolajevna Maslennikova]] (1926 – 2000)
* [[Sergej Jurjevič Maslov]] (1939 – 1982) (tudi kulturni animator)
* [[Nina B. Maslova]] (1939 – 1993)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] (1947 –)
*Vladimir Gilelevič Maz'ya (1937 –) (rusko-švedski)
* [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Naum Natanovič]] (''Nohim Sanalevič'') [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Meiman]] (1912 – 2001) (ukrajinsko-judovskega rodu; politični disident)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] (1892 – 1988)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov (|Valentin Petrovič Mihajlov]] (1930 – 2014)
*[[Solomon Grigorjevič Mihlin]] (1908 – 1990)
*[[Ivan Petrovič Misovskih]] (1911 – 2007)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] (1920 – 2009)
* Venjamin Petrovič Мjasnikov (mehanika)
* [[Lev Borisovič Modzalevski]] (1902 – 1948)
* [[Nikita Nikolajevič Mojsejev]] (1917 – 2000)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (1921 – 2007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] (1876 – 1952)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] (1932 – 2024)
* Aleksandr Konstantinovič Motovilov 
* [[Nikolaj Ivanovič (Nikoloz) Мushelišvili]] (1891 – 1976) (Gruzinec) 

== N ==
* Nikolaj Makarevič Nagorni
* [[Mark Aronovič Najmark]] (1909 – 1978)
*[[Nikolaj Nikolajevič Nehorošev]] (1946 – 2008)
* [[Vladimir Jakovljevič Neiland]] (mehanika)
* [[Vasilij Sergejevič Nemčinov]] (1894 – 1964) (tudi ekonomist)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] (1946 –)
* [[Igor Georgijevič Nikolajev]] (rusko-ameriški)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] (1905 – 2012) (=107 let!)
* [[Gleb Vladimirovič Nosovski]] (1958 –)
* [[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901 – 1975)
* [[Sergej Petrovič Novikov]] (1938 – 2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970

== O ==
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] (1969 –)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] (1925 – 2001)
* [[Jurij Sergejevič Osipov]] (1936 –)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (1801 – 1862)
	
== P ==
* [[Igor Pak]] (1971 – )
* [[Ivan Panin]] (1959 –)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] (1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* D. M. Perevozčikov
* A. G. Perevozčikov 
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] (1827 – 1900)
*[[Leon Petrosjan]] (Леон Аганесович Петросян) (1940 –) (Armenskega rodu)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (1919 – 1972) ([[Ukrajina]])
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] (1901 – 1973)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] (1929 – 2009)
* [[Leonid Ivanovič Pljušč]] (1938 – 2015) ([[Ukrajina]], disident)
* [[Aleksej Vasiljevič Pogorelov]] (1919 – 2002)
* [[Stanislav I. Pohozajev]] (1935 – 2014)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] (1908 – 1988)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] (1891 – 1941)
* [[Vladimir Petrovič Platonov]] (1939 –) ([[Belorusija]]) 
* [[Konstantin Aleksandrovič Posse]] (1847 – 1928) 
* [[Jurij Vasilljevič Prohorov]] (1929 – 2013)
* [[Anatolij Platonovič Prudnikov]] (1927 – 1999)

== R ==

* [[Aleksandr Aleksandrovič Razborov]] (1963 –) (rusko-ameriški)
*Nikolaj Rešetihin 
* [[Jurij Grigorjevič Rešetnjak]] (1929 – 2021)
* [[Vladimir Retah]] (1948 –) (rusko-ameriški)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] (1913 – 2004)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]]&lt;nowiki/&gt;j (1923 – 2018)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] &lt;nowiki/&gt;(1919 – 1984)
*Josif Vladimirovič Romanov&lt;nowiki/&gt;ski
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;Genadij Šlomovič Rubinštejn
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;[[Stepan Jakovljevič Rumovski]] (1734—1812) 

== S ==
* [[Viktor Antonovič Sadovničij]] (1939 –) 
*[[Genadij Ivanovič Savin]]
*[[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907 – 1999) (mehanik; astronavtika)
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] (1908 – 1988)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Yakov Sinai) (1935 –) (rusko-ameriški)
* [[Anatolij Volodimirovič Skorohod]] (1930 – 2011) ([[Ukrajina]], ZDA)
* [[Aleksandr Leonidovič Skubačevski]] (1953 –)
*[[Nikolaj Vasiljevič Smirnov]] (1900 – 1966)
* [[Vladimir Ivanovič Smirnov]] (1887 – 1974)
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] (1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] (1908 – 1989)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Jul(i)jan Kar(o)l (Vasiljevič) Sohocki]] (1842 – 1927) (poljsko-ruski)
*Alexander Soifer (rus-amer.)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] (1920 – 1995)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (1863/64 – 1926)
* [[Aleksander Aleksandrovič Stepanov]] (1950 –) (rusko-ameriški matematik, računalničar in programer)
* Roman Strongin (1939 –)
* [[Bella Abramovna Subbotovskaja]] (1937 – 1982)
*[[Andrej Aleksandrovič Suslin]] (1950 – 2018)
*[[Mihail Jakovljevič Suslin]] (1894 – 1919)

== Š ==
* [[Mihail Ivanovič Šabunin]] (1930 – 2017)
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] (1963 –)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] (1923 – 2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] (1919 – 2011)
* Boris Šapiro 
* Mihail Zalmanovič Šapiro
*Tatjana O. Šapošnikova
* [[Valentin Borisovič Šehtman]] (1953 –)
* [[Aleksandr Šen]] (1958 –)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] (1917 – 1975)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] (1934 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (1921 – 1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] (1989 –) 
* [[Otto Juljevič Šmidt]] (Schmidt) (1891 – 1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] (1905 – 1938)
* [[Mihail Aleksandrovič Šubin]] (1944 –) (rusko-ameriški)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888 – 1945) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Nikolajevič Tarhanov]] (1956 –)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] (1932 –) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] (1906 – 1993)
* G. A. Tirski (mehanika)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] (1930 – 2004)
* [[Sergej Treil|Sergej Rajmondovič Treil]]
* [[Valentin Fjodorovič Turčín]] (1931 – 2010) (rusko-ameriški matematik in računalničar, sovjetski disident)

== U ==
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] (1928 – 2006)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846 – 1915)
* [[Pavel Samuilovič Urison]] (Urysohn; ukr. [[Pavlo Samijlovič Uryson]]) (1898 – 1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883 – 1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)

== V ==
*[[Aleksandr Nikolajevič Varčenko]] (1949 –)
*[[Nikolaj Vedenisov]] (1905 – 1941)
*Tatjana Velikanova (1932 – 2002) (disidentka)
*([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Nikolaj Konstantinovič Vereščagin]] (1958 –)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] (1933 – 2024)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] (1898 – 1965)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (1929 – 2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891 – 1983)
*[[Oleg Janovič Viro]] (1948 –)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (1902 – 1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] (1931 – 2004)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] (1923 – 2012)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] (1966 – 2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Igor Vasiljevič Volovič]] (1946 –) 
* [[Nikolaj Nikolajevič Vorobjov]] (1925 – 1995)

== Z ==
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (1939 – 2023)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] (1920 – 2020) (rusko-izraelski)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] (1864 – 1936)
*[[Andrej Vladlenovič Zelevinski]] (1953 – 2013) (rusko-ameriški)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] (1955 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] (1804 – 1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] (1920 – 1988)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] (1847 – 1878)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] (196#? –)

== Ž ==
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942 –)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] (1869 – 1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926 – 2007)
* [[Nikolaj Petrovič Židkov]] (1918 – 1993) 
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (1847 – 1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] (1935 – 2022)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki| ]]</text>
      <sha1>fgzgzsmuq2k19tiff7aoypzppauhql6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772427</id>
      <parentid>6772404</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:03:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6772427</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21731" sha1="l8mh7ya30bqjb1q5fl8afq3i397pwlb" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[Rusi|ruskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Bruno Abakanowicz|Bruno (Abdank-)Abakanowicz]] (1852–1900)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] (1922–2014)
* [[Sergej Ivanovič Adjan]] (1931–2020) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] (1709–1780)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] (1945 –)
* [[Matest M. Agrest]] (1915–2005) (sovj./rusko-ameriški)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] (1901–1980)
* [[Gleb Pavlovič Akilov]]
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] (1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] (1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] (1827–1881)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] (1848–1921)
* Nikolaj Andrejev (1975 –)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] (1936–2014)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (1929 –) ([[Belorusija]])
*[[Aleksander Vladimirovič Arhangelski]] (1938 –)
*Genadij I. Arhipov (1945–2013)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] (1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] (1946 –)
* [[Sergej Nikolajevič Artjomov]]/[[Artemov]] (1951 –) (rusko-ameriški logik)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] (1961 –)
*[[Levon Atanasjan]] (1921–1998) (armenskega rodu)

== B ==
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] (1934–2005)
*[[Grigorij Isaakovič Barenblatt]] (1927–2018) ([[Grigory Barenblatt]]: [[Združene države Amerike|ZDA]] - rus.-amer. mehanik)
* [[Nina Karlovna Bari]]&lt;nowiki/&gt; (1901–1961)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957 –)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] (1967 –)
* [[Eduard Grigorjevič Belaga]]  (1939 –) (rusko-francoski)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (1930–2017)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] (1925–2015) 
* [[Feliks Berezin]] (1931–1980) 
* [[Jurij Makarovič Berezanski]] (1925–2019) 
* [[Boris Abramovič Berezovski]] (1946–2013) (pregnani tajkun)
*[[Iosif Naumovič Bernštejn]] (Joseph Bernstein) (1945 –) (rus.-izraelski)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] (1880–1968)
* [[Johann Bernoulli]] (1667–1748) (Švicar)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] (1933 –)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Abra(ha)m Samojlovič Bezikovič]] /Besicovitch (1891–1970) (ukrajinskega rodu - v Angliji)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
* [[Anton Dmitrijevič Bilimovič]] (1879–1970) (rusko - srbski)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] (1889–1971)
* [[Sergej Viktorovič Bočkarjov]] (1941 –)
* [[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909–1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bojko]]
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] (1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] (1925–2019)
* [[Aleksej Borodin]] (1975 –)
* Ladislaus Jozefovič Bortkiewicz (1868–1931) (poljsko-rusko-nemški)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] (1796–1866)
* [[Jurij Aleksandrovič Bričkov]] (1944 –)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] (1924 –)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] (1903–1976)
* [[Aleksandr Dmitrijevič Bruno]] (1940 –)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] (1872–1919)
*Viktor Buchstaber (1943 –) (Uzbekistan)
*[[Boris Nikolajevič Bugajev]] (= [[Andrej Beli]])
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] (1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] (1859–1962)
*[[Vladimir Aleksandrovič Bulavski]] (1932–2015)
*[[Aleksandr Vadimovič Bulinski]] (1952 –)
*[[Abram Bunimovič]] (1917–1999)
*[[Leonid Bunimovič|Leonid Abramovič Bunimovič]] (1947 –) (rusko-amer.)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] (1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] (1936 –)
* [[Dmitrij Jurjevič Burago]] (1964 –)
* [[Aleksej Sergejevič Butjagin]] (1881–1958) 
*[[Valentin Butuzov]] (1939 –)

== C ==
*[[Georg Ferdinand Cantor]]/Kantor (1845–1918) (rusko-nemški)
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (1857–1935)

== Č ==
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] (1869–1942) - učenec N. J. Žukovskega (mehanika)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]]/Čebišev (1821–1894)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] (1894–1947)
* [[Sergej Nikolajevič Černikov]] (1912–1987)
* Feliks Dmitrijevič Černousko (1938 –) (mehanika)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] (1902–1959)
*[[Aleksander Leonidovič Čiževski]] (1897–1964) (biofizik)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] (1951 –)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] (1922–2008)

== D ==
*[[Igor Karlovič Daugavet]] (1932–2022)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] (1823–1885)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] /Delone (1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] (1856–1931)
* [[Boris Pavlovič Demidovič]] (1906–1977)
* [[Michel Deza]] (1939–2016) (rusko-francoski)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924–2000)
* Vladimir Dmitrijev (mehanik)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] (1938 –)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] (1924–2014) (rusko-ameriški)
* [[Vitalij Arsenjevič Ditkin]] (1910–1987)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987 –) (rusko-ameriški)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] (1929–1995)
* [[Dmitrij Dolgopjat]] (1972 –)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] (1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] (1935–2020) (zgodovinarka matematike)
* Albert Grigorjevič Dragalin
* [[Boris Anatoljevič Dubrovin]] (1950–2019)

== E ==
* [[Pavel Entigov]] (Entigoff) (1969 –) (rusko-ameriški)
* [[Ana Genadjevna Eršler]] (Erschler; née Djubina) (1977 –) (rusko-francoska)

== F ==
* [[Dmitrij Konstantinovič Faddejev]] (1907–1989)
* [[Ljudvig Dmitrijevič Faddejev]] (1934–2017)
*[[Boris Lvovič Fejgin]] (1953 –)
* [[Abram Iljič Fet]] (1924–2007)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] (1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Aleksej Fjodorovič Filipov]] (1923–2006)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] (1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (1898–1974)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] (1945 –)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] (1917–1975)
* [[Sergej Vladimirovič Fomin]] (1958 –)
*[[Eduard Vladimirovič Frenkel]] (Edward V. Frenkel) (1968 –) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel]] (1952 –) (rus.-amer.)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (1888–1925)
* [[Nicolaus Fuss|Nicolaus (Nikolaj Ivanovič) Fuss]] (1755–1826) (švicarsko - ruski)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] (1797–1855)

== G ==
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] (1871–1945)
*[[Revaz Valerjanovič Gamkrelidze]] (1927 –) (Gruzinec)
* [[Feliks Rubimovič Gantmaher]] (1908–1964) 
* Aleksander Georgijevič Gein (1950–2025)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] (1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] (1906–1968)
* [[Vadim Gerasimov]] (1969 –)
* [[Viktor Ginzburg]] (1957 –)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958 –) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] (1871–1941)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] (1934–2020)
*[[Viktor Mihajlovič Gluškov]] (1923–1982) (utemeljitelj sovj. informatike)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] (1912–1995)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] (1929–2023)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (1756–1790)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] (1951 –)
*[[Sergej Savostjanovič Gončarov]] (1951 –)
*[[Viktor Aleksandrovič Gorbunov]] (1950–1999)
*[[Viktor Vladimirovič Gorjunov]]  (1956 –)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] (1925–2016)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] (1863–1939)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] (1943 –) (rusko-francoski)
*Nikolaj Günther (1871–1941)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] (1766–1813)
*[[Sabir Gusein-Zade]] (1950 –)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] (1908–1981)
* [[Aleksander Jefimovič Gutman]] (1966 –)
* [[Aleksej Gvišiani]] (1948 –)

== H ==
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] (1952–2005) (rusko-ameriški armenskega rodu)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] (1924–2001?) 
* Izabella Jurjevna Harrik
* Viktor Petrovič Havin
*[[Boris Aronovič Hesin]] (1964 –) (rusko-kanadski)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] (1894–1959)
* Sergej Vladimirovič Hmutov
*Emil Horozov (1949 –)
*[[Askold Georgijevič Hovanski]] (1947 –) (rusko-ameriški)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935 –) (raketni inženir - rusko-ameriški)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] (1934–2004)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] (1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] (1832–1892)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] (1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862–1939)
*[[Sergej Vladimirovič Ivanov]] (1972 –)
* [[Vladimir Venjaminovič Ivanov]] (1952–2022)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] (1946–1990)
* [[Victor Ivrii|Victor (Viktor) Ivrij / Ivrii]]  (1949 –) (rusko-kanadski)
* [[Nikolaj Aleksejevič Izobov]] (1940 –) ([[Belorusija]]) 

== J ==
* [[Sergej Vsevolodovič Jablonski]] (1924–1998)
* [[Vjačeslav Ivanovič Jančevski]] (1948 –) ([[Belorusija]])
*[[Nikolaj Jefimov]] (Nikolai Efimov) (1910–1982)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] (1869–1931)
* [[Andrej Petrovič Jeršov]] (1931–1988) (računalničar)
* [[Jurij Leonidovič Jeršov]] (1940 –)
* [[Alekandr Sergejevič Jesenin-Volpin]] (1924–2016)
* [[Jurij Gavrilovič Jevtušenko]] (1938 –)

== K ==
* Aleksandr Grigorjevič (in R. I.?) Kačurovski
*[[Sergej Kadomcev|Sergej Borisovič Kadomcev]] (1952 –)?
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] (1869–1953)
*[[Georg Ferdinand Cantor|Georg Ferdinand Kantor]] (1845–1918) (rusko-nemški)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] (1912–1986) (matematik in ekonomist; [[Nobelova nagrada]] za ekonomijo 1975)
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] (1937–2008)
* [[Boris Sergejevič Kašin]] (1951 –)
* [[Aleksandr Každan]] (1922–1997)
* [[David Každan|David (Dmitrij Aleksandrovič) Každan]] (1946 –) (rusko-izraelski)
* [[Ljudmila Vsevolodovna Keldiš]] (1904–1976)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] (1911–1978)
* [[Sergej Vasiljevič Kerov]] (1946–2000)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov|Aleksander Aleksandrovič Kirilov]] (1936 –)
* [[Aleksej Kitajev]] (1963 –)
*[[Andrej Knjazev]] (1959 –)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] (1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] (1964 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] (1937–1993)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] (1837–1908)
*[[Aleksej Ivanovič Kostrikin]] (1929–2000)
* [[Semjon Kirillovič Kotelnikov]] (1723–1806)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] (1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] (1850–1891)
* [[Valerij Vasiljevič Kozlov]] (1950 –) 
* Aleksander N. (ali V.?) Koževnikov
* [[Nikolaj Nikolajevič Krasovski]] (1924–2012)  
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] /rus. Mihail Filip(p)ovič Kravčuk (1892–1942) ([[Ukrajina|Ukrajinec]]) 
* [[Rafail Jevsejevič Kričevski]] (1936–2025)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (1879–1955)
* Nikolaj Krivulin
* [[Arkadij Krjažimski]]  (1949–2014)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] (1921–1986)
* [[Lev Dmitrijevič Kudrjavcev]] (1923–2012)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (1928–2004)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] (1908–1971)
* Anatolij Georgijevič Kursajev
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] (1939 –)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]]–(inženirska matematika-priročniki)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941–2019) (rusko- amer.)
*[[Samson Kutateladze]] (1914–1986)
*[[Semjon Samsonovič Kutateladze]] (1945 –)
* [[Ilja Aleksandrovič Kuzin]] (1961 –) 
* [[Rodion Osijevič Kuzmin]] (1891–1949)
*Vladimir L. Kvint (ekonomist, častni dr. UP)

== L ==
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Olga Aleksandrovna Ladiženska(ja)]] (1922–2004)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] (1921–1997)
*[[Svjatoslav Lavrov]] (1923–2004)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (1900–1980)
* Aleksandr Pavlovič Lavut (1929–2013) (disident)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884–1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Anders Johan Lexell|Andrej Ivanovič Leksel]] ([[Anders Johann Lexell]]) (1740–1784) (po rodu [[Švedi|Šved]])
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] (1948 –)
* [[Boris Levitan]] (1914–2004) (ukrajinsko-ameriški)  
* [[Jurij Vladimirovič Linnik]] (1915–1972)  
* Aleksandr Livšic  
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (1857–1918) (teorija verjetnosti in teorija potencialov)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] (1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] (1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] (1792–1856) (uvede neevklidsko geometrijo)
* [[Mihail Sergejevič Lobanov]] (1984 –)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] (1954 –)
* G. A. Loss
* [[Oleg Borisovič Lupanov]] (1932–2006)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] (1883–1950)

== M ==
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] (1669–1739)
* Nikolaj Makarenko
*[[Nikolaj Georgijevič Makarov]] (1955 –)
* [[Valerij Leonidovič Makarov]] (1937 –)
* [[Larisa Lvovna Maksimova]] (1943 –)
* [[Anatolij Ivanovič Malcev]] (1909–1967)
*[[Sergej Malkov]] (1955 –)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] (1937–2023)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925–2013) 
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] (1946 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški) 
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] - star. (1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] - ml. (1903–1979)
*[[Vladimir Andrejevič Markov]] (1871–1897)
* [[Vera Nikolajevna Maslennikova]] (1926–2000)
* [[Sergej Jurjevič Maslov]] (1939–1982) (tudi kulturni animator)
* [[Nina B. Maslova]] (1939–1993)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] (1947 –)
*Vladimir Gilelevič Maz'ya (1937 –) (rusko-švedski)
* [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Naum Natanovič]] (''Nohim Sanalevič'') [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Meiman]] (1912–2001) (ukrajinsko-judovskega rodu; politični disident)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] (1892–1988)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov (|Valentin Petrovič Mihajlov]] (1930–2014)
*[[Solomon Grigorjevič Mihlin]] (1908–1990)
*[[Ivan Petrovič Misovskih]] (1911–2007)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] (1920–2009)
* Venjamin Petrovič Мjasnikov (mehanika)
* [[Lev Borisovič Modzalevski]] (1902–1948)
* [[Nikita Nikolajevič Mojsejev]] (1917–2000)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (1921–2007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] (1876–1952)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] (1932–2024)
* Aleksandr Konstantinovič Motovilov 
* [[Nikolaj Ivanovič (Nikoloz) Мushelišvili]] (1891–1976) (Gruzinec) 

== N ==
* Nikolaj Makarevič Nagorni
* [[Mark Aronovič Najmark]] (1909–1978)
*[[Nikolaj Nikolajevič Nehorošev]] (1946–2008)
* [[Vladimir Jakovljevič Neiland]] (mehanika)
* [[Vasilij Sergejevič Nemčinov]] (1894–1964) (tudi ekonomist)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] (1946 –)
* [[Igor Georgijevič Nikolajev]] (rusko-ameriški)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] (1905–2012) (=107 let!)
* [[Gleb Vladimirovič Nosovski]] (1958 –)
* [[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901–1975)
* [[Sergej Petrovič Novikov]] (1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970

== O ==
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] (1969 –)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] (1925–2001)
* [[Jurij Sergejevič Osipov]] (1936 –)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (1801–1862)
	
== P ==
* [[Igor Pak]] (1971–)
* [[Ivan Panin]] (1959 –)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] (1966 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* D. M. Perevozčikov
* A. G. Perevozčikov 
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] (1827–1900)
*[[Leon Petrosjan]] (Леон Аганесович Петросян) (1940 –) (Armenskega rodu)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (1919–1972) ([[Ukrajina]])
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] (1901–1973)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] (1929–2009)
* [[Leonid Ivanovič Pljušč]] (1938–2015) ([[Ukrajina]], disident)
* [[Aleksej Vasiljevič Pogorelov]] (1919–2002)
* [[Stanislav I. Pohozajev]] (1935–2014)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] (1908–1988)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] (1891–1941)
* [[Vladimir Petrovič Platonov]] (1939 –) ([[Belorusija]]) 
* [[Konstantin Aleksandrovič Posse]] (1847–1928) 
* [[Jurij Vasilljevič Prohorov]] (1929–2013)
* [[Anatolij Platonovič Prudnikov]] (1927–1999)

== R ==

* [[Aleksandr Aleksandrovič Razborov]] (1963 –) (rusko-ameriški)
*Nikolaj Rešetihin 
* [[Jurij Grigorjevič Rešetnjak]] (1929–2021)
* [[Vladimir Retah]] (1948 –) (rusko-ameriški)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] (1913–2004)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]]&lt;nowiki/&gt;j (1923–2018)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] &lt;nowiki/&gt;(1919–1984)
*Josif Vladimirovič Romanov&lt;nowiki/&gt;ski
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;Genadij Šlomovič Rubinštejn
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;[[Stepan Jakovljevič Rumovski]] (1734—1812) 

== S ==
* [[Viktor Antonovič Sadovničij]] (1939 –) 
*[[Genadij Ivanovič Savin]]
*[[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907–1999) (mehanik; astronavtika)
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] (1908–1988)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Yakov Sinai) (1935 –) (rusko-ameriški)
* [[Anatolij Volodimirovič Skorohod]] (1930–2011) ([[Ukrajina]], ZDA)
* [[Aleksandr Leonidovič Skubačevski]] (1953 –)
*[[Nikolaj Vasiljevič Smirnov]] (1900–1966)
* [[Vladimir Ivanovič Smirnov]] (1887–1974)
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] (1970 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] (1908–1989)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Jul(i)jan Kar(o)l (Vasiljevič) Sohocki]] (1842–1927) (poljsko-ruski)
*Alexander Soifer (rus-amer.)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] (1920–1995)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (1863/64–1926)
* [[Aleksander Aleksandrovič Stepanov]] (1950 –) (rusko-ameriški matematik, računalničar in programer)
* Roman Strongin (1939 –)
* [[Bella Abramovna Subbotovskaja]] (1937–1982)
*[[Andrej Aleksandrovič Suslin]] (1950–2018)
*[[Mihail Jakovljevič Suslin]] (1894–1919)

== Š ==
* [[Mihail Ivanovič Šabunin]] (1930–2017)
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] (1963 –)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] (1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] (1919–2011)
* Boris Šapiro 
* Mihail Zalmanovič Šapiro
*Tatjana O. Šapošnikova
* [[Valentin Borisovič Šehtman]] (1953 –)
* [[Aleksandr Šen]] (1958 –)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] (1917–1975)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] (1934 –)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] (1989 –) 
* [[Otto Juljevič Šmidt]] (Schmidt) (1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] (1905–1938)
* [[Mihail Aleksandrovič Šubin]] (1944 –) (rusko-ameriški)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888–1945) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Nikolajevič Tarhanov]] (1956 –)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] (1932 –) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] (1906–1993)
* G. A. Tirski (mehanika)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] (1930–2004)
* [[Sergej Treil|Sergej Rajmondovič Treil]]
* [[Valentin Fjodorovič Turčín]] (1931–2010) (rusko-ameriški matematik in računalničar, sovjetski disident)

== U ==
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] (1928–2006)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846–1915)
* [[Pavel Samuilovič Urison]] (Urysohn; ukr. [[Pavlo Samijlovič Uryson]]) (1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930–2018)

== V ==
*[[Aleksandr Nikolajevič Varčenko]] (1949 –)
*[[Nikolaj Vedenisov]] (1905–1941)
*Tatjana Velikanova (1932–2002) (disidentka)
*([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Nikolaj Konstantinovič Vereščagin]] (1958 –)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] (1933–2024)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] (1898–1965)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891–1983)
*[[Oleg Janovič Viro]] (1948 –)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] (1931–2004)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] (1923–2012)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] (1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Igor Vasiljevič Volovič]] (1946 –) 
* [[Nikolaj Nikolajevič Vorobjov]] (1925–1995)

== Z ==
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (1939–2023)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] (1920–2020) (rusko-izraelski)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] (1864–1936)
*[[Andrej Vladlenovič Zelevinski]] (1953–2013) (rusko-ameriški)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] (1955 –) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] (1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] (1920–1988)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] (1847–1878)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] (196#? –)

== Ž ==
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942 –)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] (1869–1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926–2007)
* [[Nikolaj Petrovič Židkov]] (1918–1993) 
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (1847–1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] (1935–2022)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki| ]]</text>
      <sha1>l8mh7ya30bqjb1q5fl8afq3i397pwlb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772428</id>
      <parentid>6772427</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:03:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>stični pomišljaj</comment>
      <origin>6772428</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21622" sha1="tey9a86wthhax4aoll1k90jmakxpgnt" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] znanih [[Rusi|ruskih]] [[matematik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Bruno Abakanowicz|Bruno (Abdank-)Abakanowicz]] (1852–1900)
* [[Georgij Maksimovič Adelson-Velski]] (1922–2014)
* [[Sergej Ivanovič Adjan]] (1931–2020) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Vasilij Jevdokimovič Adodurov]] (1709–1780)
* [[Aleksander Petrovič Afanasjev]] (1945–)
* [[Matest M. Agrest]] (1915–2005) (sovj./rusko-ameriški)
* [[Naum Iljič Ahiezer]] (1901–1980)
* [[Gleb Pavlovič Akilov]]
* [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]] (1912–1999)
* [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]] (1896–1982)
* [[Anatolij Semjonovič Aleksejev]] (1928–2007)
* [[Nikolaj Nikolajevič Aleksejev (matematik)|Nikolaj Nikolajevič Aleksejev]] (1827–1881)
* [[Konstantin Aleksejevič Andrejev]] (1848–1921)
* Nikolaj Andrejev (1975–)
* [[Dimitrij Viktorovič Anosov]] (1936–2014)
* [[Pavel Andrejevič Apanasjevič]] (1929–) ([[Belorusija]])
*[[Aleksander Vladimirovič Arhangelski]] (1938–)
*Genadij I. Arhipov (1945–2013)
* [[Vladimir Igorjevič Arnold]] (1937–2010)
* [[Vjačeslav Aleksandrovič Artamonov]] (1946–)
* [[Sergej Nikolajevič Artjomov]]/[[Artemov]] (1951–) (rusko-ameriški logik)
* [[Valerij Nikolajevič Ašihmin]] (1961–)
*[[Levon Atanasjan]] (1921–1998) (armenskega rodu)

== B ==
* [[Nikolaj Sergejevič Bahvalov]] (1934–2005)
*[[Grigorij Isaakovič Barenblatt]] (1927–2018) ([[Grigory Barenblatt]]: [[Združene države Amerike|ZDA]] - rus.-amer. mehanik)
* [[Nina Karlovna Bari]]&lt;nowiki/&gt; (1901–1961)
* [[Aleksander Aleksandrovič Bejlinson]] (1957–)
* [[Lev Dimitrijevič Beklemišev]] (1967–)
* [[Eduard Grigorjevič Belaga]]  (1939–) (rusko-francoski)
* [[Vladimir Vasiljevič Belecki]] (1930–2017)
* [[Oleg Mihajlovič Belocerkovski]] (1925–2015) 
* [[Feliks Berezin]] (1931–1980) 
* [[Jurij Makarovič Berezanski]] (1925–2019) 
* [[Boris Abramovič Berezovski]] (1946–2013) (pregnani tajkun)
*[[Iosif Naumovič Bernštejn]] (Joseph Bernstein) (1945–) (rus.-izraelski)
* [[Sergej Natanovič Bernštejn]] (1880–1968)
* [[Johann Bernoulli]] (1667–1748) (Švicar)
* [[Oleg Vladimirovič Besov]] (1933–)
* [[Abraham Samojlovič Bezikovič|Abra(ha)m Samojlovič Bezikovič]] /Besicovitch (1891–1970) (ukrajinskega rodu - v Angliji)
*[[Roman Bezrukavnikov]] (rus.-amer.)
* [[Anton Dmitrijevič Bilimovič]] (1879–1970) (rusko - srbski)
* [[Sergej Pavlovič Bobrov]] (1889–1971)
* [[Sergej Viktorovič Bočkarjov]] (1941–)
* [[Aleksander Nikolajevič Bogoljubov (fizik)|Aleksandr Nikolajevič Bogoljubov]] (1945–)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909–1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Bojko]]
* [[Andrej Andrejevič Bolibruh]] (1950–2003)
* [[Vladimir Grigorjevič Boltjanski]] (1925–2019)
* [[Aleksej Borodin]] (1975–)
* Ladislaus Jozefovič Bortkiewicz (1868–1931) (poljsko-rusko-nemški)
* [[Nikolaj Dimitrijevič Brašman]] (1796–1866)
* [[Jurij Aleksandrovič Bričkov]] (1944–)
* [[Nikolaj Ivanovič Briš]] (1924–)
* [[Ilja Nikolajevič Bronštejn]] (1903–1976)
* [[Aleksandr Dmitrijevič Bruno]] (1940–)
* [[Ivan Grigorjevič Bubnov]] (1872–1919)
*Viktor Buchstaber (1943–) (Uzbekistan)
*[[Boris Nikolajevič Bugajev]] (= [[Andrej Beli]])
* [[Nikolaj Vasiljevič Bugajev]] (1837–1903)
* [[Boris Jakovljevič Bukrejev]] (1859–1962)
*[[Vladimir Aleksandrovič Bulavski]] (1932–2015)
*[[Aleksandr Vadimovič Bulinski]] (1952–)
*[[Abram Bunimovič]] (1917–1999)
*[[Leonid Bunimovič|Leonid Abramovič Bunimovič]] (1947–) (rusko-amer.)
* [[Viktor Jakovljevič Bunjakovski]] (1804–1889)
* [[Jurij Dimitrijevič Burago]] (1936–)
* [[Dmitrij Jurjevič Burago]] (1964–)
* [[Aleksej Sergejevič Butjagin]] (1881–1958) 
*[[Valentin Butuzov]] (1939–)

== C ==
*[[Georg Ferdinand Cantor]]/Kantor (1845–1918) (rusko-nemški)
*[[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]] (1857–1935)

== Č ==
* [[Sergej Aleksandrovič Čapljigin]] (1869–1942) - učenec N. J. Žukovskega (mehanika)
* [[Pafnuti Lvovič Čebišov]]/Čebišev (1821–1894)
* [[Nikolaj Grigorjevič Čebotarjov]] (1894–1947)
* [[Sergej Nikolajevič Černikov]] (1912–1987)
* Feliks Dmitrijevič Černousko (1938–) (mehanika)
* [[Nikolaj Gurjevič Četajev]] (1902–1959)
*[[Aleksander Leonidovič Čiževski]] (1897–1964) (biofizik)
* [[Vladimir Nikolajevič Čubarikov]] (1951–)
* [[Lev Aleksejevič Čudov]] (1922–2008)

== D ==
*[[Igor Karlovič Daugavet]] (1932–2022)
* [[Avgust Juljevič Davidov]] (1823–1885)
* [[Boris Nikolajevič Delaunay]] /Delone (1890–1980)
* [[Nikolaj Borisovič Delaunay starejši]] (1856–1931)
* [[Boris Pavlovič Demidovič]] (1906–1977)
* [[Michel Deza]] (1939–2016) (rusko-francoski)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Dmitrijev]] (1924–2000)
* Vladimir Dmitrijev (mehanik)
* [[Valentin Pavlovič Dimnikov]] (1938–)
* [[Jevgenij Borisovič Dinkin]] (1924–2014) (rusko-ameriški)
* [[Vitalij Arsenjevič Ditkin]] (1910–1987)
* [[Semjon Vladimirovič Djatlov]] (1987–) (rusko-ameriški)
* [[Roland Lvovič Dobrušin]] (1929–1995)
* [[Dmitrij Dolgopjat]] (1972–)
* [[Anatolij Aleksejevič Dorodnicin]] (1910–1994)
* [[Ala Vladimirovna Dorofejeva]] (1935–2020) (zgodovinarka matematike)
* Albert Grigorjevič Dragalin
* [[Boris Anatoljevič Dubrovin]] (1950–2019)

== E ==
* [[Pavel Entigov]] (Entigoff) (1969–) (rusko-ameriški)
* [[Ana Genadjevna Eršler]] (Erschler; née Djubina) (1977–) (rusko-francoska)

== F ==
* [[Dmitrij Konstantinovič Faddejev]] (1907–1989)
* [[Ljudvig Dmitrijevič Faddejev]] (1934–2017)
*[[Boris Lvovič Fejgin]] (1953–)
* [[Abram Iljič Fet]] (1924–2007)
* [[Grigorij Mihajlovič Fihtengolc]] (1888–1959)
* [[Aleksej Fjodorovič Filippov|Aleksej Fjodorovič Filipov]] (1923–2006)
* [[Jevgraf Stepanovič Fjodorov]] (1853–1919)
* [[Pavel Aleksandrovič Florenski]] (1882–1937)
* [[Vladimir Aleksandrovič Fok]] (1898–1974)
* [[Anatolij Timofejevič Fomenko]] (1945–)
* [[Sergej Vasiljevič Fomin]] (1917–1975)
* [[Sergej Vladimirovič Fomin]] (1958–)
*[[Eduard Vladimirovič Frenkel]] (Edward V. Frenkel) (1968–) (rus.-amer.)
*[[Igor Borisovič Frenkel]] (1952–) (rus.-amer.)
* [[Aleksander Aleksandrovič Fridman]] (1888–1925)
* [[Nicolaus Fuss|Nicolaus (Nikolaj Ivanovič) Fuss]] (1755–1826) (švicarsko - ruski)
* [[Pavel Nikolajevič Fuss]] (1797–1855)

== G ==
* [[Boris Grigorjevič Galjorkin]] (1871–1945)
*[[Revaz Valerjanovič Gamkrelidze]] (1927–) (Gruzinec)
* [[Feliks Rubimovič Gantmaher]] (1908–1964) 
* Aleksander Georgijevič Gein (1950–2025)
* [[Izrail Mojisejevič Gelfand]] (1913–2009)
* [[Aleksander Osipovič Gelfond]] (1906–1968)
* [[Vadim Gerasimov]] (1969–)
* [[Viktor Ginzburg]] (1957–)
* [[Aleksander Borisovič Givental]] (1958–) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Maksimovič Gjunter]] (1871–1941)
* [[Grigorij Davidovič Glejzer]] (1934–2020)
*[[Viktor Mihajlovič Gluškov]] (1923–1982) (utemeljitelj sovj. informatike)
* [[Boris Vladimirovič Gnedenko]] (1912–1995)
* [[Sergej Konstantinovič Godunov]] (1929–2023)
* [[Mihail Jevsejevič Golovin]] (1756–1790)
* [[Ilja Abramovič Golovinski]] (1951–)
*[[Sergej Savostjanovič Gončarov]] (1951–)
*[[Viktor Aleksandrovič Gorbunov]] (1950–1999)
*[[Viktor Vladimirovič Gorjunov]]  (1956–)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Vladimir Grigorjevič Gorski]] (1925–2016)
* [[Nikolaj Nikolajevič Govorun]] (1930–1989)
* [[Dimitrij Aleksandrovič Grave]] (1863–1939)
* [[Mihail Leonidovič Gromov]] (1943–) (rusko-francoski)
*Nikolaj Günther (1871–1941)
* [[Semjon Jemeljanovič Gurjev]] (1766–1813)
*[[Sabir Gusein-Zade]] (1950–)
* [[Lev Izrailevič Gutenmaher]] (1908–1981)
* [[Aleksander Jefimovič Gutman]] (1966–)
* [[Aleksej Gvišiani]] (1948–)

== H ==
* [[Leonid Genrihovič Hačijan]] (1952–2005) (rusko-ameriški armenskega rodu)
* [[Pavel Vasiljevič Harlamov]] (1924–2001?) 
* Izabella Jurjevna Harrik
* Viktor Petrovič Havin
*[[Boris Aronovič Hesin]] (1964–) (rusko-kanadski)
* [[Aleksander Jakovljevič Hinčin]] (1894–1959)
* Sergej Vladimirovič Hmutov
*Emil Horozov (1949–)
*[[Askold Georgijevič Hovanski]] (1947–) (rusko-ameriški)
* Sergej Nikitič Hruščov (1935–) (raketni inženir - rusko-ameriški)
* [[Sergej Ivanovič Hudjajev]] (1934–2004)

== I ==
* [[Vladimir Sergejevič Ignatovski]] (1875–1942)
* [[Arlen Mihajlovič Iljin]] (1932–2013)
* [[Vasilij Grigorjevič Imšenecki]] (1832–1892)
* [[Aleksander Juljevič Išlinski]] (1913–2003)
* [[Ivan Ivanovič Ivanov (matematik)|Ivan Ivanovič Ivanov]] (1862–1939)
*[[Sergej Vladimirovič Ivanov]] (1972–)
* [[Vladimir Venjaminovič Ivanov]] (1952–2022)
* [[Boris Mihajlovič Ivljev]] (1946–1990)
* [[Victor Ivrii|Victor (Viktor) Ivrij / Ivrii]]  (1949–) (rusko-kanadski)
* [[Nikolaj Aleksejevič Izobov]] (1940–) ([[Belorusija]]) 

== J ==
* [[Sergej Vsevolodovič Jablonski]] (1924–1998)
* [[Vjačeslav Ivanovič Jančevski]] (1948–) ([[Belorusija]])
*[[Nikolaj Jefimov]] (Nikolai Efimov) (1910–1982)
* [[Dimitrij Fjodorovič Jegorov]] (1869–1931)
* [[Andrej Petrovič Jeršov]] (1931–1988) (računalničar)
* [[Jurij Leonidovič Jeršov]] (1940–)
* [[Alekandr Sergejevič Jesenin-Volpin]] (1924–2016)
* [[Jurij Gavrilovič Jevtušenko]] (1938–)

== K ==
* Aleksandr Grigorjevič (in R. I.?) Kačurovski
*[[Sergej Kadomcev|Sergej Borisovič Kadomcev]] (1952–)?
* [[Venjamin Fjodorovič Kagan]] (1869–1953)
*[[Georg Ferdinand Cantor|Georg Ferdinand Kantor]] (1845–1918) (rusko-nemški)
* [[Leonid Vitaljevič Kantorovič]] (1912–1986) (matematik in ekonomist; [[Nobelova nagrada]] za ekonomijo 1975)
* [[Anatolij Aleksejevič Karacuba]] (1937–2008)
* [[Boris Sergejevič Kašin]] (1951–)
* [[Aleksandr Každan]] (1922–1997)
* [[David Každan|David (Dmitrij Aleksandrovič) Každan]] (1946–) (rusko-izraelski)
* [[Ljudmila Vsevolodovna Keldiš]] (1904–1976)
* [[Mstislav Vsevolodovič Keldiš]] (1911–1978)
* [[Sergej Vasiljevič Kerov]] (1946–2000)
* [[Aleksander Aleksandrovič Kirillov|Aleksander Aleksandrovič Kirilov]] (1936–)
* [[Aleksej Kitajev]] (1963–)
*[[Andrej Knjazev]] (1959–)
* [[Andrej Nikolajevič Kolmogorov]] (1903–1987)
* [[Maksim Lvovič Koncevič]] (1964–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1998
* [[Aleksander Mihajlovič Kondratov]] (1937–1993)
* [[Aleksander Nikolajevč Korkin]] (1837–1908)
*[[Aleksej Ivanovič Kostrikin]] (1929–2000)
* [[Semjon Kirillovič Kotelnikov]] (1723–1806)
* [[Aleksander Petrovič Kotelnikov]] (1865–1944)
* [[Sofja Vasiljevna Kovalevska]] (1850–1891)
* [[Valerij Vasiljevič Kozlov]] (1950–) 
* Aleksander N. (ali V.?) Koževnikov
* [[Nikolaj Nikolajevič Krasovski]] (1924–2012)  
* [[Mihajlo Pilipovič Kravčuk]] /rus. Mihail Filip(p)ovič Kravčuk (1892–1942) ([[Ukrajina|Ukrajinec]]) 
* [[Rafail Jevsejevič Kričevski]] (1936–2025)
* [[Nikolaj Mitrofanovič Krilov]] (1879–1955)
* Nikolaj Krivulin
* [[Arkadij Krjažimski]]  (1949–2014)
* [[Aleksander Semjonovič Kronrod]] (1921–1986)
* [[Lev Dmitrijevič Kudrjavcev]] (1923–2012)
* [[Sergej Pavlovič Kurdjumov]] (1928–2004)
* [[Aleksander Genadjevič Kuroš]] (1908–1971)
* Anatolij Georgijevič Kursajev
* [[Aleksander Borisovič Kuržanski]] (1939–)
* [[Vasilij Semjonovič Kuščenko]]–(inženirska matematika-priročniki)
* [[Boris Abramovič Kušner]] (1941–2019) (rusko- amer.)
*[[Samson Kutateladze]] (1914–1986)
*[[Semjon Samsonovič Kutateladze]] (1945–)
* [[Ilja Aleksandrovič Kuzin]] (1961–) 
* [[Rodion Osijevič Kuzmin]] (1891–1949)
*Vladimir L. Kvint (ekonomist, častni dr. UP)

== L ==
* [[Olga Aleksandrovna Ladiženska|Olga Aleksandrovna Ladiženska(ja)]] (1922–2004)
* [[Jevgenij Mihajlovič Landis]] (1921–1997)
*[[Svjatoslav Lavrov]] (1923–2004)
* [[Mihail Aleksejevič Lavrentjev]] (1900–1980)
* Aleksandr Pavlovič Lavut (1929–2013) (disident)
* [[Solomon Lefschetz]] (1884–1972) (rusko-judovsko-ameriški)
* [[Anders Johan Lexell|Andrej Ivanovič Leksel]] ([[Anders Johann Lexell]]) (1740–1784) (po rodu [[Švedi|Šved]])
* [[Leonid Anatoljevič Levin]] (1948–)
* [[Boris Levitan]] (1914–2004) (ukrajinsko-ameriški)  
* [[Jurij Vladimirovič Linnik]] (1915–1972)  
* Aleksandr Livšic  
* [[Aleksander Mihajlovič Ljapunov]] (1857–1918) (teorija verjetnosti in teorija potencialov)
* [[Aleksej Andrejevič Ljapunov]] (1911–1973)
* [[Lazar Aronovič Ljusternik]] (1899–1981)
* [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski]] (1792–1856) (uvede neevklidsko geometrijo)
* [[Mihail Sergejevič Lobanov]] (1984–)
* [[Irina Aleksandrovna Lomazova]] (1954–)
* G. A. Loss
* [[Oleg Borisovič Lupanov]] (1932–2006)
* [[Nikolaj Nikolajevič Luzin]] (1883–1950)

== M ==
* [[Leontij Filipovič Magnicki]] (1669–1739)
* Nikolaj Makarenko
*[[Nikolaj Georgijevič Makarov]] (1955–)
* [[Valerij Leonidovič Makarov]] (1937–)
* [[Larisa Lvovna Maksimova]] (1943–)
* [[Anatolij Ivanovič Malcev]] (1909–1967)
*[[Sergej Malkov]] (1955–)
* [[Jurij Ivanovič Manin]] (1937–2023)
* [[Gurij Ivanovič Marčuk]] (1925–2013) 
* [[Grigorij Aleksandrovič Margulis]] (1946–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1978 (rusko-ameriški) 
* [[Andrej Andrejevič Markov (starejši)|Andrej Andrejevič Markov]] - star. (1856–1922)
* [[Andrej Andrejevič Markov (mlajši)|Andrej Andrejevič Markov]] - ml. (1903–1979)
*[[Vladimir Andrejevič Markov]] (1871–1897)
* [[Vera Nikolajevna Maslennikova]] (1926–2000)
* [[Sergej Jurjevič Maslov]] (1939–1982) (tudi kulturni animator)
* [[Nina B. Maslova]] (1939–1993)
* [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] (1947–)
*Vladimir Gilelevič Maz'ya (1937–) (rusko-švedski)
* [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Naum Natanovič]] (''Nohim Sanalevič'') [[Naum Natanovich (Nokhim Sanalevich) Meiman|Meiman]] (1912–2001) (ukrajinsko-judovskega rodu; politični disident)
* [[Dimitrij Jevgenjevič Menšov]] (1892–1988)
* [[Valentin Petrovič Mihajlov (|Valentin Petrovič Mihajlov]] (1930–2014)
*[[Solomon Grigorjevič Mihlin]] (1908–1990)
*[[Ivan Petrovič Misovskih]] (1911–2007)
* [[Anatolij Dimitrijevič Miškis]] (1920–2009)
* Venjamin Petrovič Мjasnikov (mehanika)
* [[Lev Borisovič Modzalevski]] (1902–1948)
* [[Nikita Nikolajevič Mojsejev]] (1917–2000)
*[[Andrej Sergejevič Monin]] (1921–2007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Morduhaj-Boltovskoj]] (1876–1952)
* [[Nikita Fjodorovič Morozov]] (1932–2024)
* Aleksandr Konstantinovič Motovilov 
* [[Nikolaj Ivanovič (Nikoloz) Мushelišvili]] (1891–1976) (Gruzinec) 

== N ==
* Nikolaj Makarevič Nagorni
* [[Mark Aronovič Najmark]] (1909–1978)
*[[Nikolaj Nikolajevič Nehorošev]] (1946–2008)
* [[Vladimir Jakovljevič Neiland]] (mehanika)
* [[Vasilij Sergejevič Nemčinov]] (1894–1964) (tudi ekonomist)
* [[Jurij Valentinovič Nesterenko]] (1946–)
* [[Igor Georgijevič Nikolajev]] (rusko-ameriški)
* [[Sergej Mihajlovič Nikolski]] (1905–2012) (=107 let!)
* [[Gleb Vladimirovič Nosovski]] (1958–)
* [[Peter Sergejevič Novikov|Peter (Pjotr) Sergejevič Novikov]] (1901–1975)
* [[Sergej Petrovič Novikov]] (1938–2024) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1970

== O ==
* [[Andrej Jurjevič Okunkov]] (1969–)  [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006
* [[Olga Arsenjevna Olejnik]] (1925–2001)
* [[Jurij Sergejevič Osipov]] (1936–)
* [[Mihail Vasiljevič Ostrogradski]] (1801–1862)
	
== P ==
* [[Igor Pak]] (1971–)
* [[Ivan Panin]] (1959–)
* [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] (1966–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2006 (zavrnil)
* D. M. Perevozčikov
* A. G. Perevozčikov 
* [[Ivan Mihejevič Pervušin]] (1827–1900)
*[[Leon Petrosjan]] (Леон Аганесович Петросян) (1940–) (Armenskega rodu)
* [[Aleksej Zinovjevič Petrov]] (1919–1972) ([[Ukrajina]])
* [[Ivan Georgijevič Petrovski]] (1901–1973)
* [[Ilja Josifovič Pjatecki-Šapiro]] (1929–2009)
* [[Leonid Ivanovič Pljušč]] (1938–2015) ([[Ukrajina]], disident)
* [[Aleksej Vasiljevič Pogorelov]] (1919–2002)
* [[Stanislav I. Pohozajev]] (1935–2014)
* [[Lev Semjonovič Pontrjagin]] (1908–1988)
* [[Ivan Ivanovič Privalov]] (1891–1941)
* [[Vladimir Petrovič Platonov]] (1939–) ([[Belorusija]]) 
* [[Konstantin Aleksandrovič Posse]] (1847–1928) 
* [[Jurij Vasilljevič Prohorov]] (1929–2013)
* [[Anatolij Platonovič Prudnikov]] (1927–1999)

== R ==

* [[Aleksandr Aleksandrovič Razborov]] (1963–) (rusko-ameriški)
*Nikolaj Rešetihin 
* [[Jurij Grigorjevič Rešetnjak]] (1929–2021)
* [[Vladimir Retah]] (1948–) (rusko-ameriški)
* [[Konstantin Aleksejevič Ribnikov]] (1913–2004)
* [[Viktor Solomonovič Rjabenki]]&lt;nowiki/&gt;j (1923–2018)
* [[Vladimir Abramovič Rohlin]] &lt;nowiki/&gt;(1919–1984)
*Josif Vladimirovič Romanov&lt;nowiki/&gt;ski
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;Genadij Šlomovič Rubinštejn
*&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;&lt;nowiki/&gt;[[Stepan Jakovljevič Rumovski]] (1734—1812) 

== S ==
* [[Viktor Antonovič Sadovničij]] (1939–) 
*[[Genadij Ivanovič Savin]]
*[[Leonid Ivanovič Sedov]] (1907–1999) (mehanik; astronavtika)
* [[Konstantin Adolfovič Semendjajev]] (1908–1988)
* [[Jakov Grigorjevič Sinaj]] (Yakov Sinai) (1935–) (rusko-ameriški)
* [[Anatolij Volodimirovič Skorohod]] (1930–2011) ([[Ukrajina]], ZDA)
* [[Aleksandr Leonidovič Skubačevski]] (1953–)
*[[Nikolaj Vasiljevič Smirnov]] (1900–1966)
* [[Vladimir Ivanovič Smirnov]] (1887–1974)
* [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] (1970–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2010
* [[Sergej Lvovič Soboljev]] (1908–1989)
* [[Juljan Karl Vasiljevič Sohocki|Jul(i)jan Kar(o)l (Vasiljevič) Sohocki]] (1842–1927) (poljsko-ruski)
*Alexander Soifer (rus-amer.)
* [[Sergej Borisovič Stečkin]] (1920–1995)
* [[Vladimir Andrejevič Steklov]] (1863/64–1926)
* [[Aleksander Aleksandrovič Stepanov]] (1950–) (rusko-ameriški matematik, računalničar in programer)
* Roman Strongin (1939–)
* [[Bella Abramovna Subbotovskaja]] (1937–1982)
*[[Andrej Aleksandrovič Suslin]] (1950–2018)
*[[Mihail Jakovljevič Suslin]] (1894–1919)

== Š ==
* [[Mihail Ivanovič Šabunin]] (1930–2017)
* [[Andrej Igorjevič Šafarevič]] (1963–)
* [[Igor Rostislavovič Šafarevič]] (1923–2017)
* [[Nikolaj Aleksandrovič Šanin]] (1919–2011)
* Boris Šapiro 
* Mihail Zalmanovič Šapiro
*Tatjana O. Šapošnikova
* [[Valentin Borisovič Šehtman]] (1953–)
* [[Aleksandr Šen]] (1958–)
* [[Georgij Jevgenjevič Šilov]] (1917–1975)
* [[Albert Nikolajevič Širjajev]] (1934–)
* [[Jurij Mihajlovič Širokov]] (1921–1980)
* [[Jaroslav Nikolajevič Šitov]] (1989–) 
* [[Otto Juljevič Šmidt]] (Schmidt) (1891–1956)
* [[Lev Genrihovič Šnireljman]] (1905–1938)
* [[Mihail Aleksandrovič Šubin]] (1944–) (rusko-ameriški)

== T ==
* [[Jakov Danilovič Tamarkin]] (1888–1945) (rusko-ameriški)
* [[Nikolaj Nikolajevič Tarhanov]] (1956–)
* [[Aleksander Martinovič Ter-Krikorov]] (1932–) ([[Armenci|armenskega rodu]])
* [[Andrej Nikolajevič Tihonov]] (1906–1993)
* G. A. Tirski (mehanika)
* [[Viktor Andrejevič Toponogov]] (1930–2004)
* [[Sergej Treil|Sergej Rajmondovič Treil]]
* [[Valentin Fjodorovič Turčín]] (1931–2010) (rusko-ameriški matematik in računalničar, sovjetski disident)

== U ==
* [[Peter Lavrentjevič Uljanov]] (1928–2006)
* [[Nikolaj Aleksejevič Umov]] (1846–1915)
* [[Pavel Samuilovič Urison]] (Urysohn; ukr. [[Pavlo Samijlovič Uryson]]) (1898–1924)
* [[Jakov Viktorovič Uspenski]] (1883–1947)
* [[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930–2018)

== V ==
*[[Aleksandr Nikolajevič Varčenko]] (1949–)
*[[Nikolaj Vedenisov]] (1905–1941)
*Tatjana Velikanova (1932–2002) (disidentka)
*([[Andrej Konstantinovič Vereščagin]]: [[Vereščaginovo pravilo]])
*[[Nikolaj Konstantinovič Vereščagin]] (1958–)
* [[Anatolij Moisejevič Veršik]] (1933–2024)
* [[Mark Jakovljevič Vigodski]] (1898–1965)
* [[Askold Ivanovič Vinogradov]] (1929–2005)
* [[Ivan Matvejevič Vinogradov]] (1891–1983)
*[[Oleg Janovič Viro]] (1948–)
* [[Aleksander Adolfovič Vitt]] (1902–1938)
* [[Anatolij Georgijevič Vituškin]] (1931–2004)
* [[Vasilij Sergejevič Vladimirov]] (1923–2012)
* [[Vladimir Aleksandrovič Vojevodski]] (1966–2017) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 2002
* [[Igor Vasiljevič Volovič]] (1946–) 
* [[Nikolaj Nikolajevič Vorobjov]] (1925–1995)

== Z ==
* [[Vladimir Jevgenjevič Zaharov]] (1939–2023)
* [[Viktor Abramovič Zalgaller]] (1920–2020) (rusko-izraelski)
* [[Dimitrij Nikolajevič Zejliger]] (1864–1936)
*[[Andrej Vladlenovič Zelevinski]] (1953–2013) (rusko-ameriški)
* [[Jefim Izakovič Zelmanov]] (1955–) [[Slika:FieldsMedalFront.jpg|18px|Fieldsova medalja]] 1994
* [[Nikolaj Jefimovič Zernov]] (1804–1862)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] (1920–1988)
* [[Jegor Ivanovič Zolotarjov]] (1847–1878)
* [[Vadim Valentinovič Zudilin]] (196#?–)

== Ž ==
* [[Viktor Viktorovič Žarinov]] (1942–)
* [[Ivan Ivanovič Žegalkin]] (1869–1947)
* [[Jevgenij Petrovič Židkov]] (1926–2007)
* [[Nikolaj Petrovič Židkov]] (1918–1993) 
* [[Nikolaj Jegorovič Žukovski]] (1847–1921)
* [[Jurij Ivanovič Žuravljov]] (1935–2022)

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Matematiki]]
[[Kategorija:Ruski matematiki| ]]</text>
      <sha1>tey9a86wthhax4aoll1k90jmakxpgnt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih plesalcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73662</id>
    <revision>
      <id>6772701</id>
      <parentid>6772199</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:42:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6772701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16214" sha1="tjl5vhexgdwnyjhyq5fwl1a9kzkqema" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'')
* [[Silva Adamović Japelj]]
* [[Kristina Aleksova]]
* [[Dragana Alfirević]]
* Nataša Ambrož
* Tomaž Ambrož
* [[Franci Ambrožič]]
* [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]]
* Andrea Antić (šport)
* Boštjan Antončič (1980)
* Jasmina Arko
* Kaja Lin J. Avguštin

== B ==
* [[Anamaria Bagarić]]
* [[Miloš Bajc]]
* [[Mojca Bandelj]]
* Natalija Banović
* [[Tanja Baronik]]
* [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]]
* Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna)
* Tina Bedenik Schmauc
* Alena Begić
* [[Enya Belak]] Gupta
* [[Raša Benedik]]
* [[Tina Benko]]
* Ana Benkovič
* [[Nataša Berce]]
* [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango)
* [[Primož Bezjak]]
* [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka)
* Emili Bizjak
* [[Jernej Bizjak]]
*[[Goran Bogdanovski]]
*[[Anton Bogov]]
*([[Berta Bojetu]])
*Luka Bokšan
*Željko Božić
*[[Jaka Bračko]] &amp; [[Venera Spasova]] (športna)
*[[Alja Branc Barbosa]]
*[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič)
*Albina Brcar Vertačnik
*[[Tadej Brdnik]]
*[[Živa Brecelj]]
*[[Nastja Bremec Rynia]]
*[[Stanka Brezovar]]
*[[Vida Breže]]
*Matjaž Brinovec
*[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]?
*[[Katja Bucik]] &amp;[[Tjaša Bucik]]
*[[Mateja Bučar]]
* [[Milica Buh]]
* [[Siniša Bukinac]] (športni?)
* [[Nadiya Bychkova]] (športna)

== C ==

* ([[Bojana Caf]])
* [[Toni Canjko]]
* [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu)
* [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]]
* [[Urška Centa]] (flamenko)
* [[Andreja Cepuš]]
* [[Gyula Cserepes]]
* [[Vesna Cestnik Tehovnik]]
* Mišo Cigoj
* [[Edward Clug]] (Romun)
* [[Patricija Crnkovič]]
* [[Ana Cvelfar]]

== Č ==
*[[Valentina Čabro]]
*[[Galina Čajka]] Kuhar
*[[Franci Čarman]] (1912-80)
*[[Matija Černe]]
* [[Ana Černivec]]
* [[Matevž Česen]] (športni)
* [[Roki Česen]]
* [[Maja Čolić]] (športna)
* [[Manca Čuček]]

== D ==
* Dagmar Dachauer
* [[Rezi Dadič]] (r. Brcar)
* [[Vlasto Dedovič]]/ć
* Uroš &amp;[[Tinka Delakorda]] (športna)
*[[Desha Delteil]]
* [[Katja Delak]] (r. Pollak)
* [[Maja Delak]]
* Ana Delo? 
* [[Cvetka Demšar]] 
* [[Edi Dežman]]
* [[Dalanda Diallo]]
* ([[Mojca Dimec]])
* [[Matevž Dobaj]]
* [[Tina Dobaj]]
* [[Mercedes Dobršek Lupša]]
* Meta Dodič (šport)
* [[Brina Dokl]]
* [[Tim Dolinšek]]
* [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]]
* [[Sonja Duh]]
* [[Eča Dvornik]] (-Etcha)

== E ==

* [[Lea Ekar Grlj]]
* [[Gea Erjavec]]
* [[Slavko Eržen]]

== F ==
* [[Nina Fajdiga]]
* [[Tjaša Fajdiga]]?
*[[Matjaž Farič]] 
*[[Marjeta Feguš Šrot]]
*[[Matej Ferlič]]
*[[Matija Ferlin]] (Hrvat)
*[[Zarja Ferlinc]] 
* [[Nina Fras]]
* [[Majda Fridl]]?
* [[Štefan Furijan]]
* [[Miha Furlan]]
* [[Viki Furlanič]]

== G ==
* Nina Gerič
* Maja Geršak (lat.-am.?)
* (Vesna Geršak)
* [[Natka Geržina]]
* [[Blaž Godec]]
* [[Mercedes Godina]]
* [[Peter Golovin]] (Gresserov)
* [[Tomaž Golub]]
* Marko Golubović
* ([[Tina Gorenjak]])?
* [[Aleš Gorišek]]
* [[Maja Gorjup]]
* ([[Niko Goršič]])
* [[Drago Grabnar]]
* [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik)
* [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?)
* [[Ivan Greguš]]
* [[Maša Grgič]]
* [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]]
* [[Lana Grošelj]]
* [[Marija Gruden Grad]] (1932-93)
* [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi)
*[[Gregor Guštin]]

== H ==
* [[Tina Habun]]
* [[Zdravko Haderlap]]
* [[Evin Hadžialjević]]
* [[Jaka Hafner]]
* [[Polonca Hartman]]
* [[Maša Hawlina]]
* [[Slavko Hiti]]
* [[Bojan Horvat]] (športni)
* [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...)
* Rosana Horvat
* [[Ian Hotko]] (športni)
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Rosana Hribar]]
*[[Andreja Hriberšek]] 
*[[Dimitrij Hribovšek]] 

== I ==

* Aleksandar Saša Ilić
* [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]]
* [[Viktor Isajčev]]
* Lara Matea Ivančič
* ([[Jitka Ivelja]])
* [[Arnej Ivkovič]] (športni)

== J ==
*[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]]
*[[Sara Janašković]]
*[[Tina Janežič]]
*[[Kaja Janjić]]
*[[Eva Jankovič]] 
*[[Silva Japelj]] (por. Adamovič)
*[[Lukas Jekaneder]]
*([[Zmago Jelinčič]])
*Miha Jelovčan
*([[Renato Jenček]])?
*[[Adolf Jenko]] (učitelj: družabni ples...)
*[[Metod Jeras]] (1930-96)
*[[Vesna Jevšenak]]
*[[Fiona Johnson Kocjančič]]
*Liam Eusebio Junkar (šport)
*Enej Jurečič
*[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu''
*[[Filip Jurič]]
*[[Leja Jurišić]]

== K ==
* [[Olga Kacjan]]?
* [[Maja Kalafatić]]
* [[Maša Kagao Knez]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Barbara Kanc]]
* [[Barbara Kapelj]]?
* [[Jakob Kapus]] - Jacob
* [[Mojca Kasjak]]
* [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna)
* [[Liljana Keber]]
* [[Ljiljana Keča]] (- Rošker)
* [[Matej Kejžar]]
* [[Ingrid Kerec]]
* [[Sonja Kerin Krek]]?
* Daša Kerin Cerkovnik
* Mirjam Kerpan Izak
* [[Ana Kersnik Žvab]]
* [[Maks Kirbos]]
* [[Anamaria Klajnšček]]
* [[Ana Klašnja]]
* [[Katja Klep]]
* Hana Klimentová
* [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]]
* [[Mala Kline]]
* Boris Kljun
* [[Nika Kljun]]
* [[Zoran Kljun]]
* [[Tjaša Kmetec]]
* [[Ivica Knez]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Danica Kneževič]]
* Rudi Kocbek
* [[Katarina Kocka]] (Kotzka)
* Ada Kogovšek 
* [[Katarina Kolar]]
* [[Bara Kolenc]]
* Dejan Kolenc
* [[Suzana Koncut]]
* [[Jurij Konjar]]
* [[Andreja Kopač]]
* Katja Kordin
* Ivan Korelc (učitelj)
* [[Nika Korenjak]]
*[[Nataša Kos Križmančič]]
*[[Neja Kos]] (kritičarka)
*Urška Kosec
* [[Ivo Kosi]]
* Nežka Kosi
* Ivan Kostevc
* [[Igor Košak]]
* [[Evgenija Koškina]]
* [[Iztok Kovač]]
* [[Jana Kovač Valdés]]
* [[Katjuša Kovačič]]
* ([[Klemen Kovačič]])
* [[Jernej Kozan]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Matej Krajcer]] (športni)
* [[Kristijan Krajnčan]]
* [[Žigan Krajnčan]]
* Isabella Kralj (ZDA)
* Neva Kralj
* Špela Kralj
* [[Sašo Krasnov]]
* [[Marina Krasnova]] (por. Surina)
* [[Mojca Kregar]]
* [[Johann Kresnik]]
* [[Suzana Krevh]] (športna?)
* (Helena) [[Valerija Krieger]]
* [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa)
* [[Jasmina Križaj]]
* [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]]
* [[Ema Križič]]
* [[Tijuana Križman]]
* ([[Breda Kroflič]])
* [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.)
* [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]]
* [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]]
* [[Miha Krušič]]
* [[Gašper Kunšek]]
* [[Kaja Kušar]] (športna-hiphop)

== L ==
*[[Mojmir Lasan]]
*[[Suzana Lasan]]
*[[Alja Lacković]]
*[[Klara Lainšček]] (športna)
*[[Anka Lavrač]] (r. [[Černe]])
*[[Vesna Lavrač]]
*[[Darinka Lavrič Simčič]]
*[[Maja Lavrinc]]
*[[Slavko Laznik]]
*Tjaša Leban
*[[Stane Leben]]
*[[Katja Legin]]
*[[Janja Lesar]]  (športna)
*[[Albert Likavec]]
*[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik)
* [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar)
* [[Saša Lončar]]
* [[Kaja Lorenci]]
* Metka Lustig?
*[[Gregor Luštek]]

== M ==
* Katarina Maček
* [[Mojca Majcen]]
* Tanja Makuc
* Špela Mandelc
* Olivera Marčac
* Matjaž Marin
* [[Vera Marinc]] (r. Karić)
* Jure Markič
* [[Jelena Markovič]]
* [[Jan Marolt]]
* ([[Tončka Marolt]])
*[[Maja Maselj]]
*Šimun Matišić
*[[Dragica Mavec]]
*[[Nina Mavec Krenker]]
*Tea Mazaj
* [[Alena Medič]]
* Ana Medvešček
* [[Janez Meglič]]
*[[Anja Mejač]]
* [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]]
* [[Jana Menger]]
* Andrej Mernik
*[[Nina Meško]]
*Matic Meznaršič (hip hop)
*Mateja Mihelič
*[[Ivan Mijačević]]
* [[Janez Miklič]]
* Elena Mikuž
*[[Maja Milenović Workman]] (Maya)
*[[Štefka Miler]] (r. Erman)
* Sergej Milicija
* [[Radomir Milošević]]
* Danijel Mišon
* [[Marko Mlačnik]]
* [[Mojca Mladenovič]] (športna)
*[[Pia Mlakar]] (r. Scholz)
*[[Pino Mlakar]]
*[[Tomo Mlakar]]
*[[Veronika Mlakar]]
*Žiga Mlakar (hiphop)
*[[Maša Mlinarič]]
*Aljoša Möderndorfer 
*[[Anja Möderndorfer]]
*[[Teja Modrijan]]
*[[Sergiu Moga]]
*[[Erna Mohar]] (por. Pilato)
*[[Eva Mrhar]] 
*([[Leo Mujić]])

== N ==
* Patricia Nagashi Brilli
* Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica)
* Nardin
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]]
* [[Bojana Nenadović Otrin]]
*[[Sanja Nešković Peršin]]
* [[Henrik Neubauer]]
* [[Nataša Neubauer]] (r. Golia)
* [[Nina Noč]]
* [[Aljaž Novak]]
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]] &amp; [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) (učitelja)
* [[Nace Novak]]
*([[Barbara Novakovič Kolenc]])
* [[Nika Kljun]]

== O ==
*[[Mitja Obed]] (flamenko...)
*[[Andreja Obreza]]
*[[Mona Obrul]]
*Alicia Ocadiz
*[[Nina Ogrinc]]
*[[Marko Omerzel]]
*[[Vita Osojnik]]
*[[Eva Osolnik]] (športna)
*Nejc Osovnikar
*[[Lucija Ostan Vejrup]]
*Jure Ostrež?
*[[Luka Ostrež]]
*[[Iko Otrin]]
* [[Jaš Otrin]]
* [[Sinja Ožbolt]]

== P ==
* Branko Padjan
* [[Romana Pahor]] (športna)
*[[Sabina Pajmon]]
*[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko)
*[[Ana Papež]]
*[[Irena Pasarić]]
*[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]]
*[[Tadeja Pavlič]] 
*[[Tanja Pavlič]]
* [[Uroš Pavlin]]
* [[Julija Pečnikar]]
* Akim Pekunov (akrobatski-športni) &amp; Maša Kastelic 
* [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová)
* [[Miha Perat]] (športni...)
* [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..)
* [[Rok Peric]]
* Tamara Perić
* [[Radharani Pernarčič]]
* Maj Žan Peršin
* [[Nina Pertot Weis]] 
* Gabriel Peternelj (hip hop)
*([[Ivan Peternelj]])
* [[Dana Petretič]]
* Svetlana Petrovič
* [[Lada Petrovski Ternovšek]]
*[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]]
*[[Boris Pilato]]
*Klemen Pirman
*[[Martina Plohl]] (športna)
*[[Zoran Plohl]]
*Blaž Pocajt &amp;Urša Pocajt?
*[[Daliborka Podboj]]
*Branko Podergajs Siussi
*Ivan Podgorelec (učitelj)
*[[Mateja Podgornik]]
*[[Burja Podlesnik]] 
* [[Andreja Podlogar]] (arg. tango)
* Mirjam Podobnik (trenerka)
* [[Tajda Podobnik]]
* [[Drago Pogačar]]
* [[Franc Pogačar]] 
* [[Petra Pogačnik Pikalo]]
* ([[Matjaž Pograjc]])?
* Vaclav Pohan
* [[Kristina Pojbič]] (športna)
* [[Beti Polanec]]
* [[Branka Polič]]
* [[Stane Polik]]
* [[Štefanija Polik]] (r. Sitar)
* [[Jelena Poljakova]]
* Rita Pollachi 
* [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) 
* [[Branko Potočan]]
* [[Zdenko Potočar]]
* [[Sabina Potočki]]
* Nataša Potočnik
* [[Tanja Potočnik]]
* [[Barbara Potokar]]
* [[Vanessa Praunseis]] (športna)
* [[Natalija Pravdič]] Mohd?
*[[Katjuša Premk]] (hiphop)
* Tadej Premk
*[[Snježana Premuš]]
* [[David Prestor]]
* [[Breda Pretnar]] (kritičarka)
* Miran Pritekelj
* [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni)
* Azra Pucko
* [[Mateja Pučko]] (-Petković)
* ([[Breda Pugelj Otrin]])
* [[Peter Pustišek]]
* [[Janja Pušl]]
* [[Aleš Pušnik]] (učitelj)

== R ==
* [[Maša Radi Buh]]
* [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna)
* [[Nik Rajšek]]
* [[Mirko Ramovš]] (etnokoreolog)
* [[Monika Rant]] (športna-lat.am.)
* [[Andreja Rauch Podrzavnik]]
* [[Bor Ravbar]]
* Petra Ravbar
* [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni)
* [[Teja Reba]]
* Gaber Rebolj (hip hop)  
*[[Mateja Rebolj]]
*[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja)
*[[Marta Remškar]]
*[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) 
*[[Dana Renčelj]] 
*[[Špela Repar Lomovšek]] 
*Maja Repinc
*Žiga Repovž
*[[Daša Resnik]] 
* [[Boštjan Retelj]]
*[[Alenka Ribič Laufer]]
*[[Marinka Ribič]]
*[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]]
*[[Tomaž Rode]]
*[[Silva Ros]]
*[[Jan Rozman]]
*Tina Rozman
*[[Jerca Rožnik Novak]]
*[[Urša Rupnik]]
*[[Vilma Rupnik]]
*[[Jelena Rusjan]]
*[[Michał Rynia]] (Poljak)

== S ==
*[[Janez Samec]]
*Gordana [[Goga Schmidt]]
*[[Marta Schmidt]] (-Paulin)
*[[Sabina Schwenner]]
*[[Urša Sekirnik]]
*[[Matej Selan]]
*[[Sabina Selan]]
*[[Emanuela Senjor]]
*[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt)
*Nicky Shuler
*([[Tomaž Simetinger]])
*[[Boštjan Simon]]
*[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb)
*[[Janez Sinič]]
*Iza Skok?
*[[Tanja Skok]]
*[[Tjaša Skubic]] (drog)
*Uroš Skulj
*Marija Slavec Neeman 
*[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)?
* [[Maja Sonc]]
* [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž)
* [[Saša Stadler]]
*[[Goga Stefanović Erjavec]]
*[[Ana Stegnar]]
* [[Špela Sterle]]
* [[Dejan Srhoj]]
* [[Saša Stadler]]
* Marko Stamenković
* [[Sebastjan Starič]]
* Alice Stojko Saliu
* [[Maria Stokłosa]]
* [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-)
* Dominik Strusa (hip hop)
* [[Štefan Suhi]]
* Karin Sušec (hip hop)
* [[Martina Svetina]]
* [[Tetiana Svetlična]] 
* [[Igor Sviderski]]

== Š ==
[[en:Aljaž Škorjanec]]
* [[Domen Šega]]
* Dario Šegović
*[[Ajda Šegula]]
*[[Barbara Šercer]]
*Jernej Šerjak
*[[Alenka Šest]]
*[[Elvira Šivic]]
*[[Majda Škerjanc]] (por. Humski)
*[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*[[Petra Škofic Damjan]]
*[[Aljaž Škorjanec]] (športni)
*Magdalena Škrlj Bura
*[[Anže Škrube]]
* [[Andrej Škufca]] (športni)
* Melinda Škufca?
*[[Breda Šmid]] (por. Sever)
* [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) 
* [[Cvetka Špiljar]] (*1956) 
* [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič)
* Mirjana Šrot
* Peter Štaut (učitelj)
* [[Ana Štefanec]] Knez
* [[Kaja Štiglic]] (športna?)
* Zala Ana Štiglic?
* [[Martina F. Štirn]] 1971
* Matic Štrukelj (hip hop)
* [[Urša Štrukelj]] (*1975)
* Maruša Šubic
* [[Tjaša Šuligoj]]
* [[Fabris Šulin]]
* [[Marija Šuštar]] (etnokoreologinja)
* [[Danila Švara]]

== T ==
* ([[Andreja Tauber]])
* [[Anja Tegelj]]
* [[Peter Taušanovič]]
* [[Mateja Terčon Knap]]
* Kristjan Terglav
* [[Dušan Teropšič]]
* [[Kaja Teržan]]
* [[Uršula Teržan]]
* Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni)
* ([[Alja Tkačev]])
* [[Milan Tomášik]] (Slovak)
* [[Ajda Tomazin]]
* Tjaša Tomažič
* [[Irena Tomažin]] Zagoričnik
* [[Tina Tome]] (športna)
* [[Viktorija Tomič]] (športna)
* Blanka Tomšič
* Karol Toth (Slovak)
*[[Nataša Tovirac]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Špela Tratnik]]
*Urban Tratnik
*Jan Trninič
*[[Marin Turcu]] (romun.-slov.)
*[[Valentina Turcu]]
*[[Antoneta Turk]] 
*[[Simona Turk]] (športna)
*[[Alja Turk Hvala]]
*[[Ingrid Tušar]]
*[[Staša Tušar]]

== U ==

* [[Ivan Umek]] (družabni, Trst)
* [[Leja Urankar Gaberc]]
*[[Marko Urbanek]]
* [[Silvana Urbanija]]
* Mojca Uršič

== V ==
* [[Kaja Vajdetič]]
* Andreja Vakselj
* ([[Andrés Valdés]])
* [[Veronika Valdés]]
* [[Tina Valentan]]
* [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi
* [[Vesna Vaupotič]]
* [[Klemen Veber]]
* [[Lucija Velkavrh]]
* [[Katarina Venturini]] (športna)
* Boris Veras
* [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka)
* [[Maja Verčko]]

* [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc)
* [[Viktor Verdnik]]
* Alenka Verstovšek (športna)
* [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]]
* [[Minka Veselič Kološa]]
* [[April Veselko]]
* [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...)
* (Rok Vevar)
* Mojca Vidic
* Renata Vidić
* [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.)
* [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc)
* [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Vojko Vidmar]]
* [[Václav Vlček]]
* [[Filip Viljušić]]
* [[Špela Vodeb]]
* Nastja Vodenik?
* [[Miha Vodičar]] (športni)
* Darja Vodlan
* Marko Vodnik? (športni plesi)
* [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer)
* [[Mojca Vogelnik]]
* [[Urška Vohar]]
* [[Vida Volpi]] (r. Klančar)
* [[Gorazd Vospernik]]
* [[Ana Vovk Pezdir]]
* Gregor Vovk
* Niki Jacqueline Vrabič
* [[Darko Vrebac]]
* [[Magda Vrhovec]] (-Dedović)
* [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]]
* Vesna Vučajnk
*Breda Vules

== W ==

* [[Anita Wach]]
* [[Lidija Wisiak]]

== Z ==

* [[Matic Zadravec]]
* [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ)
* [[Danijela Zajc]]?
* Lovro Zajc (športni)
* [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič)
* Kristina Zarić
* [[Jasna Zavodnik]]
* ([[Brane Završan]])
* Dejan Zečević
* [[Ljubica Zelenik]] 
* [[Tanja Zgonc]]
* (Damir Zlatar Frey)
* Sebastian Zuber
* [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]]
* [[Silvo Zupanc]]?
* [[Aja Zupanec]]
* [[Lukas Zuschlag]]

== Ž ==

* [[Karla Železnik]]
* [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]]
* [[Saša Žgank]]
* [[Živa Žitnik]]
* [[Jadran Živković]] (step)
* [[Nataša Živković]]
* [[Gaj Žmavc]]
* [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler)
* [[Erika Žnidaršič]]
* N.? Župa
* [[Estela Žutić]]-Duvivier

{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci|*]]</text>
      <sha1>tjl5vhexgdwnyjhyq5fwl1a9kzkqema</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Černobilska nesreča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79626</id>
    <revision>
      <id>6772743</id>
      <parentid>6742064</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:29:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49501" sha1="jotj4fr95839jdecz0bh8pd9pslfdgg" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|title=Černobilska nesreča|caption=Pogled na porušen reaktor 4 v Černobilski elektrarni, nekaj dni po najhujši jedrski nesreči v zgodovini|date=26. april 1986|time=1:23:53 LT (Moskovski poletni čas UTC+04:00)|location=[[Jedrska elektrarna Černobil]], [[Pripjat]], [[Ukrajina]], takratna [[Sovjetska zveza]]|victims=100 neposrednih žrtev, &lt;br&gt;9000 ljudi umrlo zaradi sevanja|image=Elektrarna Černobil.jpg|subheader=&lt;b&gt;INES nivo 7 (velika nesreča) po [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|IAEA]]|notes=Razlog nesreče: zasnova reaktorja, politika elektrarne in napaka operaterjev}}'''Černobilska nesreča''' se je zgodila [[26. april]]a [[1986]] v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni]] [[Černobil]] pri [[Pripjat, Ukrajina|Pripjatu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] (takrat del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]) ob eksploziji [[jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]] št. 4. To je najhujša [[jedrska nesreča|nesreča]] v zgodovini [[jedrska energija|jedrske energije]]. Zaradi odsotnosti zaščitne [[reaktorska zgradba|reaktorske zgradbe]] so se [[radioaktivnost|radioaktivni]] delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, [[Vzhodna Evropa|vzhodne Evrope]], [[Skandinavija|Skandinavije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in vzhodnega dela [[Združene države Amerike|ZDA]]. Velika območja [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Rusija|Rusije]] so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. Približno 60 % radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji. 

Nesreča je sprožila bojazni o [[jedrska varnost|varnosti]] sovjetske jedrske energetike ter za vrsto let upočasnila njeno širjenje, s tem pa prisilila sovjetsko vlado, da je postala manj skrivnostna. Sedaj samostojne države Rusija, Ukrajina in Belorusija so bile obremenjene z velikimi in naraščajočimi stroški [[dekontaminacija|dekontaminacije]] ter zdravstvene oskrbe zaradi černobilske nesreče. Zaradi prikrivanja podatkov takratnih sovjetskih oblasti je zelo težko natančno oceniti število žrtev zaradi dogodkov v Černobilu. Seznami so le delni, saj so sovjetske oblasti kasneje prepovedale zdravnikom navajati »sevanje« kot vzrok smrti na [[mrliški list|mrliških listih]]. Vendar pa se večina pričakovanih smrti sploh še ni dogodila, predvsem pri [[rak (bolezen)|rakavih obolenjih]], zato jih bo težko pripisati tej nesreči. Poročilo [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti: 47 delavcev ob nesreči in 9 otrok z [[rak ščitnice|rakom ščitnice]], ocenjeno pa je, da naj bi umrlo do 9000 ljudi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo &lt;ref name=&quot;iaea&quot;&gt;{{navedi splet | title=Poročilo IAEA | work=In Focus: Chernobyl (V žarišču: Černobil) | accessdate=2006-03-29 | url=http://www.iaea.org/NewsCenter/Focus/Chernobyl/index.shtml}}&lt;/ref&gt;.

To poročilo pa je v nasprotju s poročilom [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] iz leta 1998, ki je naštelo 212 mrtvih izmed 72.000 »[[likvidator]]jev« (od približno 600.000) in poročilom [[Mednarodno združenje zdravnikov za preprečitev jedrske vojne|Mednarodnega združenja zdravnikov za preprečitev jedrske vojne]] (IPPNW) (ki so leta 1986 dobili [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] za mir), kjer so našteli več deset tisoč mrtvih med likvidatorji.&lt;ref&gt;[http://www.ippnw-students.org/chernobyl/research.html Health Effects of Chernobyl - 20 Years After the Reactor Disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061221160614/http://www.ippnw-students.org/chernobyl/research.html |date=2006-12-21 }}, povzetek v angleščini, celo poročilo v nemščini&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;v francoščini {{navedi splet | title=Selon un rapport indépendant, les chiffres de l'ONU sur les victimes de Tchernobyl ont été sous-estimés (Glede na neodvisno poročilo so bile številke Združenih narodov glede černobilskih žrtev podcenjene) | publisher=[[Le Monde]] | date=7. april 2006 | url=http://www.lemonde.fr/web/article/0,1-0@2-3228,36-759215,0.html | accessdate=2006-04-18 | archive-date=2012-09-06 | archive-url=https://archive.today/20120906031108/http://www.lemonde.fr/web/article/0,1-0@2-3228,36-759215,0.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

=== Elektrarna ===
[[Jedrska elektrarna Černobil]] ({{koordinate DMS|51|23|14|N|30|06|41|E|}}) se nahaja pri mestu [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], 18 [[kilometer|km]] severozahodno od mesta [[Černobil]] in 16&amp;nbsp;km od meje med Ukrajino in [[Belorusija|Belorusijo]] ter okoli 110&amp;nbsp;km severno od [[Kijev]]a. Elektrarna je imela štiri [[jedrski reaktor|jedrske reaktorje]] s po 1 [[gigavat|GW]] [[električna moč|električne moči]] (3,2 gigavata [[toplotna moč|toplotne moči]]), vsi štirje pa so lahko v obdobju nesreče pokrili približno 10 % ukrajinskih potreb po [[elektrika|električni]] energiji. Gradnja elektrarne se je pričela v [[1970.|70. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Reaktor št. 1 je pričel z obratovanjem leta 1977, sledili pa so še reaktor št. 2 (1978), št. 3 (1981) in št. 4 (1983). Ob času nesreče sta bila v gradnji še reaktorja številka 5 in številka 6 z enako močjo kot ostali štirje reaktorji.

Štirje reaktorji so bili zasnove tipa [[Reaktor RBMK|RBMK-1000]], ki danes velja za zastarelega in nevarnega.

=== Varnostni test ===
Leta 1983 si je direktor elektrarne [[Viktor Brjuhanov]] zamislil varnostni preizkus, ki bi bil povezan z ustvarjanjem zadostne količine električne energije za napajanje varnostnih sistemov reaktorja (še posebej črpalk za vodo), če bi kdaj prišlo do izgube zunanjega vira elektrike. Glavni inženir elektrarne [[Nikolaj Fomin]] je sodeloval pri ustvarjanju varnostnega preizkusa in ga podprl. 31. decembra istega leta je bil izdan dokument, ki je odobril izvajanjanje testa. Prvič je bil test izveden sredi leta 1984, pri tem pa je pokazal, da vzbujevalna napetost turbinskega generatorja ni zadostna; po izklopu turbine ni ohranil želenega magnetnega polja. Električni sistem je bil spremenjen in test so ponovno izvedli leta 1985, vendar se je spet izkazal za neuspešnega. Konec leta 1985 je bil test izveden še tretjič, vendar je dal ponovno negativne rezultate. Ponovno izvajanje testa je bilo premeščeno in načrtovano spomladi 1986.

25. aprila 1986 je bil reaktor 4 zaustavljen zaradi rednega vzdrževanja. Odločili so, da bodo ob tej priložnosti izvedli varnostni test in izvajanje testa premestili na 14.15, a je bil kmalu prekinjen, ko je upravljavec elektroenergetskega omrežja v [[Kijev]]u zahteval preložitev nadaljnjega zmanjšanja proizvodnje v Černobilu, saj je bila električna energija potrebna za zadostitev največjega večernega povpraševanja. Popoldne tega dne so se v Pripjatu na sestanku zbrali direktor elektrarne Brjuhanov, glavni inženir Fomin in njegov namestnik [[Anatolij Djatlov]], kjer so se dogovarjali za nov čas izvajanja testa. Brjuhanov je hotel varnostni test izvesti čim prej, da bi ga tako po več kot treh letih dokončno opravili. Fomin in Djatlov sta oba potrdila, da je izvajanje testa varno in enako menila, da je treba test čim prej izvesti. Djatlov se je odločil, da se bo zvečer vrnil v elektrarno in nadzoroval test ter obljubil, da bo test tokrat dokončno opravljen.

Ob 23.04 je kijevski nadzornik omrežja dovolil nadaljevanje zaustavitve reaktorja. Ta zamuda je imela nekaj resnih posledic: dnevna izmena je že zdavnaj odšla, večerna izmena se je prav tako pripravljala na odhod, nočna izmena pa je začela delovati šele ob polnoči.&amp;nbsp;Po načrtu bi moral biti test končan v dnevni izmeni, nočna izmena pa bi morala vzdrževati le propadajoče sisteme za toplotno hlajenje v sicer zaprti napravi.

== Nesreča ==

=== Izvajanje preizkusa ===
[[Slika:RBMK Reaktor ChNPP-4.svg|sličica|Načrt jedra reaktorja št. 4. Številke kažejo globino vstavljanja kontrolnih palic v centimetrih v trenutku eksplozije.]]
Anatolij Djatlov je v kontrolno sobo reaktorja 4 prispel 26. aprila ob 00.20. Nočna izmena je imela malo časa za pripravo in izvajanje testa. Vodja nočne izmene je bil [[Aleksander Akimov]], ki je služboval pod vodstvom Djatlova, [[Leonid Toptunov]] pa operater, odgovoren za obratovalni režim reaktorja, vključno z gibanjem krmilnih palic. Toptunov je bil mlad inženir, ki je približno štiri mesece samostojno delal kot višji inženir.

Priprave na izvajanje testa so se začele ob 26. aprila ob 00.23. Ko so skušali znižati moč na 700 MW, je zaradi zastrupitve reaktorske sredice s [[ksenon]]om moč pričela nenačrtovano padati in se je na koncu ustavila pri le 30 MW toplotne moči. Ob takšni situaciji so varnostna pravila narekovala zaustavitev reaktorja za 24 ur in večina inženirjev nočne izmene je vedela, da to ni varno in so zavrnili nadaljevanje izvajanja testa, vendar jih je Djatlov preglasil in vztrajal pri izvedbi varnostnega testa, saj je hotel tokrat dokončno izvesti test. Odločili so se pospešiti preizkus in so dvignili energetsko proizvodnjo na samo 200 MW, kar pa je bilo za omenjeni preizkus premalo. Da bi zaobšli težave z absorpcijo nevtronov, ki jih je povzročal nevtronski strup ksenon-135, so iz reaktorja izvlekli več nadzornih palic, kot so dovoljevala varnostna pravila. Pri tem so izključili tudi regulacijo moči reaktorja.

Kot rezultat tega so inženirji ob 1.05 vključili dodatne črpalke za [[Voda|vodo]], ki naj bi jih gnale turbinski generator. Ob 1.19 se je vodni tok povečal. Ker voda prav tako absorbira [[nevtron]], je dodan pritok vode narekoval dodatno odstranjevanje ročnih [[Nadzorna palica|nadzornih palic]], pri tem pa so nastale zelo nestabilne in nevarne razmere.

Izvajanje varnostnega testa se je začelo ob 1:23:04. Nestabilno stanje reaktorja ni bilo na noben način prikazano na nadzornih ploščah, verjetno pa se tudi nihče od reaktorske ekipe ni zavedal nevarnosti. Črpalkam za vodo je bil prekinjen električni dovod, ko pa jih je poganjal vztrajnostni moment turbinskega generatorja, se je pretok vode zmanjšal. Turbina je bila odklopljena od reaktorja, pri čemer se je povečala količina pare v reaktorski sredici. Ker se je hladilo segrevalo, so se v ceveh začeli pojavljati žepi [[Para|pare]]. Zasnova reaktorja RMBK v Černobilu, ki za moderacijo uporablja grafit, ima velik pozitivni koeficient izpraznitve, kar pomeni, da se moč reaktorja naglo poveča, kadar primanjkuje vode, ki absorbira nevtrone. V tem stanju je reaktor postal zelo nestabilen in nevaren.

=== Eksplozija ===
Ob 1:23:40 je Aleksander Akimov pritisnil na gumb AZ-5 (»аварийная защита« – preprečitev nesreče), ki je sprožil popolno zaustavitev jedrskega reaktorja z vstavitvijo vseh nadzornih palic v reaktorsko sredico, vključno z neprevidno odvzetimi ročnimi palicami. Ali je bilo to storjeno zaradi nenadnega naraščanja moči reaktorja ali rutinsko zaradi zaključenega poskusa, ni jasno (reaktor bi sicer morali zaustaviti zaradi vzdrževanja). Najbolj pogosta razlaga je, da naj bi bila popolna zaustavitev ukazana kot odziv na nepričakovano hitro naraščanje energije.

Zaradi počasnega mehanizma za vstavljanje nadzornih palic (vstavljanje traja 18–20 sekund), grafitnih konic palic in začasne odstranitve hladila, je zaustavitev reaktorja povzročila praktično trenutno povečanje hitrosti reakcije. Povečanje proizvodnje energije je povzročilo deformacije kanalov za nadzorne palice. Zato so se palice zataknile pri eni tretjini poti in niso mogle ustaviti reakcije. Ob 1:23:47 je reaktorska moč poskočila na 30 GW, kar je desetkrat več od običajne proizvodnje energije. Gorivne palice so se pričele taliti, pritisk pare pa je naglo narasel. Ob 1:23:53 je prišlo do velike parne eksplozije, ki je prebila in uničila zgornji 1000-tonski biološki ščit reaktorja, zlomila hladilne cevi in nato prebila strop strehe. Tej eksploziji je sledila še druga, močnejša eksplozija, ki je domnevno nastala zaradi prekinitve vodnega pretoka po prvi eksploziji. Ta eksplozija je povzročila izmet delov grafita, iz katerih je bila sestavljena sredica reaktorja, in izpostavila večji del sredice, vroči deli grafita pa so povzročili tudi požar strehe tretjega bloka, ki je bila v nasprotju z varnostnimi predpisi prekrita z bitumnom.

Po mnenju očividcev izven elektrarne so povedali, da so goreče kepe materiala in iskre zletele v zrak nad reaktorjem 4. Nekateri so padli na streho strojnice in zanetili [[ogenj]]. Zaradi poškodbe stavbe je bil zaradi visoke temperature jedra vzpostavljen zračni tok skozi jedro. Zrak je vžgal vroč grafit in sprožil grafitni ogenj. Po večji eksploziji je več zaposlenih v elektrarni odšlo ven, da bi si bolj jasno ogledalo obseg škode. Eden takih preživelih, inženir Aleksander Juvčenko, pripoveduje, da je, ko je stopil ven in pogledal proti reaktorski dvorani, zagledal zelo lep lasersko podoben žarek modre svetlobe, ki ga je povzročil žarek ioniziranega zraka, ki se je zdel poplavil v neskončnost&quot;.

== Vzroki ==
O vzroku nesreče obstajata dve nasprotujoči si uradni razlagi. Prva je bila objavljena avgusta 1986 in je okrivila izključno upravljavce v [[jedrska elektrarna|jedrski elektrarni]]. Druga razlaga je bila objavljena leta 1991 in je krivdo pripisala zasnovi reaktorja RBMK, predvsem [[nadzorna palica|nadzornim palicam]]. Na obe komisiji so močno pritiskale različne skupine, med drugim snovalci reaktorja, osebje elektrarne Černobil in vlada. Nekateri neodvisni strokovnjaki menijo, da ni povsem pravilna nobena od razlag.

Eden od pomembnih faktorjev, ki so prispevali k nesreči, je bil tudi, da upravljavci niso bili obveščeni o težavah z reaktorjem. Po izjavi enega od njih, Anatolija Djatlova, so snovalci reaktorja vedeli, da je pri določenih pogojih nevaren in da je tudi na drugih reaktorjih tega tipa prišlo do težav, vendar podatki o tem niso bili širše znani. Poleg tega večina upravljavcev elektrarne ni bila kvalificirana za delo na reaktorjih RBMK.

Posebej so bila izpostavljena tudi naslednja dejstva:
* Reaktor je imel nevarno velik pozitivni [[koeficient izpraznitve]]. To pomeni, da se [[jedrska reakcija|jedrske reakcije]] pospešijo, če se v reaktorski hladilni vodi začnejo tvoriti mehurčki [[para|pare]], kar lahko vodi do nekontrolirane reakcije, če ni ustreznega posredovanja. Poleg tega pri nizki izhodni električni moči pozitivni koeficient izpraznitve ni bil nadomeščen z drugimi sredstvi, zaradi česar je bil reaktor nestabilen in nevaren. Da je bil reaktor nevaren ob nizki moči, je bilo nekoliko nesmiselno in neznano upravljavski ekipi.
* Bolj opazna pomanjkljivost reaktorja je bila zasnova [[nadzorna palica|nadzornih palic]]. V jedrskem reaktorju se nadzorne palice vstavijo v reaktor, da se verižna reakcija upočasni. V reaktorju RMBK so bili konci nadzornih palic iz [[grafit]]a, podaljški (zaključni deli nad konci palic v dolžini enega metra) pa so bili votli in zapolnjeni z vodo. Glavni in najbolj funkcionalen del nadzornih palic, ki absorbira [[nevtron]]e in s tem upočasnjuje reakcijo pa je bil narejen iz [[borov karbid|borovega karbida]].
* V prvih trenutkih, ko so nadzorne palice takšne zasnove vstavljene v reaktor, je bilo hladilo zamenjano z grafitnimi konci. Hladilo (voda), ki je [[nevtronski absorber]], je bilo zamenjano z grafitom, ki pa je [[nevtronski moderator]] in pospešuje jedrske reakcije, namesto da bi jih upočasnil. Zato se v prvih sekundah po aktivaciji nadzornih palic hitrost jedrske reakcije poveča, namesto da bi se zmanjšala. Takšno delovanje je prav tako nekoliko nesmiselno in ga upravljavci reaktorja niso poznali, čeprav so na nekaterih drugih reaktorjih tega tipa ta pojav sicer zaznali, vendar mu niso posvečali posebne pozornosti.
* Upravljavci so bili neprevidni in niso upoštevali postopkov vodenja elektrarne, delno tudi zaradi nepoznavanja pomanjkljivosti zasnove reaktorja RBMK. K nesreči so botrovale tudi nekatere nepravilnosti v postopkih. Ena od teh je bila slaba komunikacija med varnostnimi uslužbenci in upravljavci, ki so v noči nesreče vodili poizkus.

Pomemben podatek je tudi, da so upravljavci izklopili precej [[varnostni sistem|varnostnih sistemov]] reaktorja, kar je bilo po tehničnih navodilih elektrarne prepovedano.

Po poročilu vladne komisije, objavljenem avgusta 1986, so upravljavci iz sredice reaktorja odstranili vsaj 204 od 211 nadzornih palic. Tako je ostalo le sedem palic, tehnična navodila pa so prepovedovala delovanje reaktorja RBMK-1000 z manj kot 15 palicami znotraj območja sredice jedrskega reaktorja. Januarja 1993 je [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo]] izdala znova pregledano analizo černobilske nesreče, kjer je bil glavni vzrok nesreče pripisan zasnovi reaktorja in ne napaki upravljavcev. Analiza agencije iz leta 1986 je za glavno vzrok nesreče krivila dejanja upravljalcev.

== Takojšnje ravnanje ob nesreči ==
Stanje po nesreči je bilo poslabšano še zaradi nepripravljenosti krajevnih oblasti in pomanjkanja ustrezne opreme. Vsi [[dozimeter|dozimetri]] v četrti reaktorski stavbi, razen dveh, so imeli omejitve do enega [[rentgen (enota)|milirentgena]] na sekundo. Ostala dva sta imela omejitev pri 1000 R/s, vendar pa je bil eden nedostopen zaradi eksplozije, drugi pa se je pokvaril ob vključitvi. Zato je lahko ekipa v reaktorski stavbi le ocenila, da so stopnje sevanja v večjem delu reaktorske stavbe preko 4 R/h (prave vrednosti so bile okoli 20.000 rentgenov na uro v nekaterih območjih, [[Smrtni odmerek|smrtna raven]] pa je okoli 500 rentgenov v petih urah).
[[Slika:IAEA 02790015 (5613115146).jpg|levo|sličica|Uničen reaktor 4 v elektrarni. Ta slika je bila posneta nekaj dni po nesreči. Reaktor 3 je viden zadaj za reaktorjem 4.]]
Tako je šef reaktorske ekipe Akimov ocenil, da je reaktor nepoškodovan. Kosi grafita in reaktorskega goriva, ki so ležali naokoli, so bili prezrti, odčitki novega dozimetra, ki je bil prinesen okoli 4:30 po krajevnem času, pa niso bili upoštevani, češ da je novi dozimeter pokvarjen. Akimov je s svojo ekipo ostal v reaktorski stavbi do jutra, ker so poskušali načrpati vodo v reaktor. Nihče od njih ni nosil [[zaščitna oprema|zaščitne opreme]]. Večina od ekipe, vključno z Akimovom, je umrla zaradi izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju v treh tednih po nesreči.
Kmalu po nesreči so na kraj prišli [[gasilstvo|gasilci]] iz elektrarne in iz bližnjega Pripjata, da bi pogasili ogenj. Nihče jim ni povedal, kako [[radioaktivnost|radioaktivni]] so dim in razbitine. Ogenj je bil pogašen okoli 5. ure zjutraj, pri tem pa je veliko gasilcev prejelo zelo visoke stopnje sevanja. Vladni komite [[Valerij Legasov]], ki naj bi preiskal nesrečo, je v Černobil prispel zvečer [[26. april]]a. Do takrat sta že umrla dva človeka (inženirja [[Valerij Hodemčuk]] in [[Vladimir Šašenok]]), 52 pa jih je bilo prepeljanih v bolnišnico. V noči na [[27. april]] – več kot 24 ur po nesreči – je komite Legasov spoznal, da je prišlo do uničenja reaktorja, saj so dobili dovolj dokazov o zelo visoki stopnji radioaktivnega sevanja in mnogih primerov izpostavljenosti sevanju. Tako je komite ukazal [[evakuacija|evakuacijo]] bližnjega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. Da bi zmanjšali prtljago, so prebivalcem povedali, da bo evakuacija začasna in naj bi trajala približno tri dni. Tako mesto Pripjat še vedno vsebuje osebne predmete, ki ne smejo biti premaknjeni zaradi sevanja. Gasilci, ki so sodelovali v gašenju požara (po poročanju BBC-jeve televizijske serije »Witness« (Priča)), so v izjavah pred svojo smrtjo opisali svoje izkušnje s sevanjem. Eden od njih je sevanje opisal kot »okus po kovini« in občutek mravljincev po celotnem obrazu. Zaradi velike onesnaženosti radioaktivnosti na območju elektrarne so bili reaktorji 1, 2 in 3 v elektrarni začasno zaustavljeni.  
[[Slika:IAEA 02790036 (5613126700).jpg|sličica|262x262_pik|Helikopter z razpršeno dekontaminacijsko tekočino leti proti černobilski elektrarni, 13. junija 1986.]]
Požar reaktorske sredice so pričeli gasiti iz zraka z odmetavanjem zmesi peska in [[bor (element)|bora]] s pomočjo vojaških helikopterjev. To je sicer pogasilo požar, vendar pa se je preostanek reaktorske sredice še naprej segreval.
Voda, ki je bila kar najhitreje črpana v reaktorsko zgradbo v jalovem poskusu gašenja ognja, je stekla iz tal reaktorja v prostor pod njimi. Težava pri tem je bila, da je tleče gorivo in drug material začelo uničevati tla, stanje pa je poslabšalo še metanje materiala iz helikopterjev, kar je delovalo kot talilna peč, saj so se temperature zaradi tega še višale. Če bi ta material prišel v stik z vodo, bi lahko prišlo do [[parna eksplozija|parne eksplozije]], ki bi bila hujša od eksplozije samega reaktorja, zaradi tega pa po ocenah v krogu s polmerom več sto kilometrov ne bi bilo možno bivanje vsaj naslednjih 100 let.

Da bi to preprečili, je sovjetska vlada poslala čistilno ekipo [[likvidator]]jev in drugih delavcev. Trije elektrarniški delavci, ki so se javili prostovoljno, so bili poslani v klet, da bi odprli ventil za izpust radioaktivne vode in tako preprečili parno eksplozijo. Z izpustom vode so rešili milijone ljudi, kljub izpostavljenosti smrtonosni dozi sevanja pa so vsi trije preživeli (mnogo virov sicer zmotno navaja, da so vsi umrli kmalu po izpolnitvi naloge).

Največjo nevarnost pa je še vedno predstavljal visokoradioaktivni material znotraj ostankov reaktorja 4 in na strehi reaktorja 3 kamor jih je vrgla sila eksplozije. Za čiščenje radioaktivnih materialov na strehi reaktorja 3 so sprva uporabljali daljinsko vodene robote, ki pa so se zaradi močnega sevanja kmalu pokvarili. Zato je veliko večino čiščenja opravilo približno 5000 vojakov likvidatorjev, ki so v težki zaščitni opremi ročno počistili radioaktivne ostanke v okolici. Zaradi močnega sevanja je vsak od njih lahko delal le 90 sekund, preden se je zaradi varnosti moral umakniti. Veliko likvidatorjev je delalo tudi v okolici elektrarne, kjer so skrbeli za dekontaminacijo in odstranjevanje kontaminirane zemlje ter dreves. 20. maja 1986 so ob reaktorju 4 pričeli graditi velik [[Sarkofag jedrske elektrarne Černobil|betonski sarkofag]], ki ga je gradilo približno 250.000 delavcev, da bi zaščitili reaktor in njegove ostanke. Sarkofag je bil dokončan 7. novembra istega leta, pri tem pa so ponovno zagnali reaktorje 1, 2 in 3.

Veliko vozil, ki so jih uporabljali likvidatorji, do danes ostaja v černobilskem izključitvenem območju.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://news.bbc.co.uk/1/shared/spl/hi/pop_ups/06/in_pictures_chernobyl0s_silent_graveyards_/html/1.stm | title=Chernobyl's silent graveyards (Černobilska tiha pokopališča) |  publisher=BBC | date=20. april 2006 | work=BBC News}}&lt;/ref&gt;

== Posledice nesreče ==
=== Takojšne posledice ===

Zaradi eksplozije je nastal radioaktiven oblak, ki so ga vetrovi raznesli prek [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]], pa tudi preko evropskega dela [[Turčija|Turčije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Litva|Litve]], [[Švedska|Švedske]], [[Norveška|Norveške]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Češka|Češke]] in [[Slovaška|Slovaške]], [[Slovenija|Slovenije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Italija|Italije]], [[Francija|Francije]] in [[Velika Britanija|Velike Britanije]].&lt;ref name=&quot;TORCH&quot;&gt;{{navedi splet | title=TORCH report executive summary | publisher=[[Evropski Zeleni]] in britanska znanstvenika dr. Ian Fairlie David Sumner | date=April 2006 | accessdate=21. april 2006 | url=http://www.greens-efa.org/cms/topics/dokbin/118/118559.torch_executive_summary@en.pdf}} (page 3)&lt;/ref&gt; 
Dejansko so prvi dokazi o velikem izpustu radioaktivnih snovi prišli s Švedske in ne iz sovjetskih virov. 27. aprila so pri delavcih jedrske elektrarne [[Forsmark]] (približno 1100&amp;nbsp;km oddaljene od Černobila) našli radioaktivne delce na oblačilih. Ko so ugotovili, da težava ni v njihovi jedrski elektrarni, so dokazi vodili do resne jedrske težave v zahodni Sovjetski zvezi in šele po grožnji s prijavo na IAEA so sovjetske oblasti priznale in razkrile nesrečo. Francija je po razkritju trdila, da se je radioaktivni oblak ustavil na italijanski meji. Zato francoske oblasti niso ukrepale, da bi pomirile strahove prebivalstva. V Italiji in tudi nekaterih drugih državah so prepovedali uživanje nekaterih vrst hrane (predvsem [[goba|gob]]).

Kontaminacija zaradi černobilske nesreče v okolici ni bila enakomerno razporejena zaradi različnih vremenskih razmer. Poročila sovjetskih in zahodnih znanstvenikov kažejo, da je Belorusija prejela okoli 60 % skupne kontaminacije bivše Sovjetske zveze. Kontaminirano je bilo tudi veliko območje Rusije južno od [[Brjansk]]a in deli severozahodne Ukrajine.

Takoj je bilo hospitaliziranih 203 ljudi, od katerih jih je 31 umrlo (28 zaradi akutne izpostavljenosti sevanju). Večina od teh so bili gasilci in delavci, ki so poskušali obvladati nesrečo, vendar pa niso bili dobro seznanjeni o nevarnostih izpostavljanju radioaktivnemu sevanju. Iz območja je bilo evakuiranih 150.000 ljudi, tudi 50.000 ljudi iz bližnjega mesta [[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]. 
[[Slika:Pripyat 1986.ogg|sličica|Glas pri evakuaciji prebivalcev iz Pripjata.]]
Ob nesreči mesto Pripjat ni bilo takoj evakuirano. Meščani so se v zgodnjih jutranjih urah ob 1.23 po lokalnem času lotili svojih običajnih poslov, popolnoma pozabljeni na to, kar se je pravkar zgodilo.&amp;nbsp;Vendar je v nekaj urah po eksploziji na ducate ljudi zbolelo. Pozneje so poročali o močnih glavobolih in kovinskih okusih v ustih ter nenadzorovanih napadih kašlja in bruhanja. Ker so elektrarno vodile oblasti v Moskvi, ukrajinska vlada ni prejela takojšnjih informacij o nesreči.

27. aprila ob 11.00 so v Pripjat prispeli avtobusi, da bi začeli evakuacijo. Ob 14.00 se je evakuacija mesta začela in do 15.00 je bil ves Pripjat prazen. Ob evakuaciji so Sovjetske oblasti prebivalce Pripjata obvestile, da bo to trajalo začasno, največ tri dni, kar se je pa na koncu spremenilo v trajno. Ob evakuaciji je bilo rečeno sledeče:&lt;blockquote&gt;Za pozornost prebivalcev Pripjata! Mestni svet vas obvešča, da se zaradi nesreče v Černobilski elektrarni v mestu Pripjat radioaktivne razmere v bližini poslabšujejo. Komunistična partija, njeni uradniki in obrožene sile sprejemajo potrebne ukrepe za boj proti temu. Kljub temu, da bi bili ljudje čim bolj zdravi, pri čemer so otroci na prvem mestu, moramo začasno evakuirati državljane v najbližjih mestih regije Kijeva. Iz teh razlogov bo od 27. aprila 1986 do 14. ure vsak blok lahko imel na razpolago avtobus, ki ga bodo nadzorovali policija in mestne oblasti. Zelo priporočljivo je, da za vsak slučaj s seboj vzamete dokumente, nekatere življensk pomembne stvari in določeno količino hrane. Vodstveni delavci javnih in industrijskih objektov v mestu so se odločili za seznam zaposlenih, ki bi morali ostati v Pripjatu, da bi te objekte vzdrževali v dobrem stanju. Vse hiše bo v času evakuacije varovala policija. Tovariši, začasno zapustite prebivališča, preverite ali ste ugasnili luči, električno opremo in vodo ter zaprli okna. Prosim bodite mirni in urejeni v postopku te kratkotrajne evakuacije.&lt;/blockquote&gt;Zdravstveni strokovnjaki so ocenili, da se bo v naslednjih 70 letih za 2 % dvignila stopnja obolelih za rakom in to pri večini prebivalstva, ki je bila izpostavljena 5 do 12 E[[Becquerel|Bq]] [[radioaktivna kontaminacija|radioaktivne kontaminacije]]. Sovjetski znanstveniki so sporočili, da se je v černobilskem reaktorju št. 4 nahajalo okoli 180 do 190 ton [[uranov dioksid|uranovega dioksida]] in cepitvenih produktov. Ocene o izpuščenem materialu se gibljejo med 5 in 30 odstotki, vendar pa nekateri likvidatorji, ki so se nahajali znotraj sarkofaga in reaktorske lupine, pravijo, da znotraj ni ostalo več kot 5–10 % goriva. Dejansko fotografije reaktorske lupine kažejo, da je ta popolnoma prazna. Zaradi visokih temperatur ognja je bilo visoko v ozračje izpuščenega veliko goriva, kjer se je nato razširilo, saj ni bilo varnostne zgradbe, ki bi izpust preprečila.

Delavci, ki so bili vpleteni v čiščenje in obnovo po nesreči (znani kot likvidatorji), so prejeli visoke količine sevanja. Po sovjetskih ocenah je v čiščenju evakuacijskega območja v radiju 30&amp;nbsp;km okoli žarišča sodelovalo med 300.000 in 600.000 likvidatorjev, veliko od njih pa je v območje prišlo dve leti po nesreči.&lt;ref&gt;[http://www.nea.fr/html/rp/chernobyl/c04.html Chapter IV: Dose estimates (Ocene prejetega sevanja)], ''Agencija za jedrsko energijo'', 2002&lt;/ref&gt;

Nekateri [[otrok|otroci]] v kontaminiranih področjih so prejeli visoke količine sevanja, vse do 50 [[Gray (enota)|grayev]] (Gy), zaradi vnosa radioaktivnega [[jod|joda-131]], kratkoživega izotopa z [[razpolovni čas|razpolovnim časom]] 8 dni in to zaradi krajevno pridelanega kontaminiranega [[mleko|mleka]]. Več študij v Belorusiji, Ukrajini in Rusiji je pokazalo, da je močno naraslo število primerov [[rak ščitnice|raka na ščitnici]] pri otrocih. Do sedaj je naraščanje primerov [[levkemija|levkemije]] nezaznavno, vendar naj bi bilo to vidno v naslednjih letih z večjo pogostostjo drugih vrst raka, kar pa statistično ne bo razvidno.

== Primerjava z drugimi nesrečami ==
V letih, odkar se jedrska energija uporablja za vojaške in civilne namene, se je zgodilo več lažjih jedrskih nesreč in nesreč s prekomernim sevanjem, vendar pa nobena ni imela takega obsega kot černobilska katastrofa. Pred aprilom 1986 sta bili najhujši civilni jedrski nesreči [[ogenj v reaktorju Windscale]] 10. oktobra 1957 blizu [[Sellafield]]a v [[Anglija|Angliji]] ter [[stalitev sredice]] 28. marca 1979 na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku Treh milj]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Druge nesreče s civilnimi reaktorji in smrtnimi žrtvami so se zgodile v [[Buenos Aires]]u, [[Argentina]] (23. september 1983, en mrtev &lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.fas.org/sgp/othergov/doe/lanl/la-3611.pdf | title=A Review of Criticality Accidents |  publisher=Los Alamos Scientific Laboratory | date=1996 | work=}}&lt;/ref&gt;) in v tovarni za predelavo jedrskega goriva v [[Japonska|japonski]] [[Tokaimura]]i 30. septembra 1999 (en mrtev zaradi sevanja še isto leto in drugi mrtev v naslednjem letu &lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Tokaimura Criticality Accident | publisher=[[World Nuclear Association]] | date=junij 2000 | accessdate=20. april 2006 | url=http://www.world-nuclear.org/info/inf37.htm | archive-date=2006-09-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060923145221/http://www.world-nuclear.org/info/inf37.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;). Zgodilo se je tudi več vojaških jedrskih nesreč.

Černobilska nesreča se lahko primerja z [[Bhopalska nesreča|Bhopalsko nesrečo]]. 31. decembra 1984 je iz tovarne v [[Bhopal]]u v [[Indija|Indiji]] ušlo v okolico 40 ton toksičnega plina [[Metil izocianat|metilni izocianat]] (MIC). Zaradi tega je umrlo vsaj 15.000 ljudi, ranjenih pa je bilo med 150.000 in 600.000 ljudi. Primerljiva je tudi jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči leta 2011 na Japonskem.

Druge nesreče z visokim številom žrtev so bile:
* [[Johnstownska poplava]] leta 1889, 2209 mrtvih.
* [[Veliki londonski smog]] leta 1952, [[London]], [[Anglija]], okoli 12.000 mrtvih.
* [[Jez Banqiao]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] leta 1975, okoli 171.000 mrtvih.

== Černobil po nesreči ==

[[Slika:View of Chernobyl taken from Pripyat.JPG|thumb|300px|Zapuščeno mesto Pripjat z jedrsko elektrarno Černobil v ozadju]]

Težave v Černobilu se niso končale z uničenjem reaktorja št. 4. Poškodovani reaktor je bil hermetično zaprt, med mesto nesreče in upravne zgradbe pa je bilo vlitih 200 metrov [[beton]]a. Ukrajinska vlada je zaradi pomanjkanja energije v državi dopustila nadaljnje obratovanje preostalih treh reaktorjev. Gradnja reaktorjev št. 5 in št. 6 je bila leta 1989 popolnoma ustavljena, saj je bila sprejeta odločitev o prekinitvi njune gradnje. V reaktorju št. 2 je 11. oktobra 1991 izbruhnil požar. Oblasti so ugotovile, da je reaktor preveč poškodovan, in ga po zasilnem popravilu zaprle, s čimer je trajno prenehal z obratovanjem. Reaktor št. 1 je trajno prenehal z obratovanjem 30. novembra 1996 zaradi starostnega stanja, pa tudi na podlagi sporazuma ukrajinske vlade in mednarodnih organizacij, kot je [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo]]. 15. decembra 2000 je ukrajinski predsednik [[Leonid Kučma]] na uradni slovesnosti ob 13:17 osebno ugasnil reaktor št. 3, s čimer je trajno prenehal z obratovanjem, s tem pa je obstala celotna elektrarna. 

=== Potreba po bodočih popravilih ===
Sarkofag ni učinkovit trajni ovoj za uničen reaktor. Njegova nagla izgradnja, marsikje narejena z daljinsko vodenimi industrijskimi [[robot]]i, ni bila dobra, zato je na nekaterih mestih pričel propadati. Po ocenah graditeljev je bila načrtovana življenjska doba sarkofaga le 20-30 let, saj ni bil mišljen kot trajna zaščita. Če bi se sarkofag podrl, bi se sprostil še en oblak radioaktivnega prahu, čeprav bi bila takšna nesreča lokalna in ne bi ogrozila večjega dela Evrope, kot ga je prejšnja. Sarkofag je tako poškodovan, da bi že majhen potres ali pa močan veter lahko podrl streho. Tako je nastalo veliko različnih načrtov za izgradnjo bolj trajnega ovoja.

Po uradnih ocenah je okoli 95 % goriva (približno 180 ton) ob času nesreče ostalo znotraj zgradbe. Skupna radioaktivnost je znašala skoraj 18 milijonov [[curie]]v (670 [[becquerel|petabecquerelov]]). Radioaktivni material je sestavljen iz delov [[sredica jedrskega reaktorja|sredice]], [[prah]]u in [[lava|lavi]] podobnih materialov, ki vsebujejo gorivo, ti pa so tekli skozi uničeno reaktorsko zgradbo do strditve v [[keramika|keramično]] obliko. Po konzervativnih ocenah je znotraj sedanje zaščitne zgradbe vsaj štiri tone radioaktivnega prahu. Novejše ocene pa so postavile pod vprašaj prejšnje trditve o količini preostalega goriva v reaktorju. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v reaktorju skupno samo 70 % prvotne količine goriva, četudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo vztraja, da je bilo med eksplozijo izgubljenega manj kot 5 % goriva. Nekateri likvidatorji pa ocenjujejo, da je v sarkofagu od goriva ostalo samo 5–10 % prvotne količine.

Zaradi dotrajane strehe je v sarkofag tekla voda in tako razširjala radioaktivne materiale po uničeni reaktorski zgradbi in mogoče tudi v podtalnico. Klet reaktorske zgradbe se počasi polni z vodo, ki je kontaminirana z jedrskim gorivom in velja za visokoradioaktiven odpadek. Z nekaterimi deli so bile popravljene najbolj očitne luknje v strehi.

Sarkofag, ki sicer ni zrakotesen, se je večkrat ogreva kot pa ohlaja. Zaradi tega narašča [[vlaga]] znotraj stavbe. Visoka vlaga v stavbi pospešuje propadanje [[beton]]a in [[jeklo|jekla]] znotraj sarkofaga.

Tudi prah postaja vse bolj pereč problem znotraj stavbe. Radioaktivni delci različnih velikosti, večinoma podobne zgradbe kot pepel, predstavljajo večji del razbitin znotraj stavbe. [[Konvekcija|Konvekcijski]] tokovi v kombinaciji s povečanim vdorom svežega zraka vse bolj mešajo zrak v notranjosti in dvigajo delce prahu znotraj stavbe. Namestitev filtrirnega sistema leta [[2001]] je stanje izboljšala.

=== Posledice nadaljnjega propadanja ===
Trenutna zaščitna stavba je zgrajena nad ruševinami reaktorske zgradbe. Dva »mamutska nosilca«, ki podpirata streho, sta naslonjena na strukturalno oslabljen zahodni zid reaktorske zgradbe, ki je bil poškodovan v nesreči. Če bi se ta zid podrl, s tem pa tudi streha zaščitne stavbe, bi se neposredno v ozračje sprostila velika količina radioaktivnega prahu in delcev, kar bi povzročilo uničujoče sproščanje sevanja v okolico.

Še ena grožnja za zaščitno zgradbo je betonski blok, ki oblikuje »gornji biološki ščit« in je pred nesrečo počival nad reaktorjem. Ta betonski blok je med eksplozijo vrglo v zrak in sedaj počiva 15 stopinj od navpičnice. Položaj gornjega biološkega ščita velja za nevarnega, saj ga podpirajo samo ruševine. Zrušenje tega ščita bi dodatno poslabšalo stanje prahu v zaščitni stavbi, nekaj radioaktivnega materiala pa bi verjetno ušlo na plano ali celo poškodovalo samo zaščitno stavbo.

Sarkofag ni bil zasnovan za to, da bi zdržal 100.000 let, ki so potrebna, da se [[radioaktivnost]] znotraj reaktorja 4 zmanjša na neškodljivo raven, temveč so njegovo življenjsko dobo ob izgradnji ocenili le na 20–30 let. Današnje zasnove nove zaščitne stavbe imajo življenjsko dobo 100 let, kar pa je le malenkost proti življenjski dobi radioaktivnih materialov znotraj reaktorja. Izgradnja trajnega sarkofaga, ki bi neprodušno zaprl ostanke reaktorja št. 4, bo predstavljala velik izziv inženirjem prihodnjih generacij.

== Sklad za Černobil in načrt za izgradnjo novega sarkofaga ==
[[Sklad za Černobil]] je bil ustanovljen leta [[1997]] na [[Denver, Kolorado|Denverskem]] vrhu skupine [[G8]], da bi tako ustanovili sklad za izgradnjo novega sarkofaga. Načrt za izgradnjo novega sarkofaga kliče po preoblikovanju mesta v [[ekologija|ekološko]] varne razmere s stabilizacijo trenutnega sarkofaga, čemur bi sledila izgradnja novega. Prvotne ocene stroškov so bile 768 milijonov ameriških dolarjev. Načrt upravlja konzorcij iz podjetij Bechtel, Battelle in Electricité de France. Idejna zasnova [[Nova zaščitna stavba|nove zaščitne stavbe]] predvideva premikajoč se lok, zgrajen izven trenutne zaščitne stavbe, da se gradnja izogne visokemu sevanju. Ta lok naj bi bil nato premaknjen nad obstoječ sarkofag. To bo največja premikajoča se struktura, zgrajena do zdaj, končana pa naj bila v letu [[2008]]. Razpon loka meri 270 metrov, višina 100 metrov in dolžina 150 metrov.

=== Zamenjava sarkofaga ===
[[Slika:NSC-Oct-2017.jpg|sličica|287x287_pik|Nov varen sarkofag, postavljen nad reaktor 4 oktobra 2017.]]
17. septembra 2007 je bilo objavljeno, da bo zgrajena nova jeklena konstrukcija, ki bo zamenjala stari in na hitro zgrajeni betonski sarkofag, ki trenutno varuje poškodovani reaktor. Projekt, financiran s pomočjo mednarodnega sklada pod vodstvom Evropske banke za obnovo in razvoj, bo načrtoval in zgradil francoski konzorcij Novarka (z udeležbo podjetij Bouygues SA in [[Vinci SA]]). Novarka bo zgradila ogromno jekleno stavbo v obliki loka – 190 metrov široko in 200 metrov dolgo, da bo prekrila razpadajoči sarkofag, ki je trenutno v uporabi. Predvideno je eno leto za načrtovanje in še dve leti za zgraditev. Predvideni stroški gradnje jeklene konstrukcije so ocenjeni na milijardo evrov.&lt;br /&gt;Druga pogodba pa je bila sklenjena z ameriškim podjetjem Holtec, ki bo v zaprtem območju zgradilo skladišče radioaktivnih odpadkov, ki ga je proizvedel Černobil.

28. marca 2012 so iz urada ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča sporočili, da bodo nov jeklen sarkofag nad reaktorjem jedrske elektrarne v Černobilu začeli graditi 26. aprila 2012, ob 26. obletnici najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. &quot;Potrebna sredstva so na voljo in dela potekajo v skladu s časovnico,&quot; je povedal Anton Usov, predstavnik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki naj bi v veliki meri financirala 1,5 milijarde evrov vreden projekt. Zaradi številnih zamud so nov sarkofag izdelali in namestili šele konec leta 2018, nova struktura pa naj bi omogočila tudi postopno rušenje starega sarkofaga v notranjosti.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* ''[[Černobil (miniserija)|Černobil]]'', britansko-ameriška televizijska miniserija v koprodukciji HBO in Sky UK

== Zunanje povezave ==
=== Zunanje povezave ===
* [http://www.greens-efa.org/cms/topics/dokbin/118/118499.the_other_report_on_chernobyl_torch@en.pdf The Other Report on Chernobyl] - neodvisno znanstveno poročilo Zelenih v Evropskem parlamentu (2006; PDF, 2,15 MB; angleščina)
* [http://www.iaea.org/Publications/Booklets/Chernobyl/chernobyl.pdf Chernobyl's Legacy: Health, Environmental and Socio-Economic Impacts] - publikacija Černobilskega foruma (2006; PDF, 0,9 MB; angleščina)
* [http://www.greenpeace.org/raw/content/international/press/reports/chernobylhealthreport.pdf The Chernobyl Catastrophe, Consequences on Human Health] - publikacija organizacije Greenpeace International (april 2006; PDF, 1,8 MB; angleščina)
* [http://www.greenfacts.org/chernobyl/index.htm Scientific Facts on the Chernobyl Nuclear Accident] - povzetek zgornje publikacije, organizacije GreenFacts (angleščina)
* [http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A2922103 The Chernobyl Disaster] - podroben članek družbe BBC (angleščina)
* [http://www.davistownmuseum.org/cbm/Rad7.html Chernobyl Annotated Bibliography, Information About Source Points of Anthropogenic Radioactivity] (angleščina)
* [http://www.chernobyl.info The international communications platform on the longterm consequences of the Chernobyl disaster] {{Webarchive|url=https://swap.stanford.edu/20091112210932/http%3A//www.chernobyl.info/ |date=2009-11-12 }} (angleščina)
* [http://www.dissident-media.org/infonucleaire/western_responsability.html Western responsibility regarding the health consequences of the Chernobyl catastrophe in Belarus, the Ukraine and Russia] (angleščina)
* [http://www.iaea.or.at/NewsCenter/Features/Chernobyl-15/cherno-faq.shtml Frequently Asked Chernobyl Questions] - odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, Mednarodne agencije za jedrsko energijo (angleščina)
* [http://www.un.org/ha/chernobyl/ The United Nations and Chernobyl] (angleščina)
* [http://www.undp.org/dpa/publications/chernobyl.pdf The Human Consequences of the Chernobyl Accident: A Strategy for Recovery] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060423212145/http://www.undp.org/dpa/publications/chernobyl.pdf |date=2006-04-23 }} - poročilo Združenih narodov (2002; PDF, 0,35 MB; angleščina)
* [http://www.nuclearfiles.org/menu/key-issues/nuclear-energy/issues/chernobyl-human-toll-pritkin.htm Chernobyl: The Human Toll] - komentar organizacije proti jedrski energiji o vplivu nesreče na človeka (angleščina)
* [http://europa.eu.int/comm/external_relations/nuclear_safety/tacis_chernobyl_list/ Tacis Nuclear Safety Programme, Overview of Chernobyl related projects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050427054654/http://europa.eu.int/comm/external_relations/nuclear_safety/tacis_chernobyl_list/ |date=2005-04-27 }} - kratek opis projektov Evropske unije, ki se tičejo Černobila (angleščina)
* [http://alsos.wlu.edu/qsearch.aspx?browse=places/Chernobyl,+Ukraine Alsos Digital Library for Nuclear Issues: Chernobyl, Ukraine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190417091522/http://alsos.wlu.edu/qsearch.aspx?browse=places%2FChernobyl%2C+Ukraine |date=2019-04-17 }} - izbrana elektronska literatura (angleščina)
* [http://www.betterworldlinks.org/book27d.htm Better World Links on the Chernobyl Disaster] - stran s spletnimi povezavami (angleščina)
* [https://www.chernobylwel.com/blog-detail/113/who-saved-europe-the-three-unsung-heroes-of-chernobyl Who saved Europe: The three unsung heroes of Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190603100745/https://www.chernobylwel.com/blog-detail/113/who-saved-europe-the-three-unsung-heroes-of-chernobyl |date=2019-06-03 }} (angleščina)
* [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175215898 Černobilska katastrofa, začetek konca Sovjetske zveze]. Glasovi svetov (22. april 2026). ARS (RTV Slovenija).

=== Dogodki in tehnične analize ===
* [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/nucene/cherno.html Chernobyl Disaster] - tehnična analiza Državne univerze v Georgiji (angleščina)
* [http://www.uic.com.au/Chernosequence.htm The Chernobyl site and accident sequence] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060427233804/http://www.uic.com.au/Chernosequence.htm |date=2006-04-27 }} - kronološka analiza dogodkov, informacijskega centra Uranium v Melbournu (angleščina)
* [http://teratology.org/updates/60pg100.pdf Teratogen Update: Radiation and Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060515184155/http://teratology.org/updates/60pg100.pdf |date=2006-05-15 }} - poročilo o sevanju harvardske zdravstvene šole (1999; PDF, 0,05 MB; angleščina)
* [https://web.archive.org/web/20060114114638/http://www.geocities.com/isebindia/01_04/03-01-2.html Radioecology and the Chernobyl Disaster] - članek (angleščina)
* [http://www.pripyat.com/publications/sub44/art163/ Publikacii sajt goroda Pripiatij] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060523174233/http://www.pripyat.com/publications/sub44/art163/ |date=2006-05-23 }} (ruščina)
* [http://www.atomicinsights.com/apr96/AEI_Apr96.html#highlight Atomic Energy Insights] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060501081718/http://www.atomicinsights.com/apr96/AEI_Apr96.html#highlight |date=2006-05-01 }} (angleščina)
* [http://www.nea.fr/html/rp/chernobyl/allchernobyl.html Chernobyl: Assessment of Radiological and Health Impacts] - poročilo Agencije za jedrsko energijo (2002; PDF, 1 MB; angleščina)

=== Pričanja (pred in po) ===
* [http://www.chernobyl-international.org/2020.html Černobil: 20 let 20 življenj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060426002341/http://www.chernobyl-international.org/2020.html |date=2006-04-26 }} - pričanja v besedah in fotografiji (angleščina)
* [http://www.guardian.co.uk/russia/article/0,2763,1289492,00.html How I survived Chernobyl] - intervju s Sašo Juvčenkom, inženirjem, ki je delal v Černobilu ob eksploziji reaktorja (angleščina)
* [http://www.newscientist.com/channel/mech-tech/nuclear/mg18324615.300 Cheating Chernobyl] - intervju z Aleksandrom Juvčenkom, inženirjem, ki je delal v Černobilu ob eksploziji reaktorja (angleščina)
* [http://chernobyl.in.ua/en Wormwood Forest, A Natural History of Chernobyl] (angleščina)

=== Fotografije in video posnetki ===
* [http://www9.nationalgeographic.com/ngm/0604/sights_n_sounds/index.html Long Shadow of Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060422183631/http://www9.nationalgeographic.com/ngm/0604/sights_n_sounds/index.html |date=2006-04-22 }} - film s fotografijami in pripovedovano zgodbo, revije National Geographic (angleščina)
* [http://www.opuszczone.com/lista_woj.php?woj=woj_uk&amp;lang=en Opuszczone miejsca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060429165838/http://www.opuszczone.com/lista_woj.php?lang=en&amp;woj=woj_uk |date=2006-04-29 }} - fotografije mesta Pripjat in černobilskega območja (poljščina)
* [http://www.fz-juelich.de/gs/genehmigungen/projekte/tschernobyl/diashow/ Slide show of a visit to the  Zone] in April 2006 by a German TV team joint by Research Center Juelich (angleščina)
* [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/april/28/newsid_2500000/2500975.stm BBC On This Day - 1986: Soviets admit nuclear accident] - video posnetki prvih javnih naznanil (angleščina)
* [http://www.theglobalist.com/photo/Chernobyl/Polidori.shtml Zone of Exclusion: Pripyat and Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060423175032/http://www.theglobalist.com/photo/Chernobyl/Polidori.shtml |date=2006-04-23 }} - fotografije notranjih delov poslopij v elektrarni in v Pripjatu (angleščina)
* [http://www.foxbat.ru/maks/chernobil/chernobil_1.htm Černobil: Kladbiše &quot;griznoj&quot; tehniki zadejstvovannoj pri likvidacii avarii na ČAZS] - fotografije pokopališča pri likvidaciji kontaminiranih vozil in helikopterjev (ruščina)
* [http://danielcuthbert.com/chernobyl Daniel Cuthbert Photography: Chernobyl] - fotografije zapuščenih predmetov znotraj prepovedanega območja (angleščina)
* [http://www.pripyat.com/ru/photo_gallery/pripyat/ Fotogalereija sajt goroda Pripijatij] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060428090025/http://pripyat.com/ru/photo_gallery/pripyat/ |date=2006-04-28 }} (ruščina)
* [http://www.spaceman.ca/gallery/chernobyl?page=1 Spaceman Gallery: Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060522144531/http://www.spaceman.ca/gallery/chernobyl?page=1 |date=2006-05-22 }} - fotografije in video posnetki iz notranjosti elektrarne Černobil (angleščina)
* [http://sixtyminutes.ninemsn.com.au/sixtyminutes/stories/2006_04_16/story_1612.asp Inside Chernobyl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060423190911/http://sixtyminutes.ninemsn.com.au/sixtyminutes/stories/2006_04_16/story_1612.asp |date=2006-04-23 }} - video reportaža iz elektrarne in okoliškega kontaminiranega območja (angleščina)

===Človekoljubne in prostovoljne organizacije=== 	 
* [http://www.chernobyl-international.org/ Chernobyl Children's Project International] (angleščina)
* [http://www.aidconvoy.net/ Aid Convoy] - britanski človekoljubni konvoj za Ukrajino (angleščina)
* [http://www.aratta.iatp.org.ua/ Aratta] - javna organizacija v Ukrajini, ki podpira otroke in družine (ukrajinščina)
* [http://belrad.paris-minsk.org/ BELRAD Radiation Safety and Protection Institute] (angleščina)
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1986]]
[[Kategorija:Ekološke katastrofe]]
[[Kategorija:Jedrske nesreče]]
[[Kategorija:Černobilska nesreča]]</text>
      <sha1>jotj4fr95839jdecz0bh8pd9pslfdgg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delo (časopis)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>81245</id>
    <revision>
      <id>6772521</id>
      <parentid>6734715</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:35:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20935" sha1="hptmpyuq8mkuet2jlgdjoko3rfm7fmt" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Delo}}
{{ležeč naslov}}
{{infopolje Časopis
|logo=Delo d.o.o.svg
|type=dnevnik
|publisher=Delo d.o.o.
|owner=[[FMR]], d.d.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lastništvo|url=https://info.delo.si/o-podjetju/lastnistvo/|website=Delo|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|launched=1959
|language=[[slovenščina]]
| publishing_city =Dunajska 5, [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
|editor=Bojan Budja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uredništvo|url=https://www.delo.si/web-static/urednistvo-40667.html|website=www.delo.si|date=2018-04-04|accessdate=2020-04-06|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;
|website={{URL|http://www.delo.si}}
|issn=0350-7521
}}

'''''Delo''''' je [[Slovenija|slovenski]] nacionalni dnevni [[časopis]], ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Po podatkih Raziskave branosti in bralcev iz leta 2018 ima dnevni doseg 153.900 bralcev oz. 9,7 %,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rbb.si/|title=Raziskava branosti in bralcev|date=januar 2018|accessdate=7.5.2019|website=rbb.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190507141438/https://rbb.si/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kar je drugi rezultat med slovenskimi dnevniki. Poleg tiskane izdaje ponuja tudi [[Svetovni splet|spletno]] izdajo, domača spletna stran delo.si je imela po podatkih MOSS januar 2019 mesečni doseg 374.392 oz. 28,4 % slovenskih uporabnikov spleta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.moss-soz.si/rezultati/|date=|accessdate=7.5.2019|publisher=|title=VALUTNI PODATKI O OBISKANOSTI SPLETNIH MEST}}&lt;/ref&gt; Izhaja od ponedeljka do sobote, časopis pa vsebuje tudi nekatere priloge.

Tiskana naklada decembra 2004 je bila 89.656 izvodov, decembra 2010 59.328, decembra 2017 34.696, povprečna naklada v letu 2021 pa je bila 20.018 izvodov.&lt;ref&gt;Letno poročilo družbe Delo d.d. za leto 2021&lt;/ref&gt;

Uredništvo vsako leto podeljuje literarno nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za najboljši slovenski [[roman]] in priznanje za osebnost leta.

== Zgodovina ==

=== 1959−1991: Začetki ===
Časopis je nastal z združitvijo časopisov ''[[Ljudska pravica (časopis)|Ljudska pravica]]'' in ''[[Slovenski poročevalec]]''. Prva številka je izšla 1. maja 1959.&lt;ref name=&quot;Culture&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.culture.si/en/Delo_Newspaper | title=Culture.si | accessdate=2013-02-13 | archive-date=2012-06-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120603063758/http://www.culture.si/en/Delo_Newspaper | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== 1991−2003: Po osamosvojitvi ===
Leta 1991 je Delo ustanovilo tabloid [[Slovenske novice]], kasneje pa tudi razne dnevne priloge (npr. Ona).&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dnevni časopisi (1. del): kako so novinarji prodali lastništvo • Pod črto|url=https://podcrto.si/dnevni-casopisi-1-del-kako-so-novinarji-prodali-lastnistvo/|website=Pod črto|date=2020-05-17|accessdate=2020-06-12|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Po osamosvojitvi so po prvi fazi lastninjena zaposleni predstavljali večinske lastnike Dela, in sicer 60 % lastniški delež, po 10 % je bilo v lasti skladov SOD in KAD, ostalih 20 % pa v lasti PID (kasneje Zvon 1 in Zvon 2) in drugih investitorjev. V interni anketi je v tem obdobju 93 % zaposlenih izrazilo naklonjenost lastništvu časopisnega podjetja s strani notranjih lastnikov. Pred uvrstitvijo podjetja na borzo se je sprva razvil nepregleden in nereguliran notranji trg z delnicami Dela, kasneje pa so delnice odkupovali tudi zunanji kupci. Zaradi velike dobičkonosnosti časopisov se je trgovanje z delnicami Dela v času uvrstitve podjetja na borzo januarja 1999 za nekatere izkazalo za izjemno dobičkonosno. Po letu 2000 naj bi zaposleni delnice Dela razprodali, lastništvo v delu pa naj bi postalo &quot;stvar prestiža, političnega poželenja in različnih kalkulacij&quot;. Konec leta 2000 sta imela sklada Zvon 1 in Zvon 2  okoli 25 % lastniški delež, povečeval se je lastniški delež Infonda.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

=== 2003−2015: Pod lastništvom Pivovarne Laško ===
Leta 2003 je Pivovarna Laško z nakupom 24,98 % lastniškega deleža v Delu od družbe ''PID Zvon 1'' (ki je bila v lasti slovenske rimokatoliške cerkve&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pošteni cerkveni prevzemi|url=http://www.mladina.si/90048/posteni-cerkveni-prevzemi/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15}}&lt;/ref&gt;) postala največja lastnica časopisne družbe.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kronologija: ključni mejniki Pivovarne Laško|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/kronologija-kljucni-mejniki-pivovarne-lasko.html|website=www.delo.si|date=2015-04-13|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|first=N. G.|last=gospodarstvo|archive-date=2015-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20151010221725/http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/kronologija-kljucni-mejniki-pivovarne-lasko.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pivovarna Laško lastnik 24,98 odstotka Dela|url=https://www.finance.si/40989|website=Finance.si|accessdate=2020-04-15|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Laško je dejansko obvladovalo še večji delež, saj je bila Pivovarna lastniško povezana z Infond-om. Do sredine 2005 je Pivovarna Laško skupaj z lastniško povezanimi družbami že obvladovala večinski lastniški delež v Delu.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Leta 2005 je Delo postalo 19,9-odstotni lastnik [[Večer (časopis)|Večera]];&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo kupilo 19,9 odstotka delnic Večera|url=https://www.dnevnik.si/125455|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15|archive-date=2019-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20190209232356/https://www.dnevnik.si/125455|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z Infond skladi je Pivovarna Laško s tem obvladovala tudi večinski lastniški delež tega časopisnega podjetja.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Leta 2005 je [[Boško Šrot]], ki je obvladoval Pivovarno Laško, posegel v uredniško politiko časopisa zaradi nezadovoljstva s poročanjem časopisa, ki je bilo v nasprotju s poslovnimi interesi Pivovarne Laško (konkretneje s poskusi prevzema Pivovarne Union). Šrot je odgovornim za nevšečno poročanje zagrozil z odpustom, kar se je po sporu lastnikov in uredništva tudi res zgodilo. Posegi v uredniško avtonomijo so se od tedaj postopno stopnjevali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dnevni časopisi (3. del): kako lastniki Dela vplivajo na poročanje novinarjev • Pod črto|url=https://podcrto.si/dnevni-casopisi-3-del-kako-lastniki-dela-vplivajo-na-porocanje-novinarjev/|website=Pod črto|date=2020-06-03|accessdate=2020-06-12|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Na sestanku s predsednikom vlade Janezom Janšo avgusta leta 2005 se je [[Boško Šrot|Šrot]] dogovoril, da bo v zameno za vpliv vladajoče politike v Delu Pivovarna od države lahko odkupila Mercator.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je Boško Šrot?|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/kdo-je-bosko-srot.html|website=www.delo.si|date=2013-07-19|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|first=V. T.|last=gospodarstvo|archive-date=2025-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20251002181150/https://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/kdo-je-bosko-srot.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Boško Šrot podrobneje razkril trgovanje z Delom|url=https://www.dnevnik.si/1042203485|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-15|archive-date=2021-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210124142024/https://www.dnevnik.si/1042203485|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovene leader accused of media censorship|url=https://www.nytimes.com/2008/01/18/world/europe/18iht-SLOVENIA.4.9331908.html|newspaper=The New York Times|date=2008-01-08|accessdate=2020-04-15|issn=0362-4331|language=en-US|first=Dan|last=Bilefsky}}&lt;/ref&gt; V Delu so bili nato kot nadzorniki, uredniki in v upravo nastavljeni politični zavezniki.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kmalu po dogovoru je bil z namenom krojenja poročanja Dela v skladu z interesi vladajočih kot odgovorni urednik Dela imenovan Peter Jančič&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; kljub temu, da je na glasovanju novinarjev Dela Jančiču nasprotovalo 86,5 % novinarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jančič novi odgovorni urednik Dela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jancic-novi-odgovorni-urednik-dela.html|website=www.delo.si|date=2006-02-28|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124002002/https://www.delo.si/novice/slovenija/jancic-novi-odgovorni-urednik-dela.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po imenovanju Jančiča je protestno odstopilo okoli ducat delovih novinarjev. Novinarji Dela navajajo, da je Jančič preprečeval kritično poročanje o vladi. Jančič je navedbe zanikal.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Jančiča je leta 2020 tretja Janševa vlada imenovala kot odgovornega urednika portala [[Siol.net]] ob podobni odsotnosti podpore medijevih novinarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večer - Jančič prevzema državni Siol, glasovalo malo novinarjev|url=https://www.vecer.com/jancic-prevzema-drzavni-siol-brez-vecinske-podpore-novinarjev-10152669|website=www.vecer.com|date=2020-04-04|accessdate=2020-04-15|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pivovarna Laško je leta 2007 postala lastnica 94,09-odstotnega deleža Dela;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pivovarna Laško 94-odstotna lastnica Dela|url=https://www.delo.si/gospodarstvo/pivovarna-lasko-94-odstotna-lastnica-dela.html|website=www.delo.si|date=2007-05-03|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124003058/https://www.delo.si/gospodarstvo/pivovarna-lasko-94-odstotna-lastnica-dela.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; tako je Pivovarna tudi formalno obvladovala Delo (ob tem pa tudi Večer).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Zaradi domnevnega vmešavanja Dela v uredniško politiko tednika Mag, ki ga je Delo prevzelo, so novinarji Maga leta 2008 ustanovili tednik [[Reporter (revija)|Reporter]]. Delo je nato poskušalo ovirati ustanovitev tega novega medija.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nov tednik Reporter|url=http://www.mladina.si/43600/nov-tednik-reporter/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izid Reporterja ustavljen?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/izid-reporterja-ustavljen.html|website=www.delo.si|date=2008-05-16|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124015533/https://www.delo.si/novice/slovenija/izid-reporterja-ustavljen.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novinarji Reporterja: Šrot nas skuša zaustaviti|url=https://siol.net/novice/slovenija/novinarji-reporterja-srot-nas-skusa-zaustaviti-284957|website=siol.net|accessdate=2020-04-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Revijo Mag so ustanovili prav bivši novinarji Dela, ki so časopis v 1990-ih letih zapustili zaradi nestrinjanj z uredniško politiko Dela.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Po letu 2007 so se odnosi med Šrotom in Janšo ter SDS ohladili;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dnevni časopisi (2. del): mala šola trgovanja z medijskim vplivom • Pod črto|url=https://podcrto.si/dnevni-casopisi-2-del-mala-sola-trgovanja-z-medijskim-vplivom/|website=Pod črto|date=2020-05-27|accessdate=2020-06-12|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Janša naj bi na Šrota domnevno pritiskal, da naj Delo odproda.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

Delo je leta 2008 pridobilo 59,25-odstotni delež v [[Večer (časopis)|Večeru]] in s tem postalo 79,25% lastnik Večera. Ministrstvo za kulturo je tedaj določilo, da je bil prevzem nezakonit.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mk-prevzem-vecera-je-bil-nezakonit.html|title=MK: Prevzem Večera je bil nezakonit|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Septembra 2009 je Agencija za varstvo konkurence določila, da mora zaradi presežne tržne koncentracije Delo odprodati vsaj 75-odstotni lastniški delež Večera.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo mora Večer prodati do srede|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delo-mora-vecer-prodati-do-srede/314186|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Pivovarna Laško je Delo prvič poskusila prodati leta 2010, a ni prejela nobene zavezujoče ponudbe. Prodajni postopek je bil ponovno pričet septembra leta 2013, a kljub začetnemu zanimanju dveh kupcev ni bil izveden zaradi odstopa potencialnih kupcev od povpraševanja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Delo bo za 7,3 milijona evrov kupil FMR Stojana Petriča|url=https://siol.net/posel-danes/novice/delo-bo-za-73-milijona-evrov-kupil-fmr-stojana-petrica-59566|website=siol.net|accessdate=2020-04-15|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je Delo prodalo delež v [[Večer (časopis)|Večeru]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== 2015−: Pod lastništvom FMR ===
Leta 2015 je 100-odstoten lastniški delež Dela na dražbi od Pivovarne Laško za 7,3 milijone evrov prevzelo holdinško podjetje FMR, ki je lastniško povezano s Kolektor Group in ki ga obvladuje Stojan Petrič.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovene media owned by oligarchs, corrupt politicians {{!}} Reporters without borders|url=https://rsf.org/en/news/slovene-media-owned-oligarchs-corrupt-politicians|website=RSF|date=2018-02-13|accessdate=2020-04-15|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Delo, d. d., prodano − novi lastnik je FMR|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/delo-d-d-prodano-minus-novi-lastnik-je-fmr.html|website=www.delo.si|date=2015-06-03|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|first=Klara Škrinjar, Ozadja, M. Č|last=Delo.si|archive-date=2019-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20191213072921/https://www.delo.si/novice/slovenija/delo-d-d-prodano-minus-novi-lastnik-je-fmr.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Za nakup se je potegovala tudi mariborska družba Pronet, ki je pred tem pomagala financirati nakup Večera.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Petrič je nemudoma po prevzemu zamenjal odgovornega urednika; nov odgovorni urednik Gregor Knafelc (ki je bil pred tem pri FMR odgovoren za odnose z javnostjo in ni imel novinarskih ali uredniških delovnih izkušenj) je nato odpustil številne zaposlene Dela, predvsem izkušene in priznane novinarje, in tako temeljito posegel v uredniško politiko časopisa.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Petrič je v intervjuju za Delo leta 2018 zanikal vpletenost v &quot;odhod[e]&quot; Delovih novinarjev, a izjavil, da od novinarjev Dela pričakuje &quot;lojalnost&quot; in &quot;enotnost&quot;. V intervjuju je tudi izrazil zanimanje za prevzem drugih medijev.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska industrija bo čez 15 let povsem drugačna. Ali pa je ne bo|url=https://www.delo.si/sobotna/slovenska-industrija-bo-cez-15-let-povsem-drugacna-ali-pa-je-ne-bo.html|website=www.delo.si|date=2018-02-02|accessdate=2020-04-15|language=sl-si|first=Jan Bratanič, Nejc|last=Gole|archive-date=2020-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804165356/https://www.delo.si/sobotna/slovenska-industrija-bo-cez-15-let-povsem-drugacna-ali-pa-je-ne-bo.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Že leta 2015 naj bi Petrič na srečanjih z uredniki povedal, da časopisa ne obravnava kot &quot;nikakršen javni servis&quot;, temveč zasebno podjetje, v prvi vrsti odgovorno lastnikom.&lt;ref name=&quot;:7&quot;/&gt;

Po FMR-ovem prevzemu Dela naj bi novo lastništvo uredništvu časopisa posredovalo seznam oseb, da so bile deležne posebne pozornosti in obravnave v primerih časopisovega poročanja o njih. Med njimi so bili med drugim [[Stojan Petrič]], ljubljanski župan [[Zoran Janković]] in bivši politik [[Gregor Golobič]]. Podjetja, ki so bila prek starševskega podjetja lastniško povezana z Delom, so se v tem času potegovala za več deset milijonov evrov vredne posle z Občino Ljubljana.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Več novinarjev je v pogovoru s [[Pod črto]] izpostavilo stopnjevanje omejevanja novinarske avtonomije odkar je Delo prevzel FMR; prihajalo naj bi do groženj in pritiskov na novinarje in posledično pristranskega poročanja, skladnega z interesi lastništva. Delo naj bi od nekaterih zaposlenih tudi zahtevalo vnaprejšen podpis pogodbe o odpovedi delovnega razmerja ali zahtevalo podpis pogodbe o nerazkrivanju ob prekinitvi delovnega razmerja. Odgovorni urednik Uroš Urbas naj bi po navedbah zaposlenih v prvi polovici leta 2020 na srečanju kolegija, ki ga je sklical Urbas sam, sodelavcem povedal, da je deležen naraščujočih pritiskov s stani uprave in lastnika. Petrič naj bi zaradi nezadovoljstva z vsebino poročanja Dela o prijateljih in nasprotnikih lastnikov časopisa nameraval kar sam postati član uprave časopisa, odgovoren za vsebine. Urbas je kmalo po sestanku Delo zapustil.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Po poročanju tednika [[Mladina (revija)|Mladina]] je 13. marca 2021 v.d. odgovornega urednika Bojan Budja prek intervencije v tiskarni iz tiskane izdaje Delove Sobotne priloge izločil prispevek Janeza Markeša, v katerem je avtor pisal o napadih aktualne Janševe vlade na medijsko svobodo v državi in pasivnost novinarskih kolegov ob pritiskih. Ker je bila naklada številke že natisnjena je bilo potrebno celotno naklado številke natisniti ponovno, izločen prispevk pa je na strani nadomestil oglas Dela. Izločen prispevek nato ni bil objavljen niti naknadno v naslednji številki. Markeš je po incidentu odšel na prostovoljni študijski popust.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna z mediji|url=https://www.mladina.si/206148/vojna-z-mediji/|website=Mladina.si|accessdate=2021-04-09}}&lt;/ref&gt; Prispevek je po razkritjih Mladine Delo objavilo na spletu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsa trobila porajajoče se diktature|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/vsa-trobila-porajajoce-se-diktature/|website=www.delo.si|accessdate=2021-04-09|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

=== 2023: Pogovorne oddaje ===
Junija 2023 je časopis Delo predstavil štiri nove podkaste v zvočni in video obliki: Moč politike, Moč gospodarstva, Od srede do srede in Šokkast, ki izhaja na sestrski strani časopisa [[Slovenske novice]]. Jeseni so ponudbo podkastov razširili, snemajo pa jih v sodobnem studiu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podkast, medij 21. stoletja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/podkast-medij-21-stoletja/|website=DELO.si|accessdate=2023-12-27|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Vsebina pokriva vsa področja, od slovenske lokalne in nacionalne politike in regionalnih novic do dogodkov v svetu, kulture, športa in gospodarstva. Poleg klasičnih novinarskih [[članek|člankov]] vsebuje še komentarje in [[reportaža|reportaže]].&lt;ref name=&quot;Culture&quot; /&gt;

== Priloge ==

Časopis ima 8 rednih prilog:
* '''Ona''' − vsak torek
* '''Delo in dom''' − v sredo, vsakih 14 dni; vodnik za gradnjo, urejanje in prenovo domačega in delovnega okolja
* '''Polet O2''' − vsak drugi četrtek v mesecu; seznanja z novostmi v športni rekreaciji, prehrani in zdravju
* '''Vikend''' − vsak petek; tedenski TV-vodnik v Sloveniji
* '''Svet kapitala''' − vsak petek; finančna priloga
* '''Sobotna priloga''' − vsako soboto
* '''Odprta kuhinja''' − vsako soboto; kulinarični vodnik tednika Nedelo
* '''Super 50''' − vsak prvi ponedeljek v mesecu

== Podkasti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Naslov
! Dan&lt;br&gt; izhajanja
! Voditelj(a)
! Vsebina
|-
| '''Od srede do srede'''
| align=center|sreda
| Ali Žerdin, Janez Markeš
| tedenska analiza aktualnih političnih dogodkov
|-
| '''Moč politike'''
| align=center|nedelja
| Suzana Kos, Barbara Eržen
| tedenski pogovor z osebnostmi iz politike in družbe
|-
| '''Super moč'''
| align=center|četrtek
| Petra Kovič
| tedenski intervju z osebnostmi, ki so cenjene zaradi uspehov doma in v tujini
|-
| '''Šokkast'''
| align=center|torek
| Petra Kalan
| tedenski pogovor z gosti iz sveta estrade
|-
| '''Na robu'''
| align=center|petek
| Pija Kapitanovič
| dvakrat mesečno pogovor o temah, ki so na meji individualnega in kolektivnega
|-
| '''Podkast VAR'''
| align=center|ponedeljek
| Nejc Grilc
| tedenski pogovor o aktualnih nogometnih temah
|-
| '''Delo šport'''
| align=center|/
| Nejc Grilc
| mesečni pogovor z gosti iz sveta športa
|}

== Nagrade in priznanja ==

* [[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo fotografskega fonda [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2010.pdf VALVASORJEVA NAGRADA IN PRIZNANJA za leto 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230311063658/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2010.pdf |date=2023-03-11 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 8. november 2023&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Vrhunci stoletja]]
* [[Delo (pisava)|pisava Delo]]

== Sklici ==

{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{wikinavedek}}
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1959]]
[[Kategorija:Delo (časopis)| ]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]</text>
      <sha1>hptmpyuq8mkuet2jlgdjoko3rfm7fmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vuzenica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88188</id>
    <revision>
      <id>6772599</id>
      <parentid>6716681</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:28:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57921-92</username>
        <id>268152</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6772599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6775" sha1="ab4e3qkwo03legs4enihdr2ybis5jvf" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10126487_b4
| latd = 46 |latm = 35 |lats = 47.97 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 10 |longs = 7.59 |longEW = E
|najdisi=Vuzenica
|slika=
|povrsina=2,9
|prebivalstvo=1481
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=364,9
|postna=2367
|posta=Vuzenica
|obcina=Vuzenica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Koroška
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Vuzenica - Trško jedro
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip =16. september 1995 
 | refšt =8136
 | občina = Vuzenica
}}
}}
'''Vuzenica''' je [[naselje]] v zgornjem delu [[Dravska dolina|Dravske doline]] na [[Štajerska|Koroškem]], v katerem je sedež [[Občina Vuzenica|istoimenske občine]].

== Lokacija ==
Vuzenica je gručasto naselje ob izlivu potoka [[Cerkvenica]] v [[Drava|Dravo]], ob desnem bregu [[reka|reke]] [[Drava|Drave]]. Naselje se prvič omenja kot vas leta 1238 in nato leta 1288 kot [[Trg (naselje)|trg]]. Naselje se je razvilo v dveh delih, kot starejši Zgornji trg in mlajši Spodnji trg.

== Etimologija ==
Ime kraja je verjetno izpeljano iz besede ''(v)ǫzenь'', ta pa iz ''(v)ǫziti'' v pomenu 'ožati', kar se v tem pomenu ohranja v cerkvenoslovanski besedi ''ǫziti''. Če je domneva pravilna, je ime kraja bližnje sorodno s [[češka|češkim]] krajem [[Uzenice]] (Češko naselbinsko ime navaja in izvaja iz te besede iz katere je tvorjena imenovana beseda úžiti 'ožiti, stiskati'). Druga imenotvorna  možnost je izvajanje iz prvotnega ''(v)ǫziníca'', kar bi bila izpeljanka  iz [[občno ime|občnega imena]] ''(v)ǫzniná'' v pomenu ožina. Ne glede na tvorbo je naselje poimenovano po svoji legi, po ozki ravnici med Dravo in Pohorjem.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Vuzenica se prvič omenja leta 1238, kasneje leta 1288 pa kot trg, torej je ena izmed najstarejših naselij v [[Dravska dolina|Dravski dolini]]. Zgodovinska znamenitost je vuzeniški »Pistrov« grad, [[Grad Vuzenica]], kjer se je zvrstilo veliko lastnikov, ki so pripadali manj pomembnejšemu plemstvu v Sloveniji. Zadnji lastnik tega mogočnega gradu, je bil [[slikar]] [[Oskar von Pistor]], po katerem je grad dobil tudi ime,  ki je ustvarjal v stolpu gradu in je prav v Vuzenici naslikal nekaj svojih najlepših del. [[Grad]] je propadel zaradi [[požar]]a, ki je uničil večji del gradu, katerega so kasneje tudi delno obnovili. Grad je 20 let pozneje spet zagorel in uničil skoraj celoten objekt. Njegove ostanke lahko še vedno občudujemo. Do njih nas pripelje lepa [[Naravoslovna učna pot|gozdna učna pot]].

==Kulturnozgodovinski spomeniki in znamenitosti==
Nad Zgornjim trgom stoji Novi grad ali kot mu Vuzeničani rečejo »Štok«, nad njim pa se je od razvalin Starega gradu ohranil predelan [[Renesančna arhitektura|renesančni]] vhodni stolpič s [[strelnica|strelnimi linami]] in sledovi [[dvižni most|dvižnega mostu]]. Ob [[regionalna cesta|regionalni cesti]] št. 702 Vuzenica - [[Vuhred]] stoji razgledna [[cerkev Device Marije na Kamnu]]. V starem naselbinskem jedru je župnišče in župnijska cerkev ''Sv. Nikolaja''. V cerkvi so srednjeveški [[nagrobnik]]i in tabla s popisom tukajšnjih župnikov od leta 1045 naprej. V župnišču je stalna razstava, posvečena nekdanjemu vuzeniškemu župniku [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]].

=== Cerkev Svetega Nikolaja ===
[[Cerkev sv. Nikolaja, Vuzenica|Vuzeniška cerkev]], postavljena sredi vasi v dolini nad desnim bregom Drave pod severnimi obronki [[Pohorje|Pohorja]], na prvi pogled učinkuje kot vitka [[Gotska arhitektura|gotska]] stavba z dominantnim [[zvonik]]om s korenasto konico in izstopajočim gotskim [[prezbiterij]]em. Cerkev je, skupaj z [[župnišče]]m, ena najbolj prepričljivih srednjeveških župnijskih centrov na Slovenskem.

Jedro sedanje cerkve je verjetno [[Romanska arhitektura|romanska]] [[cerkvena ladja]], s kasneje dozidanim zvonikom na vzhodni strani. Bila je cerkev vuzeniških gospodov, zgrajena pred sredino 13. stoletja, saj je bila prvič posredno omenjena že leta 1238. Staro cerkev so v [[romanika|romanskem]] obdobju (1254) podaljšali in dvignili ter premaknili romanski stopničasti [[portal]]. Prvotne cerkve niso le podaljšali ampak v več gotskih fazah [[obok]]ali. V 19. stoletju so jo znova dvignili in zaključiti zvonik nad starim prezbiterijem.

Romanska posebnost, ohranjena v jedru cerkve, so vogalni stebriči na konzolah. Verjetno so bili nekoč podpora križnega oboka z izstopajočimi rebri, oboka oltarnega prostora.

Posebnost župnišča je dekorativno poslikan strop in z različnimi napisi ter motivi okrašen lesen strop, datiran leta 1653.

=== Hidroelektrarna Vuzenica ===
[[Slika:Razglednica Vuzenice 1950 (4).jpg|250px|thumb|levo|Gradnja hidroelektrarne Vuzenica (1950)]]
Gradnja [[Hidroelektrarna Vuzenica|elektrarne]] se je začela jeseni leta 1947. Pomanjkanje delovne sile, mehanizacije in denarja so bili razlogi, da je gradnja elektrarne presega načrtovane roke. V elektrarno Vuzenica so vgradili prvo slovensko [[Kaplanova turbina|Kaplanovo turbino]], ki jo je izdelal [[Litostroj]]. Prvi agregat je pričel obratovati ob koncu leta 1953, dokončana pa je bila šele leta 1957.

Z zajezitvijo reke Drave je nastalo [[akumulacijsko jezero]] dolžine 11,9&amp;nbsp;km, ki sega do hidroelektrarne Dravograd. Vsebuje 7,1 mio m³ vode, od katere se lahko izkoristi 1,8 mio m³ za proizvodnjo električne energije. V strojnični etaži elektrarne je še prostor za mrežni [[transformator]], ki je s 110 kV povezan z zunanjim stikališčem. Štiri pretočna polja širine 18,75 m zapirajo kljukaste železne zapornice, sestavljene iz dveh tabel, ki zmorejo skupaj prepustiti do 5600m³/s vode. Na jezovni zgradbi je portalni žerjav, ki ga uporabljajo za dviganje in spuščanje težjih delov opreme. Na platoju nad elektrarno v oddaljenosti 200 m je zunanje 110 kV stikališče z dvojnimi zbiralkami, šestimi daljnovodi in tremi [[Generator enosmerne napetosti|generatorskimi]] polji.

== Znane osebnosti ==
* [[Anton Martin Slomšek]], škof (1800–1862) 
* [[Josip Mravljak]], zgodovinar (1892–1953)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.vuzenica.si www.vuzenica.si] - Uradna stran občine Vuzenica
* [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal
* http://www.saldenhofen.si&lt;nowiki/&gt;- Blog -Vuzenica

==Glej tudi ==
* [[Župnija Vuzenica]]


{{Trgi v Sloveniji}}
{{Vuzenica}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja Občine Vuzenica]]
[[Kategorija:Vuzenica|*]]
[[Kategorija:Trgi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja ob Dravi]]</text>
      <sha1>ab4e3qkwo03legs4enihdr2ybis5jvf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772617</id>
      <parentid>6772599</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:20:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6772599|6772599]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-57921-92|~2026-57921-92]] ([[User talk:~2026-57921-92|pogovor]])</comment>
      <origin>6772617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6777" sha1="96otamu5s71h1g3w1ur2cfdu7qnst2d" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10126487_b4
| latd = 46 |latm = 35 |lats = 47.97 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 10 |longs = 7.59 |longEW = E
|najdisi=Vuzenica
|slika=
|povrsina=2,9
|prebivalstvo=1481
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=364,9
|postna=2367
|posta=Vuzenica
|obcina=Vuzenica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Koroška
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime =  Vuzenica - Trško jedro
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip =16. september 1995 
 | refšt =8136
 | občina = Vuzenica
}}
}}
'''Vuzenica''' je [[naselje]] v zgornjem delu [[Dravska dolina|Dravske doline]] na [[Štajerska|Štajerskem]], v katerem je sedež [[Občina Vuzenica|istoimenske občine]].

== Lokacija ==
Vuzenica je gručasto naselje ob izlivu potoka [[Cerkvenica]] v [[Drava|Dravo]], ob desnem bregu [[reka|reke]] [[Drava|Drave]]. Naselje se prvič omenja kot vas leta 1238 in nato leta 1288 kot [[Trg (naselje)|trg]]. Naselje se je razvilo v dveh delih, kot starejši Zgornji trg in mlajši Spodnji trg.

== Etimologija ==
Ime kraja je verjetno izpeljano iz besede ''(v)ǫzenь'', ta pa iz ''(v)ǫziti'' v pomenu 'ožati', kar se v tem pomenu ohranja v cerkvenoslovanski besedi ''ǫziti''. Če je domneva pravilna, je ime kraja bližnje sorodno s [[češka|češkim]] krajem [[Uzenice]] (Češko naselbinsko ime navaja in izvaja iz te besede iz katere je tvorjena imenovana beseda úžiti 'ožiti, stiskati'). Druga imenotvorna  možnost je izvajanje iz prvotnega ''(v)ǫziníca'', kar bi bila izpeljanka  iz [[občno ime|občnega imena]] ''(v)ǫzniná'' v pomenu ožina. Ne glede na tvorbo je naselje poimenovano po svoji legi, po ozki ravnici med Dravo in Pohorjem.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Vuzenica se prvič omenja leta 1238, kasneje leta 1288 pa kot trg, torej je ena izmed najstarejših naselij v [[Dravska dolina|Dravski dolini]]. Zgodovinska znamenitost je vuzeniški »Pistrov« grad, [[Grad Vuzenica]], kjer se je zvrstilo veliko lastnikov, ki so pripadali manj pomembnejšemu plemstvu v Sloveniji. Zadnji lastnik tega mogočnega gradu, je bil [[slikar]] [[Oskar von Pistor]], po katerem je grad dobil tudi ime,  ki je ustvarjal v stolpu gradu in je prav v Vuzenici naslikal nekaj svojih najlepših del. [[Grad]] je propadel zaradi [[požar]]a, ki je uničil večji del gradu, katerega so kasneje tudi delno obnovili. Grad je 20 let pozneje spet zagorel in uničil skoraj celoten objekt. Njegove ostanke lahko še vedno občudujemo. Do njih nas pripelje lepa [[Naravoslovna učna pot|gozdna učna pot]].

==Kulturnozgodovinski spomeniki in znamenitosti==
Nad Zgornjim trgom stoji Novi grad ali kot mu Vuzeničani rečejo »Štok«, nad njim pa se je od razvalin Starega gradu ohranil predelan [[Renesančna arhitektura|renesančni]] vhodni stolpič s [[strelnica|strelnimi linami]] in sledovi [[dvižni most|dvižnega mostu]]. Ob [[regionalna cesta|regionalni cesti]] št. 702 Vuzenica - [[Vuhred]] stoji razgledna [[cerkev Device Marije na Kamnu]]. V starem naselbinskem jedru je župnišče in župnijska cerkev ''Sv. Nikolaja''. V cerkvi so srednjeveški [[nagrobnik]]i in tabla s popisom tukajšnjih župnikov od leta 1045 naprej. V župnišču je stalna razstava, posvečena nekdanjemu vuzeniškemu župniku [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]].

=== Cerkev Svetega Nikolaja ===
[[Cerkev sv. Nikolaja, Vuzenica|Vuzeniška cerkev]], postavljena sredi vasi v dolini nad desnim bregom Drave pod severnimi obronki [[Pohorje|Pohorja]], na prvi pogled učinkuje kot vitka [[Gotska arhitektura|gotska]] stavba z dominantnim [[zvonik]]om s korenasto konico in izstopajočim gotskim [[prezbiterij]]em. Cerkev je, skupaj z [[župnišče]]m, ena najbolj prepričljivih srednjeveških župnijskih centrov na Slovenskem.

Jedro sedanje cerkve je verjetno [[Romanska arhitektura|romanska]] [[cerkvena ladja]], s kasneje dozidanim zvonikom na vzhodni strani. Bila je cerkev vuzeniških gospodov, zgrajena pred sredino 13. stoletja, saj je bila prvič posredno omenjena že leta 1238. Staro cerkev so v [[romanika|romanskem]] obdobju (1254) podaljšali in dvignili ter premaknili romanski stopničasti [[portal]]. Prvotne cerkve niso le podaljšali ampak v več gotskih fazah [[obok]]ali. V 19. stoletju so jo znova dvignili in zaključiti zvonik nad starim prezbiterijem.

Romanska posebnost, ohranjena v jedru cerkve, so vogalni stebriči na konzolah. Verjetno so bili nekoč podpora križnega oboka z izstopajočimi rebri, oboka oltarnega prostora.

Posebnost župnišča je dekorativno poslikan strop in z različnimi napisi ter motivi okrašen lesen strop, datiran leta 1653.

=== Hidroelektrarna Vuzenica ===
[[Slika:Razglednica Vuzenice 1950 (4).jpg|250px|thumb|levo|Gradnja hidroelektrarne Vuzenica (1950)]]
Gradnja [[Hidroelektrarna Vuzenica|elektrarne]] se je začela jeseni leta 1947. Pomanjkanje delovne sile, mehanizacije in denarja so bili razlogi, da je gradnja elektrarne presega načrtovane roke. V elektrarno Vuzenica so vgradili prvo slovensko [[Kaplanova turbina|Kaplanovo turbino]], ki jo je izdelal [[Litostroj]]. Prvi agregat je pričel obratovati ob koncu leta 1953, dokončana pa je bila šele leta 1957.

Z zajezitvijo reke Drave je nastalo [[akumulacijsko jezero]] dolžine 11,9&amp;nbsp;km, ki sega do hidroelektrarne Dravograd. Vsebuje 7,1 mio m³ vode, od katere se lahko izkoristi 1,8 mio m³ za proizvodnjo električne energije. V strojnični etaži elektrarne je še prostor za mrežni [[transformator]], ki je s 110 kV povezan z zunanjim stikališčem. Štiri pretočna polja širine 18,75 m zapirajo kljukaste železne zapornice, sestavljene iz dveh tabel, ki zmorejo skupaj prepustiti do 5600m³/s vode. Na jezovni zgradbi je portalni žerjav, ki ga uporabljajo za dviganje in spuščanje težjih delov opreme. Na platoju nad elektrarno v oddaljenosti 200 m je zunanje 110 kV stikališče z dvojnimi zbiralkami, šestimi daljnovodi in tremi [[Generator enosmerne napetosti|generatorskimi]] polji.

== Znane osebnosti ==
* [[Anton Martin Slomšek]], škof (1800–1862) 
* [[Josip Mravljak]], zgodovinar (1892–1953)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.vuzenica.si www.vuzenica.si] - Uradna stran občine Vuzenica
* [http://www.bajta.si Bajta.si] - Koroški informativno-zabavni spletni portal
* http://www.saldenhofen.si&lt;nowiki/&gt;- Blog -Vuzenica

==Glej tudi ==
* [[Župnija Vuzenica]]


{{Trgi v Sloveniji}}
{{Vuzenica}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja Občine Vuzenica]]
[[Kategorija:Vuzenica|*]]
[[Kategorija:Trgi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja ob Dravi]]</text>
      <sha1>96otamu5s71h1g3w1ur2cfdu7qnst2d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Celje – Sveti Danijel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92233</id>
    <revision>
      <id>6772424</id>
      <parentid>6712219</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:56:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>bolj prezentativna slika v Infoboxu</comment>
      <origin>6772424</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5468" sha1="f3qmuzlaat1h1o9oci7wxjv94djlp4q" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Stolna župnija svetega Danijela Celje
| image =Stolnica sv. Danijela, Celje (zima 2026).jpg
| caption =Stolnica sv. Danijela (2026)
| headquarters = Slomškov trg 2&lt;br&gt;3000 Celje
 
| parish_church = [[cerkev sv. Danijela, Celje]]
| dedication = [[sveti Danijel]]        
| established = 
| first_mentioned = [[1229]]

| deanery =  [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| archdeaconry = 
| diocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]

| shrine = 
| notable_people = [[Friderik Kolšek]], opat in prelat
| neigboring_parishes = [[Župnija Celje – Sveta Cecilija]], [[Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek]], [[Župnija Celje – Sveti Duh]] 
|name=Stolna župnija svetega Danijela Celje}}
'''Stolna župnija svetega Danijela Celje''' (nekdaj Stolno-opatijska župnija Celje – Sveti Danijel) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]].

Župnijska cerkev župnije in stolna cerkev [[Škofija Celje|škofije]] je [[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela]] v [[Celje|Celju]].

== Zgodovina ==
===Antična doba===
Že v prvih stoletjih se je v [[Celje|Celju]] oblikovala močna [[Krščanstvo|kršcanska]] skupnost. Po legendi naj bi v antični [[Celeia (razločitev)|Celeii]] deloval [[duhovnik]] [[Oranius]], ki je duhovno vzgajal kasnejšega [[Škof|škofa]] [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Maksimilijan Celjski|Maksimilijana Celjskega.]] Dokaz za obstoj zgodnjekrščanske skupnosti v Celju so tudi mnoga arheološka najdbišča, kot sta starokrščanska [[bazilika]] in [[krstilnica]].

===Srednji vek=== 
Celje je bilo dolgo del pražupnije Žalec, vendar je bilo kasneje, zaradi vplivnosti Vovbrških gospodov izvzeto. Prvi celjski župnik [[Rubertus plebanus]] je omenjen leta 1229.  

V naslednjih stoletjih se v takrat še mestni župniji zvrsti več župnikov, ki jim pomagajo [[kaplan|kaplani,]] [[Vikar|vikarji]]...  

===Nastanek opatije=== 
Leta 1740 je [[papež Benedikt XIV.]] podelil naslov in pravice [[Opat|opata]] župniku [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] dr. Jožefu Juriju Valentinu Schrökingerju pl. Nayembergu in vsem njegovim naslednikom. Njegov naslednik Martin Ferdinand Bartholotti pa je naziv prodal takratnemu celjskemu mestnemu župniku in savinjskemu  [[Arhidiakon|arhidiakonu]] Martinu Jožefu Sumplicherju, ki pa je prosil [[Papež Klemen XIII.|papeža Klemna XIII.]] naj prestavi sedež opatije iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu v [[Celje]]. Njegova želja je bila uslišana, saj je 18. decembra 1761 papež prestavil sedež opatije. Tako se je na vse naslednje celjske župnike prenesel tudi naslov opata.

Seznam opatov:

# Martin Jožef Sumplicher: celjski [[župnik]] (1755 do 1761), [[arhidiakon]], prvi [[opat]] (1761 do 1762)  
# Martin Ferdinand Bartholotti (1763 do 1785)
# Peter Anton Weisenhaus: zadnji savinjski arhidiakon, kasneje odstopil (1786 do 1799)
# Frančišek (tudi Franc) Anton Hoblnik (1801 do 1829)            
# Frančišek Ksaver Šneider (1829 do 1845)    
# [[Anton Martin Slomšek]]: kasneje [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]] (1846)                                      
# Matija Vodušek (1847 do 1872)              
# Anton Vrečko (1873 do 1890)
# [[Franc Ogradi]] (1890 do 1921)              
# Peter Jurak (1924 do 1944)
# Peter Kovačič (1946 do 1966)
# [[Friderik Kolšek]]: [[prelat]] (1969 do 1997)   
# Marjan Jezernik: zadnji celjski opat, ostane mu naziv (1998 do 2021)                                                                            

=== Moderna doba ===
15. avgusta 1987 se je od stolne župnije izločila nova mestna župnija [[Župnija Celje - Sv. Duh|Sveti Duh]].                   

Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija Celje]], je bila župnija del [[Celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Prav tako je z ustanovitvijo celjske škofije cerkev svetega Danijela postala [[stolnica]].

Do reorganizacije nadekanatov in dekanij Škofije Celje dne 1. septembra 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/|title=Škofija Celje - dekanije|accessdate=10. marec 2023|date=|format=|work=}}&lt;/ref&gt; je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]].

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| {{Slika d|Q10976749|150px}}
| [[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Celje]]
|-
|}
Župnijska cerkev župnije in obenem stolna cerkev [[Škofija Celje|Škofije Celje]] je stolnica svetega Danijela v [[Celje|Celju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celje Sv. Danijel – Celje stolnica|url=https://celje-stolnica.si/|accessdate=2026-01-16|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Stolnica sv. Danijela, Celje}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}}
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{Škofija Celje}} 
{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Sv. Danijel]]
[[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Sv. Danijel]]
[[Kategorija:Župnija Celje - Sv. Danijel]]
[[Kategorija:Župnije v Celju]]</text>
      <sha1>f3qmuzlaat1h1o9oci7wxjv94djlp4q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Snežna jama</title>
    <ns>0</ns>
    <id>95132</id>
    <revision>
      <id>6772355</id>
      <parentid>6409824</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:14:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57743-85</username>
        <id>268136</id>
      </contributor>
      <comment>Obvestilo o zaprtju jame za obiskovalce</comment>
      <origin>6772355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4607" sha1="r8tjil8kn1ycyq44fcz9928mq21fjvy" xml:space="preserve">[[Slika:Snežna-2.jpg|thumb|250px|Vhodna udornica v Snežno jamo]]
'''Snežna jama''' se nahaja na jugozahodnem pobočju [[Raduha|Raduhe]], v bližini Planine Arta, na 1556 m nmv, med [[Luče|Lučami]] in [[Solčava|Solčavo]]. Je najvišje ležeča podzemna jama v Sloveniji urejena za obiskovanje. Celotna dolžina jame znaša 1062 m, za ogled je urejeno 630 m.

'''Snežna jama je od 3. avgusta 2023 zaprta za obiskovalce.''' Zaradi obilice deževja in [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplav avgusta 2023]] je prišlo do udora vode in zemljin v vhodni del jame. Pri tem je bila poškodovana infrastruktura v jami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2023-08-11 |title=The cave is closed until further notice! - Snow cave |url=https://snezna-jama.com/en/the-cave-is-closed-until-further-notice/ |access-date=2026-10-30 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Jamo so odkrili pastirji okoliških kmetij, njen vhod oziroma vhodna udornica pa je bil prvič uradno omenjen in registriran leta 1939. Na tedenskem raziskovalnem taboru so pod 6 m globoko [[sneg|snežno]] odejo, člani [[Jamarstvo|jamarskega]] kluba »Črni galeb« iz [[Prebold]]a nato leta 1981 odkrili vhod v 1,5&amp;nbsp;km dolg jamski sistem. Za javnost je bila odprta 14. julija 1990. Starost jame ocenjujejo na [[Geološka doba|10 do 12 milijonov let]]. Jamarji in geologi menijo, da se je jama izoblikovala v pradavnini in se je kasneje z nastankom [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] oziroma z dvigom in nastankom Raduhe, dvignila na sedanjo [[Nadmorska višina|nadmorsko višino]]. V jami so namreč najdeni fluvialni sedimenti.

== Značilnost ==
[[File:Snow cave on Raduha.jpg|thumb|right|250px|Ledeni stebri v začetku jame]]
V Snežno jamo se vstopi po 40 m dolgi strmi jekleni lestvi položeni ob 45º strmino, ki se konča v Ledeni dvorani, ki je visoka 10 m. V Ledeni dvorani je ledeno jezero dimenzije 35 x 20 m, dolga je 55 m. Dvorano krasijo ledeni [[kapnik]]i katerih velikost in razsežnost je odvisna od vsakoletnih snežnih padavin in [[Temperatura|temperature]]. Kapniške tvorbe v nadaljevanju so netipične za jame na teh višinah in predvidevajo, da so vsaj dvakrat starejše kot v do sedaj znanih jamah na [[Kras]]u. Za Ledeno dvorano je ozek zasigan del imenova Snežni gozd. Kapniki so visoki do 6 m. Jama je tu najožja. 500 m od vhoda se jama razširi, imenuje se Jedilnica, kapniki so visoki in precej debeli. Sledi Dvorana kijastih kapnikov in ponvicami. Dvorana je visoka 2 do 8 m in dolga 55 m. Na koncu se rov začne vzpenjati. Do tukaj je približno 630 m.

V Snežni jami so vidne naslednje aktivne sigaste tvorbe: [[stalaktit]]i, [[stalagmit]]i, veliki tudi od 5 do 21 m, baldahini, sigaste ponvice, kijasti kapniki iz jamskega mleka malgonita in drugo jamsko okrasje. V jami so odkrili tudi [[Endemična vrsta|endemične]] jamske hrošče ( Oryotus raduhensis, Aphaobius mileri alpinus, Aphaobiella mlejneki moravec, Anophtalmus pretneri naraglavi).

V enem od stranskih rovov so v jami našli okostje [[Jamski medved|jamskega medveda]]. Po oceni dr. Franca Osoleta naj bi pripadali samici jamskega medveda, ki je na Slovenskem izumrl pred 15.000 - 20.000 leti.

== Turizem ==
Dostop do jame je po 17&amp;nbsp;km dolgi lokalni cesti iz krajev Solčava, Luče oziroma [[Struge]] do manjšega parkirišča, nato pa še 10 minut peš po strmi [[pešpot]]i. V samo jamo omogočijo dostop usposobljeni jamarji, ki posojajo tudi ustrezno opremo (čelado, svetilko,...).

Jama je odprta od julija do konca avgusta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Ogledi so vsaki dve uri:
* od 9.00 do 17.00

Po dogovoru je možen ogled za večje skupine (nad 20 ljudi) tudi izven tega urnika. Glede na ugodne vremenske razmere tudi v maju in oktobru.

&lt;gallery&gt;
Slika:Snežna-6.jpg|Ledeni kapniki na začetnem delu jame
Slika:Snežna-12.jpg|Kapniško okrasje v jami
Slika:Snežna-13.jpg|
Slika:Snežna-16.jpg| Jamar izvaja melodijo na votle kapnike
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam kraških jam v Sloveniji]]
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWXYXQEM/?query=%27keywords%3dsne%c5%bena+jama%27&amp;pageSize=25 Ekološke raziskave epikraške združbe v Snežni jami na planini Arto]

==Zunanje povezave==
* [http://www.snezna-jama.com Uradna stran jame]
* [http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 Lokacija snežne jame na spletni strani Geopedija.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 |date=2017-07-29 }}
{{Geopedia|L3255_F1254_T118_vF_b2_x480500_y139455_s17}}

[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Raduha, Luče]]</text>
      <sha1>r8tjil8kn1ycyq44fcz9928mq21fjvy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772367</id>
      <parentid>6772355</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:03:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>--krepko</comment>
      <origin>6772367</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4601" sha1="n3ill0z47zll00xnk5ok75h6q7lmwcr" xml:space="preserve">[[Slika:Snežna-2.jpg|thumb|250px|Vhodna udornica v Snežno jamo]]
'''Snežna jama''' se nahaja na jugozahodnem pobočju [[Raduha|Raduhe]], v bližini Planine Arta, na 1556 m nmv, med [[Luče|Lučami]] in [[Solčava|Solčavo]]. Je najvišje ležeča podzemna jama v Sloveniji urejena za obiskovanje. Celotna dolžina jame znaša 1062 m, za ogled je urejeno 630 m.

Snežna jama je od 3. avgusta 2023 zaprta za obiskovalce. Zaradi obilice deževja in [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplav avgusta 2023]] je prišlo do udora vode in zemljin v vhodni del jame. Pri tem je bila poškodovana infrastruktura v jami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2023-08-11 |title=The cave is closed until further notice! - Snow cave |url=https://snezna-jama.com/en/the-cave-is-closed-until-further-notice/ |access-date=2026-10-30 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Jamo so odkrili pastirji okoliških kmetij, njen vhod oziroma vhodna udornica pa je bil prvič uradno omenjen in registriran leta 1939. Na tedenskem raziskovalnem taboru so pod 6 m globoko [[sneg|snežno]] odejo, člani [[Jamarstvo|jamarskega]] kluba »Črni galeb« iz [[Prebold]]a nato leta 1981 odkrili vhod v 1,5&amp;nbsp;km dolg jamski sistem. Za javnost je bila odprta 14. julija 1990. Starost jame ocenjujejo na [[Geološka doba|10 do 12 milijonov let]]. Jamarji in geologi menijo, da se je jama izoblikovala v pradavnini in se je kasneje z nastankom [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] oziroma z dvigom in nastankom Raduhe, dvignila na sedanjo [[Nadmorska višina|nadmorsko višino]]. V jami so namreč najdeni fluvialni sedimenti.

== Značilnost ==
[[File:Snow cave on Raduha.jpg|thumb|right|250px|Ledeni stebri v začetku jame]]
V Snežno jamo se vstopi po 40 m dolgi strmi jekleni lestvi položeni ob 45º strmino, ki se konča v Ledeni dvorani, ki je visoka 10 m. V Ledeni dvorani je ledeno jezero dimenzije 35 x 20 m, dolga je 55 m. Dvorano krasijo ledeni [[kapnik]]i katerih velikost in razsežnost je odvisna od vsakoletnih snežnih padavin in [[Temperatura|temperature]]. Kapniške tvorbe v nadaljevanju so netipične za jame na teh višinah in predvidevajo, da so vsaj dvakrat starejše kot v do sedaj znanih jamah na [[Kras]]u. Za Ledeno dvorano je ozek zasigan del imenova Snežni gozd. Kapniki so visoki do 6 m. Jama je tu najožja. 500 m od vhoda se jama razširi, imenuje se Jedilnica, kapniki so visoki in precej debeli. Sledi Dvorana kijastih kapnikov in ponvicami. Dvorana je visoka 2 do 8 m in dolga 55 m. Na koncu se rov začne vzpenjati. Do tukaj je približno 630 m.

V Snežni jami so vidne naslednje aktivne sigaste tvorbe: [[stalaktit]]i, [[stalagmit]]i, veliki tudi od 5 do 21 m, baldahini, sigaste ponvice, kijasti kapniki iz jamskega mleka malgonita in drugo jamsko okrasje. V jami so odkrili tudi [[Endemična vrsta|endemične]] jamske hrošče ( Oryotus raduhensis, Aphaobius mileri alpinus, Aphaobiella mlejneki moravec, Anophtalmus pretneri naraglavi).

V enem od stranskih rovov so v jami našli okostje [[Jamski medved|jamskega medveda]]. Po oceni dr. Franca Osoleta naj bi pripadali samici jamskega medveda, ki je na Slovenskem izumrl pred 15.000 - 20.000 leti.

== Turizem ==
Dostop do jame je po 17&amp;nbsp;km dolgi lokalni cesti iz krajev Solčava, Luče oziroma [[Struge]] do manjšega parkirišča, nato pa še 10 minut peš po strmi [[pešpot]]i. V samo jamo omogočijo dostop usposobljeni jamarji, ki posojajo tudi ustrezno opremo (čelado, svetilko,...).

Jama je odprta od julija do konca avgusta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Ogledi so vsaki dve uri:
* od 9.00 do 17.00

Po dogovoru je možen ogled za večje skupine (nad 20 ljudi) tudi izven tega urnika. Glede na ugodne vremenske razmere tudi v maju in oktobru.

&lt;gallery&gt;
Slika:Snežna-6.jpg|Ledeni kapniki na začetnem delu jame
Slika:Snežna-12.jpg|Kapniško okrasje v jami
Slika:Snežna-13.jpg|
Slika:Snežna-16.jpg| Jamar izvaja melodijo na votle kapnike
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam kraških jam v Sloveniji]]
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWXYXQEM/?query=%27keywords%3dsne%c5%bena+jama%27&amp;pageSize=25 Ekološke raziskave epikraške združbe v Snežni jami na planini Arto]

==Zunanje povezave==
* [http://www.snezna-jama.com Uradna stran jame]
* [http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 Lokacija snežne jame na spletni strani Geopedija.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 |date=2017-07-29 }}
{{Geopedia|L3255_F1254_T118_vF_b2_x480500_y139455_s17}}

[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Raduha, Luče]]</text>
      <sha1>n3ill0z47zll00xnk5ok75h6q7lmwcr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772734</id>
      <parentid>6772367</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:21:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <origin>6772734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4538" sha1="1q4fwdey8pao33u0cvy4gwrsvfdok0h" xml:space="preserve">[[Slika:Snežna-2.jpg|thumb|250px|Vhodna udornica v Snežno jamo]]
'''Snežna jama''' se nahaja na jugozahodnem pobočju [[Raduha|Raduhe]], v bližini Planine Arta, na 1556 m nmv, med [[Luče|Lučami]] in [[Solčava|Solčavo]]. Do avgusta 2023 je bila najvišje ležeča podzemna jama v Sloveniji, urejena za obiskovanje. Celotna dolžina jame znaša 1062 m, za ogled je urejeno 630 m.

== Zgodovina ==
Jamo so odkrili pastirji okoliških kmetij, njen vhod oziroma vhodna udornica pa je bil prvič uradno omenjen in registriran leta 1939. Na tedenskem raziskovalnem taboru so pod 6 m globoko snežno odejo, člani jamarskega kluba »Črni galeb« iz [[Prebold]]a nato leta 1981 odkrili vhod v 1,5&amp;nbsp;km dolg jamski sistem. Za javnost je bila odprta 14. julija 1990. Starost jame ocenjujejo na 10 do 12 milijonov let. Jamarji in geologi menijo, da se je jama izoblikovala v pradavnini in se je kasneje z nastankom [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] oziroma z dvigom in nastankom Raduhe, dvignila na sedanjo nadmorsko višino. V jami so namreč najdeni fluvialni sedimenti.

== Značilnost ==
[[File:Snow cave on Raduha.jpg|thumb|right|250px|Ledeni stebri v začetku jame]]
V Snežno jamo se vstopi po 40 m dolgi strmi jekleni lestvi položeni ob 45º strmino, ki se konča v Ledeni dvorani, ki je visoka 10 m. V Ledeni dvorani je ledeno jezero dimenzije 35 x 20 m, dolga je 55 m. Dvorano krasijo ledeni [[kapnik]]i katerih velikost in razsežnost je odvisna od vsakoletnih snežnih padavin in temperature. Kapniške tvorbe v nadaljevanju so netipične za jame na teh višinah in predvidevajo, da so vsaj dvakrat starejše kot v do sedaj znanih jamah na [[Kras]]u. Za Ledeno dvorano je ozek zasigan del imenova Snežni gozd. Kapniki so visoki do 6 m. Jama je tu najožja. 500 m od vhoda se jama razširi, imenuje se Jedilnica, kapniki so visoki in precej debeli. Sledi Dvorana kijastih kapnikov in ponvicami. Dvorana je visoka 2 do 8 m in dolga 55 m. Na koncu se rov začne vzpenjati. Do tukaj je približno 630 m.

V Snežni jami so vidne naslednje aktivne sigaste tvorbe: [[stalaktit]]i, [[stalagmit]]i, veliki tudi od 5 do 21 m, baldahini, sigaste ponvice, kijasti kapniki iz jamskega mleka malgonita in drugo jamsko okrasje. V jami so odkrili tudi [[Endemična vrsta|endemične]] jamske hrošče ( Oryotus raduhensis, Aphaobius mileri alpinus, Aphaobiella mlejneki moravec, Anophtalmus pretneri naraglavi).

V enem od stranskih rovov so v jami našli okostje [[Jamski medved|jamskega medveda]]. Po oceni dr. Franca Osoleta naj bi pripadali samici jamskega medveda, ki je na Slovenskem izumrl pred 15.000 - 20.000 leti.

== Turizem ==
Dostop do jame je po 17&amp;nbsp;km dolgi lokalni cesti iz krajev Solčava, Luče oziroma [[Struge]] do manjšega parkirišča, nato pa še 10 minut peš po strmi pešpoti. V samo jamo omogočijo dostop usposobljeni jamarji, ki posojajo tudi ustrezno opremo (čelado, svetilko,...).

Jama je odprta od julija do konca avgusta ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Ogledi so vsaki dve uri:
* od 9.00 do 17.00

Po dogovoru je možen ogled za večje skupine (nad 20 ljudi) tudi izven tega urnika. Glede na ugodne vremenske razmere tudi v maju in oktobru. Snežna jama je od 3. avgusta 2023 zaprta za obiskovalce. Zaradi obilice deževja in [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplav avgusta 2023]] je prišlo do udora vode in zemljin v vhodni del jame. Pri tem je bila poškodovana infrastruktura v jami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2023-08-11 |title=The cave is closed until further notice! - Snow cave |url=https://snezna-jama.com/en/the-cave-is-closed-until-further-notice/ |access-date=2026-10-30 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Snežna-6.jpg|Ledeni kapniki na začetnem delu jame
Slika:Snežna-12.jpg|Kapniško okrasje v jami
Slika:Snežna-13.jpg|
Slika:Snežna-16.jpg| Jamar izvaja melodijo na votle kapnike
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam kraških jam v Sloveniji]]
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWXYXQEM/?query=%27keywords%3dsne%c5%bena+jama%27&amp;pageSize=25 Ekološke raziskave epikraške združbe v Snežni jami na planini Arto]

==Zunanje povezave==
* [http://www.snezna-jama.com Uradna stran jame]
* [http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 Lokacija snežne jame na spletni strani Geopedija.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x480556.25_y139303.25_s15 |date=2017-07-29 }}
{{Geopedia|L3255_F1254_T118_vF_b2_x480500_y139455_s17}}

[[Kategorija:Jame v Sloveniji]]
[[Kategorija:Raduha, Luče]]</text>
      <sha1>1q4fwdey8pao33u0cvy4gwrsvfdok0h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Etnologija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100157</id>
    <revision>
      <id>6772636</id>
      <parentid>6271323</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:03:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4211" sha1="gb39e45lz21lum51qmukk4fnfcf1iqj" xml:space="preserve">'''Etnologija''' (iz [[grščina|grščine]] ''ethnos'' - ljudstvo) je [[veda]], ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin. V Evropi se je začela etnologija kot veda pojavljati od konca 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (na Slovenskem imenovano '''[[narodopisje]]''') in primerjalno obravnavanje etničnih skupin ('''etnologija'''). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz ''&quot;ljudske kulture&quot;'' razširi na raziskovanje ''&quot;načina življenja&quot;''. S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo. Na Slovenskem kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture [[Slavko Kremenšek]].

Oddelek za etnologijo je bil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije na Slovenskem je organizirana predvsem v okviru [[Etnografski muzej|Etnografskega muzeja]], Inštituta za Slovensko narodopisje [[ZRC SAZU]], Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenkih [[muzej]]ih in [[Zavod za varstvo kulturne dediščine|Zavoda za varstvo kulturne dediščine]].

Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je [[Etnološki inštitut Urban Jarnik]] v [[Celovec|Celovcu]], čigar duševni oče je bil [[Pavle Zablatnik]]. Med novejše avtorje štejemo [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilijo Schnabl]]&lt;nowiki/&gt;a, ki je vpeljal v koroški interkulturni oz. slovenski znanstveni diskurz osrednji koncept [[inkulturacija|inkulturacije]], kot fenomen kulturnih procesov in ki je tako premostil etnocentičnost v raziskavah, ne da bi zanikal etničnosti kot takšno.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Inkulturacija, fenomen kulturnih procesov na Koroškem|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana|year = 2012|isbn = |location = Ljubljana|pages = 231-246|issn = 1408-6271|work = Studia mythologica Slavica|url = http://sms.zrc-sazu.si/pdf/15/SMS-2012-15_Schnabl.pdf|archive-url = https://web.archive.org/web/20141129022214/http://sms.zrc-sazu.si/pdf/15/SMS-2012-15_Schnabl.pdf|archive-date = 2014-11-29|access-date = 2014-11-27|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;

Ponekod po svetu, predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], jo imenujejo socialna ali kulturna [[antropologija]].

== Pomembni svetovni antropologi/etnologi ==
* [[Marko Polo]] (1254 - 1324)
*[[Claude Lévi-Strauss]] (1908 - 2009)
* [[Bronislaw Malinowski]] (1884 - 1942) - [[funkcionalizem]]
*[[Georg Herbert Mead]] (1863 - 1931)
* [[Margaret Mead]] (1901 - 1978)
*[[Lewis Henry Morgan]] (1818 - 1881) - [[socialni evolucionizem]]
* [[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj]] (1890 - 1938)
*[[Edward Burnett Tylor]] (1832 - 1917)
* [[Victor Turner]] (1920 - 1983)
* [[Zdeněk Veselovský]] (1928 - 2006)

== Glej tudi ==
* [[Antropologija]]
* [[Etnografija]]
* [[Seznam etnologov]]
*[[Seznam slovenskih etnologov]]
* [[Slovenski etnografski muzej]]
* [[Oblačilna kultura]]
*[[Murkova nagrada]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.evifa.de/cms/de Virtualna etnološka knjižnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080819003404/http://www.evifa.de/cms/de/ |date=2008-08-19 }} {{ikona de}}
* [http://www.plantinteractions.co.uk/ethnobotany.shtsml/ Etnobotanika]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}
* [http://www.ethnologue.com/ Publikacije o etnologiji] po državah sveta {{ikona en}}
* [http://ise.arts.ubc.ca/ Mednarodno društvo za etnobotaniko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080306033442/http://ise.arts.ubc.ca/ |date=2008-03-06 }} {{ikona en}}
* [http://www.zrc-sazu.si/www/gni/gni-s.htm Glasbeno narodopisni institut SAZU] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527220008/http://www.zrc-sazu.si/www/gni/gni-s.htm |date=2008-05-27 }}
* [http://www.kpm.si Koroški pokrajinski muzej]

{{normativna kontrola}}

{{škrbina-etnična}}

[[Kategorija:Antropologija]]
[[Kategorija:Etnologija]]
[[Kategorija:Družboslovje]]</text>
      <sha1>gb39e45lz21lum51qmukk4fnfcf1iqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kristijan Muck</title>
    <ns>0</ns>
    <id>103183</id>
    <revision>
      <id>6772476</id>
      <parentid>6438473</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:48:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16008" sha1="cmffug5s9ye4h1awlpe2qdma41nl3q2" xml:space="preserve">{{Wikificiraj}}{{popravi|razlog=slog besedila}}{{infopolje Oseba}}
'''Kristijan Muck''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], [[pesnik]], [[esejist]], [[slikar]], [[dramatik]], [[režiser]],  [[pedagog]], * [[23. februar]] [[1941]], [[Ljubljana]].

Muck je dolgoletni profesor dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Je brat [[Marlenka Stupica|Marlenke Stupice]] in stric pisateljice in igralke [[Desa Muck|Dese Muck]].                                       

== Življenje ==

Osnovno in gimnazijsko šolanje v Ljubljani.  L. 1966 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] diplomiral iz dramske igre. Od leta 1964 član Drame SNG v Ljubljani, od leta 1980 na AGRFT, od leta 1995 kot red. prof.
:Oče Oton je bil agronom, nazadnje red. prof. na fakulteti. Mati Aranka, zobotehnica, je bila nezaposlena. Sestra [[Marlenka Stupica]], akademska slikarka. Brata Peter, vodogradbenik, Oton, agronom. Kristijan Muck ima dve hčeri, Anjo, dramaturginjo, magistro sociologije kulture in doktorico znanosti ter Nančo, jazzovsko pevko in magistro govornega sporočanja. Slikarka [[Marija Lucija Stupica]], ter pisateljica in igralka [[Desa Muck]] sta avtorjevi nečakinji.

:V '''&lt;u&gt;dijaških letih&lt;/u&gt;''' deloval v amaterskih, deloma tudi profesionalnih gledališčih, posnel je prvi [[film]].

:V '''&lt;u&gt;šestdesetih letih&lt;/u&gt;''' je ob sodelovanju v Drami SNG v Ljubljani bil dejaven v neinstitucionalnih gledališčih, predvsem pri Odru 57, gledališču Ad hoc in v Součkovi skupini.

:V '''&lt;u&gt;sedemdesetih&lt;/u&gt;''' je nadaljeval s podobno usmeritvijo, tokrat pri Gleju in Pekarni, hkrati pa je ob zaznavanju osnovnejših kategorij igralstva in z obravnavanjem splošnejših virov ustvarjalnosti začel v literarnih revijah objavljati eseje oziroma poezijo. Ukvarjal se je s principi likovnosti in s povezavami med različnimi umetniškimi področji.
:'''1980.''' je izdal s slikarko Bredo Jontes ob skupni likovni in pesniški razstavi '''''Razporedja''''' pesniško in grafično mapo '''''Triptihon'''''.

:V '''&lt;u&gt;osemdesetih'''&lt;/u&gt; je imel vrsto samostojnih likovnih razstav in izvedel več gledaliških oziroma intermedialnih projektov, med drugim v Cankarjevem domu, v Gleju, v galeriji Equrna in v Mali drami. Od slednjih je bila najodmevnejša v sezoni '''1985/86''' '''''Svetloba maternice''''', ki je bila posneta za TV Slovenijo.
:'''1987.''' je izšla knjiga z naslovom '''''V tkivo ognja''''' (Založba Obzorja; 182 strani), v kateri  je, izhajajoč iz konkretne dánosti knjige kot objekta, postavil v medsebojni odnos poezijo, prozo, elemente esejistike in risbe.
:'''1988.''' je izšla knjiga pesmi in risb '''''Apno, ogorki''''' (samozaložba; 80 strani) in istega leta knjiga esejev '''''Antigonino zrcalo''''' (Knjižnica MGL; 216 strani).
:'''1989.''' je izšla pesniška zbirka '''''Za jezom neba''''' (Cankarjeva založba; 119 strani).
:'''1990.''' je izšla zbirka pesmi '''''Zoon politikon''''' (Založba Lipa; 27 strani).

:V '''&lt;u&gt;devetdesetih letih'''&lt;/u&gt; piše in objavlja predvsem širši sklop dramskih tekstov, v katerih se niz dogodkov, povezanih v realistično zgodbo, razpeto med letoma 1945 in 1991, presnavlja v vzporedno in pretrgano zaporedje poetskih prizorov, ki zajemajo notranjo strukturo igralstva. Snuje pesniški zbirki ''Eden'' in ''Bleščice''.
:'''1999.''' izide sklop tekstov z naslovom   '''''I m e n a     i g r e'''''  (Založba Mondena; 431 strani). Vanj so ob izhodiščnem proznem tekstu '''''Menih''''' vključene drame '''''Portimăo''''', trilogija '''''Zgubljeni sli''''', '''''Yama''''', '''''Crist.doc''''', ter farsa '''''Na zlatih parcelah'''''.
:V sezoni '''1999/2000''' režira svoj tekst '''''Portimăo''''' v Mali drami SNG.

:V '''&lt;u&gt;začetku zadnjega desetletja'''&lt;/u&gt;
:'''2000.''' izide knjiga esejev '''''Med krinko in obrazom''''' (Cankarjeva založba; 235 strani).
:'''2001.''' izide pesniška zbirka '''''Eden''''' (Cankarjeva založba; 149 strani) in zbirka pesmi '''''Bleščice''''' (Založba Mondena; 88 strani).
:'''2001.''' izidejo '''''Zvonove zgodbe''''' (Vodnikova založba; 101 stran)
:'''2002.''' izide dramski tekst '''''Zalog''''' (Cankarjeva založba; 93 strani)
:'''2006.''' izide pesniška zbirka '''''Sinji klici''''' (Založništvo Abram; ilustracije in oprema slikar in kipar Peter Abram; 70 strani)

Član [[ZDUS]] in [[Društvo slovenskih pisateljev|DSP]]. V gledališču, pri filmu in na [[Radiotelevizija Slovenija|TV]] v celoti odigral preko 130 vlog. Predvsem do začetka devetdesetih veliko sodeloval na [[Radiotelevizija Slovenija|radiu]]. Režiral svoja besedila oziroma projekte. Več predstavitev svojih pesmi, deloma kot posebni nastopi. Objavlja poezijo, prozo, eseje, dramske tekste v večini slovenskih revij ali drugih publikacij. Število vseh revijalnih objav je okrog sto. Kot igralec je večkrat samostojno nastopal tudi na nemškem govornem področju ter bil, poleg drugih, na daljšem študijskem potovanju v [[Združene države Amerike|ZDA]].
'''Pomembnejše nagrade:''' [[Prešernova nagrada]] za študente, Borštnikova nagrada, Jugoslovanska nagrada za igro na festivalu radia, Nagrada [[ZDUS]].

== Igralske vloge ==
===Pomembnejše vloge v gledališču===
Skupno je Muck odigral okrog 100 gledaliških vlog. Kronološki seznam:

:63/64 ''Knut'', Grum, Trudni zastori;
:63/64 ''Jean'', Sartre, Nepokopani mrtveci;
:65/66 ''Prometej'', Ajshil, Prometej;
:65/66 ''Mož'', Feydeau, Pokojna gospejina mama (v francoščini);
:66/67 ''Prvi kaznjenec'', P. Božič, Kaznjenci;
:66/67 ''Glasnik'', Ajshil, Oresteja;
:66/67 ''Drugi brat'', Božič, Dva brata;
:66/67 ''Tiger'', Schisgal, Tiger (lastni prevod);
:69/70 ''Kaspar'', Handke, Kaspar;
:71/72 ''Klaver'', Javoršek, Konec hrepenenja;
:71/72 ''Rebolledo'', Calderon, Sodnik zalamejski;
:72/73 ''Octave'', Moliere, Scapinove zvijače;
:72/73 ''Romeo'', Shakespaeare, Romeo in Julija;
:72/73 ''Dinsdale Gurney'', Barnes, Vladajoči razred;
:72/73 ''Grof Albafiorita'', Goldoni, Krčmarica Mirandolina;
:72/73 ''Miguelin del Padrones'', Valle-Inclán, Božje besede;
:72/73 ''Ilči'', P. Božič, Kako srečen dan;
:73/74 ''Mihajlo Sekelj'', Kreft, Velika puntarija;
:73/74 ''Tip 4'', Lužan, Zeleni volk;
:74/75 ''Jernej'', Jesih, Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista;
:74/75 ''Krasavin'', Najdenov, Vanjušinovi otroci;
:74/75 ''Valjhun'', Svetina-Povše, Ukana;
:74/75 ''Šofer in Kekić'', Kovač, Tako tako;
:75/76 ''Tiger Brown, Brecht'', Opera za tri groše;
:75/76 ''Črna goflja'', Arden, Živite kot svinje;
:77/78 ''Pečkaj'', Nestroy, Talisman
:78/79 ''Dudakov'', Gorki, Letoviščarji;
:81/82 ''Noe'', Slovenska zgodovina, Kocbek, Tišina osmega jutra;
:82/83 ''Nadškof marki de Charron'', Bulgakov, Moliere;
:82/83 ''Papadić'', Volker-Sorge, Slavje pri Papadiću (v nemščini; Theater der Jugend, Dunaj);
:83/84 ''Jerofejev'', Jerofejev-Likar, Moskva Petuški;
:84/85 ''Kleant'', Moliere, Tartuffe;
:85/86 ''Mož'', Brecht, Malomeščanska svatba;
:85/86 '''''Izvajalec''''', '''Muck, Svetloba maternice (Cankarjev dom)''';
:87/88 ''Wilde'', Wilde-Lukić, Saloma;
:87/88 '''''Risar''''', '''Muck, Energeia (Galerija Equrna)''';
:88/89 ''Gospod Š'', Kafka-Rozman, Preobrazba;
:88/89 '''''Orfejsatir''''', '''Muck, Apno ogorki (Glej)''';
:88/89 ''Monogamov'', Aksjonov, Čaplja;
:89/90 '''''Nastopajoči''''', '''Muck, Za jezom neba (Mala drama)''';
:89/90 ''Gegrémont'', Feydeau, Dama iz Maxima;
:91/92 ''Jakob'', Brecht, Opera za tri groše (v nemščini; Bad Hersfelder Festspiele);
:91/92 ''Mornar'', Giraudoux, Trojanske vojne ne bo (pevski nastop; Bad Hersfelder Festspiele);
:92/93 ''Moški'', Gad, Samo igra je in ne boli;
:97/98 ''''''več vlog''''', '''Muck, Imena igre (koncertna izvedba, Mala drama)''';
:98/99 ''Bebel'', Jonke, Kamni pojejo (v nemščini; Statdtheater Celovec);
:01/02 ''Stotnik'', Büchner, Woyzeck;
:03/04 '''''Leon''''', '''Muck,  Zalog (postavitev treh prizorov, PTL)''';
:04/05 ''Argant'', Molière, Scapinove zvijače.

===Filmske vloge===
*skupno osem večjih vlog, med drugimi v filmih:
**1959 ''[[Dobri stari pianino]]''
**1960 ''[[Akcija (film)|Akcija]]''
**1965 ''[[Lucija (film)|Lucija]]''
**1966 ''[[Amandus]]''

*vloge v približno 30 televizijskih filmih, od tega pomembnejše v:
**1965 ''VOS I, Berite novice''
**1966 ''Kje je meja''
**1968 ''Jamska Ivanka''
**1969 ''[[Mali oglasi (TV serija)|Mali oglasi]]''
**1970 ''[[Dekameron (nanizanka)|Dekameron]]''
**1971 ''Beneška noč, VOS II''
**1972 ''Igrajmo se gledališče''
**1976 ''Solzice''
**1977 ''Ipavci''

==Režija gledaliških predstav==
Muck je vselej režiral gledališke igre na lastne literarne predloge: 
*85/86 Svetloba  maternice (intermedialni projekt), Cankarjev dom
*87/88 Energeia (happening) Equrna
*88/89 Apno ogorki (performans, sodeluje Violeta Tomič) Glej
*89/90 Za jezom neba (performans), Mala drama
*97/98 Imena igre, skupina Kdo (koncertna izvedba, sodelujeta Brane Grubar, Nataša Matjašec), Mala drama
*99/00 Portimăo, (igrajo Bara Levstik, Matija Rozman, Vojko Zidar) Mala drama
*03/04 Zalog (informativna postavitev treh prizorov, igrata Barbara Kukovec, Jaka Lah), Plesni teater Ljubljana.

== Književno in likovno delo ==
===Pesniške zbirke===
:1980 ''Triptihon'' (grafična mapa skupaj z Bredo Jontes), samozaložba;
:1987 ''V tkivo ognja'' (pesmi, proza, esejistično gradivo, dialogi, risbe), Obzorja Znamenja;
:1988 ''Apno ogorki'' (pesmi, risbe, oprema), samozaložba;
:1989 ''Za jezom neba'' (pesmi, risbe, oprema), Cankarjeva založba;
:1990 ''Zoon politikon'' (pesmi, risbe, oprema), Lipa;
:2001 ''Eden'' (pesmi, ilustracije, risba na ovitku), Cankarjeva založba;
:2002 ''Bleščice'' (pesmi), Mondena;
:2006 ''Sinji klici'' (pesmi, ilustracije in oprema Peter Abram), Založništvo Abram.
:2008 ''Testament'' (pesmi)

===Knjigi esejev=== 
:1988 ''Antigonino zrcalo'', Knjižnica MGL;
:2000 ''Med krinko in obrazom'' (lik na ovitku), Cankarjeva založba.
:2008 ''Hoja skozi hip''

===Proza=== 
:2002 ''Zvonove zgodbe'' (risbe na naslovnici), Vodnikova založba.

===Dramatika=== 
:1981 ''Drevo in soteska'' (radijska igra), RTV Ljubljana;
:1999 ''Imena igre'' (knjiga vsebuje ob izhodiščnem proznem tekstu Menih drame Portimăo, Zgubljeni sli, Yama, Crist.doc, Na zlatih parcelah; risba na naslovnici, oprema), Mondena.
:2003 ''Zalog'' (dvodelna drama, povezuje jo sonetni venec Testament; lik na ovitku), Cankarjeva založba.
:2008 ''Vehikel''

===Objave v revijah===
(''' v celoti okrog sto''')
:od konca sedemdesetih dalje poezija, risbe, eseji, proza, dramatika v Sodobnosti, Dialogih, Novi reviji, Naših razgledih, Literaturi, Reviji 2000, Dnevniku, Delu, Srce in oko, Kekcu, Novi Atlantidi, Srpu, Likovnih besedah, Gledaliških listih Drame SNG v Ljubljani, Maski, Celovškem zvonu, Tretjem dnevu, Razgledih, Književnih listih, na Radiu Ljubljana.

===Samostojne likovne razstave=== 
:1980 ''Razporedja'', Galerija Iskra, skupaj z Bredo  Jontes;
:1981 ''Razporedja'', Galerija Doma omladine, Beograd;
:1981 ''Steklena knjiga'', Galerija muzeja Sisek; Galerija Nova, Zagreb;
:1984 ''Razvezana knjiga'', Galerija v Prešernovi hiši, Kranj; Orfejsatir, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana;
:1985 ''Nekočnekje'', KD Španski borci, Ljubljana; Sneženje, Biotehniška fakulteta, Ljubljana;
:1987 ''Energeia'', Galerija Equrna, Ljubljana.

'''Sodeloval pri opremi večine svojih knjig, večinoma scenograf pri svojih projektih.'''
 

'''Podrobnejša bibliografija za prvo obdobje delovanja (ta sicer za kasnejša leta tudi na tem mestu ni zajeta)''' je v knjigi ''K. Muck,  Antigonino zrcalo'' (knjižnica MGL; 1988), sestavila jo je T. Premk.

'''Natančnejši podatki o sodelovanju na nemškem govornem področju:'''
:25.1.1983, '''''Dunaj, Theater der Jugend''''' (Renaissance Theater); Ludwig Volker – Christian Sorge, Ein Fest bei Papadić (Slavje pri Papadiću); režija Klaus Rott; vloga '''Papadić'''. ''Večja vloga''.
:18.6.1992, '''''Bad Hersfelder Festspiele''''', J. Giraudoux, Trojanske vojne ne bo; režija Peter Lotschak, pevska vloga '''Mornar'''. ''Solo nastop''.
:24.6.1992, '''''Bad Hersfelder Festspiele''''', B. Brecht, Opera za tri groše; režija Peter Lotschak, vloga '''Jakob Kljuka''' (Hakenfinger Jakob). ''Manjša vloga''.
:27.9.1998, '''''Celovec, Stadttheater Klagenfurt'''''; Gert Jonke, Es singen die Steine (Kamni pojejo); režija Ernst Binder, vloga '''Bebel'''. ''Velika vloga; v glavni vlogi Ulrich Wildgruber, tedaj eden najvidnejših igralcev na nemškem govornem področju''.
:'''Kritike:'''
:''Ein Fest bei Papadić'': Wiener Zeitung, Volksstimme, Arbeiter Zeitung (27.1.83); Wiener Morgen Kurier (31.1.83).
:''Trojanske vojne ne bo, Opera za tri groše'': Hersfelder Zeitung (19.6.92); Hessische Allgemeine (20.6.29 in 26.7.92); Frankfurter Neue Presse, Goettinger Tageblatt (22.6.92); Waldeckische Landeszeitung (23.6.92); Hanauer Anzeiger (23.6.92 in 29.7.92); Hannoverscher Allgemeine (24.6.92); Deutsche Tagespost (2.7.92); Nordsee Zeitung (7.7.92); Rheinische Post (16.7.92);
:''Es singen die Steine''; Die Presse, Der Standard, Salzburger Nachrichten (29.9.98), Süddeutsche Zeitung, Frankfurter Allgemeine (30.9.98).
                         
'''Pomembnejše študije in kritike o avtorjevih delih:'''
:T. Kermauner, Predrojstvo kot nerazločljivo dno palimpsestov, ''Dialogi 24/1988, št.7-8-9, str.101-108.''
:I. Antič, Raztelešanje teksta sna, ''Dialogi 25/1989, št. 5-6, str.75-80.''
:F. Zagoričnik, Zoon Politikon, ''Dialogi 26/1990, št.4-5-6, str. 130-131.''
:K. Podbevšek, Za jezom zvoka, ''Maske št. 16/17 1990.''
:T. Kermauner, ''Obračun med vrati''; Med priprtimi vrati (str. 5-68); ''Današnja slovenska dramatika I, Slovenski gledališki muzej, 2000.''
:B. Lukan, Kompendij presenetljivih detajlov, ''Delo, 2.4.2000.''
:A. Jaklič, Kristijan Muck – misel in igra, diplomska naloga, ''AGRFT, april 2001.''
:M. Drev, Molekule desetletnih vtisov, spojene v poezijo, ''Delo, 20.6.2001.''
:J. Kovič, Eden, ''Dnevnik,11.9.2001.''
:M. Jeriček, Eden, ''Tretji dan XXX, sept. 2001, št.8 (str.108)''
:M. Bregant, Eden, ''Mladina, 12.11.2001''
:J. Kovič, Bleščice, ''Dnevnik, 27.11.2001.''
:T. Kermauner, ''Greh in iskanje kot izvor''; Človek iskavec I (str. 156-180); ''Začetki slovenske dramatike II, Slovenski gledališki Muzej, 2002.''
:L. Stepančič, Zvonove zgodbe, ''Sodobnost, letnik 67, feb. 2003, št. 2''
:T. Kermauner, ''Let na dno, prelet ali založeni svet''; Prelet ali založeni in razloženi svet I (str. 162-219); ''Današnja slovenska dramatika 5, Založba GolKerKavč 2004.''
:M. Drev, Odjek brona lesket živega srebra, ''Delo, 28.4.2003.''
:B. Lukan, Zalog, ''Delo, 5.11.2003.''
        
==Pedagoška dejavnost==
Od 1.2. 1980 visokošolski učitelj za dramsko igro na AGRFT. Do leta 1990 docent, do l.1995 izredni profesor, odtlej redni profesor. Mentor več kot petdesetim sedanjim slovenskim igralcem.

==Večje nagrade==
:1964, ''Študentska Prešernova nagrada'' - Grum, Trudni zastori, '''Knut'''.
:1975, ''Borštnikova nagrada'' - Jesih, Vzpon in padec zanesenega ekonomista, '''Jernej'''.
:1978, ''Jugoslovanska nagrada za igro na festivalu radia, Ohrid'' - Kocjančič, En dan Denisa Ivanoviča, '''Denis Ivanovič'''.
:''Prix Italia za radijsko igro'' En dan Denisa Ivanoviča.
:1979, ''Nagrada ZDUS'' - Gorki, Letoviščarji, '''Dudakov'''.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih igralcev]]
*[[seznam slovenskih pesnikov]]

{{normativna kontrola}}

{{Škrbina o filmskem igralcu}}

{{DEFAULTSORT:Muck, Kristijan}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Kristijan Muck]]</text>
      <sha1>cmffug5s9ye4h1awlpe2qdma41nl3q2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oglej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>104955</id>
    <revision>
      <id>6772468</id>
      <parentid>6759234</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:42:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21016" sha1="99ku519rwjgixdbakii2xboknf227iy" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Oglej
| official_name       = Comune di Aquileia&lt;br /&gt;Comun di Aquilee
| native_name         = Aquileia&lt;br /&gt;Aquilee
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Basilica Aquileia 110.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Bazilika
| image_shield        = Aquileia-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 45
| latm  = 46
| lats  = 
| latNS  = N
| longd = 13
| longm = 22
| longs = 
| longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = x
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Furlanija - Julijska krajina]]
| province            = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]]
| frazioni            = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero
| mayor_party         = 
| mayor               = Emanuele Zorino
| population_demonym  = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''&lt;br /&gt;{{lang-it|aquileiese}}
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]]
| day                 = 12. julij
| postal_code         = 33051
| area_code           = 0431
| website             = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Oglej''' ({{jezik-it|Aquilea}}, {{jezik-fur|Aquilee}}, {{Jezik-vec|Aquiłeja, Aquiłegia}}, {{jezik-la|{{malekapit|Aquileia}}}}) je mesto v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]] v Italiji.

Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.

V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.   

Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]].

== Zgodovina ==
[[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]]
=== Rimska republika ===
Rimljani so Oglej (''Aquileia'') ustanovili kot kolonijo v letih 180/181 pr. n. št. ob reki Natiso, na območju južno od Julijskih Alp, a približno 13 kilometrov severno od lagun. Kolonija je služila kot strateška obmejna utrdba na severovzhodnem robu območja onkraj reke Pad ([[Cisalpska Galija]]) in je bila namenjena zaščiti [[Severnojadranski Veneti|Venetov]] – zvestih rimskih zaveznikov v času [[Hanibal]]ovega vdora med [[druga punska vojna|drugo punsko vojno]] in med [[Ilirske vojne (229–168 pr. n. št.)|ilirskimi vojnami]]. Kolonija je delovala kot oporišče za zadrževanje vdorov drugih bojevitih ljudstev v Cisalpsko Galijo, kot so bili sovražni [[Karni]] na severovzhodu (na območju današnje [[Karnia|Karnije]]) in [[Histri]] na jugovzhodu (na območju današnje [[Istra|Istre]]). Lokacija za Oglej je bila dejansko izbrana le približno 6 km stran od kraja, kjer se je leta 183 pr. n. št. poskušalo naseliti okoli 12.000 pripadnikov keltskega plemena [[Tavriski|Tavriskov]]. Vendar pa je imela ta lokacija ob reki in na vrhu Jadranskega morja že od 13. stoletja pr. n. št. tudi trgovski pomen kot končna točka trgovine z baltskim [[jantar]]jem (''sucinum''). Teoretično torej ni izključeno, da je bil Oglej keltski ''oppidum'' (utrjeno naselje) že pred prihodom Rimljanov, čeprav je bilo odkritih le malo keltskih artefaktov iz obdobja med letom 500 pr. n. št. in prihodom Rimljanov.&lt;ref name=&quot;G. Bandelli 1982&quot;&gt;G. Bandelli, &quot;Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C&quot; in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.&lt;/ref&gt;

Leta 181 pr. n. št. so naselbino. s podelitvijo latinskih pravic, ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]] (dva med njimi sta imela konzularni, eden pa pretorski rang), ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 družin. Na podlagi imen, vklesanih v kamen, je razvidno, da je večina kolonizatorskih družin prišla iz Picenuma, Samnija in Kampanije, kar pojasnjuje tudi, zakaj je bila kolonija »latinska« in ne »rimska«. Med temi kolonisti so navadni vojaki (''pedites'') prejeli po 50 ''iugerov'' zemlje, centurioni (''centuriones'') po 100 ''iugerov'', konjeniki (''equites'') pa po 140 ''iugerov''. Drugih 1500 iz bližnjega ljudstva Venetov se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št.&lt;ref name=&quot;G. Bandelli 1982&quot;&gt;G. Bandelli, &quot;Aquileia dalla fondazione al II secolo d.C&quot; in ''Aquileia dalla fondazione al alto medioevo,'' M. Buora, ed. (Udine: Arte Grafiche Friulane, 1982), 20.&lt;/ref&gt;

Ceste so kmalu povezale Akvilejo z rimsko kolonijo Bologno, verjetno leta 173 pr. n. št. Leta 148 pr. n. št. je bila s cesto ''[[Via Postumia]]'' povezana z Genovo; ta cesta je potekala prek [[Padska nižina|Padske nižine]] od Akvileje skozi ali mimo krajev Opitergium (Oderzo), Tarvisium ([[Treviso]]), Vicetia ([[Vicenza]]), [[Verona]], Bedriacum (Calvatone) ter treh rimskih kolonij: [[Cremona|Cremone]], Placentie ([[Piacenza]]) in Dertone (Tortona). Gradnja ceste ''[[Via Popilia]]'', ki je leta 132 pr. n. št. povezala rimsko kolonijo Ariminium ([[Rimini]]) s krajem Ad Portum blizu [[Altinum]]a, je še dodatno izboljšala prometne povezave. V 1. stoletju je cesta ''[[Via Gemina]]'' povezala Akvilejo z [[Emona|Emono]] vzhodno od Julijskih Alp, do leta 78 ali 79 pa je cesta ''[[Via Flavia]]'' povezala Akvilejo s [[Pulj]]em.

Medtem se je leta 169 pr. n. št. v mestu kot okrepitev garnizije naselilo še 1500 latinskih kolonistov z družinami, ki jih je vodil triumvirat v sestavi Titus Annius Lucius, Publius Decius Subulo in Marcus Cornelius Cethegus.&lt;ref&gt;Livy XLIII 17,1&lt;/ref&gt; Odkritje nahajališč zlata blizu današnjega Celovca leta 130 pr. n. št.&lt;ref&gt;Strabon IV. 208&lt;/ref&gt; je povečalo prepoznavnost rastoče kolonije, ki je kmalu postala pomemben kraj – ne le zaradi strateške vojaške lege, temveč tudi kot središče trgovine, zlasti s kmetijskimi pridelki in vinom. Vsaj v poznejšem obdobju je imela tudi obsežne obrate za izdelavo opeke.

Leta 90 pr. n. št. je prvotna latinska kolonija postala [[municipij]], njeni prebivalci pa so bili vključeni v rimskim ljudstvom Velina. V [[Cicero]]vem času je bila v bližini meja carinskega območja Italije. [[Julij Cezar]] je mesto večkrat obiskal; v letih 59–58 pr. n. št. je v njegovi bližini postavil zimski tabor.

=== Rimsko cesarstvo ===
Čeprav so Japodi v času Avgusta plenili po Akvileji, sta kasnejša povečana poseljenost in obilo donosnega dela mestu omogočila razvoj njegovih virov. Judovski obrtniki so razvili cvetočo trgovino s steklenimi izdelki. Obdelovali in izvažali so kovine iz [[Norik (rimska provinca)|Norika]]. Nadaljevala se je starodavna venetska trgovina z jantarjem iz baltskih dežel. Izvažali so vino, zlasti znamenito ''pucinum'', uvažali pa oljčno olje iz [[Afrika (rimska provinca)|province Afrika]] (''Africa Proconsularis''). Pomorsko se je razvilo pristanišče Aquae Gradatae (današnji Gradež). Na kopnem je bila Akvileja izhodišče več pomembnih cest, ki so vodile izven Italije v severovzhodni del cesarstva: cesta (''[[Via Julia Augusta]]'') prek Iuliuma Carnicuma (Zuglio) do Veldidene (današnji Wilten pri [[Innsbruck]]u), od katere se je odcepila cesta v Norik, ki je vodila prek [[Virunum]]a ([[Celovec]]) do Lauriaca (Lorch) ob [[Donava|Donavi]]; cesta, ki je prek Emone vodila v Panonijo in do Sirmiuma ([[Sremska Mitrovica]]); cesta do [[Trsat|Tarsatice]] (blizu Reke) in Siscie ([[Sisek]]) ter cesta do Tergesta ([[Trst]]) in istrske obale.

V obdobju vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] postane Oglej glavno mesto  - ''caput'' - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Avgust je bil prvi izmed številnih cesarjev, ki so obiskali Akvilejo, zlasti med panonskima vojnama v letih 12–10 pr. n. št. V slednjem letu se je tam rodil Tiberijev sin, ki ga je imel z Julijo. Rimski pesnik Marcial je Akvilejo hvalil kot svoje želeno zatočišče in kraj počitka v starosti.&lt;ref&gt;Martial, ''Epigrams'' lib. 4, 25: Aemula Baianis Altini litora villis et Phaethontei conscia silva rogi, quaeque Antenoreo Dryadum pulcherrima Fauno nupsit ad Euganeos Sola puella lacus, et tu Ledaeo felix Aquileia Timauo, hic ubi septenas Cyllarus hausit aquas: uos eritis nostrae requies portusque senectae, si iuris fuerint otia nostra sui. http://www.thelatinlibrary.com/martial/mart4.shtml&lt;/ref&gt;
[[File:Binnenhafen von Aquileia.JPG|thumb|Starodavno celinsko pristanišče Akvileja]]

Kar zadeva vero, je prebivalstvo sprejelo rimski panteon, čeprav je imel keltski bog sonca Belenus številne častilce. Judje so prakticirali svojo vero prednikov. Vojaki pa so prinesli bojevniški kult Mitre.

Med vojno proti [[Markomani|Markomanom]] leta 167 je bilo mesto v težkem položaju; njegovo obzidje je bilo v času dolgotrajnega miru dotrajalo. Kljub temu je mesto doseglo vrhunec svojega razcveta, potem ko ga je [[Mark Avrelij]] leta 168 določil za glavno cesarsko utrdbo proti severnim in vzhodnim barbarom; kmalu zatem je štelo 100.000 prebivalcev. Leta 193 ga je obiskal [[Septimij Sever]]. Leta 238, ko se je mesto v sporu s cesarjem [[Maksimin Tračan|Maksiminom Tračanom]] postavilo na stran senata, so naglo obnovili obzidje; izkazalo se je za dovolj trdno, da je zdržalo večmesečno obleganje, vse dokler niso Maksimina umorili.

=== Pozna Antika ===
Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. V Ogleju je bila zgrajena cesarska palača, v kateri so po času Dioklecijana pogosto prebivali cesarji.{{sfn|Glaser|Pochmarski|2012|p=53}}
[[File:As Flavius Victor- aquileia RIC 055b1.jpg|thumb|left|Kovanec rimskega cesarja Flavija Viktorja, kovan v oglejski kovnici]]

V 4. stoletju je Oglej ohranil svoj pomen. Konstantin je tam večkrat bival. Mesto je postalo pomorsko oporišče in sedež upravitelja province Venetia et Histria (''corrector Venetiarum et Histriae''). Ustanovljena je bila kovnica, ki je izdala veliko število kovancev. 

Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Oglejski škof je pridobil naziv metropolitanskega nadškofa. Cerkveni zbor, ki je v mestu potekal leta 381, je bil le prvi v vrsti oglejskih koncilov, sklicanih skozi stoletja. Mesto je imelo pomembno vlogo tudi v spopadih med vladarji 4. stoletja. Leta 340 je bil v bližini ubit cesar [[Konstantin II.]], ko je vdrl na ozemlje svojega mlajšega brata Konstansa. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež, Gorica|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež.
[[File:Nuremberg chronicles f 51r 1.png|thumb|240px|Oglej na lesorezu iz leta 1493 (iz ''Nürnberške kronike'' Hartmanna Schedla)]]

Ob koncu 4. stoletja je [[Avzonij]] uvrstil Oglej na deveto mesto med velikimi mesti sveta; pred njim je navedel Rim, Konstantinopel, Kartagino, Antiohijo, Aleksandrijo, Trier, Mediolanum in Capuo. Vendar pa je takšen ugled mesto izpostavil nevarnosti; leta 401 sta ga oblegala [[Alarik]] in [[Vizigoti]], pri čemer so nekateri prebivalci zbežali v bližnje lagune. Alarik ga je ponovno napadel leta 408. Atila je mesto napadel leta 452. Med tem vdorom sta Atila in njegovi Huni 18. julija mesto tako popolnoma uničila, da je bilo kasneje težko prepoznati njegovo prvotno lokacijo. Padec Ogleja je bil prvi v nizu Atilovih vdorov na rimsko ozemlje; sledila so mu mesta, kot sta [[Mediolanum]] in [[Ticinum]].&lt;ref name=Calgary&gt;{{cite web |url=http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html#XLII |title=THE ORIGINS AND DEEDS OF THE GOTHS |author=Jordanes |author-link=Jordanes |year=1997 |work=[[Getica]] |publisher=University of Calgary |access-date=16 August 2011| archive-url= https://web.archive.org/web/20110716102525/http://people.ucalgary.ca/~vandersp/Courses/texts/jordgeti.html| archive-date= 16 July 2011 | url-status= live}}&lt;/ref&gt; Rimski prebivalci so skupaj s prebivalci manjših krajev v okolici množično zbežali v lagune, kjer so postavili temelje mestu [[Benetke]] in bližnjemu Gradežu. Vendar si je Oglej (Aquileia) – čeprav precej oslabljen – opomogel in obstajal vse do vdora [[Langobardi|Langobardov]] leta 568; ti so ga leta 590 še drugič porušili. Medtem je patriarh pobegnil v otoško mesto Gradež (Grado), ki je bilo pod zaščito Bizantincev. Ko se je patriarh s sedežem v Gradežu leta 606 spravil z Rimom, so tisti, ki so vztrajali pri shizmi treh poglavij in zavračali drugi carigrajski koncil, v Ogleju izvolili svojega patriarha. Tako se je škofija dejansko razdelila na dva dela: na celinski oglejski patriarhat pod zaščito Langobardov ter na otoški oglejski patriarhat s sedežem v Gradežu, ki je užival zaščito [[Ravenski eksarhat|ravenskega eksarhata]] in pozneje beneških dožev – ob tihem soglasju Langobardov. Linija patriarhov, izvoljenih v Ogleju, je v shizmi vztrajala do leta 699. Čeprav so ohranili naziv oglejskega patriarha, so svoj sedež najprej preselili v Cormons, pozneje pa v [[Čedad]] (Cividale).

=== Srednji vek ===
Langobardski vojvode Furlanije so iz Cividaleja upravljali Oglej in okoliško celinsko ozemlje. Leta 774 je Karel Veliki osvojil langobardsko vojvodino in jo preoblikoval v frankovsko, za njenega vojvodo pa imenoval Erika Furlanskega. Leta 787 je [[Karel Veliki]] za novega oglejskega patriarha imenoval Pavlina II., duhovnika in učitelja slovnice na dvorni šoli. Kljub delitvi, pri kateri je bil severni del dodeljen v pastoralno skrb novoustanovljeni salzburški nadškofiji, je patriarhat ostal ena največjih škofij. Čeprav je Pavlin prebival predvsem v Cividaleju, je njegov naslednik Maksencij razmišljal o obnovi Ogleja; vendar projekt ni bil nikoli uresničen.

V času patriarha Maksencija je papež potrdil sklepe sinode v Mantovi, ki so priznavali prvenstvo oglejskega patriarha (s sedežem na celini) pred patriarhom iz Grada. Vendar pa so se razmere za Oglej kmalu poslabšale. Ruševine Ogleja so nenehno plenili zaradi gradbenega materiala, z zlomom karolinške države v 10. stoletju pa so prebivalci trpeli tudi zaradi vpadov Ogrov.

V letih 811-817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019-1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države.

V 14. stoletju je patriarhalna država dosegla svoj največji obseg in se raztezala od reke Piave do Julijskih Alp in severne Istre. Sedež oglejskega patriarhata je bil leta 1238 prenesen v Videm (Udine), a se je leta 1420 vrnil v Oglej, ko so Benetke priključile videmsko ozemlje.

[[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. 

=== Novejša doba ===
V 16. stoletju je Oglej (Aquileia) prišel pod oblast habsburške [[Goriška (grofija)|Goriške grofije]] (pozneje [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška]]), ki je bila del Svetega rimskega cesarstva.

Patriarhalna škofija je bila leta 1751 dokončno uradno ukinjena, na njenem ozemlju pa sta bili ustanovljeni [[Nadškofija Videm]] (Udine) in [[Nadškofija Gorica]].

Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bil Oglej s pogodbo iz Fontainebleaua leta 1807 priključen napoleonskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Leta 1815, po [[dunajski kongres|dunajskem kongresu]], je znova prešel pod avstrijsko oblast – sprva kot del [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]], nato pa v okviru obnovljene Goriške in Gradiške (ki je bila del [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]).

Po porazu Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni je Oglej leta 1920 (z Rapallsko pogodbo) pripadel Kraljevini Italiji.
&lt;gallery&gt;
File:Aquileia, Basilica. Interno - Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Notranjost stolnice z mozaičnimi tlemi
File:Aquileia, Basilica. Montone Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|Starodavni mozaik v stolnici
File:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|Arheološka pot
&lt;/gallery&gt;

== Rimsko pristanišče - Via Sacra ==
Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. 

Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41-45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.

== Krščanstvo v Ogleju ==
[[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]] ]]

Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]].

Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika.

== Glej tudi ==
* [[Oglejski patriarhat]]
* [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej]]
* [[Seznam mest v Italiji]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Videmska pokrajina}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Oglej| ]]
[[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]]</text>
      <sha1>99ku519rwjgixdbakii2xboknf227iy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komunistična partija Sovjetske zveze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>106672</id>
    <revision>
      <id>6772407</id>
      <parentid>6200064</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6772407</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5922" sha1="4xjkvfeu8lfanogi91w6zypmox2x6v3" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| name = Komunistična partija Sovjetske zveze
| native_name = Коммунистическая партия Советского Союза
| logo = Pin of the Flag of CPSU.png
| leader = [[Vladimir Lenin]]&lt;br /&gt;[[Josip Stalin]]&lt;br /&gt;[[Nikita Hruščov]]&lt;br /&gt;[[Leonid Brežnjev]]&lt;br /&gt;[[Jurij Andropov]]&lt;br /&gt;[[Konstantin Černenko]]&lt;br /&gt;[[Mihail Gorbačov]]
| foundation = [[1912]] (de facto)
| ideology = [[marksizem-leninizem]]&lt;br /&gt;[[komunizem]]
| headquarters = Stari trg, 4, [[Moskva]]
| country = Sovjetska zveza
| abbreviation = {{lang-sl|KPSZ}}&lt;br /&gt;{{lang-ru|КПСС}} (KPSS)
| dissolved = [[29. avgust]] [[1991]]
| colors = {{colorbox|red}} [[rdeča]]
| native_name_lang = ru
| newspaper = ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]''
| youth_wing = [[Komsomol]]
}}

[[Slika:1981 CPA 5155.jpg|thumb|Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS]]

[[Slika:КПСС в резолюциях и решениях ч 1 (1898-1953).djvu|150px|thumb|Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953)]]

'''Komunístična pártija Sovjétske zvéze''' ('''KPSZ''', Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena [[politična stranka]] v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in najpomembnejša politična sila v tej državi. Generalni sekretar KPSZ je bil (začenši s Stalinom od sredine ali konca 20. let 20. stoletja) ''[[de facto]]'' [[Vodja države|voditelj]] Sovjetske zveze. Mladinska sekcija stranke je bil [[Komsomol]] (kratica za Zvezo komunistične mladine, [[Ruščina|rus.:]] ''Коммунисти́ческий сою́з молодёжи'').

== Poimenovanje ==
KPSZ se je večkrat preimenovala, in sicer je bila:
* od 1898 — Ruska social-demokratska delavska stranka (RSDDS oz. rusko РСДРП),
* od pomladi 1917 — Ruska social-demokratska delavska stranka ([[boljševiki|boljševikov]]) (RSDDS(b) oz. РСДРП(б)),
* od 1918 — Ruska komunistična stranka/partija (boljševikov) s kratico RKP(b) oz. rusko РКП(б)
* od 1925 — Vsezvezna komunistična stranka/partija (boljševikov), znana tudi pod kratico [[VKP(b)]] oz. po rusko ВКП(б)
* med 1952 in 1991 — Komunistična stranka/partija Sovjetske zveze (KPSZ oz. КПСС),
* od 1993 — Zveza komunističnih strank /partij-KSSZ (ZKS-KSSZ oz. СКП-КПСС).

== Zgodovina ==
Od leta [[1903]], drugega [[kongres]]a stranke, ko je bila stranka šele organizacijsko oblikovana, je RSDDS vodil [[Lenin]], ki je bil že od začetka vodja boljševiške (tj. večinske) frakcije, ob formalmem razcepu na boljševiko in menjševiško socialdemokratsko stranko, se je njegova tudi uradno poimenovala Ruska socialdemokratska stranka (boljševikov). Po prihodu iz izgnanstva leta 1917 je izvedel [[oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Rusko carstvo|Rusiji]]. Že leta 1918 se je ta preimenovala v Komunistično partijo (boljševikov), leta 1921 je prepovedal frakcije v njej, hkrati pa je Ruska boljševiška stranka začela dejansko voditi organizacijo mednarodnega revolucionarnega (komunističnega) gibanja, ki je z ustanovitvijo [[Kominterna|Kominterne]] postalo centralizirano organizirano.

Centralni komite komunistične partije je po letu 1919 volil ožje vodstveno telo - [[politbiro]] (1952-66 imenovan [[prezidij]]), sekretariat, ki ga je (1922-52 in 1966-91) večinoma vodil [[generalni sekretar]] (vmes 1953-66 [[prvi sekretar]]) in do 1952 tudi organizacijski biro, ki je bil nekakšen razširjen sekretariat (članstvo vseh treh organov se je lahko delno prekrivalo). Poleg CK je do sredine 30. let delovala tudi Centralna kontrolna komisija (CKK), ki je imela svojo vzporedno hierarhijo in precej večje ševilo članov v primerjavi z njim, vodil jo je Prezidij s predsednikom CKK; kasneje pa jo je zamenjala Komisija partijske kontrole, ki jo je oblikoval in nadziral CK. Vodstvo KPSZ oz. R/V/KP(B), utelešeno v politbiroju oz. prezidiju partije je bilo načeloma kolektivno, vselej pa je postopoma prevladala tendenca, da en sam človek prevzame vodilno in odločilno vlogo v njej, npr. Stalin, Hruščov, Brežnjev... Sestava politbiroja se je spreminjala, vendar ta ni nikoli resnično odražala federalne ureditve države (voditelji nekaterih pomembnejših republik so bili sicer tudi vključeni vanj kot člani ali kandidati), saj zvezne republike niso bile enakopravno zastopane v njem vse do leta 1990, ko je bil razširjeni politbiro paritetno sestavljen iz predstavnikov vseh republiških organizacij. To je bilo le eno leto pred njeno prepovedjo po spodletelem državnem udaru.

Centralizirana organizacija KPSZ je prispevala tudi k obnovitvi centralizirane države, formalno organizirane kot federacije. Centralni komite v Moskvi je bil nadrejen vsem republiškim centralnim in regionalnim komitejem, pri čemer je bila organizacija KPSZ asimetrična oz. centralizirana, saj posebna republiška organizacija Ruske federacije (RSFSR) ali njen centralni komite ni obstajal vse do leta 1990/91, občasno (v 60. letih) le neka ad hoc oblika - biro CK za RSFSR. 

Leta 1991 je bila KPSZ po spodletelem državnem udaru na ozemlju [[Rusija|Rusije]] prepovedana.

Leta 2001 se je ZKP-KPSZ razklala na dve stranki. Pod vodstvom takratnega generalnega sekretarja [[Oleg Semjonovič Šenin|Olega Šenina]] se je en del leta 2004 preimenoval v KPSZ, frakcija pod vodstvom [[Genadij Andrejevič Zjuganov|Genadija Zjuganova]] pa je najprej obdržala ime ZKP-KPSZ, Od leta 1993 se imenuje [[Komunistična partija Ruske federacije]]. Poleg teh dveh je bilo ustanovljeno še več »komunističnih« strank z variantami imen: KPSZ in BKPB.

== Glej tudi ==

* [[Čistke v komunistični partiji Sovjetske zveze]]
{{kategorija v Zbirki}}
{{poli-stub}}

[[Kategorija:Komunistične partije|Sovjetska zveza]]
[[Kategorija:Politika Sovjetske zveze]]
[[Kategorija:Komunistična partija Sovjetske zveze|*]]
[[Kategorija:Vzhodni blok]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4xjkvfeu8lfanogi91w6zypmox2x6v3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam rek v Evropi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112372</id>
    <revision>
      <id>6772484</id>
      <parentid>6766411</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:51:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43875" sha1="2emsholpl3mdn6m3u594zl4rh3cq9oo" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=številna neslovenska imena oz. prečrkovanja, zgrešene povezave}}
[[Slika:Volga Ulyanovsk-oliv.jpg|thumb|right|250px|Volga pri Uljanovsku]]
Naštete so le glavne '''[[reka|reke]]''' v [[Evropa|Evropi]].

Najdaljše evropske reke so:
* [[Volga]], ki se izliva v [[Kaspijsko jezero]];
* [[Donava]] in [[Dneper]], ki se izlivata v [[Črno morje]];
* [[Ren]] in [[Laba]], ki se izlivata v [[Severno morje]];
* [[Visla]], ki se izliva v [[Baltsko morje]];
* [[Loara]] in [[Tajo]], ki se izlivata v [[Atlantski ocean]];
* [[Ebro]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]]
* [[Rona]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]];
* [[Pad]], ki se izliva v [[Jadransko morje]].
* [[Temza]]
* [[Don (reka)|Don]]
* [[Sena]]


V spodnjem seznamu so evropske reke razvrščene v razdelke po tem, v katero [[morje]] oz. [[ocean]] se iztekajo. Reke, ki se iztekajo v druge reke, pa so razvrščene orografsko.
&lt;!-- Opomba za urejevalce:

Kjer je smiselno, je poleg imena reke vpisano ime mesta ob njenem izlivu. --&gt;

== [[Barentsovo morje]] in [[Belo morje]] ([[Arktični ocean]]) ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Nova Zemlja]]) proti zahodu ([[Nordkap]]).

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:dvina.jpg|thumb|250px|[[Severna Dvina]] se prične kot sotočje rek [[Jug, reka|Jug]] (levo) in [[Suhona|Suhone]] (zgoraj) blizu kraja [[Veliki Ustjug]] ]] 
* [[Pečora]] (severovzhodno od mesta [[Narjan-Mar]])
** [[Usa (reka)|Usa]] (zahodno od mesta [[Uskinsk]])
* [[Mezen (reka)|Mezen]] (blizu mesta [[Mezen]])
* [[Severna Dvina]] (rusko ''Severnaja Dvina'') (v mestu [[Severodvinsk]])
** [[Pinega]] (v mestu [[Ust-Pinega]])
** Vaga (blizu mesta [[Bereznik]])
** [[Uftjuga]] (blizu mesta [[Kotlas]])
** [[Jug, reka|Jug]] (v mestu [[Veliki Ustjug]])
** [[Suhona]] (v mestu [[Veliki Ustjug]])
* [[Onega]] (v mestu [[Onega]])

=== [[Norveška]] ===
* [[Pasvikelva]] (vzhodni [[Finnmark]] pri meji z Rusijo)
* [[Neidenelva]] (v [[Bøkfjorden]] blizu mesta [[Kirkenes]])
* [[Tana (reka)|Tana]] (v [[Tanafjord]] v severovzhodnem [[Finnmark]])
* [[Lakselva]] (v mestu [[Lakselv]])

== [[Atlantski ocean]] ==
=== [[Islandija]] ===
[[Slika:Tindfjallajökull Sept. 2004.jpg|thumb|right|250px|Reka [[Ţhjórsá]] z ledenikoma Tindfjallajökull in Eyjafjallajökull]]
* [[Jökulsá á Fjöllum]] (severna obala)
* [[Ţhjórsá]] (južna obala)

=== Obala Norveške ===
'''[[Norveška]]''':
* [[Altaelva]] (v mestu [[Alta, Norveška|Alta]], [[Finnmark]])
* [[Reisaelva]] (v mestu [[Nordreisa]], [[Troms]])
* [[Mĺlselva]] (v mestu [[Malangen]], [[Troms]])
* [[Ranelva]] (v mestu [[Rana, Norveška|Rana]], [[Nordland]])
* [[Vefsna]] (v mestu [[Mosjøen]], [[Nordland]])
* [[Namsen]] (v mestu [[Namsos]], [[Nord-Trøndelag]])
* [[Orkla]] (pri mestu [[Orkdal]], [[Sør-Trøndelag]])
* [[Gaula]] (v mestu [[Trondheim]], [[Sør-Trøndelag]])
* [[Nidelva]] (v [[Trondheimsfjord]] pri Trondheim, [[Sør-Trøndelag]])
* [[Rauma]] (v mestu [[Åndalsnes]], [[Møre og Romsdal]])

=== Obala Škotske, Irske, Walesa in Anglije ===
'''[[Severna Irska]]''':
* [[Bann]] (v mestu [[Coleraine]])

'''[[Irska]]''' (vključno z [[Keltsko morje|Keltskim morjem]]):

* [[Shannon (reka)|Shannon]] (blizu mesta [[Limerick]])
** [[Swilly]] (v mestu [[Letterkenny]])
** [[Suck]] (blizu mesta [[Ballinasloe]])
** [[Brosna]]
* Barrow (blizu mesta [[Waterford]]) - [[Irska]]
** [[Suir]] (blizu mesta [[Waterford]])
** [[Nore]] (v mestu [[New Ross]])

'''[[Anglija]]''' ([[Bristolski zaliv]]):
* [[Severn]] (blizu mesta [[Bristol]]) - [[Wales]], [[Anglija]]
** [[Wye (reka)|Wye]] (blizu mesta [[Chepstow]])
*** [[Trothy]] (blizu mesta [[Monmouth]])
*** [[Monnow]] (v mestu [[Monmouth]])
** [[Avon, Warwickshire|Avon]] (v mestu [[Tewkesbury]])

=== Obala Francije, Španije in Portugalske ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od severa ([[Brest, Francija|Brest]]) proti jugu ([[Tarifa]]).

'''[[Francija]]''':
* [[Aulne]] (blizu mesta [[Brest, Francija|Brest]])
* [[Odet]] (blizu mesta [[Quimper]])
* [[Blavet]] (v mestu [[Lorient]])
* [[Vilaine]] (v mestu [[Pénestin]]u)
** [[Oust (reka)|Oust]] (v mestu [[Redon]])
* [[Loara]] (francosko ''Loire'') (v mestu [[Saint-Nazaire]]) [[Slika:Loire river DSC02485.jpg|thumb|250px|[[Loara]] v [[Orléans]]u]]
** [[Sèvre Nantaise]] (v mestu [[Nantes]])
** [[Erdre]] (v mestu [[Nantes]])
** [[Maine (reka)|Maine]] (blizu mesta [[Angers]])
*** [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (blizu mesta [[Angers]])
*** [[Sarthe (reka)|Sarthe]] (blizu Angersa)
**** [[Loir]] (severno od Angersa)
***** [[Braye]] (v mestu [[Pont-de-Braye]])
**** [[Huisne]] (v mestu [[Le Mans]])
** [[Vienne (reka)|Vienne]] (v mestu [[Candes-Saint-Martin]])
*** [[Creuse (reka)|Creuse]] (severno od mesta [[Châtellerault]]a)
**** [[Gartempe (reka)|Gartempe]] (v mestu [[La Roche-Posay]])
*** [[Clain]] (v mestu [[Chatellerault|Châtellerault]])
** [[Indre (reka)|Indre]] (vzhodno od mesta [[Candes-Saint-Martin]])
** [[Cher (reka)|Cher]] (v mestu [[Villandry]])
*** [[Sauldre]] (v mestu [[Selles-sur-Cher]])
*** [[Arnon (Francija)|Arnon]] (blizu mesta [[Vierzon]])
** [[Beuvron (Loara)|Beuvron]] (v mestu [[Chaumont-sur-Loire]])
** [[Allier (reka)|Allier]] (blizu mesta [[Nevers]])
*** [[Sioule]] (blizu mesta [[Saint-Pourçain-sur-Sioule]])
*** [[Dore (Francija)|Dore]] (blizu mesta [[Puy-Guillaume]])
** [[Besbre]] (blizu mesta [[Dompierre-sur-Besbre]])
** [[Arroux]] (v [[Digoin]])
* [[Sèvre Niortaise]] (severno od [[La Rochelle]])
** [[Vendée]] (v mestu [[Marans]])
* [[Charente (reka)|Charente]] (blizu [[Rochefort, Charente-Maritime|Rochefort]])
* [[Garona]] (francosko [[''Garonne'']] (v [[Gironde (estuarij)|estuarij Gironde]] blizu mesta [[Bordeaux]]) [[Slika:Le Pont-Neuf de Toulouse.jpg|thumb|250px|[[Garona]] v kraju [[Toulouse]] ]]
** [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (blizu mesta [[Bordeaux]])
*** [[Isle (reka)|Isle]] (v mestu [[Libourne]])
**** [[Dronne]] (blizu Libourne)
*** [[Vézère]] (blizu mesta [[Le Bugue]])
**** [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (v mestu [[Brive-la-Gaillarde]])
*** [[Cère]] (blizu mesta [[Bretenoux]])
** [[Lot (reka)|Lot]] (blizu mesta [[Aiguillon]])
*** [[Truyère]] (v mestu [[Entraygues-sur-Truyère]])
** [[Baïse]] (blizu Aiguillon)
** [[Gers (reka)|Gers]] (blizu mesta [[Agen]])
** [[Tarn (reka)|Tarn]] (blizu mesta [[Castelsarassin]])
*** [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (blizu mesta [[Montauban]])
**** [[Viaur]] (v mestu [[Laguépie]])
*** [[Agout]] (v mestu [[Saint-Sulpice, Tarn|Saint-Sulpice]])
** [[Gimone]] (blizu mesta [[Castelsarassin]])
** [[Save]] (v mestu [[Grenade, Haute-Garona|Grenade]])
** [[Ariège (reka)|Ariège]] (v mestu [[Toulouse]])
*** [[Hers-Vif]] (v mestu [[Cintegabelle]])
* [[Adour]] (v mestu [[Bayonne]])
** [[Gave de Pau]] (blizu mesta [[Peyrehorade]])
** [[Gave d'Oloron]] (v mestu [[Peyrehorade]])

'''[[Portugalska]]''':
* [[Douro]]/''Duero'' ([[Portugalska]], [[Španija]]
** [[Tâmega]] (blizu mesta [[Penafiel]])
** [[Pisuerga]] (blizu mesta [[Valladolid]])
* [[Mondego]] (v mestu [[Figueira da Foz]])
* [[Tajo]] (špansko ''Tejo'', portugalsko ''Tagus'') (blizu mesta [[Lizbona]]) - [[Portugalska]], [[Španija]] [[Slika:Tagus Povoa 1.JPG|thumb|right|250px|[[Tajo]] pri [[Póvoa]], [[Portugalska]] ]]
** [[Zęzere]] (v mestu [[Constância]])
** [[Alagón]] (blizu mesta [[Alcántara]])
** [[Jarama]] (v [[Aranjuez]])
*** [[Manzanares]] (blizu mesta [[Madrid]])
* [[Sado]] (v mestu [[Setúbal]])

'''[[Španija]]''':
* [[Ebro]]
* [[Douro]]
* [[Nervión]] (blizu mesta [[Bilbao]])
* [[Minho]]/Mińo (blizu mesta [[Caminha]]) - [[Portugalska]], [[Španija]]
** [[Sil]] (blizu mesta [[Ourense]])
* [[Guadiana]] (blizu mesta [[Ayamonte]]) - [[Španija]], [[Portugalska]]
** [[Záncara]] (blizumesta [[Alcázar de San Juan]])
* [[Tinto]] (v mestu [[Huelva]])
* [[Guadalquivir]] ([[Gvadalkivir;]] v mestu [[Sanlúcar de Barrameda]]) - [[Španija]]
* [[Tajo]]

== [[Baltsko morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri [[Helsingborg]] (južna [[Švedska]]).

=== [[Švedska]] ===
[[Slika:2006maj09 dalalven sedd fran riksvag 70 mellan avesta och hedemora.jpg|thumb|250px|Reka [[Dalälven]] med [[Avesta]] in [[Hedemora]] ]]
* [[Dalälven]] (mesto [[Gävle]])
* [[Umeälven]] (mesto [[Umeå]])
* [[Luleälven]] (mesto [[Luleå]])
* [[Torneälven]]/''Tornionjoki'' (mesto [[Tornio]]) - [[Švedska]], [[Finska]]
** [[Muonioälven]]/''Muonionjoki'' (blizu mesta [[Pajala]]) - [[Finska]], [[Švedska]]
*** [[Könkamäälven]]/''Könkämäeno'' (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]], [[Švedska]]
*** [[Lätäseno]] (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]]
** [[Lainoälven]] (blizu mesta [[Junosuando]]) - [[Švedska]]

=== [[Finska]] ===
* [[Kemijoki]] (v mestu [[Kemi]])
** [[Ounasjoki]] (v mestu [[Rovaniemi]])
** [[Kitinen]] (blizu mesta [[Pelkosenniemi]])
* [[Iijoki]] (v mestu [[Ii]])
* [[Oulujoki]] (v mestu [[Oulu]])
* [[Pyhäjoki]] (v mestu Kalajoki)
* [[Kyrönjoki]] (blizu mesta [[Vaasa]])
* [[Kokemäenjoki]] (v mestu [[Pori]])
* [[Kymijoki]] (v mestu [[Kotka]] in blizu [[Ruotsinpyhtää]])

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:San pietroburgo-neva.jpg|thumb|250px|[[Neva]] v [[Sankt Peterburg]]u ]]
* [[Neva]] (v mestu [[Sankt Peterburg]])
** [[Ohta]] (v mestu Sankt Peterburg)
** [[Ižora]] (v mestu [[Ust Ižora]])
** [[Ladoško jezero]] (v mestu [[Šlisselburg]])
*** [[Volhov]] (blizu mesta [[Volhov]])
**** [[Tigoda]] (blizu mesta [[Kiriši]])
**** [[Višera]] (blizu mesta [[Novgorod]])
**** [[Ilmensko jezero]] (v mestu Novgorod)
***** [[Msta]] (blizu mesta Novgorod)
****** [[Mstinsko jezero]] (blizu mesta [[Višni Voločok]])
******* [[Cna]] (blizu mesta Višni Voločok)
***** [[Pola]] (blizu mesta [[Stara Russa]])
***** [[Lovat]] (blizu mesta Stara Russa)
****** [[Polist]] (blizu mesta Stara Russa)
****** [[Kunya]] (v mestu [[Holm]])
***** [[Šelon]] (blizu mesta [[Šimsk]])
*** [[Sjas]] (v mestu [[Sjasstroj]])
*** [[Svir]] (blizu mesta [[Lodejnoe Pole]])
**** Paša (blizu mesta Lodejnoe Pole)
**** [[Ojat]] (blizu mesta Lodejnoe Pole)
**** [[Oneško jezero]]
***** [[Vodla]] (blizu mesta [[Pudož]])
***** [[Vitegra (reka)|Vitegra]] (blizu mesta [[Vitegra]])
* [[Luga]] (v mestu [[Ust-Luga]])
** [[Oredež]] (blizu mesta [[Luga]])

=== [[Estonija]] ===
[[Slika:Narva jõgi 1999.jpg|thumb|250px|Reka [[Narva (reka)|Narva]] z gradom Narva na levi in gradom Ivangorod na desni. ]]
* [[Emajõgi]] (v mestu [[Tartu]]) - [[Estonija]]
* [[Narva (reka)|Narva]] (blizu mesta [[Narva]]) - [[Estonija]], [[Rusija]]
* [[Pärnu (reka)|Pärnu]] (v mestu [[Pärnu]]) - [[Estonija]]

=== [[Latvija]] ===
* [[Gauja (reka)|Gauja]]''/Koiva'' (blizu mesta [[Riga]]) - Latvija, [[Estonija]]
* [[Zahodna Dvina]]/''Daugava''/''Zahodniaja Dzvina''/''Zapadnaya Dvina'' (blizu mesta Riga) - Latvija, [[Belorusija]], [[Rusija]]
* [[Lielupe]] (blizu mesta [[Jūrmala]]) - Latvija, [[Litva]]
* [[Venta]] (v mestu [[Ventspils]]) - Latvija, Litva

=== [[Litva]] ===
* [[Nemunas]] /''[[Nemen]]''/''Nioman''/''Memel'' (blizu mesta [[Šilute]]) - [[Belorusija]], [[Litva]], [[Rusija]]
** [[Šjašupe]]/''Šešupe'' (blizu mesta [[Neman]])
** [[Neris]] (v mestu [[Kaunas]])
*** [[Šventoji]] (v mestu [[Jonava]])

=== [[Rusija]] ([[Kaliningrajska oblast]]) ===
* [[Pregolja]] (blizu mesta [[Kaliningrad]])
** [[Lava]]/''Lyna'' (v naselju [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]]) - Kaliningrajska oblast, [[Poljska]]
** [[Instruč]]/''Inster'' (v mestu [[Černjahovsk]])
*** [[Pissa]] (blizu mesta Černjahovsk)

=== [[Poljska]] ===
* [[Pasleka]] (blizu mesta [[Braniewo]])
* [[Nogat]] (blizu mesta [[Elbląg]])
** rečni rokav reke [[Visla]] (blizu mesta [[Malbork]])
* [[Visla]]/Wisla/Vistula (blizu mesta [[Gdansk]]) [[Slika:Torun-most-drogowy.jpg|thumb|250px|Most čez [[Visla|Vislo]] v [[Torunj]]u]]
** [[Vda]] (v mestu [[Chelmno]])
** [[Brda (reka)|Brda]] (v mest [[Bidgošč]])
** [[Drveca]] (blizu mesta [[Torunj]])
** [[Bzura]] (v mestu [[Wyszogród]])
** [[Narev]] (v mestu [[Nowy Dwór Mazowiecki]])
*** [[Vkra]] (blizu mesta Nowy Dwór Mazowiecki)
*** [[Bug]]/''Buh'' (blizu mesta [[Serock]]) - Poljska, [[Ukrajina]]
*** [[Biebrza]] (blizu mesta [[Wizna]])
** [[Pilica]] (blizu mesta [[Warka]])
** [[Vieprz]] (v mestu [[Deblin]])
** [[San (reka)|San]] (blizu mesta [[Sandomierz]])
*** [[Vislok]] (v mestu [[Tryncza]])
** [[Visloka]] (v mestu [[Gawluszowice]])
** [[Nida]] (v mestu [[Nowy Korczyn]])
** [[Dunajec]] (v mestu [[Opatowiec]])
* [[Leba (reka)|Leba]] (blizu mesta [[Leba (mesto)|Leba]])
* [[Slupia]] (v mestu [[Ustka]])
* [[Vieprza]] (v mestu [[Darlowo]])
* [[Parseta]] (v mestu [[Kolobrzeg]])
* [[Rega]] (blizu mesta [[Trzebiatów]])
* [[Dzivna]] (v mestu [[Dziwnow]])
** rečni rokav reke [[Odra]] via [[Ščečinski zaliv]]/''Zalew Szczeciński''/''Oderhaff''
* [[Odra]]/''Oder'' (glavni rokav reke [[Swina]], v mestu [[Swinoujscie]]) - [[Nemčija]], [[Poljska]], [[Češka]][[Slika:2006-01 Oder 4.jpg|thumb|250px|[[Odra]] pozimi med krajema [[Frankfurt na Odri]] in [[Słubice]], [[Poljska]] ]]
** [[Ina]]/Ihna (blizu mesta [[Ščečin]])
** [[Varta]] (v mestu [[Kostrzyn]])
*** [[Notec]] (v mestu [[Santok]])
**** [[Drava, Poljska|Drava]] (v mestu [[Krzyz]])
*** [[Obra]] (v mestu [[Skwierzyna]])
*** [[Prosna]] (blizu mesta [[Pyzdry]])
** [[Lužiška Nisa]]/[[Nysa Luzycka|Nysa Łuźycka]]/''Lusatian Neisse''/''Lausitzer Neiβe''/''Luzicka nisa'' (v mestu [[Kosarzyn]]) - [[Češka]], [[Nemčija]], Poljska
** [[Bóbr]] (v mestu [[Krosno Odrzanskie]])
** [[Barycz]] (blizu mesta [[Glogów]])
** Klodska Nisa/[[Nysa Kłodzka]] (blizu mesta [[Brzeg]])
** [[Mala Panev]] (blizu mesta [[Opole]])
** [[Opava (reka)|Opava]] (v mestu [[Ostrava]])

=== [[Nemčija]] ===
* [[Peene]] (v mestu [[Peenemünde]])
** [[Tollense]] (v mestu [[Demmin]])
** rečni rokav reke [[Odra|Odre]] pri [[Ščečinski zaliv|Ščečinskem zalivu]]/''Oderhaff''/''Zalew Szczeciński''
* [[Recknitz]] (v mestu [[Ribnitz-Damgarten]])
* [[Warnow]] (v mestu [[Warnemünde]])
* [[Trave]] (v mestu [[Lübeck]]-[[Travemünde]])

== [[Črno morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Istanbul]]) proti vzhodu ([[Soči, Rusija|Soči]]).

=== [[Romunija]] ===
* [[Donava]]/''Donau''/''Dunaj''/''Danubi''/''Duna''/''Dunav''/''Dunăre''/''Dunay''/''Danubio''/''Danuvius''/''Tuna'' (v mestu [[Sulina]]) - [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Ukrajina]] [[Slika:Ulm2-midsize.jpg|thumb|right|250px|[[Donava]] pri mestu [[Ulm]]]]
** [[Prut]] (blizu mesta [[Reni]])
*** [[Bahlui]] (blizu mesta [[Iași]])
** [[Siret]] (v mestu [[Galați]])
*** [[Buzău]] (blizu mesta [[Galați]])
*** [[Bârlad]] (v mestu [[Liești]])
*** [[Bistrița]] (blizu mesta [[Bacău]])
*** [[Moldova (reka)|Moldova]] (blizu mesta [[Roman, Romunija|Roman]])
*** [[Suceava]] (v mestu [[Liteni]])
** [[Ialomița]] (blizu mesta [[Hârșova]])
*** [[Prahova]] (blizu mesta [[Adâncata]])
** [[Argeș (reka)|Argeș]] (v mestu [[Oltenița]])
*** [[Dâmbovița (reka)|Dâmbovița]] (v mestu [[Budești]])
** [[Vedea]] (blizu mesta [[Giurgiu]])
** Yantra/[[Jantra]] (blizu mesta [[Svištov]])
** [[Osam]] (blizu mesta [[Nikopol]])
** [[Olt]] (blizu mesta [[Turnu Măgurele]])
*** [[Cibin]] (v mestu [[Tălmaciu]])
** Vit (blizu mesta [[Gulyantsi]])
** [[Iskăr (reka)|Iskar]] (blizu mesta [[Corabia]])
** [[Jiu]] (blizu mesta [[Orjahovo]])
*** [[Motru]] (blizu mesta [[Filiași]])
** [[Nera]] (blizu mesta [[Bela Crkva]])
** [[Caras]] (blizu [[Bela Crkva|Bele Crkve]])

==== [[Srbija]] ====
* [[Donava]]
** [[Velika Morava]] (blizu mesta [[Smederevo]])
*** [[Južna Morava]] (blizu mesta [[Kruševac]])
*** [[Zahodna Morava]] (blizu Kruševca)
**** [[Ibar]] (v mestu [[Kraljevo]])
** [[Tamiš]]/''Timiș''/''Temes'' (v mestu [[Pančevo]])

====[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Srbija]]====
* [[Donava]]
** [[Sava]] (v mestu [[Beograd]])
*** [[Bosut]] (blizu mesta [[Ravnje]])
*** [[Drina]] (blizu mesta [[Bijeljina]])
**** [[Tara (reka)|Tara]]
**** [[Piva (reka)|Piva]]
*** [[Bosna (reka)|Bosna]] (v mestu [[Bosanski Šamac]])
*** [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (v mestu [[Srbac]])
*** [[Una]] (v mestu [[Jasenovac]])
*** [[Lonja]]-[[Trebež (reka)|Trebež]]-[[Veliki Strug]] (blizu mest [[Lipovljani]], [[Trebež]], [[Veliki Strug]])
**** [[Ilova]] (blizu mesta Lipovljani)
***** [[Toplica]] (v mestu [[Garešnica]])
**** [[Pakra]] (blizu Lipovljanov)
**** [[Česma]] (blizu mesta [[Novoselec]])
*** [[Sunja]] (v [[Puska]], blizu [[Novska]])
*** [[Kolpa]]/Kupa (v mestu [[Sisek]])
**** [[Odra (Hrvaška)|Odra]] (blizu mesta Sisek)
**** [[Glina]] (blizu mesta [[Glina]])
**** [[Korana (reka)|Korana]] (v mestu [[Karlovec]])
**** [[Dobra]] (blizu Karlovca)
**** [[Lahinja]] (blizu naselja [[Primostek]])
*** [[Sotla]]/Sutla (v [[Brdovec]] blizu [[Zaprešic]]a)
*** [[Krka]] (pri mestu [[Brežice]])
*** [[Savinja]] (pri mestu [[Zidani most]])

====[[Ukrajina]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Srbija]] ====
* [[Donava]]
** [[Tisa]]/''Tisza''/''Theiß'' (blizu mesta [[Titel]]) [[Slika:Szeged-tisza3.jpg|thumb|right|250px|[[Tisa]] v mestu [[Szeged]], Madžarska]]
*** [[Mureș (reka)|Mureș]]/''Maros'' (v mestu [[Szeged]]) - [[Madžarska]], [[Romunija]]
**** [[Târnava]]/''Küküllo'' (blizu mesta [[Teius]])
**** [[Aries]]/''Aranyos'' (blizu mesta [[Ludus]])
*** [[Körös]]/''Criș/''Kriš (blizu mesta [[Csongrád]])
**** [[Crișul Repede]]/''Sebes-Körös'' (blizu mesta [[Gyoma]])
**** [[Crișul Alb]]/''Fehér-Körös'' (blizu mesta [[Gyula]])
**** [[Crișul Negru]]/''Fekete-Körös'' (blizu mesta Gyula)
*** [[Zagyva]] (v mestu [[Szolnok]])
*** [[Sajó]]/''Slaná'' (v [[Tiszaújváros]])
**** [[Hornád]]/''Hernád'' (blizu mesta [[Miskolc]])
*** [[Bodrog]] (v mestu [[Tokaj]])
**** [[Ondava]] (blizu mesta [[Cejkov]])
**** [[Latorica]]/Liatorytsia (blizu mesta [[Cejkov]])
*** [[Crasna]]/''Kraszna'' (v mestu [[Vásárosnamény]])
*** [[Somes]]/''Szamos'' (blizu mesta Vásárosnamény)
**** [[Somesul Mic]] (v mestu [[Dej]])
**** [[Somesul Mare]] (v mestu Dej)

====[[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]] ====
* [[Donava]]
** [[Drava]]/''Drau'' (pri mestu [[Osijek]]) [[Slika:Maribor Lent.jpg|thumb|right|250px|[[Drava]] v [[Maribor]]u]]
*** [[Vučica (reka)]] (blizu mesta [[Petrijevci]])
*** [[Karašica]] (blizu mesta [[Belišce]])
*** [[Komarnica (reka)]] (blizu mesta [[Novo Virje]])
**** [[Koprivnica]] - kanal reke [[Bistra]] (blizu mesta [[Hlebine]])
**** [[Civicevac]] - [[Rogstrug]] - kanal reke [[Matocina]] (blizu mesta [[Molve]])
*** [[Mura]]/''Mur'' (blizu mesta [[Legrad]]) - [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]]
**** [[Mürz]] (v mestu [[Bruck an der Mur]])
*** [[Bednja (reka)]] (blizu mesta [[Mali Bukovec]])
*** [[Plitvica (razločitev)|Plitvica]] (blizu mesta [[Veliki Bukovec]])
*** [[Krka, Avstrija (reka)|Gurk]]/Krka (blizu mesta [[Völkermarkt]])
*** [[Zilja]] (nemško ''Gail'') (v mestu [[Beljak]])
** [[Sió]] (blizu mesta [[Szekszárd]])
*** [[Blatno jezero]] (madžarsko ''Balaton'', nemško ''Plattensee'') (v mestu [[Siófok]])
**** [[Zala]] (blizu mesta [[Keszthely]])
** [[Ipel]] (v mestu [[Szob]])
** [[Hron]] (blizu mesta [[Esztergom]])
** [[Váh]] (v mestu [[Komárno]])
*** [[Nitra (reka)]] (blizu mesta [[Komárno]])
*** [[Malý Dunaj]]/''Kis-Duna'' (v mestu [[Kolárovo]])
**** rečni rokav reke Donave(v mestu [[Bratislava]])
*** [[Orava]] (v mestu [[Kralovany]])
** [[Raba]]/''Raab''/''Rába'' (blizu mesta [[Győr]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]]
** [[Leitha]]/''Lajta'' (blizu mesta [[Mosonmagyaróvár]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]]
** [[Morava (reka)|Morava]] (v mestu [[Bratislava]]-Devin)
*** [[Thaya]]/''Dyje'' (blizu mesta [[Hohenau]])
*** [[Becva]] (blizu mesta [[Prerov]])
** [[Wien (reka)|Wien]] (v mestu [[Dunaj]])
** [[Kamp]] (v mestu [[Grafenwörth]])
** [[Ybbs]] (v mestu [[Ybbs an der Donau]])
** [[Aniža (reka)|Aniža]] (nemško ''Enns'') (v mestu [[Enns]])
** [[Traun]] (v mestu [[Linz]])
** [[Inn]] (v mestu [[Passau]]) - [[Švica]], [[Avstrija]], [[Nemčija]]
*** [[Rott]] (v mestu [[Schärding]])
*** [[Salzach]] (v mestu [[Haiming]])
*** [[Ziller]] (v mestu [[Münster, Avstrija|Münster]])
** [[Vils]] (v mestu [[Vilshofen]])
** [[Isar]] (blizu mesta [[Deggendorf]]) [[Slika:Isar Georgenstein.jpg|thumb|right|250px|[[Isar]] blizu [[München|Münchna]]]]
*** [[Ammer]]/''Amper'' (blizu mesta [[Moosburg]])
*** [[Loisach]]
** [[Große Laaber]] (blizu mesta [[Straubing]])
** [[Regen]] (v mestu [[Regensburg]])
** [[Naab]] (blizu mesta [[Regensburg]])
*** [[Vils (Naab)|Vils]] (v mestu [[Kallmünz]])
** [[Altmühl]] (v mestu [[Kelheim]])
** [[Abens]] (blizu mesta [[Neustadt]])
** [[Paar]] (blizu mesta [[Vohburg]])
** [[Lech]] (blizu mesta [[Donauwörth]])
*** [[Wertach]] (v mestu [[Augsburg]])
** [[Wörnitz]] (v mestu [[Donauwörth]])
** [[Iller]] (v mestu [[Ulm]])

=== [[Ukrajina]] ===
*[[Dnester]]/''Dnister''/''Nistru'' (blizu mesta [[Bilhorod-Dnistrovski]]) - [[Ukrajina]], [[Moldavija]], [[Pridnjestrska republika|Transnistrija]]
**[[Zbruč]] (blizu mesta [[Khotyn]])
** [[Tysmenytsia]]
*** [[Seret]] (blizu mesta [[Zalischyky]])
** [[Bystrytsia]] (blizu mesta [[Ivano-Frankivsk]])
* [[Pivdennyi Buh]] (blizu mesta [[Mykolajiv]])
** [[Inhul]] (v mestu Mykolayjiv)
* [[Dneper]]/''Dnepr''/''Dniapro''/''Dnipro'') (blizu mesta [[Herson]]) - [[Rusija]], [[Belorusija]], [[Ukrajina]]
**[[Inhulec]]/''Inchulec'' (blizu mesta [[Kropivnicki]])
** [[Bazavluk]] (blizu mesta [[Pokrov]])
** [[Bilozerka]] (blizu mesta [[Nikopol]])
** [[Konka]] (blizu mesta [[Zaporižža]])
** [[Samara (reka)|Samara]] (blizu mesta [[Dnipro]])
** [[Vorskla]] (blizu mesta [[Verkhn'odniprovs'k]])
** [[Ps'ol]]/''Psel''/''Pslo'' (v mestu [[Kremenčuk]])
** [[Sula]] (blizu mesta Kremenčuk)
** [[Supiy]] (blizu [[Čerkasi]])
** [[Tiasmyn]] (blizu [[Čigirin|Čihirin]])
** [[Ros]] (blizu mesta [[Kaniv]])
** [[Trubiž]] (v mestu [[Perejaslav]])
** [[Stuhna]] (blizu mesta [[Kijev]])
** [[Desna]] (v mestu [[Kijev]])
*** [[Oster]] (blizu mesta [[Oster]])
*** [[Sejm (reka)|Sejm]] (v mestu [[Sosnicja]])
*** [[Sudost]] (severno od [[Novhorod-Siverskyj]])
** [[Irpin (reka)|Irpin]] (blizu mesta Kijev)
** [[Teteriv]] (blizu mesta [[Černobil]])
** [[Pripjat]]/''Pripyat'' (blizu mesta Černobil)
***[[Horyn]]/''Horyn'' (Ukrajina)
****[[Sluč]] (blizu mesta [[Novohrad-Volinski]])
** [[Sož]] (v [[Loev]]/''Loeu'', Belorusija)
** [[Berezina]] (blizu mesta [[Rečyca]], Belorusija)
** [[Druc]] (v mestu [[Rogačev]], Belorusija)
* [[Salgir]]/''Salgyr'' (v jezero [[Syvaš]], severovzhodni [[Krim, Ukrajina|Krim]])

=== [[Rusija]] ===
[[Slika:Don River near Kalininsky.jpg|thumb|250px|right|[[Don (reka)|Don]] blizu vasi Kalininsky, [[Rostovska oblast]] ]] 
* [[Mius]] (v [[Azovsko morje]] blizu mesta [[Taganrog]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]]
* [[Don (reka)|Don]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Azov]])
** [[Manič]] (vzhodno od mesta [[Rostov na Donu]])
** [[Sal]] (v mestu [[Semikarakorsk]])
** [[Donec]] (blizu mesta [[Semikarakorsk]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]]
** [[Voronež (reka)|Voronež]] (blizu mesta [[Voronež]])
* [[Kuban (reka)|Kuban]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Temrjuk]])
** [[Laba]] (v mestu [[Ust-Labinsk]])

== [[Kaspijsko jezero]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda proti severovzhodu.

=== [[Rusija]] ===
* [[Terek]] (blizu mesta [[Kizljar]])
* [[Volga]] (blizu mesta [[Astrahan]])
** [[Samara (reka)|Samara]] (v mestu [[Samara]])
** [[Kama (reka)|Kama]] (južno od mesta [[Kazan]])
*** [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (blizu mesta [[Nižnekamsk]])
*** [[Belaja]] (blizu mesta [[Neftekamsk]])
**** [[Ufa]] (v mestu [[Ufa]])
*** [[Čusovaja]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]])
**** [[Silva]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Jegošiha]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Muljanka]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]])
*** [[Višera]] (blizu mesta [[Solikamsk]])
** [[Kazanka]] (v mestu Kazan)
** [[Svijaga]] (zahodno od mesta Kazan)
** [[Vetluga]] (blizu mesta [[Kozmodemjansk]])
** [[Sura (reka)|Sura]] (v mestu [[Vasilsursk]])
** [[Kerženec]] (blizu mesta [[Liskovo]])
** [[Oka, reka|Oka]] (v mestu [[Nižni Novgorod]])
*** [[Kljazma]] (v mestu [[Gorbatov]])
*** [[Mokša]] (blizu mesta [[Yelatma]])
*** [[Pra]] (blizu mesta [[Kasimov]])
*** [[Moskva (reka)|Moskva]] (v mestu [[Kolomna]])
**** [[Pahra]] (blizu [[Moskva|Moskve]])
**** [[Istra (reka)|Istra]] (blizu Moskve)
*** [[Upa]] (blizu mesta [[Suvorov, Rusija|Suvorov]])
** [[Unža]] (blizu mesta [[Jurevec]])
** [[Kostroma]] (v mestu [[Kostroma]])
** [[Kotoroselj]] (v mestu [[Jaroslavelj]])
** [[Šeksna]] (blizu mesta [[Ribinsk]])
** [[Mologa]] (blizu mesta Ribinsk)

=== [[Kazahstan]] ===
* [[Ural (reka)|Ural]]/''Oral'' (v mestu [[Atyrau]])

== [[Rokavski preliv]] ==
=== Severna obala ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Lizard Point]]) do vzhoda ([[Ramsgate]]).

'''[[Anglija]]''':
* [[Tamar (reka)|Tamar]] (blizu mesta [[Plymouth]])
* [[Dart]] (v mestu [[Dartmouth]]) [[Slika:Totnes River Dart.jpg|thumb|250px|right|[[Dart]] pri kraju [[Totnes]] ]]
* [[Teign]] (v mestu [[Teignmouth]])
* [[Exe]] (v mestu [[Exmouth]])
* [[Frome]] (blizu [[Bournemouth]])
* [[Stour]] (v mestu [[Christchurch]])
* [[Avon, Hampshire|Avon]] (v mestu Christchurch)
* [[Test]] (blizu mesta [[Southampton]])
* [[Arun]] (v mestu [[Littlehampton]])
* [[Adur]] (v mestu [[Shoreham-by-Sea]])
* [[Ouse, Sussex]] (v mestu [[Newhaven]])
* [[Rother]] (v mestu [[Rye]])
* [[Stour]] (blizu mesta [[Ramsgate]])

=== Južna obala ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Calais]]) proti zahodu ([[Brest, Francija|Brest]]).

'''[[Francija]]''':
* [[Authie]] (blizu mesta [[Berck]])
* [[Soma]]/''Somme'' (blizu mesta [[Abbeville]])
* [[Sena]]/''Seine'' (v mestu [[Le Havre]]) [[Slika:The Seine as seen from the Eiffel Tower, June 2002.jpg|thumb|right|250px|[[Sena]] v [[Pariz]]u]]
** [[Risle]] (v mestu [[Berville-sur-Mer]])
** [[Eure (reka)|Eure]] (v mestu [[Pont-de-l'Arche]]ju)
*** [[Iton]] (blizu mesta [[Louviers]])
** [[Epte]] (blizu mesta [[Vernon]])
** [[Oise (reka)|Oise]] (v mestu [[Conflans-Sainte-Honorine]], zahodno od [[Pariz]]a)
*** [[Aisne (reka)|Aisne]] (v mestu [[Compiègne]])
** [[Marna]]/''Marne'' (v mestu [[Ivry-sur-Seine]], jugovzhodno od [[Pariz]]a)
*** [[Grand Morin]] (blizu mesta [[Meaux]])
** [[Loing]] (blizu mesta [[Moret-sur-Loing]])
** [[Yonne (reka)|Yonne]] (v mestu [[Montereau-Fault-Yonne]])
*** [[Armançon]] (v mestu [[Migennes]])
*** [[Cure]] (blizu mesta [[Vermenton]])
** [[Aube]] (blizu mesta [[Romilly-sur-Seine]])
* [[Touques]] (v mestu [[Deauville]])
* [[Dives]] (v mestu [[Cabourg]])
* [[Orne]] (v mestu [[Ouistreham]])
* [[Vire]] (v mestu [[Isigny-sur-Mer]])
* [[Rance]] (v mestu [[Saint-Malo]])

== [[Irsko morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri ([[Mull of Kintyre]]).

'''[[Škotska]]''':
* [[Clyde]] (blizu mesta [[Glasgow]]) [[Slika:Wfm river clyde.jpg|thumb|right|250px|[[Clyde]] pri [[Glasgow]]u]]
* [[Dee, Galloway|Dee (Galloway)]] (v mestu [[Kirkcudbright]])

'''[[Anglija]]''':
* [[Eden, Cumbria|Eden]] (blizu mesta [[Carlisle]])
* [[Ribble]] (v mestu [[Lytham St Annes]])
* [[Mersey]] (blizu mesta [[Liverpool]])

'''[[Wales]]''':
* [[Dee, Wales|Dee (Wales)]] (v mestu [[Flint]])

'''[[Irska]]''':
* [[Slaney]] (v mestu [[Wexford]])
* [[Avoca]] (v mestu [[Arklow]])
* [[Liffey]] (v mestu [[Dublin]])
* [[Boyne]] (v mestu [[Drogheda]])

== [[Sredozemsko morje]] ==
=== Zahodno Sredozemlje ===
To poglavje vključuje [[Ligursko morje]] in [[Tirensko morje]]. Reke so razvrščene od zahoda ([[Tarifa]]) proti vzhodu ([[Reggio di Calabria]]).

'''[[Španija]]''':
* [[Segura]] (v mestu [[Guardamar del Segura]]) [[Slika:Desembocadura del río Segura en Guardamar.jpg|thumb|right|250px|Izliv [[Segura|Segure]] pri [[Guardamar del Segura]] ]]
** [[Guadalentin]] (blizu mesta [[Murcia]])
** [[Mula]] (v mestu [[Molina de Segura]])
** [[Benamor]] (v mestu [[Calasparra]])
** [[Mundo]] (blizu mesta [[Hellín]])
* [[Júcar]]/''Xúquer'' (v mestu [[Cullera]])
* [[Turia]] (v mestu [[Valencia]])
* [[Ebro]]/''Ebre'' (blizu mesta [[Tortosa]])
** [[Segre (reka)|Segre]] (v mestu [[Mequinenza]])
*** [[Cinca]] (blizu mesta [[Mequinenza]])
*** [[Noguera Ribargorzana]] (blizu mesta [[Lleida]])
*** [[Noguera Pallaresa]] (blizu mesta [[Balaguer]])
*** [[Valira (reka)|Valira]] (v mestu [[La Seu d'Urgell]])
** [[Aragón]] (blizu mesta [[Tudela]])
* [[Francolí]] (blizu mesta [[Tarragona]])
* [[Gaià]] (blizu mesta Tarragona)
* [[Foix (reka)|Foix]] (blizu mesta [[Vilanova i la Geltrú]])
* [[Llobregat]] (med [[Barcelona|Barcelono]] in mestom [[El Prat de Llobregat]])
* [[Besòs]] (pri mestu [[Sant Adrià del Besòs]])
* [[Tordera]] (v mestu [[Blanes]])
* [[Ter]] (v mestu [[l'Estartit]])
* [[Fluvià]] (blizu mesta [[l'Escala]])

'''[[Francija]]''':
* [[Têt]] (blizu mesta [[Perpignan]])
* [[Aude (reka)|Aude]] (blizu mesta [[Narbonne]])
* [[Orb]] (v mestu [[Valras-Plage]])
* [[Hérault (reka)|Hérault]] (blizu mesta [[Agde]])
* [[Rona]]/''Rhône''/''Rôno''/''Rhone'' (v [[Port-Saint-Louis-du-Rhône]]) - [[Švica]], [[Francija]] [[Slika:Rhône, château de Beaucaire.jpg|thumb|right|250px|[[Rona]] pri [[Beaucaire]]]]
** [[Gardon]] (v mestu [[Beaucaire]])
** [[Durance]] (v mestu [[Avignon]])
*** [[Verdon (reka)|Verdon]] (v mestu [[Saint-Paul-lès-Durance]])
** [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (v mestu [[Pont-Saint-Esprit]])
** [[Drôme (reka)|Drôme]] (v [[Loriol-sur-Drôme]])
** [[Isère (reka)|Isère]] (blizu mesta [[Valence]])
*** [[Drac]] (v mestu [[Grenoble]])
*** [[Arc]] (blizu [[Albertville]])
** [[Saona]]/''Saône'' (v [[Lyon]]u)
*** [[Doubs (reka)|Doubs]] (pri [[Verdun-sur-le-Doubs]])
**** [[Loue]] (blizu mesta [[Dole, Jura|Dole]])
*** [[Ognon]] (v mestu [[Pontailler-sur-Saône]])
** [[Ain (reka)|Ain]] (blizu mesta [[Pont-de-Chéruy]])
** [[Arve]] (v mestu [[Geneva]])
* [[Argens]] (v mestu [[Fréjus]])
* [[Var (reka)|Var]] (blizu mesta [[Nica]])

'''[[Italija]]''':
* [[Arno (reka)|Arno]] (blizu mesta [[Pisa]]) [[Slika:Arno river.jpg|thumb|right|250px|Reka Arno skozi [[Firence]]]]
* [[Ombrone]] (blizu mesta [[Grosseto]])
* [[Tibera]]/''Tevere'' (v mestu [[Ostia]])
** [[Aniene]] (v mestu [[Rim]])
** [[Nera]] (blizu mesta [[Orte]])
* [[Volturno]] (v mestu [[Castel Volturno]])

=== [[Jadransko morje]] ===
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, od mesta [[Otranto]], južna Italija, do mesta [[Vlorë]] v južni Albaniji.

'''[[Italija]]''':
* [[Ofanto]] (blizu mesta [[Barletta]])
* [[Trigno]] (blizu mesta [[Vasto]])
* [[Sangro]] (blizu mesta [[Ortona]])
* [[Tronto]] (blizu mesta [[San Benedetto del Tronto]])
* [[Metauro]] (v mestu [[Fano]])
* [[Reno]] (blizu mesta [[Comacchio]])
* [[Pad]]/Po (več rečnih rokavov blizu mesta [[Porto Tolle]]) [[Slika:Torino-lungopo01.jpg|thumb|right|250px|Obrežje [[Pad]]a v [[Torino|Torinu]] ]]
** [[Panaro]] (blizu mesta [[Ferrara]])
** [[Secchia]] (blizu mesta [[Mantova]])
** [[Mincio]] (blizu Mantove)
** [[Oglio]] (blizu Mantove)
*** [[Chiese]] (blizu mesta [[Asola (Italija)|Asola]])
** [[Taro]] (severno od mesta [[Parma]])
** [[Adda]] (v mestu mestu [[Cremona]])
** [[Trebbia]] (v mestu [[Piacenza]])
** [[Ticino]] (v mestu mestu [[Pavia]])
** [[Tanaro]] (blizu mesta [[Alessandria]])
*** [[Stura di Demonte]] (blizu mesta [[Bra]])
** [[Sesia]] (blizu mesta [[Casale Monferrato]])
** [[Dora Baltea]] (v mestu [[Crescentino]])
** [[Orco]] (v mestu [[Chivasso]])
** [[Dora Riparia]] (v mestu [[Torino]])
* [[Adiža]]/''Adige'' (južno od mesta [[Chioggia]])
** [[Isarco]]/''Eisack'' (blizu mesta [[Bolzano]])
* [[Bacchiglione]] (blizu Chioggia)
* [[Brenta (reka)|Brenta]] (blizu Chioggia)
* [[Piava]]/''Piave'' (severovzhodno od mesta [[Benetke]])
* [[Soča]]/''Isonzo'' (blizu mesta [[Tržič, Italija|Tržič]]/''Monfalcone'' v Italiji) - [[Slovenija]], [[Italija]]
* [[Timav]]/''Timavo'' ([[Štivan]]/''San Giovanni di Duino'' v Italiji)

'''[[Slovenija]]''':
* [[Rižana]] (blizu mesta [[Koper]])
* [[Dragonja]] (v naselju [[Sečovlje]])

'''[[Hrvaška]]''': [[Slika:National park Krka 3.JPG|thumb|right|250px|[[Krka (Hrvaška)|Krka]], Hrvaška ]]
* [[Zrmanja]] (blizu mesta [[Obrovac]])
* [[Krka (Hrvaška)|Krka]] (blizu mesta [[Šibenik]])
** [[Čikola]] (blizu mesta [[Skradin]])
* [[Cetina]] (v mestu [[Omiš]])
* [[Neretva]] (blizu mesta [[Ploče]]) - [[Bosna in Hercegovina]], Hrvaška
** [[Rama (reka)|Rama]]
** [[Krupa (reka, Hrvaška)|Krupa]]

'''[[Črna gora]]''':
* [[Bojana]] (blizu mesta [[Ulcinj]]) - [[Albanija]], Črna gora
** [[Skadrsko jezero]]
*** [[Morača]] (v Skadrsko jezero)
**** [[Zeta]] (blizu mesta [[Podgorica]])

'''[[Albanija]]''':
* [[Drim]] (v mestu [[Lezhë]])
** [[Beli Drin|Beli Drim]] (v mestu [[Kukës]])
** [[Črni Drim]] (v Kukës)
* [[Mat (reka)|Mat]] (blizu mesta [[Laç]])
* [[Shkumbin]] (blizu mesta [[Lushnjë]])
* [[Seman]] (blizu mesta [[Fier]])
** [[Devoll]] (blizu mesta [[Kuçovë]])
* [[Vjosë]]/''Aoos'' (blizu mesta [[Vlorë]]) - [[Grčija]], [[Albanija]]

=== [[Jonsko morje]] ===
'''Zahodna obala'''

Reke v tem poglavju so razvrščene od jugozahoda proti severovzhodu, od [[Reggio Calabria]] do mesta [[Otranto]].

'''[[Italija]]''':
* [[Sinni]] (blizu mesta [[Policoro]])
* [[Agri]] (v Policoro)
* [[Basento]] (v mestu [[Metaponto]])

'''Vzhodna obala'''

Reke v tem poglavju so razvrščene od severozahoda proti jugovzhodu od mesta [[Vlorë]] do [[Rt Malea|Rta Malea]].

'''[[Grčija]]''': 
* [[Achelóos]] (blizu mesta [[Aitoliko]])
* [[Pineiós]] (blizu mesta [[Gastouni]])
* [[Alfeiós]] (blizu mesta [[Pyrgos]])

=== [[Egejsko morje]] ===
Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Rt Malea]]) proti vzhodu ([[Istanbul]]).

'''[[Grčija]]''':
[[Slika:Skopje2 ved Vardar den 19 04 2005.jpg|thumb|right|250px|[[Vardar]] v [[Skopje|Skopju]] ]] 
* [[Spercheiós]] (blizu mesta [[Lamia]])
* [[Pineiós]] (blizu mesta [[Larissa]])
* [[Aliákmon]] (blizu mesta [[Solun]])
* [[Vardar]] (blizu mesta [[Solun]]) - [[Makedonija]], Grčija
* [[Struma]] (v mestu [[Amphipolis]]) - [[Bolgarija]], Grčija
* [[Mesta (reka)]] (blizu mesta [[Thasos]])

'''[[Turčija]]''': 
* [[Marica]]/''Hebrus''/''Évros''/''Meriç'' (blizu mesta [[Alexandroupolis]]) - [[Bolgarija]], [[Turčija]], Grčija
** [[Tundzha]] (v mestu [[Edirne]])
** [[Arda, Rodopi|Arda]] (blizu mesta Edirne)

== [[Severno morje]] ==
Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca ob obali Severnega morja, z začetkom pri mestu [[Bergen]] (Norveška).

=== [[Norveška]] ===
* [[Glomma]] (pri mestu [[Fredrikstad]])
* [[Numedalslågen]] (v mestu [[Larvik]])
* [[Hallingdalselva]]/Hellingdalelvi (skozi [[Hallingdal]] v [[Krøderen|jezero Krøderen]], [[Buskerud]])
* [[Begna]] (v mestu [[Buskerud]])
* [[Dramselva]] (v mestu [[Drammen]])
* [[Skien]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann)
* [[Tinn]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann)
* [[Nidelva]] (v mestu [[Arendal]])
* [[Otra]] (v mestu [[Kristiansand]])

=== [[Švedska]] ===
* [[Göta älv]]/Göta (v mestu [[Göthenburg]]) - [[Norveška]], [[Švedska]] [[Slika:Trollhattefallen.jpg|thumb|right|250px|[[Göta älv]] v [[Trollhättan]]u, Švedska]]
** Jezero [[Vänern]]
*** [[Klarälven]]/Trysilelva (blizu mesta [[Karlstad]])) - [[Norveška]], [[Švedska]]
* [[Ätran]] (v mestu [[Falkenberg]])
* [[Nissan (reka)|Nissan]] (v mestu [[Halmstad]])

=== [[Danska]] ===
* [[Gudenå]] (blizu mesta [[Randers]])
* [[Skjern Å]] (blizu mesta [[Skjern]])

=== [[Nemčija]] ===
* [[Eider]] (v mestu [[Tönning]])
* [[Laba]]/Elbe/Labe (blizu mesta [[Cuxhaven]]) - [[Češka]], [[Nemčija]] [[Slika:Elbe River at Dresden.jpg|thumb|right|250px|[[Laba]] v [[Dresden|Dresdnu]]]]
** [[Oste]] (blizu mesta [[Otterndorf]])
** [[Stör]] (blizu mesta [[Glückstadt]])
** [[Alster]] (v mestu [[Hamburg]])
** [[Ilmenau]] (blizu mesta [[Winsen]])
** [[Löcknitz]] (blizu mesta [[Dömitz]])
*** [[Elde]] (blizu mesta [[Dömitz]])
** [[Aland (reka)|Aland]] (v mestu [[Schnackenburg]])
** [[Stepenitz]] (v mestu [[Wittenberge]])
** [[Havel]] (blizu mesta [[Havelberg]])
*** [[Dosse]] (blizu mesta [[Kuhlhausen]])
*** [[Rhin]] (blizu mesta [[Warnau]])
*** [[Spree]] (v mestu Berlin-[[Spandau]])
** [[Tanger]] (blizu mesta [[Tangermünde]])
** [[Ohre]] (blizu mesta [[Burg]])
** [[Saale]] (v mesta [[Barby, Nemčija|Barby]])
*** [[Bode]] (v mestu [[Nienburg]])
*** [[Weiße Elster]] (blizu mesta [[Halle]])
**** [[Pleisse]] (v mestu [[Leipzig]])
*** [[Unstrut]] (blizu mesta [[Naumburg]])
*** [[Ilm]] (v mestu [[Großheringen]])
** [[Mulde]] (v mestu [[Dessau]])
*** [[Zwickauer Mulde]] (blizu mesta [[Colditz]])
*** [[Freiberger Mulde]] (blizu mesta Colditz)
** [[Schwarze Elster]] (blizu mesta [[Wittenberg]])
** [[Wesenitz]] (v mestu [[Pirna]])
** [[Bilina]] (v [[Ústí nad Labem]])
** [[Ohre]] (v mestu [[Litomerice]])
** [[Vltava]] (v mestu [[Melník]])
*** [[Berounka]] (blizu mesta [[Praga]])
*** [[Lužnice]] (v [[Týn nad Vltavou]])
** [[Jizera]] (blizu mesta [[Celákovice]])
** [[Cidlina]] (blizu mesta [[Podebrady]])
* [[Weser]] (blizu mesta [[Bremerhaven]]) [[Slika:Weser2.JPG|thumb|right|250px|[[Weser]] blizu [[Bad Oeynhausen]]a ]]
** [[Hunte]] (v mestu [[Elsfleth]])
** [[Lesum]] (v mestu [[Bremen]]-Vegesack)
*** [[Hamme]] (v mestu [[Ritterhude]])
*** [[Wümme]] (v mestu [[Ritterhude]])
** [[Aller]] (blizu mesta [[Verden]])
*** [[Leine]] (blizu mesta [[Schwarmstedt]])
*** [[Fuhse]] (v mestu [[Celle]])
*** [[Oker]] (v mestu [[Müden]]
** [[Werre]] (v mestu [[Bad Oeynhausen]])
** [[Diemel]] (v mestu [[Bad Karlshafen]])
** [[Fulda]] (v mestu [[Hannoversch Münden]])
*** [[Eder]] (v mestu [[Edermünde]])
** [[Werra]] (v [[Hannoversch Münden]])
* [[Ems]] (blizu mesta [[Delfzijl]]) - [[Nemčija]], [[Nizozemska]]
** [[Hase]] (v mestu [[Meppen]])

=== [[Nizozemska]] ===
* [[Zwarte Water]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Genemuiden]]) - [[Nizozemska]]
** [[Vecht]]/''Vechte'' (blizu mesta [[Zwolle]]) - [[Nizozemska]], [[Nemčija]]
*** [[Regge]] (blizu mesta [[Ommen]])
*** [[Dinkel]] (v mestu [[Neuenhaus]])
* [[IJssel]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Kampen, Overijssel|Kampen]])
** [[Berkel]] (v mestu [[Zutphen]])
** [[Oude IJssel]]/''Issel'' (v mestu [[Doesburg]]) [[Nizozemska]], [[Nemčija]]
** rečni rokav reke [[Ren]]/''Rhine''/''Rijn''/''Rhin''/''Rhein''/''Reno''/''Rein'' (blizu mesta [[Pannerden]])
[[Slika:Loreley von Spitznack.jpg|thumb|right|250px|[[Ren]] pri [[Lorelaj]], [[Nemčija]] ]]
* [[Ren]]/Rhin(glavni rečni rokav pri mestu [[Hoek van Holland]]) - [[Švica]], [[Liechtenstein]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]]
** [[Linge]] (v mestu [[Gorinchem]])
** [[Lippe]] (v mestu [[Wesel]])
** [[Emscher]] (blizu mesta [[Dinslaken]])
** [[Ruhr]] (v mestu [[Duisburg]])
*** [[Lenne]] (blizu mesta [[Hagen]])
** [[Düssel]] (v mestu [[Düsseldorf]])
** [[Erft]] (v mestu [[Neuss]])
** [[Wupper]] (v mestu [[Leverkusen]])
** [[Sieg]] (v mestu [[Bonn]])
** [[Ahr]] (blizu mesta [[Sinzig]])
** [[Wied]] (v mestu [[Neuwied]])
** [[Mozela]]/''Mosel''/''Moselle'' (v mestu [[Koblenz]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]]
*** [[Kyll]] (blizu nesta [[Trier]])
*** [[Ruwer]] (blizu mesta [[Trier]])
*** [[Saar]] (blizu mesta [[Konz]])
**** [[Nied]] (blizu mesta [[Rehlingen-Siersburg]])
*** [[Sauer]] (v mestu [[Wasserbillig]])
**** [[Prüm]] (blizu mesta [[Echternach]])
**** [[Our (reka)|Our]] (v mestu [[Wallendorf]]) - [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]]
**** [[Alzette]] (v mestu [[Ettelbrück]])
*** [[Seille]] (v mestu [[Metz]])
*** [[Meurthe]] (v mestu [[Frouard]])
*** [[Madon]] (v mestu [[Neuves-Maisons]])
*** [[Vologne]] (blizu mesta [[Éloyes]])
*** [[Moselotte]] (v mestu [[Remiremont]])
** [[Lahn]] (v mestu [[Lahnstein]])
*** [[Ohm (reka)|Ohm]] (v mestu [[Cölbe]])
** [[Nahe]] (v mestu [[Bingen]])
** [[Majna]]/''Main'' (v mestu [[Mainz]]) [[Slika:JuliusBeckmannMainFrankfurt gobeirne.jpg|thumb|right|250px|Prevoz tovora po reki [[Majna|Majni]] pri [[Frankfurt ob Majni|Franfurtu]], [[Nemčija]] ]]
*** [[Nidda]] (v mestu [[Höchst (Frankfurt am Main)|Höchst]] )
*** [[Kinzig]] (v mestu [[Hanau am Main]])
*** [[Tauber]] (v mestu [[Wertheim]])
*** [[Fränkische Saale]] (v mestu [[Gemünden]])
*** [[Regnitz]] (v mestu [[Bamberg]])
** [[Neckar]] (v mestu [[Mannheim]])
*** [[Jagst]] (blizu mesta [[Bad Friedrichshall]])
*** [[Kocher]] (v mestu [[Bad Friedrichshall]])
*** [[Enz]] (v mestu [[Besigheim]])
*** [[Fils]] (v mestu [[Plochingen]])
** [[Lauter]] (v mestu [[Lauterbourg]])
** [[Murg]] (blizu mesta [[Rastatt]])
** [[Ill (Francija)|Ill]] (blizu [[Strasbourg]]a)
** [[Kinzig]] (blizu mesta [[Kehl]])
** [[Elz]] (blizu mesta [[Lahr]])
** [[Wiese]] (v mestu [[Basel]])
** [[Aare]] (v mestu [[Koblenz]])
*** [[Limmat]] (v mestu [[Brugg]])
*** [[Reuss]] (v mestu [[Brugg]])
*** [[Emme]] (blizu mesta [[Solothurn]])
*** [[Saane]]/''Sarine'' (blizu mesta [[Bern]])
** [[Thur]] (blizu [[Schaffhausen]])
** [[Ill (Avstrija)|Ill]] (blizu mesta [[Feldkirch]])
** [[Vorderrhein]] (blizu mesta [[Chur]])
** [[Hinterrhein]] (blizu mesta [[Chur]])
[[Slika:Hotton JPG01.jpg|thumb|right|250px|Pogled na reko [[Ourthe]], [[Hotton]], [[Belgija]]]]
* [[Meuse]]/''Maas'' (glavni rečni rokav blizu mesta [[Hellevoetsluis]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]]
** [[Dieze]] (blizu mesta [['s-Hertogenbosch]])
*** [[Aa]] (v [['s-Hertogenbosch]])
*** [[Dommel]] (v mestu [['s-Hertogenbosch]])
** [[Niers]] (v mestu [[Gennep]])
** [[Swalm]] (v mestu [[Swalmen]])
** [[Rur]]/''Roer'' (v mestu [[Roermond]])
** [[Geul]] (blizu mesta [[Meerssen]])
** [[Jeker]]/''Geer'' (v mestu [[Maastricht]])
** [[Ourthe]] (v mestu [[Liège (mesto)|Liège]])
*** [[Vesdre]] (blizu [[Liège (mesto)|Liège]])
*** [[Amblève]] (v mestu [[Comblain-au-Pont]])
** [[Sambre]] (v mestu [[Namur (mesto)|Namur]])
** [[Lesse]] (v mestu [[Dinant]]-[[Anseremme]])
** [[Viroin]] (v mestu [[Vireux-Molhain]])
** [[Semois]]/''Semoy'' (v mestu [[Monthermé]])
** [[Bar (reka|Bar]] (blizu mesta [[Dom-le-Mesnil]])
** [[Chiers]] (v mestu [[Bazeilles]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]]
* [[Šelda]]/''Schelde''/''Escaut'' (blizu mesta [[Flushing]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] [[Slika:Schelde Antwerpen.jpg|thumb|right|250px|[[Šelda]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]]]]
** [[Rupel]] (v mestu [[Rupelmonde]])
*** [[Nete]] (v mestu [[Rumst]])
*** [[Dijle]] (v mestu Rumst)
** [[Durme]] (v mestu [[Temse]])
** [[Dender]] (v mestu [[Dendermonde]])
** [[Leie]] (v mestu [[Gent]])
*** [[Deűle]] (v mestu [[Deűlémont]])
** [[Scarpe]] ([[Mortagne-du-Nord]])
** [[Haine]] (v mestu [[Condé-sur-l'Escaut]])

=== [[Belgija]] ===
* [[Yser]]/''IJzer'' (v mestu [[Nieuwpoort]]) - [[Francija]], [[Belgija]]

=== [[Francija]] ===
* [[Aa, Francija|Aa]] (v mestu [[Gravelines]])

=== [[Anglija]] ===
* [[Temza]]/''Thames'' (blizu [[Southend-on-Sea]]) [[Slika:View from the London Eye 10-2003 02.jpg|thumb|right|250px|[[Temza]] v [[London]]u ]]
** [[Medway (reka), Medway]] (blizu mesta [[Sheerness]])
* [[Great Ouse]] (v mestu [[King's Lynn]])
* [[Nene]] (blizu mesta [[King's Lynn]])
* [[Humber]] (blizu mesta [[Cleethorpes]])
** [[Trent]] (blizu mesta [[Scunthorpe]])
** Ouse (blizu mesta [[Scunthorpe]])
*** [[Aire]] (v mestu [[Goole]])
* [[Tees]] (blizu mesta [[Middlesbrough]])
* [[Tyne, Anglija|Tyne]] (at [[South Shields]])
** [[North Tyne]] (v mestu [[Acomb]])
** [[South Tyne]] (v mestu [[Acomb]])
* [[Tweed]] (v [[Berwick-upon-Tweed]]) - [[Škotska]], [[Anglija]]

=== [[Škotska]] ===
* [[Dee, Aberdeenshire|Dee]] (v mestu [[Aberdeen]])
* [[Don, Aberdeenshire|Don]] (v mestu [[Aberdeen]])
*Esk (na jugu Škotske)
*[[Tyne, Škotska|Tyne]] (blizu mesta [[Dunbar]])
* [[Tay]] (blizu mesta [[Dundee]])
* [[Ythan]] (v mestu [[Newburgh, Aberdeenshire]])
* [[Spey, Škotska|Spey]] (blizu mesta [[Elgin]])

== Glej tudi ==
* [[Geografija Evrope]]

=== Države Evrope ===
{{Evropa po temah|Seznam rek|Seznam rek v Evropi}}

=== Druge celine ===
* [[Seznam rek v Aziji]]
* [[Seznam rek v Afriki]]
* [[Seznam rek v Ameriki]]
* [[Seznam rek v Avstraliji]]

[[Kategorija:Seznami rek|Evropa]]
[[Kategorija:Reke v Evropi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2emsholpl3mdn6m3u594zl4rh3cq9oo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam muzejev na Hrvaškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112920</id>
    <revision>
      <id>6772456</id>
      <parentid>6091322</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:35:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3800" sha1="k2ge1w6175vxoyaxyob6jqqo49z5jku" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[muzej]]ev na [[Hrvaška|Hrvaškem]].'''

{{compactTOC2}}

* [[Arheološki muzej Istre]]
* [[Arheološki muzej Osijek]]
* [[Arheološki muzej Split]]
* [[Arheološki muzej v Zagrebu]]
* [[Arheološki muzej Zadar]]
* [[Creški muzej]]
* [[Dubrovniški muzeji]] ([[Dubrovnik]])
* [[Grad Trakoščan|Dvorac Trakoščan]]
* [[Etnografska zbirka Rusov in Ukrajincev Hrvatske]]
* [[Etnografska zbirka Sv. Ivan Žabno]]
* [[Etnografski muzej Buje]]
* [[Etnografski muzej Istre]], [[Pazin]]
* [[Etnografski muzej Split]]
* [[Etnografski muzej Zagreb]]
* [[Fundacija Ivana Meštrovića]]
* [[Mestni muzej Bakar]]
* [[Mestni muzej Bjelovar]]
* [[Mestni muzej Čazma]]
* [[Mestni muzej Drniš]]
* [[Mestni muzej Jastrebarsko]]
* [[Mestni muzej Karlovec]]
* [[Mestni muzej Korčula]]
* [[Mestni muzej Križevci]]
* [[Mestni muzej Makarska]]
* [[Mestni muzej Nova Gradiška]]
* [[Mestni muzej Omiš]]
* [[Mestni muzej Požega]]
* [[Mestni muzej Senj]]
* [[Mestni muzej Sisek]]
* [[Mestni muzej Varaždin]]
* [[Mestni muzej Vinkovci]]
* [[Mestni muzej Virovitica]]
* [[Mestni muzej Vukovar]]
* [[Hrvaški muzej arhitekture HAZU]]
* [[Hrvaški muzej naivne umjetnosti]]
* [[Hrvaški pomorski muzej Split]]
* [[Hrvaški zgodovinski muzej]]
* [[Memorialni muzej Ivan Goran Kovačić]]
* [[Hrvaški naravoslovni muzej]]
* [[Hrvaški šolski muzej]]
* [[Hrvaški športni muzej]]
* [[Hrvaški železniški muzej]]
* [[HT muzej]]
* [[Muzej Mimara]]
* [[Kninski muzej]]
* [[Lošinjski muzej]]
* [[Lovski muzej Hrvaške lovske zveze]]
* [[Muzej Belišće]]
* [[Muzej Matija Skurjeni]]
* [[Muzej Brdovec]]
* [[Muzej Brodskega Posavlja]]
* [[Muzej Cetinske krajine]]
* [[Muzej Đakovštine]]
* [[Muzej Gacke Otočac]]
*Muzej Gallerion Novigrad
*muzej Lapidarium (Lapidarij), Novigrad
* [[Muzej mesta Iloka]]
* [[Muzej mesta Kaštela]]
* [[Muzej mesta Koprivnice]]
* [[Muzej mesta Krapine]]
* [[Muzej mesta Pakraca]]
* [[Muzej mesta Pazina]]
* [[Muzej mesta Rijeke]]
* [[Muzej mesta Splita]]
* [[Muzej mesta Šibenika]]
* [[Muzej mesta Trogira]]
* [[Muzej mesta Umaga]] - Museo civico di Umago
* [[Muzej mesta Zagreba]]
* [[Muzej hrvaških arheoloških spomenikov]]
* [[Muzej hvarske baštine]]
* [[Muzej Like]]
* [[Muzej Ljudevita Gaja]]
* [[Muzej Marton]]
* [[Muzej Međimurja Čakovec]]
* [[Muzej moderne in sodobne umetnosti]]
* [[Muzej Moslavine]]
* [[Muzej Narona]]
* [[Muzej ninskih starin]]
* [[Muzej otoka Brača]]
* [[Muzej Petra Preradovića]]
* [http://muzej-pokreta.org/hr/muzej.htm Muzej pokreta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111205020509/http://muzej-pokreta.org/hr/muzej.htm |date=2011-12-05 }}
* Muzej prehrane Podravka
* [[Muzej Prigorja]] -
* [[Muzej Psihiatrične bolnice Vrapče]]
* [[Muzej Slavonije]]
* [[Muzej sodobne umetnosti Zagreb]]
* [[Muzej Sveti Ivan Zelina]]
* [[Muzej triljskog kraja]]
* [[Muzej Turopolja]]
* [[Muzej Valpovštine]] - Valpovo
* [[Muzej za umetnost in obrt Zagreb]]
* [[Muzeji Hrvaškega zagorja]]
* [[Muzejska zbirka Bribir]]
* [[Muzejski dokumentacijski centar]]
* [[Muzejsko-memorialni centar Dražen Petrović]]
* [[Narodni muzej in galerija Novi Vinodolski]]
* [[Narodni muzej Labin]]
* [[Narodni muzej Zadar]]
* [[Mestni muzej Daruvar]]
* [[Pomorski in zgodovinski muzej Hrvaškega primorja Reka]]
* [[Pomorski muzej Orebić]]
* [[Zgodovinski muzej Istre]] - Museo storico dell' Istria
* [[Naravoslovni muzej in zoološki vrt mesta Splita]]
* [[Naravoslovni muzej Reka]]
* [[Ribarska zbirka]] - Komiža
* [[Ribarski muzej Vrboska]]
* [[Samoborski muzej]]
* [[Tehnični muzej Zagreb]]
* [[Tiflološki muzej]]
* [[Vinogradniški muzej Pitve]]
* [[Vojni muzej MORH-a]]
* [[Zoološki muzej Baranje - Kopačevo]]

== Glej tudi ==
* [[seznam muzejev]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Muzeji na Hrvaškem|*]]
[[Kategorija:Seznami muzejev|Hrvaška]]</text>
      <sha1>k2ge1w6175vxoyaxyob6jqqo49z5jku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Prpić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>112960</id>
    <revision>
      <id>6772431</id>
      <parentid>5165317</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:20:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772431</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="989" sha1="e6nc2tu2rt0e7i71tpgntrh8memv7bm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan Prpić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[zdravnik]], [[kirug]], [[pedagog]] in [[akademik]], * [[11. oktober]] [[1927]], [[Sisek]], † [[25. junij]] [[2019]].

Prpić je bil [[predavatelj]] na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]]; je član [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] in [[Akademija za medicinske znanosti Hrvaške|Akademije za medicinske znanosti Hrvaške]].

== Glej tudi ==
* [[seznam hrvaških zdravnikov]]
* [[seznam hrvaških akademikov]]
* [[seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]

{{med-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prpić, Ivan}}
[[Kategorija:Hrvaški zdravniki]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Člani Akademije medicinskih znanosti Hrvaške]]
[[Kategorija:Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Hrvaški univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>e6nc2tu2rt0e7i71tpgntrh8memv7bm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Siško-moslavška županija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>113304</id>
    <revision>
      <id>6772695</id>
      <parentid>6468916</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:06:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <origin>6772695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1100" sha1="0mo2168pyjfgmfdavwsqq8tagqwftc5" xml:space="preserve">[[Slika:Sisačko-moslavačka županija in Croatia.svg|thumb|Lega Siško-moslavške županije]]
'''Siško-moslavška županija''' ({{jezik-hr|Sisačko-moslavačka županija}}) je ena izmed 21 [[županije Hrvaške|županij]] [[Hrvaška|Hrvaške]]. [[Glavno mesto]] županije je [[Sisek]] (hrvaško ''Sisak'').

== Upravna delitev ==
* Mesto [[Sisek]] (sedež županije)
* Mesto [[Glina, Hrvaška|Glina]]
* Mesto [[Hrvatska Kostajnica]]
* Mesto [[Kutina, Hrvaška|Kutina]] 
* Mesto [[Novska]] 
* Mesto [[Petrinja]]
* Mesto [[Popovača]]
* Občina [[Donji Kukuruzari]]
* Občina [[Dvor, Sisaško-moslavinska županija|Dvor]]
* Občina [[Gvozd]]
* Občina [[Hrvatska Dubica]] 
* Občina [[Občina Jasenovac|Jasenovac]]
* Občina [[Lekenik]]
* Občina [[Lipovljani]]
* Občina [[Majur]]
* Občina [[Martinska Ves]]
* Občina [[Sunja]]
* Občina [[Topusko]]
* Občina [[Velika Ludina]]

== Glej tudi ==
* [[geografija Hrvaške]]
* [[upravna delitev Hrvaške]]

{{županije Hrvaške}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina-geo-hr}}
[[Kategorija:Siško-moslavška županija| ]]
[[Kategorija:Županije Hrvaške]]</text>
      <sha1>0mo2168pyjfgmfdavwsqq8tagqwftc5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srbska republika Krajina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114388</id>
    <revision>
      <id>6772464</id>
      <parentid>6555298</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:40:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11251" sha1="8pjgrxw5ih0ki3fo19w0pikfdqcwx56" xml:space="preserve">{{Infobox country
| native_name            = Република Српска Крајина&lt;br/&gt;''Republika Srpska Krajina''
| conventional_long_name = Srbska republika Krajina
| common_name            = Srbska Krajina&lt;br /&gt;Krajina
| common_name2           = Srbske Krajine
| status                 = [[Seznam zgodovinskih nepriznanih držav|Zgodovinske nepriznane države]]
| status_text            = {{nowrap|[[Seznam zgodovinskih nepriznanih držažv|nepriznana država]]&lt;ref&gt;[http://www.icty.org/x/cases/martic/tjug/en/070612.pdf Prosecutor v. Milan Martić Judgement] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120804015846/http://www.icty.org/x/cases/martic/tjug/en/070612.pdf |date=4 August 2012 }}. str. 46. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo. Pridobljeno 13.&amp;nbsp;septembra&amp;nbsp;2009. (16.&amp;nbsp;marca 1991 je potekal drug referendum, na katerem je bilo postavljeno vprašanje »Želite, da se SAO Krajina pridruži Republiki Srbiji in ostane v Jugoslaviji s Srbijo, Črno goro in drugimi, ki želijo ohraniti Jugoslavijo=. S podporo 99,8&amp;nbsp;% glasovalcev je bil referendum odobren in je skupščina Krajine razglasila, da je »ozemlje SAO Krajina konstitutivni del združenega državnega ozemlja Republike Srbije«.)&lt;/ref&gt; }}
| p1                     = Socialistična republika Hrvaška
| flag_p1                = Flag of SR Croatia.svg
| p2                     = SAO Krajina
| flag_p2                = Flag of Serbian Krajina (1991).svg
| p3                     = SAO Zahodna Slavonija
| flag_p4                = Flag of Serbian Krajina (1991).svg
| p4                     = SAO Vzhodna Slavonija, Baranja in Zahodna Sirmija
| flag_p3                = Flag of Serbian Krajina (1991).svg
| s1                     = Hrvaška
| flag_s1                = Flag of Croatia (WFB 2000).jpg
| s2                     = Vzhodna Slavonija, Baranja in Vzhodna Sirmija (1995–98)
| flag_s2                = Flag of the Republic of Eastern Slavonia - Baranja - and Western Syrmia.svg
| image_flag             = State Flag of Serbian Krajina (1991).svg
| flag                   = Zastava Srbske Krajine
| image_coat             = Coat of arms of the Republic of Serbian Krajina.svg
| coa_size               = 70px
| image_map              = Map of Republika Srpska Krajina.png
| image_map_caption      = Samorazglašena Srbska republika Krajina leta&amp;nbsp;1991
| national_motto         = ''[[Samo sloga rešuje Srbe|Samo sloga Srbina spasava]]''&lt;br/&gt;Само слога Србина спасава&lt;br/&gt;&lt;small&gt;»Samo sloga rešuje Srbe«&lt;/small&gt;
| national_anthem        = ''[[Bože Pravde]]''&lt;br/&gt;Боже правде&lt;br/&gt;&lt;small&gt;»Bog pravičnosti«&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;{{center|[[File:National anthem of Serbia, performed by the United States Navy Band.wav]]}}&lt;br /&gt;{{center|[[File:Boze pravde, 1918.ogg]]}}&lt;br/&gt;''Sokolovi, sivi tići''&lt;br /&gt;Соколови, сиви тићи&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Sokoli, sive ptice&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;{{center| }}
| common_languages       = [[srbščina]]
| religion               = [[srbska pravoslavna cerkev]]
| capital                = [[Knin]]
| largest_city           = [[Vukovar]]
| government_type        = [[polpredsedniška republika]]|
| title_leader           = [[Srbska republika Krajina|Predsednik]]
| leader1                = [[Milan Babić]]
| year_leader1           = 1991–1992
| leader2                = [[Goran Hadžić]]
| year_leader2           = 1992–1993
| leader3                = [[Milan Babić]]
| year_leader4           = 1994–1995
| leader4                = [[Milan Martić]]
| year_leader3           = 1993–1994|
| title_deputy           = [[Srbska republika Krajina#Preddsedniki vlade|Predsednik vlade]]
| deputy1                = [[Dušan Vještica]]
| year_deputy1           = 1991–1992 &lt;small&gt;(first)&lt;/small&gt;
| deputy2                = [[Milan Babić]]
| year_deputy2           = 1995 &lt;small&gt;(last)&lt;/small&gt;|
| legislature            = [[Narodna skupščina]]|
| era                    = [[Jugoslovanske vojne]]|
| event_pre              = [[balvanska revolucija]]
| date_pre               = 17. avgust 1990
| event_start            = {{nowrap|[[Ustava Srbske Krajine|sprejetje ustave]]}}
| date_start             = 19. december
| year_start             = 1991
| event1                 = [[Operacija Blisk]]
| date_event1            = 3. maj 1995
| event_end              = [[Operacija Nevihta]]
| date_end               = 8. avgust
| year_end               = 1995
| event_post             = [[Erdutski sporazum]]
| date_post              = 12. november 1995|
| stat_year1             = 1991&lt;ref name=&quot;worldstatesmen.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.worldstatesmen.org/Croatia.html#Krajina|title=Croatia|access-date=26 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20120915034202/http://worldstatesmen.org/Croatia.html#Krajina|archive-date=15 September 2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| stat_area1             = 17028
| stat_pop1              = 286.716
| stat_year2             = 1993&lt;ref name=&quot;worldstatesmen.org&quot;/&gt;
| stat_pop2              = 435.595
| stat_year3             = 1994
| stat_pop3              = 430.000
| currency               = [[krajinski dinar]] &lt;small&gt;(1992–1994)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[jugoslovanski dinar]] &lt;small&gt;(1994–1995)&lt;/small&gt;
| today                  = [[Hrvaška]]
| footnotes              = Vir za površino: &lt;big&gt;{{lower|0.5em|&lt;ref name=&quot;klajn&quot;&gt;Klajn, Lajčo (2007). [https://books.google.com/books?id=hq3XLZ9Nw68C&amp;pg=PA199 The Past in Present Times: The Yugoslav Saga]. p. 199. University Press of America. {{ISBN|0-7618-3647-0}}.&lt;/ref&gt;}}&lt;/big&gt;&lt;br/&gt;Vir za prebivalstvo: &lt;big&gt;{{lower|0.5em|&lt;ref name=&quot;klajn&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;svarm&quot;&gt;Svarm, Filip (15 August 1994). [http://www.scc.rutgers.edu/serbian_digest/151/t151-4.htm The Krajina Economy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080515214513/http://www.scc.rutgers.edu/serbian_digest/151/t151-4.htm |date=15 May 2008 }}. Vreme News Digest Agency. Retrieved 8 July 2009.&lt;/ref&gt;}}&lt;/big&gt;
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
}}
{{brezvirov}}
'''Srbska republika Krajina''' ({{jezik-sr|Република Српска Kрajинa|translit=Republika Srpska Krajina}}, kratica {{jezik|sr|RSK}}) je bila samooklicana [[država]], ki je leta 1991 nastala z odcepitvijo t. i. srbskih avtonomnih oblasti (ozemelj) od [[Hrvaška|Hrvaške]]. 

Imela je okoli 300.000 prebivalcev. Obsegala je okoli 17.000 kvadratnih kilometrov in je bila sestavljena iz dveh ločenih delov. Prvi, večji del, je obsegal ozemlje ob meji z [[Bosna in Hercegovina|Bosno in Hercegovino]] (14.500 kvadratnih kilometrov). Drugi, manjši, je obsegal ozemlje ob meji s [[Srbija|Srbijo]] (2.500 kvadratnih kilometrov). Prvi del je obsegal del zahodne [[Slavonija|Slavonije]], [[Banija|Banijo]], [[Kordun]], večji del Like in večji del severne [[Dalmacija|Dalmacije]]. Drugi del je obsegal Baranjo, mesto Vukovar in zahodni Srem.  

Zahodna Slavonija je obsegala del zahodne Slavonije. Na jugu je mejila z reko Savo (meja z BiH). Zavzemala je polovico mesta [[Pakrac]] ter [[Okučani|Okučan]]&lt;nowiki/&gt;e in [[Jasenovac]]. Središče je imela v [[Okučani]]&lt;nowiki/&gt;h. Po njej je tekla geostrateško zelo pomembna avto-cesta Zagreb-Lipovac. Štela je okoli 25.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili leta 1991 pregnani z ozemelj [[Moslavina|Moslavine]], [[Podravina|Podravine]], [[Bilogora|Bilogore]], [[Papuk|Papuka]] in [[Požeško-slavonska županija|Požeške]] doline.

[[Slika:Demographics of RSK.jpg|thumb|left|Prebivalci na ozemlju Srbske republike Krajine]]
Banija je obsegala ozemlja srednjega Pokolpja in Zrinske gore (Šamarica). Obsegala je mesta, kot so [[Topusko]], [[Glina, Hrvaška|Glina]], [[Petrinja]], [[Kostanjica, Hrvaška|Kostajnica]] in [[Dubica]]. Na jugu je mejila z reko [[Una|Uno]] in [[Cazin|Cazinsko]] krajino (meja z [[Bosna in Hercegovina|BiH]]), na vzhodu z reko Savo, na severu z reko [[Kolpa|Kolpo]] in na zahodu s Kordunom. Njeno ozemlje je bilo 4-5 kilometrov oddaljeno od mesta [[Sisek]]. Štela je okoli 60.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski [[Begunec|begunci]], ki so bili pregnani iz Siska. 

Kordun je obsegal ozemlje osrednje Hrvaške, oziroma srednjega [[Pokolpje|Pokolpja]] in [[Petrova gora|Petrove gore]] z mesti [[Vojnić]], [[Vrginmost]] in [[Slunj]]. Na jugu je mejil z [[Velika Kladuša|Veliko Kladušo]] (meja z BiH), na severu s [[Kolpa|Kolpo]] in [[Karlovec|Karlovcem]], na zahodu z [[Mrežnica (reka)|Mrežnico]] in na vzhodu z Banijo. Njeno ozemlje je bilo v predmestju Karlovca (naselje [[Turanj]]). Štel je okoli 40.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Karlovca. 

[[Lika]] je obsegala večji del Like - njen vzhodni in južni del. Na jugu je mejila z Dalmacijo, na severu s Kordunom, na zahodu z [[Otočac|Otočcem]] in [[Gospić|Gospićem]] (pod hrvaško kontrolo) in na vzhodu z BiH. Imela je mesta, kot so [[Plaški]], [[Plitvička Jezera|Plitvice]], [[Korenica]], [[Lički Osik]] (Teslingrad), [[Donji Lapac]], Srb in [[Gračac]]. Štela je okoli 40.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Ogulina, Otočca in Gospića.

[[Severna Dalmacija]] je obsegala večji del severne Dalmacije. Na jugu je mejila z dalmatinsko Zagoro, na severu z Liko, na zahodu z obalnimi ozemlji Zadra in Šibenika in na vzhodu s planino Dinaro (meja z BiH). Obsegala je mesta [[Knin]], [[Vrlika]], [[Drniš]], [[Kistanje]], [[Obrovac]] in [[Benkovac]]. Štela je okoli 80.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz [[Zadar|Zadra]] in [[Šibenik|Šibenika]].

Vzhodni del Krajine (manjši del) je obsegal Baranjo, mesto [[Vukovar]] in zahodni [[Srem]]. Na jugu in zahodu je mejil s hrvaško [[Slavonija|Slavonijo]] ([[Osijek]], [[Vinkovci]] in [[Spačva]]), na severu z Madžarsko in na vzhodu z [[Donava|Donavo]] (meja s Srbijo). Zavzemal je mesta, kot so Vukovar, [[Beli Manastir]], [[Tenja]], [[Mirkovci, Hrvaška|Mirkovci]] in [[Ilok]]. Štel je okoli 100.000 prebivalcev. Med njimi so bili številni srbski begunci, ki so bili pregnani iz Osijeka in Vinkovcev. Ozemlje je bilo 3-4 kilometre od Osijeka (predmestje [[Tenja]]) in mejilo je na mestno ozemlje Vinkovcev (predmestje [[Mirkovci, Hrvaška|Mirkovci]]).   

Srbska republika Krajina je obstajala do avgusta 1995, ko sta hrvaška vojska in policija izvedli [[Operacija Nevihta|operacijo Nevihta]] ter tako osvobodili od srbske vojske zasedeno ozemlje, je bilo pregnanih okoli 200.000 Srbov. Še pred tem pa so hrvaške sile zavzele zahodno Slavonijo.1.Maja 1995 so pri Okučanih presekale teritorij in povezavo s srbskimi silami v BiH. Prišlo je do izselitve in pregona približno 28 000 Srbov. Vzhodni del Krajine (Baranja, mesto Vukovar in zahodni Srem) so se leta 1998 po sporazumu med hrvaško vlado in lokalnimi srbskimi oblastmi mirno reintegrirali v Hrvaško. 

== Sklici ==

{{sklici}}

[[Kategorija:Bivše države na Balkanu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1995]]
[[Kategorija:Vlade v izgnanstvu]]

{{normativna kontrola}}
{{hist-stub}}</text>
      <sha1>8pjgrxw5ih0ki3fo19w0pikfdqcwx56</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Martjanci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114627</id>
    <revision>
      <id>6772688</id>
      <parentid>6695169</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mravlja Matjaz</username>
        <id>32391</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slika</comment>
      <origin>6772688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10546" sha1="4bawf0r27nfkyo910w4qc9tyjf9kt6y" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 41 |lats = 5.16 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 11 |longs = 26.08 |longEW = E
|najdisi=Martjanci
|geopedia=#L410_F10116287_T13_b4_x592078.406_y172383.965_s15
|slika=Cerkev sv. Martina v Martjancih.JPG
|nadmorska=193,9
|povrsina=3,72
|prebivalstvo=510
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=9221
|posta=Martjanci
|obcina=Moravske Toplice
|pokrajina=Prekmurje
|regija=Pomurska regija}}

[[File:Martjanci Gostišče Šinjor 20261029 114635.jpg|thumb|Martjanci. Gostišče Šinjor. Tu je bil leta 2003 ustanovljen RC Martjanci. Slovenija.]]

'''Martjanci''' so [[naselje]] na severozahodnem koncu [[Prekmurje|Prekmurja]] ob državni [[cesta|cesti]] [[Murska Sobota]]–[[Moravske Toplice]] v [[občina Moravske Toplice|Občini Moravske Toplice]].

== Etimologija ==
Zgodovinski viri Martjance prvič omenjajo leta 1365 kot ''Zenthmartun'', leta 1366 kot ''Scentmartun in dystrictu Sancti Martini''.&lt;ref&gt;Zelko, Ivan. 1982. ''Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do 1500.'' Murska Sobota: Pomurska založba. str. 62.&lt;/ref&gt; Kraj se imenuje po zavetniku martjanske cerkve, sv. Martinu.

V prekmurščini so znana naslednja poimenovanja ''Marčanci, Merčonci, Merčanci.''&lt;ref&gt;Novak, Vilko. 1997. Martjanska pesmarica. Ljubljana: Založba ZRC. {{ISBN|961-6182-27-7}}. str. 16.&lt;/ref&gt; V [[madžarščina|madžarščini]] so se najprej imenovali ''Martyáncz,'' ki so ga 1887 pomadžarili kot ''Mártonhely.''&lt;ref&gt;Viri za zgodovino Prekmurja/Források a Muravidék történetéhez 2. Szombathely-Zalaegerszeg 2008. {{ISBN|978-963-7227-19-6}}. str. 119.&lt;/ref&gt; Prekmurski Madžari še danes uporabijo poimenovanje ''Martyánc'', ki je bilo pred madžarizacijo.

== Geografija ==
Naselje leži na [[Ravensko|Ravenskem]], na nadmorski višini 194 m in ima obliko gručaste obcestne vasi. Starejši del naselja leži okrog [[župnijska cerkev|župnijske cerkve]] [[Cerkev svetega Martina, Martjanci|sv. Martina]], zgrajene leta [[1392]], novejši del pa se razvija na vzpetnem svetu proti severu, čez [[Martjanski potok]] proti zahodu in v reguliranem povirju potoka [[Lipnica (Martjanci)|Lipnica]] proti vzhodu.

Prebivalci so se v preteklosti ukvarjali predvsem s [[kmetijstvo]]m. Polja se širijo po vsej okolici, na njih pa največ pridelujejo različna žita, koruzo in krmne rastline. Gozda je malo, prevladujejo [[hrast]], [[akacija]], [[Beli gaber|gaber]] in [[Bor (drevo)|bor]]. V zadnjem obdobju naselje vse bolj dobiva videz [[Predmestje (razločitev)|primestnega]] naselja, ljudje pa odhajajo na delo v Mursko Soboto in Moravske Toplice.

== Zgodovina ==
Na mestu današnjih Martjancev je že v [[13. stoletje|13. stoletju]] stala cvetoča vas. Popis [[Fevdalni gospod|fevdalnega gospostva]] iz leta 1366 omenja [[Župnija|župnijo]] z 18 vasmi in [[cerkev sv. Martina]]. Martjanci so skozi zgodovino veljali za staro upravno, cerkveno in šolsko središče. 

V arhivskih virih se naselje kot [[trg]] pojavlja leta 1627, 1698 in 1786, vendar je kljub temu ohranilo vaško podobo. V [[Osmansko cesarstvo|turški]] dobi je kraj spadal pod oblast [[Aga|turškega age]] v [[Velika Kaniža|Veliki Kaniži]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine.|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.|year=1937|location=Ljubljana|page=458}}&lt;/ref&gt;

Leta 1601 se omenja [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanska]] [[šola]], leta 1777 pa [[Katolištvo|katoliška]] šola. Pouk je bil sprva organiziran v zasebnih hišah, leta 1884 pa so kupili gostilno grofa [[Szapáry|Szápáryja]] in jo preuredili v šolo, z dvema oddelkoma. Pouk so ukinili leta 1971.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|year=1980|location=Ljubljana|page=306}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

V opisu iz leta 1931 je zapisano, da so v župnijskem arhivu nekoč našli najstarejšo literarno zapuščino prekmurskih Slovencev iz leta 1643, ki se je pozneje izgubila. Še leta 1931 je v kraju delovalo društvo [[Sokol (društvo)|Sokol Kraljevine Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

V drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] je kraj doživel velik razvoj. Leta 1949 so zgradili vaški dom z dvorano in odrom, v katerem so delovali tudi trgovina, krajevni urad, splošna ambulanta, prostori [[Gasilec|gasilskega društva]] ter proizvodna enota Obrata za sodelovanje s kmeti. [[Krajevni leksikon Slovenije]] iz leta 1980 navaja tudi dve [[Gostilna|gostilni]], ena s prenočišči.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

V Martjancih sta nastala dva zelo pomembna pisna dokumenta: 
* [[Martjanska pogodba|Martjanska zakupna pogodba]] o najemu vinograda v Vučji Gomili. Nastala naj bi 1. januarja 1643. Stroka pogodbo uvršča med posebne pravne listine, nastale na Slovenskem. Je ena najstarejših knjižnih spomenikov pri Ogrskih Slovencih. Zanimiva je tako za pravnike kot za jezikoslovce. 
* [[Martjanska pesmarica]], prvi pisni dokument [[Prekmurščina|prekmurščin]]e (ob koncu 16. stoletja in prva polovica 17.stoletja).

== Znamenitosti ==
Župnijska cerkev sv. Martina je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Prekmurja. Prvotna lesena cerkev brez stolpa je bila zgrajena verjetno že v 11. ali 12. stoletju, prva [[Romanika|romanska cerkev]] pa je omenja leta 1366. Sedanjo cerkev je leta 1392 zgradil in poslikal [[Janez Aquila]] iz [[Radgona|Radgone]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Cerkev je bila večkrat prezidana; njen [[prezbiterij]] krasi niz [[Gotika|poznogotskih]] [[Freska|fresk]], [[Cerkvena ladja|ladjo]] pa pokriva [[Barok|baročni obok]] iz leta 1702. Prezbiterij je mojstrsko poslikan z gotskimi freskami in okrašen s križnimi rebrastimi oboki, geometričnimi in maskastimi konzolami, plastičnimi sklepniki in drugim kamnoseškim okrasjem. Freske na severni in slavoločni steni so iz [[15. stoletje|15. stoletja]] in niso delo Aquile.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

[[Marmor|Marmornat]] [[tabernakelj]] z [[Oltar|oltarjem]] sv. Martina iz leta 1925 je delo arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], ki je leta 1933 zasnoval tudi nagrobnik [[Župnik|župnika]] Jožefa Horvatha.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Cerkev je del tako imenovane prekmurske skupine gotskih stavb iz druge polovice [[14. stoletje|14. stoletja]], značilne po pravokotni ladji s prizidanim prezbiterijem in preprosti zunanjščini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

[[Župnija]] je bila ustanovljena domnevno že leta 1110, zagotovo pa pred letom 1392, ko se omenja duhovnik Erazmus. V [[Reformacija|reformacijski dobi]] je cerkev prešla v roke [[Protestantizem|protestantov]], ki so imeli tu svojo župnijo leta 1627, a so že pred letom 1698 prenehali z delovanjem. Cerkev je bila pod rabsko (do 1777) in nato [[Sombotel|somboteljsko škofijo]], leta 1923 pa je prešla v apostolsko administracijo [[Lavantinska škofija|lavantinskega škofa]]. Leta 1931 je imel [[Patron|patronatske]] pravice nad župnijo grof [[Szapáry|Ladislav Szapáry]], župnija ([[dekanija Murska Sobota]], lavantinska škofija) pa je imela 1341 duš.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Škrabanova hiša z [[Zvonik|zvonikom]] je pritlična zidana hiša nekdanjega trgovca s posebej zanimivo fasado. Zgrajena je bila leta 1933. Nadstropni zidani zvonik se je dotika na vogalu in je last evangeličanske cerkve.

== Prebivalstvo ==
Leta 1931 je imelo naselje 347 prebivalcev, 71 hiš, 60 [[Posestnik|posestnikov]], 7 kočarjev (lastnik majhnega kmečkega posestva) ter štirje najemniki. Leta 1931 so bili prebivalci pretežno [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanske]] vere, tretjina jih je bila [[Katolištvo|katoličanov]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Do leta 1961 se je število prebivalcev povečalo na 412, v vasi je bilo 88 [[Hiša|hiš]], 107 [[Gospodinjstvo|gospodinjstev]] in 273 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Martjancih živelo 434 prebivalcev, bilo je 95 hiš, 107 gospodinjstev ter 206 kmetov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Število prebivalcev v Martjancih po letih&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|year=1980|location=Ljubljana|page=273}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px|title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1981_Naselja_prebivalstvo.asp|title=Popis prebivalstva 1981|date=1981|publisher=|website=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp|title=Popis prebivalstva 1991|date=1991|website=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/rezultati_naselja_prebivalstvo.asp?crka=T|title=Popis prebivalstva 2002|date=2002|website=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}&lt;/ref&gt;
!1869
!1880
!1890
!1900
!1910
!1931
!1948
!1953
!1961
!1971
!1981
!1991
!2002
!2011
!2021
|-
|293
|342
|422
|462
|426
|347
|376
|396
|412
|434
|512
|567
|492
|539
|538
|}

== Viri ==
* Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1980
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Cerkev svetega Martina, Martjanci]]
* [[Martjanska pogodba]]
* [[Jožef Pustaj]]
* [[Mihael Gaber]]
* [[Rotary klub Martjanci]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Martjanci}}
* [http://www.geopedia.si/#L3250_F30_T137_b2_x591165.156_y172062.965_s18 Pokopališče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L3250_F30_T137_b2_x591165.156_y172062.965_s18 |date=2017-07-29 }}
* [http://www.tdmartin-martjanci.lrf-pomurje.si/nasa-vas-martjanci/ Naša vas Marjanci]

{{Moravske Toplice}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Martjanci| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Moravske Toplice]]</text>
      <sha1>4bawf0r27nfkyo910w4qc9tyjf9kt6y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomaž Šalamun</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115677</id>
    <revision>
      <id>6772459</id>
      <parentid>6733732</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:39:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14680" sha1="gzlgp93l3nateo2d14m4fgnqzm3j6s4" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name          = Tomaž Šalamun
| image         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation    = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality  = slovenska
}}

'''Tomaž Šalamun''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[4. julij]] [[1941]], [[Zagreb]], † [[27. december]] [[2014]], [[Ljubljana]].&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-tomaz-salamun-ikonoklast-slovenske-poezije/354557 Poslovil se je Tomaž Šalamun, ikonoklast slovenske poezije, MMC RTV SLO]&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Tomaž Šalamun se je rodil v Zagrebu leta 1941. Živel je v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Gimnazijo je končal v [[Koper|Kopru]] (1960), študij [[zgodovina|zgodovine]] in [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] pa v Ljubljani (1965). Med študijem je sodeloval s [[skupina OHO|skupino OHO]], v kateri je deloval tudi njegov brat, slikar [[Andraž Šalamun]]. Njegovi sestri sta Jelka in [[Katarina Šalamun-Biedrzycka|Katarina]]. Z [[Maruša Krese|Marušo Krese]] je imel sina [[David Šalamun|Davida]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | title =Umrl je David Šalamun | url =https://www.delo.si/kultura/knjiga/umrl-je-david-salamun.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180527122100/http://www.delo.si/kultura/knjiga/umrl-je-david-salamun.html |date=2018-05-27 }} |date = 2. februar 2015| accessdate = 31. julij 2020}&lt;/ref&gt;

Leta 1969 se je zaposlil kot pripravnik v [[Moderna galerija Ljubljana|Moderni galeriji Ljubljana]], leta 1971 pa kot asistent za umetnostno zgodovino na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] v Ljubljani.

Leta 1970 je bil na trimesečnem podiplomskem študiju v [[Pisa|Pisi]]. Julija istega leta ga je povabil newyorški muzej moderne umetnosti ([[Muzej moderne umetnosti, New York|MOMA]]) kot člana skupine OHO; tam je ostal mesec dni. V jeseni 1971 je bil povabljen v [[ZDA]] na univerzo v [[Iowa|Iowi]] (1971–72). Tam je deloval na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Kasneje je bil na povabilo ameriške umetnostne kolonije [[Yaddo]] še trikrat po dva meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je ustvarjal (večina Šalamunovih pesmi je nastala v tujini). 1996–2000 je bil kulturni ataše Slovenije v New Yorku, leta 2008 pa deloval kot gostujoči profesor kreativnega pisanja na univerzi v Richmondu v ameriški zvezni državi Virginii. 

Leta 1979 se je poročil s slikarko [[Metka Krašovec|Metko Krašovec]].

Pesniti je začel v [[Perspektive|''Perspektivah'']] 1963–64. Bil je član skupine OHO in je z njo razstavljal v Ljubljani, [[Beograd]]u, Zagrebu, [[New York]]u in samostojno v [[Kranj]]u.

Slovenski klasik je postal leta 1993 z izbranimi pesmimi v renomirani zbirki [[Kondor]]. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega, 2013 pa za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU).

Prevedenih je več kot 30 njegovih knjig, ki so doslej izšle prevedene v 18 jezikov.

Njegova soproga, akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec, je Šalamunovo celotno mednarodno knjižno zbirko predala v uporabo javnosti. V ta namen je bil ob drugi obletnici pesnikove smrti ustanovljen in odprt [[Center za poezijo Tomaža Šalamuna]] s sedežem na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Skrbnik zbirke je pesnik in pisatelj [[Aleš Šteger]].

== Delo ==
Ko je Tomaž Šalamun objavil pesem »[[Duma 64]]« (1964), je bila ta politično provokativna. To je veljalo tudi za objave pesmi v ''Perspektivah'' leta 1963; prav tako ob izidu pesniške zbirke ''[[Poker (Šalamun)|Poker]]'' leta 1966. Pesnik je takrat dobil podporo enega izmed srbskih pesnikov, že pred vojno tudi francoskega nadrealista, tedanjega člana [[CK KPJ|CK ZKJ]], [[Oskar Davičo|Oskarja Daviča]], ki mu je – kot navaja v intervjuju – »na celi zadnji strani časopisa Komunist napisal pravi panegirik, kar je v Sloveniji povzročilo veliko zmedo«.&lt;ref&gt;{{cite journal | last = Štamcar | first = Miha | author2 = Neža Mrevlje | year = 2009 | title = Filozofija je tanker, poezija pa je hitra | journal = InDirekt | ISSN = 1855-2889 }} [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=3230504 (abstract)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090511162108/http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&amp;cpsidt=3230504 |date=2009-05-11 }}&lt;/ref&gt;

V okviru mednarodnih pesniških festivalov, v okviru različnih literarnih delavnic (npr. [[International Writing Program]]), pa tudi v okviru svojih bralnih turnej, je največ gostoval po ZDA: [[Vermont College]], [[University of Iowa]], [[Sarah Lawrence College]], [[Harvard University]], [[Columbia University]], [[Georgia State University]], [[University of Massachusetts-Amherst]], [[Emory University]], [[University of Mississippi]].

Žirija berlinskega umetniškega programa (DAAD) je maja 2002 Tomaža Šalamuna za leto dni povabila v [[Berlin]]. Štipendije so bile podeljene literarnim ustvarjalcem po vsem svetu.

=== Pesništvo ===
Tomaž Šalamun je predstavnik druge povojne generacije. Je prvi v tej generaciji, ki je uresničil tip [[modernistična poezija|modernistične poezije]]. Po vsebinski strani pa je opustil tradicijo [[socialni realizem|socialnega realizma]], [[simbolizem|simbolizma]] in [[eksistencializem|eksistencializma]].

Izdal je preko trideset pesniških zbirk. Že v prvi zbirki (''Poker'') je uporabljal svoj jezik, ki pa je že bil uporabljen pred njim. S tem jezikom je vpeljal v poezijo besede, ki so prej v pesmih veljale za tabu. Vpeljal jih je tako, da so se prilegale v njegove pesnitve. Nikoli ni pisal v prvi osebi. Pesniški jaz se pri Šalamunu skriva v jeziku in v skritem pripovedovalcu, tako da nikjer ne pripoveduje pesmi neposredno iz sebe.

Svoja dela je objavljal v ''Perspektivah'', v zborniku ''[[EVA]]'', ''[[Katalog I]]'', ''[[Katalog II]]'', ''[[Pericarežeracirep]]''.

==== Pesniške zbirke ====
* ''Poker'' (1966) {{COBISS|ID=243166208}}
* ''Namen pelerine'' (1968) {{COBISS|ID=35897089}}
* ''Romanje za Maruško'' (1971) {{COBISS|ID=2269704}}
* ''Bela Itaka'' (1972) {{COBISS|ID=7430145}}
* ''Amerika'' (1972) {{COBISS|ID=105788416}}
* ''Arena'' (1973) {{COBISS|ID=7849217}}
* ''Sokol'' (1974) {{COBISS|ID=8807169}}
* ''Imre'' (1975) {{COBISS|ID=8466945}}
* ''Druidi'' (1975) {{COBISS|ID=9188865}}
* ''Turbine'' (1975) {{COBISS|ID=4328192}}
* ''Praznik'' (1976) {{COBISS|ID=2282248}}
* ''Zvezde'' (1977) {{COBISS|ID=2281480}}
* ''Metoda angela'' (1978) {{COBISS|ID=682270}}
* ''Po sledeh divjadi'' (1979) {{COBISS|ID=5130752}}
* ''Zgodovina svetlobe je oranžna'' (1979) {{COBISS|ID=681246}}
* ''Maske'' (1980) {{COBISS|ID=4403457}}
* ''Balada za Metko Krašovec'' (1981) {{COBISS|ID=129292800}}
* ''Analogije svetlobe'' (1982) {{COBISS|ID=12885505}}
* ''Glas'' (1983) {{COBISS|ID=13671937}}
* ''Sonet o mleku'' (1984) {{COBISS|ID=15017985}}
* ''Soy realidad'' (1985) {{COBISS|ID=22691847}}
* ''Ljubljanska pomlad'' (1986) {{COBISS|ID=}}
* ''Mera časa'' (1987) {{COBISS|ID=17248513}}
* ''Živa rana, živi sok'' (1988) {{COBISS|ID=3877120}}
* ''Otrok in jelen'' (1990) {{COBISS|ID=21063168}}
* ''Glagoli sonca'' (1993) {{COBISS|ID=33644288}}
* ''Ambra'' (1995) {{COBISS|ID=121381376}}
* ''Črni labod'' (1997) {{COBISS|ID=70883328}}
* ''Knjiga za mojega brata'' (1997) {{COBISS|ID=65382400}}
* ''Morje'' (1999) {{COBISS|ID=104196864}}
* ''Gozd in kelihi'' (2000) {{COBISS|ID=105926400}}
* ''Table'' (2002) {{COBISS|ID=47017217}}
* ''Od tam'' (2003) {{COBISS|ID=123093248}}
* ''Z Arhilohom po Kikladih'' (2004)
* ''Kaj je kaj'' (2005) {{COBISS|ID=222388224}}
* ''Sončni voz'' (2005) {{COBISS|ID=220016384}}
* ''Sinji stolp'' (2007) {{COBISS|ID=235036928}}
* ''Dva brata skozi ista vrata'' (2007) Hyperion
* ''Njanja me od nikoder obišče kot riba'' (2008) 
* ''Mrzle pravljice'' (2009)
* ''Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal'' (2009)
* ''Narobe svet je tudi svet'' (2010) ''{{COBISS|ID=253729792}}''
* ''Letni čas'' (2010) {{COBISS|ID=252736768}}
* ''Opera buffa'' (2011) {{COBISS|ID=256182272}}
* ''KDAJ'': izbrane pesmi (2011) ISBN 978-961-242-384-1
* ''Dih'' (2013, Ptuj – Zavod itadakimasu)
* ''Molusk'' (2013) Cankarjeva Založba
* ''Kdaj: izbrane pesmi'' (ur. [[Aleš Šteger]], Študentska založba, 2013) (e-Beletrina, 2011)
* ''Dojenčki'' (2014) ([[COBISS]]) 
* ''Orgije'' (2015) ISBN 978-961-284-044-0
* ''Ta, ki dviga tačko, spi'' (2015) ISBN 978-961-6952-45-3
* ''Rama'' (2015, Hyperion)
* ''Šepetanje'' (izbor in ilustracije Metka Krašovec, 2016)
*''Posmrtni boj'' (zapis in ilustracije Ana Šalamun, 2018)
*''JUTRO: šest zbirk iz zapuščine'' (šest dotlej neobjavljenih pesniških zbirk, nastalih med letoma 2004 in 2013 z naslovi: ''Omagati v mrežah pod oljkami'', ''Prevara'', ''Ropar, Andi'', ''Mihael je naš'', ''Usoda;'' spremni besedi [[Mihael Maurič]] in [[Aleš Šteger]] - objavil 70 str. dolg pogovor z njim, 2018)
*''Vse, kar sem objel, ušlo'' – izbor pesmi med 2013-14; Posebna izdaja ob 5. obletnici smrti T. Š. – Center za poezijo T. Š., JSKD (2019)
*''In povsod je bil sneg = And all around there was snow''; [pesmi uredil in napisal spremno besedo Miha Maurič; ilustracije Ana Šalamun; prevajalci Jure Potokar ... et al.] -- Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, revija Mentor: Center za poezijo Tomaža Šalamuna, 2021 (jezik: angleški, slovenski)
*''Visoka gora, bele luči'' (izšlo ob deseti obletnici smrti, 2024)
*''Poljubi oči miru'' - izbor; angleški prevod [[Brian Henry]]: ''Kiss the Eyes of Peace (1964–2014)''  - med nominiranci za Griffinovo nagrado (2025)

=== Pripovedništvo ===
* ''Hiša Markova'' (1992) {{COBISS|ID=31117056}}
* ''Korporacija v 21 nadstropjih'' (2010)
* ''Maline so: zgodbica o prevajalskih igricah ali who wants Tomaž Šalamun's poems'' (prevedel, uredil in spremno besedilo napisal Miha Mohor, 2015)

=== Priredbe ===
* [[Simone de Beauvoir]]: ''[[Mandarini]]'' (1971) {{COBISS|ID=412988}}
* [[Art Buchwald]]: ''[[Težave v raju]]'' (1975) {{COBISS|ID=724766}}
* [[Jaime de Angulo]]: ''[[Indijanske zgodbe]]'' (1978) {{COBISS|ID=408350}}
* [[Agatha Christie]]: ''[[Odhod ob 16'50]]'' (1978) {{COBISS|ID=20203015}}
* [[Frederick William Winterbotham]]: ''[[Nacistična znanstva]]'' (1983) {{COBISS|ID=478750}}
* [[Walter De la Mare]]: ''[[Čudežni jopič]]'' (1984) {{COBISS|ID=364574}}
* [[René Goscinny]]: ''[[Nikec]]'' (1985) {{COBISS|ID=110950656}}
* [[Charles Simic]]: ''[[Razgaljanje tišine]]'' (2001) {{COBISS|ID=112668160}}

=== Prevodi ===

* [[Balzac|Balzac:]] Vojvodinja de Langeais (1987) {{COBISS|ID=1727234}}

== Nagrade ==
* 1967 [[Nagrada Mladosti]]
* 1973 [[Nagrada Prešernovega sklada]]
* 1978 [[Nagrada železarne Sisek]]
* 1981 [[Nagrada Ljubiša Jocić]]
* 1988 [[Jenkova nagrada]] za pesniško zbirko [[Mera časa]]
* 1999 [[Prešernova nagrada]]
* 2003 [[Nagrada Altamarea]] v [[Trst]]u
* 2007 [[Evropska nagrada]] za poezijo, [[Münster]], Nemčija
* 2007 [[Jenkova nagrada]] za pesniško zbirko [[Sinji stolp]]
* 2009 [[Nagrada zlati venec]] [[Struški večeri poezije|Struških večerov poezije]], [[Ohrid]], Makedonija
* 2012 [[Nagrada Poezija in ljudje]], Kitajska
* 2013 [[Njegoševa nagrada]], Črna gora

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [[Branko Hofman]] (1978): ''Pogovori s slovenskimi pisatelji''. Ljubljana: Cankarjeva založba. {{COBISS|ID=10925313}}
* [[Janko Kos]] (1996): ''Književnost: učbenik literarne zgodovine in teorije''. Maribor: Obzorja. {{COBISS|ID=61503488}}
* Janko Kos (2001): ''Primerjalna zgodovina slovenske literature''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=109315328}}
* [[Boris Paternu]] (1989): ''Obdobja in slogi v slovenski književnosti''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=8243712}}
* Boris Paternu (1999): ''Od ekspresionizma do postmoderne''. Ljubljana: Slovenska matica. {{COBISS|ID=100563712}}
* [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] s sod. (2001): ''Slovenska književnost III''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=110279168}}
* Brejc, Tomaž. 1989. ''[['Beseda je meso postala']]'': predgovor k drugi izdaji Pokra. V: Šalamun, Tomaž. Poker. Ljubljana : Cankarjeva založba
* Hribar, Tine. 1984. ''[[Sodobna slovenska poezija]]''. Maribor: Obzorja {{COBISS|ID=254524672}}
* Kermauner, Taras. 1991. ''[[Poezija slovenskega zahoda, 2. del.]]'' Maribor {{COBISS|ID=25305089}}
* Paternu, Boris. 1999. ''[[Od ekspresionizma do postmoderne]]'' {{COBISS|ID=100563712}}
* Zorn, Aleksander. 1993. ''[['Beseda je edini temelj sveta']]'': spremna beseda. V: Šalamun, Tomaž. Glagoli sonca. Ljubljana : Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=10976570}}

== Zunanje povezave ==
{{wikivir-avtor}}
* [http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5045 Poetry international web] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100109031637/http://slovenia.poetryinternationalweb.org/piw_cms/cms/cms_module/index.php?obj_id=5045 |date=2010-01-09 }}
* [http://www.studentskazalozba.si/si/avtor.asp?id_Avtor=725 Študentska založba]
* [http://www.indirekt.si/intervju/filozofija_je_tanker_poezija_pa_je_hitra/132297 Intervju v InDirekt 5. junij 2009]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.airbeletrina.si/component/content/229?task=view Šalamunu nemška nagrada za evropsko poezijo]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} 
* [http://www.mladina.si/dnevnik/05-10-2009-salamun_v_spomin_na_clausa/ Šalamun v spomin na Clausa]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://ms.sta.si/2011/07/salamun-ob-70-letnici-belezi-skoraj-50-let-plodnega-ustvarjanja/ Šalamun ob 70-letnici beleži skoraj 50 let plodnega ustvarjanja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150109090650/http://ms.sta.si/2011/07/salamun-ob-70-letnici-belezi-skoraj-50-let-plodnega-ustvarjanja/ |date=2015-01-09 }}
* [http://www.poezijainvino.org/2011/sl/pesniki/75-tomaz-salamun Dnevi poezije in vina - Tomaž Šalamun]
* [http://www.poetryfoundation.org/bio/tomaz-salamun Tomaž Šalamun: The Poetry Foundation]
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174799106 Tomaž Šalamun (1941-2014)]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. avgust 2021). RTV Slovenija.

{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šalamun, Tomaž}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Tomaž Šalamun|*]]</text>
      <sha1>gzlgp93l3nateo2d14m4fgnqzm3j6s4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petkovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116635</id>
    <revision>
      <id>6772588</id>
      <parentid>6694782</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:44:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>+cerkev</comment>
      <origin>6772588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1215" sha1="hpfxy7tijla56toptosari7cyc9oll4" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10114080_b4
| latd = 45 |latm = 58 |lats = 13.15 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 12 |longs = 6.8 |longEW = E
|najdisi=Petkovec
|slika=
|povrsina=7,63
|prebivalstvo=495
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=687,7
|postna=1373
|posta=Rovte
|obcina=Logatec
|pokrajina=Notranjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Petkovec''' je [[vas]] v [[občina Logatec|Občini Logatec]], ki stoji med [[Logatec|Logatcem]] in [[Rovte|Rovtami]], na pomembni povezavi Logatec—[[Žiri]]. Glavni dohodek predstavljata kmetijstvo in lesna industrija, dodatno pa se ljudje še zaposlujejo v sosednjih krajih: Rovtah, Logatcu in Žireh.

Vaška [[cerkev]] je posvečena [[Sveti Hieronim|sv. Hieronimu]], spada pod [[Župnija Rovte|Župnijo Rovte]]. Prvič je bila omenjena leta 1526 in sredi 18. stoletja močno prezidana.&lt;ref&gt;{{RKD sklic|2236}}&lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.petkovec.com Spletna stran Petkovec]

{{Logatec}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Logatec]]</text>
      <sha1>hpfxy7tijla56toptosari7cyc9oll4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogačnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>121451</id>
    <revision>
      <id>6772401</id>
      <parentid>6714253</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:13:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6772401</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4780" sha1="b4yglnqgvon07p5sf1xwxwimrbdk6zf" xml:space="preserve">'''Pogačnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|168. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 porabljalo  1.011 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.029 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 163. mesto.   
== Znani nosilci priimka ==
*[[Albin Pogačnik]] (1915—2014), numizmatik, graf. strokovnjak
*[[Aljaž Pogačnik]] (*1978), umetnostni zgodovinar, muzealec
*[[Andrej Pogačnik]] (*1944), urbanist, univ. profesor in publicist
*[[Anja Pogačnik]], sociologinja, religiologinja
*[[Anka Pogačnik]] (*1991), judoistka
* [[Anton Pogačnik (antropolog)|Anton (Tone) Pogačnik]] (1934—1974), antropolog
* [[Anton Pogačnik (zdravnik)|Anton Pogačnik]] (1829—1900), zdravnik
* [[Azra Pogačnik]] (r. Vučetić/[[Zavrnik]]) (*1946), veterinarka, univ. profesorica
* [[Barbara Pogačnik]] (*1973). pesnica, prevajalka, literarna kritičarka...
* [[Bogdan Pogačnik]] (1921—2005), novinar, publicist in scenarist
* [[Borut Pogačnik|Borut (Simon) Pogačnik]] (*1947), psihoterapevt, grafolog
* [[Ciril Pogačnik]] (1902—1973), gradbeni inženir, projektant
* [[Edvard Pogačnik (]]1877—1952), gozdni veleposestnik, podjetnik
* [[Feodor Maria Pogačnik]] (1908—1991), pravnik, predavatelj, publicist
* [[Ferdinand Pogačnik]] (1839—1888), pravnik
* [[Franc Pogačnik - Naval]] (1865—1939), operni pevec tenorist
* [[Franc Tomaž Pogačnik]] (1739—1779), duhovnik
* [[Helena Pogačnik Grobelšek]], umetnostna zgodocvinarka
* [[Ivan Pogačnik]] (1855—1934), skladatelj in zborovodja
* [[Jagna Pogačnik]] (*1969), hrvaška prevajalka in literarna kritičarka slov. rodu
* [[Janez Pogačnik]] (1678—1755), duhovnik, slikar
* Janez Pogačnik (1931—2023), gozdar
* [[Janez Pogačnik (1946|Janez Pogačnik]] (1946—2003), duhovnik in kulturni organizator v Trnovem v Ljubljani
* [[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]], 20.4.1950), biologinja naravovarstvenica, prevajalka
* [[Josip Pogačnik]] (1866—1932), politik in gospodarstvenik
* [[Josip Pogačnik (1902|Josip (Jože) Pogačnik]] (1902—1978), fotograf, filmar
* [[Jože Pogačnik (podpredsednik PZS)|Jože Pogačnik]] (1927—1951), alpinist, podpredsednik PZS
* [[Jože Pogačnik]] (1927—2019), ekonomist, gospodarstvenik
* [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] (1932—2016), filmski režiser, scenarist
* [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] (1933—2002), literarni zgodovinar, univ. profesor, akademik
* [[Jože Pogačnik (flavtist)|Jože Pogačnik]] (1936—2014), flavtist, glasbeni pedagog 
* [[Jožef Pogačnik]] (1902—1980), ljubljanski nadškof in pesnik
* [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671—1712), jezuit, latinski pesnik, igralec
* [[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878—1965), zdravnik otorinolaringolog
* [[Jurij Žiga Pogačnik]] ([[1676]]—?), filozof in zdravnik
* [[Lovrenc Pogačnik]] (1698—1768), redovnik
* [[Lovro Pogačnik]] (1880—1919), pravnik, politik, pesnik
* [[Ludvik Pogačnik]] (1918—1944), tiskar, telovadec in partizan
* [[Marika Pogačnik]], edina ženska članica skopine [[OHO]]
* [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] (1920—2005), slikar in grafik, profesor ALU
* [[Marjan Pogačnik (admiral)|Marjan Pogačnik]] (1941—2012), kontraadmiral JVM
* [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (*1944), kipar, risar, oblikovalec in konceptualni umetnik
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] (*1972), ekonomist, bančnik, politik
* [[Matjaž Pogačnik]] - Pigi, jamar
* [[Metod Pogačnik]] (1906–1971), kemik, poliglot
* [[Miha Pogačnik (violinist)|Miha Pogačnik]] (*1949), violinist, glasbeni pedagog in organizator, kulturni ambasador Republike Slovenije
* [[Miha Pogačnik]] (*1970), mednarodni pravnik, univ. prof., diplomat
* [[Milan Pogačnik (1922|Milan Pogačnik]] (1922—2001), novinar
* [[Milan Pogačnik (arhitekt)|Milan Pogačnik]] (1926—2020), arhitekt (interierist)
* [[Milan Pogačnik]] (*1946), veterinar, univ. prof. in politik 
*[[Neda Pogačnik]] (r. [[Žirovnik]]) (1914—1979), dr. prava
* [[Nevenka Pogačnik]] (*1946), telovadka
* [[Rihard Pogačnik]] (1838—1895), pomorski častnik, začetnik avstroogrske topredistike 
* [[Rok Pogačnik]] (*1993), duhovnik, mdr. ladijski 
* [[Tomaž Pogačnik]] (*1947), zdravnik nevrolog 
* [[Tone Pogačnik]] (1919—2013), smučarski tekač, olimpijec
* [[Vladimir Pogačnik]] (*1943), jezikoslovec romanist (francist), univ. profesor

== Glej tudi ==

* [[Jagna Pogačnik]], hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica 
* priimek [[Pogačar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Pogačnik}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>b4yglnqgvon07p5sf1xwxwimrbdk6zf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772402</id>
      <parentid>6772401</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:14:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6772402</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4803" sha1="lr0uw5by9mu58dbj1ongaysfqmq3lc7" xml:space="preserve">'''Pogačnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|168. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 porabljalo  1.011 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.029 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 163. mesto.   
== Znani nosilci priimka ==
*[[Albin Pogačnik]] (1915—2014), numizmatik, graf. strokovnjak
*[[Aljaž Pogačnik]] (*1978), umetnostni zgodovinar, muzealec
*[[Andrej Pogačnik]] (*1944), urbanist, univ. profesor in publicist
*[[Anja Pogačnik]], sociologinja, religiologinja
*[[Anka Pogačnik]] (*1991), judoistka
* [[Anton Pogačnik (antropolog)|Anton (Tone) Pogačnik]] (1934—1974), antropolog
* [[Anton Pogačnik (zdravnik)|Anton Pogačnik]] (1829—1900), zdravnik
* [[Azra Pogačnik]] (r. Vučetić/[[Zavrnik]]) (*1946), veterinarka, univ. profesorica
* [[Barbara Pogačnik]] (*1973). pesnica, prevajalka, literarna kritičarka...
* [[Bogdan Pogačnik]] (1921—2005), novinar, publicist in scenarist
* [[Borut Pogačnik|Borut (Simon) Pogačnik]] (*1947), psihoterapevt, grafolog
* [[Ciril Pogačnik]] (1902—1973), gradbeni inženir, projektant
* [[Edvard Pogačnik (]]1877—1952), gozdni veleposestnik, podjetnik
* [[Feodor Maria Pogačnik]] (1908—1991), pravnik, predavatelj, publicist
* [[Ferdinand Pogačnik]] (1839—1888), pravnik
* [[Franc Pogačnik - Naval]] (1865—1939), operni pevec tenorist
* [[Franc Tomaž Pogačnik]] (1739—1779), duhovnik
* [[Helena Pogačnik Grobelšek]], umetnostna zgodocvinarka
* [[Ivan Pogačnik]] (1855—1934), skladatelj in zborovodja
* [[Jagna Pogačnik]] (*1969), hrvaška prevajalka in literarna kritičarka slov. rodu
* [[Janez Pogačnik]] (1678—1755), duhovnik, slikar
* Janez Pogačnik (1931—2023), gozdar
* [[Janez Pogačnik (1946|Janez Pogačnik]] (1946—2003), duhovnik in kulturni organizator v Trnovem v Ljubljani
* [[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]], 20.4.1950), biologinja naravovarstvenica, prevajalka
* [[Josip Pogačnik]] (1866—1932), politik in gospodarstvenik
* [[Josip Pogačnik (1902|Josip (Jože) Pogačnik]] (1902—1978), fotograf, filmar
* [[Jože Pogačnik (podpredsednik PZS)|Jože Pogačnik]] (1927—1951), alpinist, podpredsednik PZS
* [[Jože Pogačnik]] (1927—2019), ekonomist, gospodarstvenik
* [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] (1932—2016), filmski režiser, scenarist
* [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] (1933—2002), literarni zgodovinar, univ. profesor, akademik
* [[Jože Pogačnik (flavtist)|Jože Pogačnik]] (1936—2014), flavtist, glasbeni pedagog 
* [[Jožef Pogačnik]] (1902—1980), ljubljanski nadškof in pesnik
* [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671—1712), jezuit, latinski pesnik, igralec
* [[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878—1965), zdravnik otorinolaringolog
* [[Jurij Žiga Pogačnik]] ([[1676]]—?), filozof in zdravnik
* [[Lovrenc Pogačnik]] (1698—1768), redovnik
* [[Lovro Pogačnik]] (1880—1919), pravnik, politik, pesnik
* [[Ludvik Pogačnik]] (1918—1944), tiskar, telovadec in partizan
* [[Marika Pogačnik]], edina ženska članica skopine [[OHO]]
* [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] (1920—2005), slikar in grafik, profesor ALU
* [[Marjan Pogačnik (admiral)|Marjan Pogačnik]] (1941—2012), kontraadmiral JVM
* [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (*1944), kipar, risar, oblikovalec in konceptualni umetnik
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] (*1972), ekonomist, bančnik, politik
* [[Matjaž Pogačnik]] - Pigi, jamar
* [[Metod Pogačnik]] (1906–1971), kemik, poliglot
* [[Miha Pogačnik (violinist)|Miha Pogačnik]] (*1949), violinist, glasbeni pedagog in organizator, kulturni ambasador Republike Slovenije
* [[Miha Pogačnik]] (*1970), mednarodni pravnik, univ. prof., diplomat
* [[Milan Pogačnik (1922|Milan Pogačnik]] (1922—2001), novinar
* [[Milan Pogačnik (arhitekt)|Milan Pogačnik]] (1926—2020), arhitekt (interierist)
* [[Milan Pogačnik]] (*1946), veterinar, univ. prof. in politik 
*[[Neda Pogačnik]] (r. [[Žirovnik]]) (1914—1979), dr. prava
* [[Nevenka Pogačnik]] (*1946), telovadka
* [[Rihard Pogačnik]] (1838—1895), pomorski častnik, začetnik avstroogrske topredistike 
* [[Rok Pogačnik]] (*1993), duhovnik, mdr. ladijski 
* [[Tomaž Pogačnik]] (*1947), zdravnik nevrolog 
* [[Tone Pogačnik]] (1919—2013), smučarski tekač, olimpijec
* [[Vladimir Pogačnik]] (*1943), jezikoslovec romanist (francist), univ. profesor

== Glej tudi ==

* [[Jagna Pogačnik]] (*1969), hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica (slov. porekla)
* priimek [[Pogačar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Pogačnik}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>lr0uw5by9mu58dbj1ongaysfqmq3lc7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772403</id>
      <parentid>6772402</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6772403</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4716" sha1="4fvi2pccyluafav0k4jwvbg6kgy0vbs" xml:space="preserve">'''Pogačnik''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|168. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 porabljalo  1.011 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.029 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzemal 163. mesto.   
== Znani nosilci priimka ==
*[[Albin Pogačnik]] (1915—2014), numizmatik, graf. strokovnjak
*[[Aljaž Pogačnik]] (*1978), umetnostni zgodovinar, muzealec
*[[Andrej Pogačnik]] (*1944), urbanist, univ. profesor in publicist
*[[Anja Pogačnik]], sociologinja, religiologinja
*[[Anka Pogačnik]] (*1991), judoistka
* [[Anton Pogačnik (antropolog)|Anton (Tone) Pogačnik]] (1934—1974), antropolog
* [[Anton Pogačnik (zdravnik)|Anton Pogačnik]] (1829—1900), zdravnik
* [[Azra Pogačnik]] (r. Vučetić/[[Zavrnik]]) (*1946), veterinarka, univ. profesorica
* [[Barbara Pogačnik]] (*1973). pesnica, prevajalka, literarna kritičarka...
* [[Bogdan Pogačnik]] (1921—2005), novinar, publicist in scenarist
* [[Borut Pogačnik|Borut (Simon) Pogačnik]] (*1947), psihoterapevt, grafolog
* [[Ciril Pogačnik]] (1902—1973), gradbeni inženir, projektant
* [[Edvard Pogačnik (]]1877—1952), gozdni veleposestnik, podjetnik
* [[Feodor Maria Pogačnik]] (1908—1991), pravnik, predavatelj, publicist
* [[Ferdinand Pogačnik]] (1839—1888), pravnik
* [[Franc Pogačnik - Naval]] (1865—1939), operni pevec tenorist
* [[Franc Tomaž Pogačnik]] (1739—1779), duhovnik
* [[Helena Pogačnik Grobelšek]], umetnostna zgodocvinarka
* [[Ivan Pogačnik]] (1855—1934), skladatelj in zborovodja
* [[Janez Pogačnik]] (1678—1755), duhovnik, slikar
* Janez Pogačnik (1931—2023), gozdar
* [[Janez Pogačnik (1946|Janez Pogačnik]] (1946—2003), duhovnik in kulturni organizator v Trnovem v Ljubljani
* [[Jelka Pogačnik]] (r. [[Peroci]], 20.4.1950), biologinja naravovarstvenica, prevajalka
* [[Josip Pogačnik]] (1866—1932), politik in gospodarstvenik
* [[Josip Pogačnik (1902|Josip (Jože) Pogačnik]] (1902—1978), fotograf, filmar
* [[Jože Pogačnik (podpredsednik PZS)|Jože Pogačnik]] (1927—1951), alpinist, podpredsednik PZS
* [[Jože Pogačnik]] (1927—2019), ekonomist, gospodarstvenik
* [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] (1932—2016), filmski režiser, scenarist
* [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] (1933—2002), literarni zgodovinar, univ. profesor, akademik
* [[Jože Pogačnik (flavtist)|Jože Pogačnik]] (1936—2014), flavtist, glasbeni pedagog 
* [[Jožef Pogačnik]] (1902—1980), ljubljanski nadškof in pesnik
* [[Jožef Pogačnik (1671)|Jožef Pogačnik]] (1671—1712), jezuit, latinski pesnik, igralec
* [[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878—1965), zdravnik otorinolaringolog
* [[Jurij Žiga Pogačnik]] ([[1676]]—?), filozof in zdravnik
* [[Lovrenc Pogačnik]] (1698—1768), redovnik
* [[Lovro Pogačnik]] (1880—1919), pravnik, politik, pesnik
* [[Ludvik Pogačnik]] (1918—1944), tiskar, telovadec in partizan
* [[Marika Pogačnik]], edina ženska članica skopine [[OHO]]
* [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] (1920—2005), slikar in grafik, profesor ALU
* [[Marjan Pogačnik (admiral)|Marjan Pogačnik]] (1941—2012), kontraadmiral JVM
* [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] (*1944), kipar, risar, oblikovalec in konceptualni umetnik
* [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] (*1972), ekonomist, bančnik, politik
* [[Matjaž Pogačnik]] - Pigi, jamar
* [[Metod Pogačnik]] (1906–1971), kemik, poliglot
* [[Miha Pogačnik (violinist)|Miha Pogačnik]] (*1949), violinist, glasbeni pedagog in organizator, kulturni ambasador Republike Slovenije
* [[Miha Pogačnik]] (*1970), mednarodni pravnik, univ. prof., diplomat
* [[Milan Pogačnik (1922|Milan Pogačnik]] (1922—2001), novinar
* [[Milan Pogačnik (arhitekt)|Milan Pogačnik]] (1926—2020), arhitekt (interierist)
* [[Milan Pogačnik]] (*1946), veterinar, univ. prof. in politik 
*[[Neda Pogačnik]] (r. [[Žirovnik]]) (1914—1979), dr. prava
* [[Nevenka Pogačnik]] (*1946), telovadka
* [[Rihard Pogačnik]] (1838—1895), pomorski častnik, začetnik avstroogrske topredistike 
* [[Rok Pogačnik]] (*1993), duhovnik, mdr. ladijski 
* [[Tomaž Pogačnik]] (*1947), zdravnik nevrolog 
* [[Tone Pogačnik]] (1919—2013), smučarski tekač, olimpijec
* [[Vladimir Pogačnik]] (*1943), jezikoslovec romanist (francist), univ. profesor

== Glej tudi ==

* [[Jagna Pogačnik]] (*1969), hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica (slov. porekla)
* priimek [[Pogačar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Pogačnik}}
{{priimek}}</text>
      <sha1>4fvi2pccyluafav0k4jwvbg6kgy0vbs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zagorica pri Velikem Gabru</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123551</id>
    <revision>
      <id>6772447</id>
      <parentid>6697068</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:31:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772447</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6143" sha1="hgwuqgx4q88mbbkds7pfinkrjm3z7pq" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Zagorica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10144124_b4
| latd = 45 |latm = 55 |lats = 17.67 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 53 |longs = 24.07 |longEW = E
|najdisi=Zagorica+pri+Velikem+Gabru
|slika=
|povrsina=2,88
|prebivalstvo=250
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=316,7
|postna=8213
|posta=Veliki Gaber
|obcina=Trebnje
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}

'''Zagorica pri Velikem Gabru''' je [[vas]] v [[Občina Trebnje|občini Trebnje]]. Leži deloma na ravnici, južno od magistralne ceste Ljubljana-Novo mesto, in deloma na položnem pobočju [[Ambrožev hrib|Ambroževega hriba]]. Od [[Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]] je oddaljena 7 kilometrov in od [[Trebnje]]ga 11 kilometrov.

== Zgodovina ==

V sklopu izkopavanj izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega omrežja]] ([[2001]], [[SAAS]]) je bila okolica Zagorice pri Velikem Gabru skrbno arheološko pregledana. Odkrite so bile ostaline naselji od [[Prazgodovina|prazgodovine]] do [[Novi vek|novega veka]]. Vendar pa je površina odkritih naselij in grobišč še nedvomno širša od pregledane avtocestne trase. Po zaključkih izkopavanj so opravili površinski in podpovršinski terenski pregled zemljišč, severno in južno od ugotovljenih arheoloških [[areal]]ov. Namen tega dela je bil zamejiti najdiščni kompleks, ali celo ugotoviti obseg izrabe prostora v posameznih obdobjih. 

Kamnita orodja in lončenina ob danes usahli mlaki v [[Bič]]u, dokazujejo, da je bil na tem območju človek prisoten vsaj 2000 let pred našim štetjem. Stalna poselitev na tem območju pa je nedvomno s konca drugega stoletja pred našim štetjem. V omenjeno obdobje sodi 20 [[Mlajša železna doba|mlajšeželeznih]] grobov s pridatki. Rimsko naselje je ležalo med današnjima naseljema [[Zagorica|Zagorico]] in Bičem. Izkopani so bili štirje kamniti, verjetno hišni, temelji in več lesenih konstrukcij iz vertikalnih nosilcev. Na jugu in vzhodu naselbine se je razprostiralo grobišče s kamnitimi grobnicami iz 1. do 3. stoletja našega štetja. Verjetno je za večjo poselitev kriva bližina rimske poti v neposredni bližini, saj se je mimo vila rimska cesta od [[Emona|Emone]] ([[Ljubljana]]) do [[Siscia|Siscie]] ([[Sisek]]).

V pozni antiki se je naselje umaknilo iz poplavnih ravnic presihajočega Biškega jezera v višje ležeče predele. Na tem mestu je zraslo staroslovansko naselje, ki je verjetno obstajalo še v 10. stoletju. Naselje Bič se v pisnih virih omenja od sredine 12. stoletja dalje v listinah škofije na Krki na Koroškem in v listinah cistercijanskega samostana v Stični. Ravno stiški samostan je imel v okoliških krajih (po letu 1136, ko je bil ustanovljen) zelo velik vpliv, saj je imel vlogo univerzitetnega, gospodarskega, kulturnega in verskega središča. Ukinil ga je Jožef II. leta 1784, vendar je samostan leta 1898 ponovno zaživel.  
	
V času turških upadov je okolica utrpela veliko škode, saj je tod mimo potekala pot preko [[Banja Luka|Banja Luke]], [[Karlovec|Karlovca]], [[Metlika|Metlike]], [[Novo mesto|Novega mesta]], [[Višnja Gora|Višnje Gore]] v Ljubljano in naprej. Pred veliko turško škodo sta ozemlje branila bližnja gradova [[Grad Šumberk|Šumberk]] (kot grad prvič omenjen [[1266]], v času turški upadov slabše branjeno stanovanjsko poslopje v lasti turjaških grofov med njimi [[Andrej Auersperg|Andreja Auersperga]], ki je eden zaslužnejših za zmago pri Sisku, dokončno je grad razpadel v začetku 18. stoletja), in [[Grad Kozjak|Kozjak]] (prvič omenjen [[1332]], v času turških upadov je rodbina Kozjakov ravno izumirala, grad je že propadal, opustili so ga konec 17. stoletja).
	
V času proti francoskim uporom je okolica zaradi požigov in nasilja francoskih vojakov utrpela veliko škodo. Okolica je bila kasneje zelo aktivna pri podpisovanju programa [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]]. Veliko prebivalstva se je pred in po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] preselilo v Ameriko, saj so bližnji kraji močno razvojno zaostajali zaradi slabih cestnih povezav, predvsem zaradi pomanjkanja železnice. 

Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je v okolici Zagorice [[19. januar|19.]] - [[21. januar]]ja [[1943]] potekala pomembnejša bitka med [[Tomšičeva brigada|Tomšičevo]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjevo]] in [[Gubčeva brigada|Gubčevo brigado]] nasproti Italijanom in [[Prostovoljna protikomunistična milica (Slovenija)|belogardistom]]. Kmalu po zmagi partizanov v regiji ni bilo več večjih vojnih konfliktov. Po vojni leta [[1956]] je bilo ustanovljeno [[Gasilsko društvo Zagorica pri Velikem Gabru]], ki aktivno deluje še danes. Sredi vasi stoji kapelica iz tega obdobja v čast Mariji, točna starost je neznana. 

Zagoričani se v zadnjih letih zaradi neposredne bližine avtoceste posvečajo prevozništvu in prenočevalnim kapacitetam. Približno polovica ljudi se na delo vozi v smeri Novega mesta in druga polovica v smeri [[Grosuplje]]ga. Še vedno pa ostaja pomembna dejavnost kmetijstvo, predvsem poljedelstvo, saj Zagorica leži v tako imenovani ''krompirjevi dolini'', in pridelava mleka. Po zadnjih podatkih ima 229 prebivalcev.

== Viri in literatura ==
* http://arheologija.ff.uni-lj.si/raziskave/zagorica/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090311033101/http://arheologija.ff.uni-lj.si/raziskave/zagorica/index.html |date=2009-03-11 }}
* http://arheologija.ff.uni-lj.si/raziskave/zagorica/Zagorica.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202072733/http://arheologija.ff.uni-lj.si/raziskave/zagorica/Zagorica.pdf |date=2010-02-02 }}
* [[Ivan Jaklič]], [[Vsi slovenski gradovi]]: leksikon grajske zapuščine, [[DZS]], [[Ljubljana]], [[1997]].
* Dolenjska in Bela krajina, A-Ž, Priročnik za popotnika in poslovnega človeka, [[Pomurska založba]], [[Murska Sobota]], [[1995]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Trebnje}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Trebnje]]</text>
      <sha1>hgwuqgx4q88mbbkds7pfinkrjm3z7pq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovaških hokejistov na ledu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134380</id>
    <revision>
      <id>6772756</id>
      <parentid>6557834</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:45:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6772756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2270" sha1="lvj0c1wtezhloeij8bui9t4xewtumuh" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovaki|Slovaških]] [[hokej na ledu|hokejistov na ledu]].'''

{{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}}
{{CompactTOC2}}

==B==
*[[Ivan Baranka]]
*[[Ľuboš Bartečko]]
*[[Milan Bartovič]]
*[[Jiří Bicek]]
*[[Mário Bližňák]]
*[[Mojmír Božík]]
*[[Peter Budaj]]

==C==
*[[Zdeno Chára]]
*[[Martin Cibák]]
*[[Lukáš Cingeľ]]
*[[Zdeno Cíger]]

==Č==
*[[Michal Čajkovský]]
*[[Peter Čerešňák]]
*[[Ladislav Čierny]]

==D==
*[[Marko Daňo]]
*[[Pavol Demitra]]
*[[Vladimír Dravecký]]
*[[Vladimír Dzurilla]]

==G==
*[[Marián Gáborík]]
*[[Martin Gernát]]
*[[Dominik Graňák]]
*[[Jozef Golonka]]

==H==
*[[Jaroslav Halák]]
*[[Michal Handzuš]]
*[[Marcel Haščák]]
*[[Oto Haščák]] 
*[[Marcel Hossa]]
*[[Marián Hossa]]
*[[Tomáš Hrnka]]
*[[Július Hudáček]]
*[[Libor Hudáček]]

==J==
*[[Adam Jánošík]]
*[[Jaroslav Janus]]
*[[Milan Jurčina]]
*[[Tomáš Jurčo]]

==K==
*[[Tomáš Kopecký]]
*[[Karol Križan]]
*[[Martin Kučera]] 
*[[Andrej Kudrna]]
*[[Roman Kukumberg]]

==L==
*[[Ján Laco]]
*[[Ján Lašák]]
*[[Igor Liba]]
*[[Richard Lintner]]

==M==
*[[Ivan Majeský]]
*[[Tomáš Marcinko]]
*[[Martin Marinčin]]
*[[Tomáš Matoušek]]
*[[Andrej Meszároš]]
*[[Michel Miklík]]
*[[Juraj Mikuš (hokejist, rojen 1988)|Juraj Mikuš]]

==N==
*[[Ladislav Nagy]]

==O==
*[[Jaroslav Obšut]]
*[[Peter Ölvecký]]
*[[Vladimír Országh]]

== P ==
*[[Žigmund Pálffy]]
*[[Richard Pánik]]
*[[Dušan Pašek]]
*[[Josef Pethö]]

==R==
*[[Branko Radivojevič]]

==S==
*[[Andrej Sekera]]
*[[Michal Sersen]]
*[[Pavol Skalický]]
*[[Dávid Skokan]]
*[[Rastislav Staňa]]
*[[Tomáš Starosta]]
*[[Jozef Stümpel]]
*[[Radoslav Suchý]]
*[[Jakub Suja]]
*[[Tomáš Surový]]

==Š==
*[[Miroslav Šatan]]
*[[Eduard Šedivý]]
*[[Peter Šlamiar]]
*[[Andrej Šťastný]]
*[[Peter Šťastný]]
*[[Juraj Štefanka]]
*[[Martin Štrbák]]
*[[Róbert Švehla]]

==T==
*[[Rudolf Tajcnár]]
*[[Tomáš Tatar]]
*[[Peter Trška]]

==V==
*[[Ľubomír Višňovský]]
*[[Matúš Vizváry]]
*[[René Vydarený]]

==Z==
*[[Tomáš Záborský]]
*[[Richard Zedník]]
*[[Tomáš Zigo]]

{{seznami narodov po poklicu|hokejistov na ledu}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovakov|Hokejisti na ledu]]
[[Kategorija:Slovaški hokejisti|*]]</text>
      <sha1>lvj0c1wtezhloeij8bui9t4xewtumuh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Formin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>139346</id>
    <revision>
      <id>6772483</id>
      <parentid>6745079</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:51:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20751" sha1="jn1krx7n5ierc42x4tkz8z7dbqcis6y" xml:space="preserve">{{slog}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10124212_b4
| latd = 46 |latm = 24 |lats = 23.4 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 2 |longs = 0.16 |longEW = E
|najdisi=Formin
|slika=
|povrsina=3,18
|prebivalstvo=383
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=205
|postna=2272
|posta=Gorišnica
|obcina=Gorišnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Formin''' je [[naselje]] na [[Ptujsko polje|Ptujskem polju]] v [[Občina Gorišnica|Občini Gorišnica]].
 
V Forminu od leta [[1978]] obratuje [[hidroelektrarna]] ''HE Formin'', zadnja v verigi [[Dravske elektrarne Maribor|dravskih elektraren]] na ozemlju Slovenije.

Formin je razvejano obcestno naselje v vzhodnem delu Ptujskega polja, nadmorska višina kraja znaša 205 m. Vas leži med reko Pesnico in 8.1&amp;nbsp;km dolgim prekopom. Prekop je bil za potrebe hidroelektrarne odprt leta 1978. 
Ravninska lega kraja je umeščena v vpetost med griče Slovenskih goric in Haloz. Naselje je gručasta vas, skozi katero v neposredni bližini tečeta reki Drava in Pesnica, ter potoka Zvirenčina in Lemberga.
Od leta 1978 kanal dravskih elektrarn s HE Formin vas deli na severni - industrijsko poseljeni del in južni – kmetijsko neposeljeni del.
Vas Formin je razdeljena na Zgornji konec, Spodnji konec, Kračine, Krč, Travnike in poplavni gozd. Nekoč tudi na kraje Pri treh vrbačah, Kot, Mota, Kravja gasa, Pole in Vejke. 
Formin leži na stičišču poldnevnika 16.0436 ° vzhodne dolžine in vzporednika 46.4053 ° severne dolžine. Leži na halocenski, peščeno - ilovnati naplavini ob Pesnici in halocenski peščeno -prodnati naplavini ob Dravi.

== Zgodovina ==
Formin je bil naseljen že v [[prazgodovina|prazgodovini]], na kar nas opozarjajo najdbe [[kamen|kamnitega]] [[orodje|orodja]] in žganih [[grob]]ov iz [[železna doba|halštatske dobe]]. Kasneje so se tu (2. st. pr. n. št.) naselili [[Kelti]], za njimi pa [[starorimska civilizacija|Rimljani]], ki so tu mimo zgradili [[cesta|cesto]] [[Ptuj]] - [[Zagreb]] - [[Sisek]]. [[Rimska cesta]] se je žal pri izgranji kanala za HE Formin uničila. Številne [[arheologija|arheološke najdbe]] iz rimskih časov, ter ustrezna razdalja od Ptuja podpirajo tezo, da je bila tu ''Rimska postaja'' '''''Ramista'''''.
 
Ime vasi se v urbarjih prvič omenja leta 1235 in sicer se omemba navezuje na navedbe ob ustanovitvi župnije Velika Nedelja, nadalje 1271 leta pod imenom Virmein. Leta 1320 pod imenom Firmei, leta 1322 pod imenom Firmey, leta 1350 pod imenom Formain, leta 1432 pod imenom Formayn, leta 1441 pod Formein, leta 1461 pod imenom Formain, leta 1487 pod Formein, leta 1542 pod imenom Formeinn, leta 1942 pod imenom Formeindorff, pred in po obeh svetovnih vojnah pa z imenom Formin.
Formin je eno izmed najstarejših naselij na Ptujskem polju. Njegovo ime je Ilirsko-keltskega izvora, kot ime Ptuj in Drava. Formin je bil v rimskih časih poseljeno naselje in je domnevno na tem mestu obstajala rimska postojanka po imenu Ramista. V tistem času sta skozi vas potekali dve rimski cesti, Petovio - Savaria in Petovio- Mursa. Ugodna lege ob sotočju rek Drave, Pesnice in Zvirenčine, pa so dajale ugoden obrambni položaj takratnih prometnih povezav.

Petovio – Savaria je potekala v smeri Ptuj – Formin - Ormož in dalje proti Dolgi vasi. Cesta Petovio – Mursa je potekala v smeri Ptuj – Formin – Lovrečan (RH) -Petrijanec (RH) in je prečkala reko Dravo nekje na odseku Formin – Lovrečan otok (RH). Domneva se, da je lokacija rimske postojanke po imenu Ramista bila v bližini prehoda čez Dravo, oziroma med sotočjem reke Pesnice in Drave. Cesti Petovio –Savaria in Petovio – Mursa sta bili med seboj na območju Formina oddaljeni manj kot kilometer.
V Forminu je nekdaj obstajala ob rimski cesti manjša naselbina, domnevno tudi trg za prodajo rib. Domnevno je naziv vasi rimskega izvora (Forum - minus, kar pomeni malo trgovišče). 
Druga domneva za nastanek imena vasi Formin izhaja iz dejstva, da je v Forminu bilo pokopališče iz rimskega obdobja. Zaradi lege kraja »sotočja rek« pa je v dobi Keltov obstajala možnost svetišča. Ime vasi Formin bi tako domnevno lahko izhajalo iz besed keltsko-rimskega izvora: Foramen;- inis [Foro] to je razpoka, luknja, Formido; to je groza, strah, Forum (zastarelo) prostor pred grobom, (kasneje) trg.

Da je temu tako pričajo številne sledeče najdbe iz:

'''Poznega neolitika''' (cca 2100 do 1700 let pr. n. št.) najdeno kamnito orodje v Forminu, od katerega je ohranjena le »kopača«.

V času '''bronaste dobe''' (1700-1100m let pr. n. št.) ni posebnih najdb v Forminu. 
Mlajše kulture žarnih grobišč in starejše železne dobe (cca 1100-300 let pr. n. št.) 
Latena (cca 450 let pr. n. št. do 300 let) ob koncu 3. stoletja v zapuščeni ali redko naseljeni kraj Formin pridejo dobro oboroženi Kelti, kjer so postavili naselbino. V teh krajih so živeli kelti Serreti t. i. »rečni«. Arheološke najdbe iz tega časa so keltske in zgodnjerimske žganine ter skeletni grobovi v Kolaričevi gramoznici.
 
V času '''mlajše železne dobe''' (cca 300-15 pr. n. št.) Rimljani prihajajo v naše kraje po cestah, ki so jih koristili že Kelti in tako tudi nedvomno cesto, ki je vodila vzdolž dravske terase od Ptuja do Formina, kjer so zelo verjetno uporabljali prehod čez Dravo že Kelti. Že od začetka prav zaradi prehoda čez Dravo v Forminu rimska postojanka Ramista, saj se je na ta prehod navezovala gradnja rimske ceste proti Varaždinu in naprej do Murse.

Na severu Formina je potekala od Ptuja proti Ormožu druga rimska cesta imenovana Savaria, kjer se je odcepila od Murse nekje na mestu današnjih Cunkovcev. 
Najdbe iz tega obdobja v Forminu so: temelji antičnih stavb, žgan grob v grobnici na Kelenčevi njivi, žgan grob pri Muršiču, skeletni grob pri Kolariču, železni verigi, suličasta ost, ročaj ščitne grbe, lovski nož, meč in nožnica meča, Gardianov rimski novec, keltsko rimsko grobišče z 162 žganimi grobovi, ob grobišču pa sledove rimske ceste Petovio-Mursa. Tako je v Forminu v mlajši železni dobi stara naselbina, kasneje rimska obcestna postojanka Ramista. Domnevno tudi s trgom za ribe. Rimsko cesto je Drava južno od vasi večinoma odplaknila.

Okrog '''leta 575''' je bila opuščena rimska Petoviona, pričela pa se je poselitev s strani Slovanskih ljudstev. Poseljeno območje so pričeli kolonizirati Germani. Ob tem so se pričeli tudi roparski vpadi drugih ljudstev (Ogri, Madžari, Turki).

Ko so Madžari leta 907 pri Bratislavi premagali bavarsko vojsko, so zasedli Panonijo in začne se doba njihovih pohodov in ropanj proti zahodu. Prodirali so tudi po cestah Ptujskega polja. Napadalci so si lastili ljudi, živino in drugo blago, za njimi pa je nastala opustošena zemlja. Nemška kolonizacija je bila tako na tem delu uničena in razbita. Ptujsko polje je v tem času postalo [[nikogaršnje ozemlje]], oziroma obmejna krajina med salzburško in ogrsko.
Razmerja v obmejni krajini so se izboljšale, ko je Salzburškemu nadškofu Kondradu I. leta 1131 uspelo z Ogri skleniti mir. Po tem času so se na Ptujsko polje ponovno pričeli priseljevati ljudje in prebivalci, kolikor jih je še bilo.

Obmejni pas med salzburško in ogrsko je potekal v območju spodnje Pesnice. Iz obdobja te nemirne ptujsko-ogrske mejne krajine, ko so bili Ogri prvič potisnjeni že nazaj (sredi 12 stol.), izvira tudi ustanova strelcev in strelskih dvorcev. Strelci (sagitarii ali schutzen) so imeli v posesti manjše dvorce, vasi ali kmetije (curia, villa, sagittaria ali huba). Njihova dolžnost je bila varovati ozemlje pred Ogri, zato pa so bili oproščeni dajatev. Ti strelci so bili razporejeni po celotnem območju spodnje Pesnice, tudi v Forminu.

Leta '''1235''' in '''1271''' sta bili na Forminu dve podložniški kmetiji (hubi).

Leta '''1322''' je imela salzburška cerkev na območju današnjega Formina 7 podložniških kmetij, t. i. hub. Od teh sta imela dve hubi strelca Velchmarus in Eybanus in dve vaški župan. 
Leta 1542 se izvede popis premoženja, pobira se pravični triletni davek za izvedbo obrambnega načrta v vojni proti Turkom. Srednjeveška podložniška vas se imenuje Formein. V vasi je bilo 17 kmetij in dva kajžarja. Od tega sta bili dve veliki kmetiji, Lenart FUDERNEK in Primož FUDENEK, ena srednja-Avguštin VENKO, štirinajst malih: Rupert GOLOB, Ivan in sin Štefan, Lenart KRANJC, Habjan KOROŠEC, Blaž MARTUK, Tomaž VRATUŠA, Pavel GOBEK, Jernej FLAIŠAKAR, Avgoštin SAUKO, Luka ŠLEKEC, Filip, Štefan ČEBULA, Peter BEZJAK, Blaž MIHAL in dva kajžarja: Štefan BEZJAK in mlinar Tomaž. Vas je bila razdeljena med tri gospodarje. Pet jih je služilo nemškemu viteškemu redu iz Velike Nedelje, osem dedičem upravnika Breinerja, šest pa Gašparju iz Ratmansdorfa. V celoti prevladuje mala posest. Vse živine je bilo 163 glav. Skupaj so imeli 94 glav goveje živine. Krav je bilo 44, 1 bik, telet 24, svinj 63, konj 6 in volov 25. Mlinar Tomaž ni imel živine, ker je imel v vasi mlin. Krav je bilo v času cenitve razmeroma malo, to velja tudi za vprežno živino. Tudi svinj je bilo malo. V Forminu je ta čas živelo 99 ljudi. V povprečju na kmetijo 6 oseb.

Z leti število prebivalcev narašča. Leta 1322 je bilo 35 prebivalcev, leta 1542 - 35 prebivalcev, leta 1597 - 49 prebivalcev, leta 1782 -219 prebivalcev, leta 1880 - 274 prebivalcev in leta 1919 – 348 prebivalcev.
Temu primerno je bilo tudi hiš. Leta 1235 – neznano, leta 1271 – 2 podložniški kmetiji, leta 1322 – 7 podložniških kmetij, leta 1542 – 17 kmetij in dve kajži, leta 1820 – 42 hiš, leta 1900 – 50 hiš, leta 1960 – 59 hiš, leta 1971 – 74 hiš in leta 1999 – 105 hiš.
 
V vasi so bili takrat številni mojstri, čevljarski, krojaški mojster, šivilja, kolarski, kovaški, sodarski, tesarski, slikarski in pleskarski mojster, izučen mlinar, pekarski mojster, mesar in zidar. Kmetje so pridelovali tudi veliko čebule, ki so jo s konjsko vprego in vozovi vozili na Ptuj in v Varaždin. 
S konji se je ukvarjalo 11 kmetov, kateri so imeli enega, dva, redko pa več konj. Voli so bili redki. Razvijala se je govedoreja in svinjereja.
V takratnih časih dela na kmetijah, poljih in travnikih ni manjkalo. Vse se je delalo ročno in s konjsko vprego.
Hiše so bile po večini še iz lesa, s slamo krite. Manjši del stanovanjskih hiš premožnih kmetij pa je bil zidai iz opeke - buta in pokrit s strešno opeko.
Takrat je bil na Forminu tudi pušelšank – točilnica vina na črno.
Manjkalo pa ni tudi črnih ribičev in krivolovcev, divjad in ribe so v veliki meri predstavljale vir preživetja.

=== Simbol Formina ===

Vaški simbol Formina je bila v preteklosti [[Vrba (drevo)|vrba]]. Forminčani so vrbovo vejico nosili na družabnih srečanjih z vaščani iz drugih vasi in s tem izražali svojo vaško pripadnost. Največkrat je bilo to na gostijah, trgatvah in drugih družabnih srečanjih.
Vrba je simbol trdoživosti, kar kaže s svojim načinom razmnoževanja, saj se zraven semen razmnožuje tudi s podtaknjenci. Kot drevo pa ji pripisujejo tudi veliko magično in zdravilne moč. Vrbe so bile zasejane blizu domov, kar je predstavljalo zaščito ob strugah Zvirenčine, Lemberge in Pesnice. V tistem času so rasle vrbe v takšnem številu, da so tvorile vrbove gozdove. Kot vraža je veljal rek, da so si čarovnice iz vrbovih vej delale metle in čarovne palice.

Vrba ima resnično tudi prave zdravilne učinke, saj delujejo njene učinkovine proti vročini, revmi, kot pomirjevalo, proti glavobolu, blaži migrene in živčne napetosti, zapira, poživlja krvni obtok, deluje proti povečani kislini v želodcu, uravnava delovanje prebavnih encimov, deluje na kožo in vneto sluznico, celi rane, pripravna pa je tudi za kopeli.
Vrbove veje so bile koristne tudi v domače obrti - pletarstvu. Formin je bil nekdaj znan po pletarstvu. Vsakodnevna raba, praktičnost in uporabnost pletenih izdelkov je botrovala, da so se koši in košare pletli skoraj pri vsaki hiši. 
Tako kot jelša in lipa kaže tudi vrba sled prvega vala pri poselitvi Slovanov.

Formin je skozi stoletja zaznamovalo tudi [[mlinsko kolo]]. Mlinsko kolo je simbol moči in napredka. Prvi znani zapiski omenjajo mlinarja Tomaža že leta 1542. Kasneje se omenja izgradnja vodnega mlina v Forminu leta 1775. Mlin je bil obnovljen 1874. leta in opuščen 1946. leta, pod imenom »Kotni mlin«. Mlin stoji še danes, vendar je v propadajočem stanju in potreben obnove. 
Z novejšo dobo po letu 1978, so se v Forminu pričele vrteti »moderna vodna kolesa« - turbine HE Formin. Od leta 1984 se v Zvirenčini vrti tudi vodno kolo, ki krasi center naselja, hkrati pa mimoidoče ljudi spominja na čase pravih mlinskih koles.

=== Vaški vodotoki ===
[[Drava]], katera teče skozi južni del Formina. Do druge svetovne vojne so po njej plavili les s Pohorja do Donave in naprej. Pri Borlu je bilo znano splavarsko postajališče. Promet čez Dravo iz Formina je potekal na brodu v Placarovcih.

[[Pesnica (reka)|Pesnica]] izvira v Avstriji v naselju Pesnica in se v Ormožu izliva v reko Dravo. Pesnica je skozi stoletja veliko poplavljala, za kar so jo več kot stoletje regulirali.
Ob izgradnji kanala so reko Pesnico ob presežkih vode speljali v kanal, tako da so jo v Forminu delno zajezili.

[[Zvirenčina]] (Struga) izvira v Muretincih. Na svoji poti do Formina polni še več manjših izvirov (tűmfov). Zvirenčina se je nekoč izlivala v Pesnico. Ob izgradnji kanala so potok Zvirenčino speljali v kanal.

[[Lemberga]] se napaja z dviganjem nivoja Pesnice in je ob sušnih obdobjih nizkega vodostaja.
Kanal dravskih elektrarn so pričeli graditi leta 1974 v Markovcih. Kanal je trapezaste oblike. Voda v njem je globoka od 6 do 11,6 metra. Vodni kanal je širok 42 metrov. Po njem steče vsako sekundo 500 m3 metrov vode. Skupno z nasipi je kanal širok prbližno 100 metrov. 
HE Formin ima vgrajena dva agregata s kaplanovimi turbinami moči 2 x 56 MW.

[[Podtalnica]] se kaže se na globini 3 do 4 metre. Z regulacijo Pesnice se je gladina podtalnice še poglobila. Vendar se je ob izgraditvi kanala ponovno dvignila.

== Znamenitosti ==

[[Sokov mlin]] – Kotni mlin 
Izgradnja vodnega mlina je datirana na leto 1775. Mlin je bil obnovljen 1874. leta in opuščen 1946. leta, pod imenom »Kotni mlin« na Forminu. Mlin še stoji vendar je v zelo slabem stanju in potreben obnove.

[[Hemova kapela]] 
Postavila sta jo Vilhem in Neža Golob, okrog leta 1909. Kapela je posvečena Lurški Mariji.

[[Švejčova kapela]] 
Leta 1914 sta jo postavila Alojz in Rozalija Kovačec. Kapelo postavita iz razloga ozdravitve žene Rozalije. Posvečena je Mariji Brezmadežni.

[[Vaška kapela]] 
Vaška kapela s starim gasilskim domom je bila s strani vaščanov in članov Gasilske čete Formin postavljena 1937. leta. Kapela je posvečena Srcu Jezusovemu.

[[Ivanušov hrast]] 
V višini cca 1.5 m od tal meri leta 2002 obseg debla 430&amp;nbsp;cm.

[[Župani]] 
Znani župani vasi so bili Ivan Muhič, Alojz Brodnjak, Franc Savec, Jožef Kelenc in Franc Pondrk. Župani so imeli v preteklosti nalogo zagotoviti pobiranje desetine ter reševati manjše spore med kmeti. V novejšem času so to nalogo izgubili.

=== Pomembni dogodki ===

'''575''' - Opuščena rimska Petoviona (Ptuj).

'''1185''' - Pesniški grofje – Pesnica (Poßnitz).

'''1235''' - Nastanek župnije Velika Nedelja.

'''1235''' - Prva omemba vasi Formin.

'''1391''' - Formin od leta 1391 spada pod župnijo Sv. Marjeta niže Ptuja, katera je bila ustanovljena tega leta. Imela je malo cerkev, obdano s pokopališčem. V njeno župnijsko področje sta razen današnjih vasi spadali tudi vasi Mezgovci in Dornava. Duhovnike je nameščala Sekovska škofija v Gradcu in nadškofija v Salzburgu.

'''1466''' - Turški vpad.

'''1486''' - Turški vpad v Cvetkovcih.

'''1473''' - Turški vpad.

'''1483''' - Turški vpad.

'''1532''' - Turki so porušili grad v Muretincih.

'''1542''' - Epidemija kuge.

'''1597''' - Epidemija kuge.

'''1664''' - Turški pohod na Dunaj preko Ptujskega polja.

'''1682''' - Turški pohod na Dunaj preko Ptujskega polja.

'''1782''' - Epidemija kuge.

'''1820''' - Epidemija kuge.

'''1825''' - V Forminu znaša delež njiv 30-40 %, travnikov 15-20% in gozdov 21,6 %.

'''1852''' - Zgrajena je stara šola v Gorišnici, ki ima z dva razreda.

'''1902''' - Pozidana je nova, štiri razredna šola.

'''1907''' - Prva regulacija Pesnice.

'''1908''' - Posojilnica in hranilnica se nahajata v prostorih šole.

'''1910''' - Pošta v Gorišnici, pred tem v Moškanjcih.

'''1910''' - Regulacija Pesnice.

'''1910''' - Na cesti Formin–Osluševci (pri Fistršovih) je zgrajen leseni most čez Pesnico.

'''1911''' - Ustanovljena kmetijska zadruga.

'''1912''' - Porušen je leseni, dotrajan most čez Zvirenčino in zgrajen novi betonski most z železnima ograjama.

'''1932''' - Skrajšan je ovinek proti Sokovemu mlinu, z novo cesto proti staremu gasilskemu domu.

'''22.3.1936''' - Ustanovljena je Prostovoljna gasilska četa Formin.

'''5.4.1941''' - Razstreljen je novi betonskega most čez Pesnico.

'''6.4.1941''' - Kolona nemških vojakov se na motornih kolesih pripelje v Formin. Vojaki so oboroženi s strojnicami, puškami in pištolami. Po zraku letajo letala, ljudje in živina so vznemirjeni.

'''1.12.1944''' - Kurirji iz Moškanjcev so pri Brodnjakovem sadovnjaku naleteli na nemško zasedo.

'''16.4.1945''' - Nemška vojska razstreli cerkveni stolp Sv. Marjete niže Ptuja.

'''7.3.1947''' - Velika povodenj Pesnice.

'''1946-1952''' - Obvezna oddaja živine, poljskih pridelkov in živil.

'''17.1.1951''' - V Forminu je zasvetila prva električna luč. V letu dni je bila elektrifikacija Formina zaključena.

'''20.10.1958''' - Potočni mlini na Zvirenčini so odstranjeni (Tobijasov - Mala vas, Ožingerjev - Placerovci in Kotni - Formin).

'''25.11.1958''' - Zaradi izravnave vode kopljejo pri Hemovih novo strugo Pesnice.

'''1959''' - Med Forminom in Osluševci je zgrajen betonski most čez Pesnico.

'''1962''' - Blatna cesta med Lesarovimi in Ivanušovimi t. i. »telečja gasa« se spelje mimo hrasta, po Ivanušovem ogradu.

'''26.11.1961''' - V Gorišnici se prvič vrti kino.

'''4.9.1965''' - Drava je poplavila spodnji del vasi Formina. Gasilci imetje in živino prevažajo s čolni.

'''6.8.1967''' - PGD Formin priredi veliko tombolo z vrtno veselico.

'''19.9.1971''' - Velika veselica z ansamblom Čelan.

'''27.8.1972''' - Pesnica je poplavila Kračine.

'''27.8.1972''' - V Gorišnici je otvoritev nove osnovne šole.

'''1978''' - Zgrajena je HE Formin.

'''10.7.1982''' - Tombola v Forminu, ki jo zmoti slabo vreme.

'''1982 - 1983''' - Formin dobi javni vodovod.

== Hidroelektrarna Formin ==

HE Formin je zadnja v verigi dravskih elektrarn ter druga po količini proizvedene električne energije in hkrati tista, ki ima največjo akumulacijo na slovenskem delu reke Drave. 
Elektrarna, dograjena leta 1978, je zaradi naravnih danosti tako kot HE Zlatoličje zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri moči 116 MW letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije. Z zajezitvijo reke Drave z jezom v Markovcih je nastalo največje slovensko umetno jezero dolžine 7&amp;nbsp;km in površine 3,46&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, imenovano Ptujsko jezero, ki vsebuje 17,1 milijona m3 vode, od katerih se lahko 4,5 milijona m3 izkoristi za proizvodnjo električne energije. Bočni nasipi so zgrajeni iz gramoza. Na vodni strani so zatesnjeni z 10&amp;nbsp;cm debelo asfaltno oblogo. Pronicanje vode v podtalnico v zaledju preprečujejo drenažni kanali ob nasipih. Zaradi visokih valov, ki se lahko pojavijo ob močnem vetru, so na kritičnih mestih betonski valobrani.
Jez v Markovcih ima šest pretočnih polj širine 17 m. Opremljen je s segmetnimi zapornicami in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna sposobnost jezu je 4200 m3/s. Nad vtokom v dovodni kanal je nameščena potopna stena, ki z mostnim delom jezu preprečuje vtok plavja v dovodni kanal. Dovodni kanal je dolg 8,1&amp;nbsp;km, trapezne oblike, delno vkopan, večinoma pa v nasipu. Na dnu in notranjih pobočjih je obložen z oblogo, neprepustno za vodo, iz asfalta in ima sedem odvzemov vode za namakanje Ptujskega polja.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Gorišnica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Formin| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Gorišnica]]</text>
      <sha1>jn1krx7n5ierc42x4tkz8z7dbqcis6y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oplotnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>139995</id>
    <revision>
      <id>6772754</id>
      <parentid>6771680</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:41:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-57842-02|~2026-57842-02]] ([[User talk:~2026-57842-02|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-57437-49|~2026-57437-49]]</comment>
      <origin>6771272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6739" sha1="hazfnqtpdi5pu1acdmef33hbcrsqz9s" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
| latd = 46 |latm = 23 |lats = 14 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 26 |longs = 45 |longEW = E
|najdisi=Oplotnica
|slika=Oplotnica panorama 02.jpg
|grb=Oplotnica.png
|povrsina=3,61
|prebivalstvo=1450
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=379
|postna=2317
|posta=Oplotnica
|obcina=Oplotnica
|pokrajina=Štajerska
|regija=Podravska regija
}}
'''Oplotnica''' je [[naselje]] s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju [[Pohorje|Pohorja]], ob cesti [[Slovenske Konjice|Slovenske Konjice–]][[Lukanja]]–[[Lovrenc na Pohorju]] in potoku [[Oplotniščica|Oplotni(šči)ci]] ter središče istoimenske [[Občina Oplotnica|občine Oplotnica]]. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec. 

Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka [[Oplotniščica|Oplotniščice]] iz pohorske tesni (''Oplotniškega vintgarja'') na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti [[Čadram]]u, [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] in Slovenskim Konjicam.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor-last= Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |isbn= |cobiss=257461504 |pages=948}}&lt;/ref&gt; Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja ([[vinogradništvo]], [[sadjarstvo]]) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.

== Zgodovina ==

== Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) ==

=== Zgodovinska kronika: Nejc iz Oplotnice in velika izdaja Robloxa (2026) ===
Leta 2026 se je v Oplotnici zgodil dogodek, ki je za vedno spremenil zgodovino prijateljstva. Legendarni igralec Robloxa, Nejc iz Oplotnice, je nenadoma prenehal igrati s svojimi zvestimi soborci Vaserom, Jorkotom in Gapijem.

Razlog za to veliko izdajo je bila Neja, skrivnostna lepotica iz Slovenske Bistrice, ki je Nejcu popolnoma zmešala glavo.

Medtem ko so Vaser, Jorko in Gapi čakali v Roblox lobbyju, je Nejc Neji pisal ljubezenska sporočila. Prijatelji so ga večkrat klicali nazaj, vendar je Nejc izrekel zgodovinske besede: »Ne morem, z Nejo si pišem.«

Ta dan je v zgodovino zapisan kot veliki padec oplotniškega Roblox imperija. Vaser, Jorko in Gapi pa še danes čakajo, da se Nejc vrne online.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;[[Slika:Oplotnica Mansion.jpg|thumb|left|230px|Dvorec Oplotnica]]
{{glavni|Graščina v Oplotnici}}
V središču naselja, na desnem bregu [[Oplotniščica|Oplotniščice]], stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali [[Žička kartuzija|kartuzijani]], na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |year= 1992|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica|journal= Ur.l. RS|volume= |issue= 21/92-1091|pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt; Leta 1828 je gospoščino  kupila rodbina [[Windischgrätzi|Windischgrätz]]. V času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] so ga uporabljali za stanovanja uradnikov.

== Etimologija ==
Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) [[Oplotniščica]] prek tam nepotrjenega krajevnega imena ''Oplot'', narejenega iz občnega imena ''oplòt'' v pomenu ''plot, ograja''. Beseda, ki je tvorjena iz ''plotь'' v pomenu ''plot'' je imenska osnova tudi pri drugi [[Slovani]]h; npr. [[Čehi|češka]] krajevna imena ''Oplot, Oploty, Oplotno''. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 ''mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ...'', leta 1206 ''Oplotnitz'', 1213 ''Opplotnitz'', 1235 ''Oploz'' in 1302 ''Oplotnitz''.&lt;ref&gt;Snoj, Marko (2009).''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.&lt;/ref&gt; Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime ''Oplatniz.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1714646.8444159988%2C5840819.327754898%2C1724415.414964102%2C5844405.007753128&amp;map-list=1&amp;layers=138|title=Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey|accessdate=2025-10-03|website=maps.arcanum.com}}&lt;/ref&gt; Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej ''Oplotnitz.''

== Gospodarske dejavnosti ==
[[Slika:Glasfabrik windischgraetz.jpg|200px|thumb|desno|oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici]]
Pogonsko moč [[Oplotniščica|Oplotniščice]], ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale [[fužina|fužine]], [[kovač]]nice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: [[sadjarstvo]], [[vinogradništvo]] in [[čebelarstvo]]. [[Glažuta]] kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.

== Znane osebnosti ==
* [[Oswald Hafenrichter]] (1899–1973), [[Filmski in televizijski montažer|filmski montažer]]
* [[Franček Brglez]] (1922–1997), [[šahovski velemojster|velemojster]] [[dopisni šah|dopisnega šaha]]
* [[Magerl Peter]] (1862–1935), [[veleposestnik]], graščak, lesar
* [[Tine Lesjak]] (1957–2019), [[skladatelj]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji ''Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2)'', Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 {{COBISS|ID=2140932}} ISBN 978 961 91537 4 1
* Slatinek, Damjan ''Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes'', Maribor 2001. {{COBISS|ID=7788291}}
* [[Avguštin Stegenšek|Stegenšek, Avguštin]] ''Konjiška dekanija, Maribor, 1909. {{COBISS|ID=17588993}}
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* Ivanič, Martin ''[[Slovenika]]'', Ljubljana 2011: Mladinska knjiga {{COBISS|ID=257461504}}
* {{navedi knjigo | last=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | title=Krajevni leksikon dravske banovine | year=1937 | publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine | location=Maribor | url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE | cobiss=17618945}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{kategorija v Zbirki}}
{{Oplotnica}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Oplotnica]]
[[Kategorija:Oplotnica| ]]</text>
      <sha1>hazfnqtpdi5pu1acdmef33hbcrsqz9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:V živo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>144283</id>
    <revision>
      <id>6772698</id>
      <parentid>6766493</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:25:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>6240</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predavanja wikipedistov */</comment>
      <origin>6772698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40586" sha1="cmhjm6f73kru0y8f1120zpz2fmt6tca" xml:space="preserve">{{za-proti}}
'''Wikipedija: V živo'''
 [[File:Wikipedija pod Slovenci.ogv|thumb|[[Miran Hladnik]] – ''Wikipedija pod Slovenci'': delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena maja 2013 v Občinski knjižnici Jesenice v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'']]
Wikipedija ni samo delo, delo in še enkrat delo. Uporabniki, t. i. wikipedisti smo živa bitja z izraženo potrebo po socializaciji. Zato se sestajamo po dogovoru, če bo sreča, za začetek vsaj enkrat mesečno zato, da bi si izmenjali zamisli o Wikipediji, pa tudi o povsem nepomembnih stvareh, ki z Wikipedijo nimajo povezave. Ta stran in njene podstrani naj služijo za manj ali bolj podrobna poročila o srečanjih in dogodkih. Če se želite pridružiti tudi vi, je dovolj, da pridete na dogovorjeno mesto, kar bo pravočasno objavljeno na tej strani.  

&lt;!-- == Načrtovana srečanja ==

ODKOMENTIRANO ZARADI NEAKTUALNOSTI  Srečanja naj bi bila '''vsak zadnji četrtek oz. petek v mesecu v popoldanskem času'''. Dan po srečanju koordinator doda kratek opis srečanja v tabelo ''Dosedanja srečanja'', po možnosti pa objavi zapisnik srečanja [[WP:PL|Pod lipo]] (če so predlagane katerekoli spremembe je slednje obvezno). Razprava o naslednjem srečanju naj se zaključi najpozneje 7 dni pred začetkom.  Za vsako naslednje srečanje se javi/imenuje nova kontaktna oseba - prostovoljne prijave se vpišejo v spodnji seznam:

*[[/004]], glej tudi http://www.facebook.com/event.php?eid=118754028137175
--&gt;
== Srečanja v živo ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 000 ||1. februar 2006 na [[FMF]] || Sredin seminar: Srečanje slovenskih wikistov &lt;ref&gt;http://porocila.imfm.si/2006/IMFM_2006.pdf&lt;/ref&gt; || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]], [[Vladimir Batagelj]], [[Tomaž Pisanski]], ?? || [[Slika:Sredin seminar LJ 2006-1.jpg|70px]] ||   / || Tomaž Pisanski, Roman Maurer, Andraž Sraka, Jan Kraljič, 
|---
| 001 ||18. julij 2007 ob 16.00 v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]] || prvo srečanje &quot;V živo&quot;, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2007-08-01#Srečanje_Wikipedistov|stran z informacijami in pogovori]] ||[[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] || [[Slika:Srečanje.JPG|70px]] ||   50.000 || [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]]
|--- 
| 002 || 30. avgust 2007 ob 18.00 na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]] || [[/30. avgust 2007|stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], Štefan, Janez, [[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], [[Uporabnik:Burek|Burek]], [[Uporabnik:Matijap|Matijap]], [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] || [[Slika:Srečanje Magistrat.jpg|70px]] ||   51.000 || Ines
|--- 
| 003 || 26. junij 2008 ob 18.00 v [[Knjižnica Grosuplje|Mestni knjižnici Grosuplje]] || [[/junij 2008 |stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]], Ines, [[Uporabnik:Deico|Deico]], [[Uporabnik:Grejo|Grejo]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], Mihael, [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], Janez, [[Uporabnik:5er|Peter]], Štefan || [[Slika:Srečanje junij 2008.jpg|70px]] || 63.000 || Mihael
|--- 
| 004 || 21. april 2010, pri Tromostovju || neformalno srečanje hrvaških in slovenskih Wikipedistov, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2010-05-17#Neformalno_sre.C4.8Danje_Wikipedistov|najava dogodka]] || [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|SpeedyGonsales]], [[:hr:Suradnik:Ex13|Ex13]], Jernej, [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]] || / || / || Ex13
|--- 
| 005 || 20. maj 2010, za Bežigradom || [[/004|najava dogodka]] || Aleš, Jernej, Mihael || / || / || Mihael
|--- 
| 006 || 18. januar 2011 ob 19.00 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || '''10 let Wikipedije''' ([http://www.kiberpipa.org/en/event/wikidesetka-1240/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2011-02-06#10._obletnica_Wikipedije|najava dogodka pod lipo]]) || Aleš, [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], Ines, Jernej, [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], Mihael || / || / || Jernej
|---
| 007 || 24. februar 2012, Ljubljana ([[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]], [[Kiberpipa]]) || '''[[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]]''' - 10. obletnica slovenske Wikipedije; [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#SloWiki10|najava dogodka pod lipo]]. Sestanek wikipedistov in predstavitev za javnost, preostanek vikenda animacija gostov iz Fundacije Wikimedia || Aleš, Andrej, [[:hu:Szerkesztő:Bdamokos|Bence]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], xJaM, Jernej, [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž Z.]], [[Uporabnik:Xyxyx|Miha]], Mihael, [[Uporabnik:Hladnikm|Miran]], Roman, [[:de:Benutzer:Wing|Ting]] (''samo nedelja''), [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] || [[Slika:Conference - 10th anniversary of Slovene Wikipedia in Ljubljana (group photo).jpg|70px]][[Slika:10th anniversary of Slovene Wikipedia in Cyberpipe - Gasilska.JPG|70px]] || 132.000 || Jernej, Matjaž Z., Roman
|--- 
| 008 || Od 16. do 20. avgusta 2012, več lokacij po Sloveniji || [[Wikipedija:V živo/Obisk Miloša Rančića|Obisk Miloša Rančića]] || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] in [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ter wikipedijski navdušenci Andrej V., [[Uporabnik:JLP|Jure R.]] in Neja R.  || [[Slika:Slovenian Wikipedia Meetup Savica Waterfall Bohinj 1.JPG|70px]] || 133.750 || Roman, Matjaž Z., xJaM
|--- 
| 009 || 9. november 2012 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo slovenskih Wiki projektov, [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Projekt &quot;Wikipedija gre med ljudi&quot; - iščejo se prostovoljci|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLOWIKI SAM 1571.JPG|70px]] || 135.000 || Yerpo
|--- 
| 010 || 12. marec 2013 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Sestanek|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Struc|Štefan]],  [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLWP V ZIVO SAM 2307.JPG|70px]] || 136.500 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 011 || 6. junij 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani || Okrogla miza ''Wikipedija gre med ljudi'' na konferenci IT Slovenija, [http://web.archive.org/web/20130809014932/http://www.it-slovenija.si/si/vsebina-predavanj najava dogodka]||Moderator: Matjaž Mravlja. Nastopili so Andrej Žohar, Ljuba Brank, Miran Hladnik, Aleš Christian Mihelač, Jure Repinc in Matjaž Zaplotnik. Sodeloval je tudi Robert Mlakar z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Na pripravljalnem sestanku 29. maja 2013 sta bili zraven tudi Alenka Šauperl z Oddelka za bibliotekarstvo FF LJ ter Eli Drenik (U3).||[[Slika:SLWP V ZIVO SAM 3063.JPG|70px]][[Slika:Wikipedija gre med ljudi (6 June 2013).JPG|70px]]|| 137.500 || [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž Mravlja]]
|--- 
| 012 || 27., 28. in 29. 11. 2013, med 16:00 in 20:00 uro; Multimedijski center, Kersnikova 4, Ljubljana || Wikipedija v živo:[[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]]||Moderator: [[Uporabnik:-ična|-ična]]. |||| 138.250 || [[Uporabnik:-ična|-ična]]; [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 013 || 15. januar 2016, Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana || [[:meta:Wikipedia 15/Events/Ljubljana, Slovenia|Srečanje ob 15-letnici Wikipedije]] || [[Uporabnik:Archangel|Archangel]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] |||| 149.000 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|--- 
| 014 || 8. marec 2018, Meta &amp; Bazilika, Rimska cesta 25a, Ljubljana || neformalno srečanje || [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] ||[[Slika:Wikisrečanje marec 2018.jpg|70px]]|| 160.400 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 015 || 2. november 2018, [[Knjižnica Otona Župančiča]], Ljubljana || delovni sestanek na temo kulturne dediščine in ustanovitev uporabniške skupine; [[Wikipedija:V živo/2. november 2018|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]], [[Uporabnik:SmozBleda|Vito]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]] || [[slika:Wikipedisti Slovenije - sestanek november 2018.jpg|70px]] || 162.620 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 016 || 20. februar 2020, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|Hladnikm|Miran Hladnik}}, {{u|ModriDirkac}}, {{u|Ljuba brank}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Dhmo}}, {{u|Mitja i}} || [[slika:18 let slovenske Wikipedije.jpg|70px]] || 167.000 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 017 || 6. oktober 2023, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Mitja i|Mitja}} || [[slika:Wikimeet Ljubljana oct 2023.jpg|70px]] || 182.800 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 018 || 15. junij 2024, [[Ljudska univerza Radovljica]] || Wiki srečanje z izobraževanji [[m:Wikipedians of Slovenia User Group/Event/Wiki srečanje 2024, Radovljica|poročilo]] ||  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]], [[Uporabnik:Octopus|Octopus]], [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]], [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]|| [[slika:Wiki srečanje in izobraževanje na LUR.jpg|70px]] ||  185.600 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|---
| 019 || 15. januar 2026, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || srečanje ob 25. obletnici Wikipedije || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|VidicK01|Karlo}}, {{u|TadejM|Dejan}}, {{u|Andrejj|Andrej}}, {{u|MZaplotnik|Matjaž}}, {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, {{u|Hladnikm|Miran}}, {{u|XJaM|Jani}}, {{u|THHeisenberg}}, Tina Rozman || [[slika:25 let Wikipedije, CTK 01.jpg|70px]] || 196.250 || {{u|Yerpo|Jernej}}
|---
| 020 || 11. april 2026, [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniški muzej Ljubljana]] || Wiki urejaton || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|Sciking}}, {{u|Rozamunda|Tina}} || [[slika:Computer History Museum Ljubljana Wiki edit-a-thon.jpg|70px]] || 197.240 || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Rozamunda|Tina}}
|}

== Fotografski sprehodi ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni
! slika
! koordinator(ji)
|---
| 001 ||10. oktober 2026, [[Škofja Loka]]|| Fotografski sprehod po Škofji Loki v okviru [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]]. || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:RoyalKingfisher|Anej]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]]|| [[File:Photo walk Škofja Loka (2026).jpg|100px]] || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|}

== Spletna srečanja ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni
! slika
! prosojnica
! koordinator(ji)
|---
| 001 ||8. september 2026 preko Google Meeta || [[Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Prvo odprto srečanje Uporabniški skupine Slovenski wikipedisti]]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:Upwinxp|Lan]], [[Uporabnik:ModriDirkac|Andrej]]|| [[File:WMSL September 2026 Open Community Meeting 02.png|70px]]|| [https://drive.google.com/file/d/1_FasVuymNz37D5Kp-IhnBSnub7QKWu1J/view?usp=sharing povezava]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|}

== Predavanja wikipedistov ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj dogodka
! kratek opis
! število obiskovalcev
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 001 || 7. junij 2012 ob 18.00 v Hiši znanosti || ''Wikipedija in mi – priložnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku'', [[Uporabnik:Yerpo|Yerpovo]] predavanje v sklopu projekta Hiša znanosti - Center eksperimentov, EPK Maribor 2012 ([http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/2119743/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikipedija in Maribor 2012|najava dogodka pod lipo]])|| devet udeležencev, od tega štirje aktivni wikipedisti || [https://www.youtube.com/watch?v=lbLlddQH8Xw Posnetek na YouTubu] || / || [[Uporabnik:T@Di|T@Di]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]]
|--- 
| 002 || 7. maj 2013  v Občinski knjižnici Jesenice (Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice) || [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Wikipedija pod Slovenci]: delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4034923 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4034925 anonnotice], [http://www.knjiznica-jesenice.si/media/audio/wikipedia.mp3 mp3] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ter cca. 20 obiskovalcev; [https://www.youtube.com/watch?v=4xm2fgL7_6I Posnetek celotnega predavanja na YouTubu] || [[Slika:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|200px]] [[Slika:1-Hladnik Wikipedija Jesenice 7. 5. 2013, oblikovanje Anja Peternelj.JPG|70px]] || 136.900 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 003 || 15. maj 2013 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] || [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.ppt Wikipedija pod študenti]: predavanje ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4037815 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4037804 anonnotice]  || pet obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 004 || 21. maj 2013 v Osrednji knjižnici Litija || [http://smartno-litija.si/en/koledar-prireditev/2013/05/andrej-zohar-kako-nastaja-wikipedija Kako nastaja Wikipedija?]: predavanje v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&amp;oldid=4041901 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&amp;oldid=4042077 anonnotice]  || || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 005 || 27. 11. 2013, 18:00–19:20, E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] || [https://vox.arnes.si/p9fkzamaw0v/ Wikiji za seminar]: posnetek spletnega seminarja (webinarja), najava dogodka na [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004637.html Slovlitu] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 13 obiskovalcev||[[Slika:e-ucenje.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 006 || 5. 12. 2013, 9:00–11:15, Wikipedija za knjižničarje, [[Mestna knjižnica Kranj]] || [https://docs.google.com/presentation/d/1AcN9LyCRuBJPWv5lObquxJo2S0FkfcE7ZXJTYA56rd4/edit#slide=id.p16 interaktivne prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 25 obiskovalcev||[[Slika:kr_knj.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 007 || 20. 2. 2014, 11:30–13:00, Centrum Dydaktyczno-Naukowego Instytutu Neofilologii, [[:w:pl:Uniwersytet Śląski|Uniwersytet Śląski]], Sosnovec || Wikipedija v šoli (predavanje v okviru programa Erasmus)|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 26 obiskovalcev||[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/target16.html]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|---
| 008 || 6. 3. 2014, 16h, OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana || [https://www.pzs.si/novice.php?pid=9129 Seminar Wikipedija med planinci] || ? || || || {{u|Ljuba brank}}
|--- 
| 009 || 14. 3. 2014, 11:00–12:30, Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje slovenščine || Wikiji v šoli|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 20–30 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 010 || 25. 3. 2014, 18:30–19:15, Webinar E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce UL || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice]|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 8 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 011 || 3. 4. 2014, 17:00–20:00, Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, Hotel Slon || [[:v:sl:Popravljalci sveta|Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 video] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 200? ljudi || [[File:WpjanaTEDx.JPG|200px]] [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=233482720177467&amp;set=a.233482330177506.1073741835.150848335107573&amp;type=1&amp;theater]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 012 || 26. 5. 2014, 19:00–20:30, Webinar za učitelje angleščine in nemščine || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 11 obiskovalcev || || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]]
|--- 
| 013 || 20. 1. 2015, [http://www.meteo-drustvo.si/ SMD - Slovensko meteorološko društvo] || Kako izboljšati podnebne teme na Slovenski Wikipediji || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] in nekateri člani društva (6) || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|--- 
| 014 || 27. 1. 2015, [http://www.crn.sik.si/ Knjižnica Črnomelj] || Predstavitev WIKIPEDIJE || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]
|---
| 015 || 17. 3. 2015, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana || [http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/32809/ Kako postati Wikipedist?] || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael]], [[Uporabnik:SmozBleda]], [[Uporabnik:struc]], [[Uporabnik:Tibor]] in med 20 in 30 obiskovalcev || [http://www.smihael.eu/talks/201503wiki.pdf prosojnice] || 145.000 ||  [[Uporabnik:Smihael|Smihael]]
|---
| 016 || 3. 4. 2017, Lingvistični krožek, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005902.html Nova pisarija, strokovno pisanje na spletu] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in kakih 15 poslušalcev || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 017 || 14. 4. 2017, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [http://www.slov.si/wikidelavnica/ Wikidelavnica] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in spet kakih 15 udeležencev s celotne FF in od drugod || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 018 || 14. 7. 2017, Pedagoška fakulteta, Ljubljana || [http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in velik razred udeležencev posvetovanja || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 019 || 17. 11. 2017, Univerza v Ljubljani || [[:v:Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih|Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] [http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx pptx] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] ~ 30 udeležencev simpozija Obdobja || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 020 || 3. 12. 2017, NUK, Ljubljana || [[:v:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] || Nagovor [[Uporabnik:Mhladnik]] ob podelitvi [[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevega priznanja]] za delo na Wikiviru, velika časopisna čitalnica || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| / ||  5. 12. 2017, Katedra za slovanske jezike, Moskovska državna univerza, Rusija || Prosto dostopne zbirke besedil v slovenskem jeziku (predavanje o Wikiviru) ||  Predavatelj [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], lektor za slovenščino B. Božič ter študenti slovenščine || || ||
|---
| 021 || 20. 12. 2017, FF, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006168.html Wikidelavnica] || [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/target19.html 4 udeleženci]  || || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 022 || 10. 4. 2018, FF, Ljubljana || Wikidelavnica za bibliotekarje || 19 udeležencev  ||[[File:Wikidelavnica.jpg|200px]]  || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 023 || 23. 5. 2018, [[Umetnostna galerija Maribor]] || [http://www.ugm.si/dogodki/wiki-urednice-ki-2891/ o ženski Wikipediji v okviru evropskega projekta Wom@arts] || 9 udeležencev, vključno z organizatorjem Juretom Kirbišem in gostoma [[Ana Čigon|Ano Čigon]] in [[Miran Hladnik|Miranom Hladnikom]]  ||[[File:Edit-a-thon v Umetnostni galeriji Maribor.jpg|200px]] || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 024 || 28. 9. 2018, Hotel Bernardin, Portorož || Referat [[:v:Šola v wikijih|Šola v wikijih]] na konferenci Inovativna raba IKT v šoli || 16 udeležencev  ||[[File:Inovativna raba IKT v šoli, Portorož 2018.jpg|200px|Konferenca o inovativni uporabi IKT v šoli, Bernardin Portorož]]  || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 025 || 12. 11. 2018, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana|| Mag. Barbara Šterbenc Svetina, glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona, dr. Mateja Ratej, urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), in dr. Miran Hladnik so spregovorili tudi o tem, kakšna je razlika med Wikipedijo in NSBL (iz [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006492.html vabila na Slovlitu]) || 20 udeležencev  ||  [[File:Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU.jpg|200px|Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU]]  || ||  [[Uporabnik:Mhladnik]]
|---
| 026 || 28. 1. 2019, FF UL || Wikidelavnica, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006575.html vabilo na Slovlitu] || 15 udeležencev  ||  [[File:Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019.jpg|200px|Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019]]  || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 027 || 22. 2. 2019, FF UL || Wikidelavnica, 2. del [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006593.html vabilo na Slovlitu] || 8 udeležencev  ||  [[File:Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019.jpg|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019|200px|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019]]  || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 028 || 29. 3. 2019, 12.50–15.05, FF UL || Wikivir in dLib, predavanje za dopolnilno izobraževanje učiteljev slovenščine || 20–30 udeležencev  || || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 029 || 9. 4. 2019, 8.50–11.00, FF UL || Delavnica za bibliotekarje FF UL: vnos leposlovja iz ''Planinskega vestnika'' na Wikivir  || 30 udeležencev  || [[File:Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici.jpg|200px|Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici]] || ||  [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 030 || 6. 5. 2019, 10.00–17.30, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana || [https://www.facebook.com/events/346157602914354/ Dan odprtega znanja] v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino&lt;br /&gt;&lt;small&gt;[[:File:Open Knowledge Day - Wikimedia.pdf|Predstavitev Wikimedie in njenih projektov v slovenščini]]&lt;/small&gt; || cca. 20 udeležencev || [[File:Open Knowledge Day Ljubljana - Filip Dobranić and Maja Bogataj Jančič.jpg|200px]] || 164.300 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 031 || 16. 5. 2019, Velika dvorana MIZŠ, Ljubljana || [https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji] v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice || cca. 20 udeležencev popoldanske sekcije posveta || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]]
|---
| 032 || 22. 5. 2019, Sejem akademske knjige Liber.ac, FF UL, Ljubljana || Wikidelavnica: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006698.html napoved na Slovlit]  || 19 študentov ||  [[File:Wikidelavnica na sejmu Liber.ac.jpg|200 px|Wikidelavnica na sejmu Liber.ac]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 033 || 24. 10. 2019, Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike, Mestni muzej, Ljubljana || Predavanji [[Uporabnik:Hladnikm|Mirana Hladnika]] o Wikijih na univerzi in [[Uporabnik:Yerpo|Jerneja Polajnarja]] o natečaju Wiki ljubi spomenike v Sloveniji 2019 na združeni prireditvi [https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/dogodki/2019/odprto-znanje Še en dan odprtega znanja] in [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|Wikipedija ljubi spomenike v Sloveniji 2019]] || 20 udeležencev ||  [[File:Prireditev Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike v Mestnem muzeju Ljubljana.jpg|200 px|Prireditev Wiki ljubi spomenike v Sloveniji v Mestnem muzeju Ljubljana]] [[File:Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič.jpg|200 px|Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič na prireditvi Wiki ljubi spomenike]]|| || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 034 || 17. 6. 2020, webinar za učitelje Fakultete za upravo, Ljubljana || [http://meet.jit.si/wikiji Wikipedija in sestrska spletišča v razredu] || 14 prijavljenih || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 035 || 15. 1. 2021, spletna predstavitev in delavnica || [https://www.knjiznice.si/dogodki/delavnica-1lib1ref-1-knjiznicar-1-vir/ Delavnica #1Lib1Ref: 1 knjižničar – 1 vir], v sodelovanju s [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralno tehniško knjižnico UL]] || max. 26 poslušalcev uvodne predstavitve, 6 udeležencev delavnice || [https://www.youtube.com/watch?v=zAcIhUb__fo posnetek uvodne predstavitve na YouTubu] || || [[Uporabnik:Mitja i]]
|---
| 036 ||  [[:v:IKT pri urah slovenščine|IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF UL 27. novembra 2020, 13.15‒14.45  || Seminar za učiteljsko dopolnilo izobraževanje || 40  || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 037 || Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje in prevajalce, FF 12. marca 2021 ob 10.30  || [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom;] [[:v:Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje|Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]] || 50 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 038 || Wikidelavnica za aktivne državljane, Ljudmila 29. 3. 2021 18.00&amp;ndash;20.00 || Zoom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007314.html Slovlit] in [https://wiki.ljudmila.org/Wikipedija_za_aktivne_dr%C5%BEavljane Vabilo] || 6 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 039 || Wikidelavnica za bibliotekarje FF UL 6. aprila 2021 ob 8.50&amp;ndash;11.10 || Zoom [[:v:Wikidelavnica za bibliotekarje 2021|Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] || 26 študentov || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 040 || Wikiji v šoli, delavnica za učitelje slovenščine v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja, 8. aprila 2022, 10.150&amp;ndash;11.45 || Zoom [[:v:Wikiji v šoli|Wikiji v šoli]] || 39 profesorjev slovenščine || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|---
| 041 || Wikiji na univerzi ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 13&amp;ndash;15.00 || Zoom [[:v:Wikiji na univerzi|Wikiji na univerzi]] || 46 univerzitetnih učiteljev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]]
|-
|042
|24. 10. 2025, prvo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|V okviru dogodka je potekala predstavitev Wikipedije ([[Uporabnik:A09|A09]]) in WikiKluba ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]), čemur je sledila delavnica o urejanju Wikipedije ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]). Novinci so objavili svoja prva urejanja in si izbrali teme, ki bi si jih želeli izboljšati, pri čemer smo jim pomagali izkušenejši uporabniki. Za lažjo nadaljnjo koordinacijo so bili udeleženci povabljeni v Discord strežnik slwiki.
|9 udeležencev
|[[Slika:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 24.10.2025 1.jpg|200px]] [[Slika:GeographieMan NAL MENCIN 24Okt25 (cropped).jpg|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|043
|14. 11. 2025, drugo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Aktualne novice sveta Wikipedije - 25 let Wikipedije, Wikimania 2027 Čile, decembrsko sodelovanje WikiKluba z Wikimedia Italia. Sledila je urejevalska delavnica. V času delavniea nas je spremljala tudi novinarka Dnevnika, ki bo o klubu napisala članek.  
|9 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Novinci 1.jpg|200px]] [[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Group Photo.jpg|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|044
|05. 12. 2025, tretje srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Uvajanje novih članov, plani za organizacijo fotografskega krožka, razpravljanje o prihajajočem urejevalskem maratonu z Wikimedia Italia.
|5 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Debata in nove ideje 02.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Group Photo Ultra Max Pro (cropped).png|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|045
|19. 12. 2025, otvoritev [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskega maratona Gorizia-Nova Gorica 2025]]
|Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledilo urejanje in druženje.
|9 udeležencev
|[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Group Photo 01.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Selfie.png|200px]]
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|046
|23. 02. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|Urejanje člankov. Tema so bile zimske olimpijske igre 2026.
|4 udeleženci
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|047
|16. 03. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]]
|[[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] je na kratko predstavil njegovo delo na slovenski Wikipediji, kjer se že zadnjih 5 let posveča predvsem slovenski politiki. Razpravljali smo o prihajajočih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] in se seznanili kaj je še potrebno postoriti. Na dan volitev bo potekal tudi klic v [[Wikipedija:Discord|Discordu]] za lažjo koordinacijo.
|7 udeležencev
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|048
|13. 04. 2026, otvoritev [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija 2026]]
|Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|Italia-Slovenija 2026]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledil recital slovensko-italijanske poezije, ki ga je pripravila študentka z Oddelka za romanistiko filozofske fakultete. Nato je potekalo prvo pisanje člankov, snemanje videa za Slovence v Italiji ter druženje.
|6 udeležencev
|
|
|[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]
|-
|049
|22. 4. 2026 9.00&amp;ndash;11.30, ZRC SAZU, delavnica za ZB, zlasti za popisovalce partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si]
|[[:v:Wikipedijska delavnica|načrt delavnice]]
|9 udeležencev
|[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb]]
|
|[[Uporabnik:Hladnikm|miran]]
|-
|050
|30. 10. 2026 9.00&amp;ndash;11.20, FF, predavanje pri predmetu Bojana Balkovca Uvod v študij zgodovine
|[[:v:O Wikipediji in Partizanstvu.si pri Uvodu v študij zgodovine|O Wikipediji in Partizanstvu.si pri Uvodu v študij zgodovine]]
|~ 30 udeležencev
|
|
|[[Uporabnik:Hladnikm|miran]]
|}

== Wikipedisti na obisku ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! čas in kraj srečanja
! kratek opis
! prisotni slovenski wikipedisti
! slika
! # prispevkov
! koordinator(ji)
|---
| 001 || 4.–8. avgust 2005, [[Frankfurt na Majni]]  || [[:meta:Wikimania 2005 overview|Wikimania 2005]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Uporabnik:Gap/Wikimania2005|reportaža]]&lt;/small&gt; || [[uporabnik:romanm|Roman]], [[uporabnik:Gap|Tcie (Gap)]], [[uporabnik:xJaM|xJaM]]
 || [[slika:Wikimanianamecard.jpg|120px]]|| 16.000  || [[Fundacija Wikimedia]] 
|--- 
| 002 || 19.–21. december 2006, [[Beograd]] || 1. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[http://rs.wikimedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B5%D1%9A%D0%B5_%D0%B7%D0%B0_%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82,_2006-12-19] [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Romanove prosojnice]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Romanm|Roman]] || [[Slika:Sr meetup-dec 06-00050.jpg|120px]] ||   || [[Fundacija Wikimedia]] 
|--- 
| 003 || 19.–21. december 2008, [[Beograd]] || 3. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[http://rs.wikimedia.org/w/index.php?title=%D0%A2%D1%80%D0%B5%D1%9B%D0%B0_%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0&amp;variant=sr-el] [http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource Referat Hladnikm]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] || [[File:Wpdians in Belgrade2008 01.jpg|120px]] [[File:Wpdians in Belgrade2008 2.JPG|120px]] ||   || [[Fundacija Wikimedia]] 
|---
| 004 || 10. marec 2012,&lt;br&gt;[[Budimpešta]]  || Srečanje madžarskih wikipedistov&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012|najava dogodka pod lipo in poročili o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]], [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] || [[Slika:Meeting 1032012 Budapest 4.jpg|120px]]||  || [http://www.wikimedia.hu Wikimédia Magyarország] 
|--- 
| 005 || 6.–7. oktober 2012, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2012|Wikimedia CEE Meeting 2012]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikimedia CEE Meeting 2012|najava dogodka pod lipo]], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Wikimedia CEE Meeting 2012 - reportaža|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:WMCEE2012-fullgroup.jpg|120px]]|| 134.600  || [http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B0 Vikimedija Srbije], [http://pl.wikimedia.org/wiki/Strona_g%C5%82%C3%B3wna Wikimedia Polska]
|---
|006 || 8.−10. avgust 2014, [[London]] || [http://wikimania2014.wikimedia.org/ Wikimania 2014] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:14-08-10-wikimania-gruppenfoto-01.jpg|120px]] || 141.600 || [[Fundacija Wikimedia]] 
|---
|007 || 31. julij−2. avgust 2015, [[Skopje]] || [[:meta:CEE WikiCamp 2015|CEE WikiCamp 2015]] || [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] || [[Slika:CEE WikiCamp 2015, Wikiexpedition, Arabati Baba Teke, Group photo, 01.JPG|120px]] ||  || [https://mk.wikimedia.org Vikimedija Makedonija] 
|---
|008 || 12.−14. oktober 2018, [[Lvov]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2018|Wikimedia CEE Meeting 2018]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[:v:Komentarji k fotografijam#Stran 338 Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!, 19. oktobra 2018|Hladnikov zapis o dogodku na Wikiverzi]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]]|| [[File:Wikimedia CEE Meeting 2018 in Lviv – Opening 03.jpg|120px|Wikimedia CEE meeting Lvov 2018]] ||162.000|| [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|---
|009 || 11.–13. oktober 2019, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2019|Wikimedia CEE Meeting 2019]] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2019 participants 02.jpg|120px]] || 165.650 || [https://rs.wikimedia.org Vikimedija Srbije] 
|---
|010 || 14.–16. oktober 2022, [[Ohrid]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022|Wikimedia CEE Meeting 2022]] || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:All together - Wikimedia CEE Meeting 2022 — Day 2 05.jpg|120px]]|| || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|---
|01_ || 1. april 2023, [[Zagreb]] || [[:meta:CEE/Newsletter/April 2023/Contents/Croatia report|Wikimedia CEE-Hub and SEE-*ub MeetUp]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-07-20#Delovni sestanek CEE Huba|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedians in Zagreb 10 32 02 254000.jpeg|120px]] || 180.550 || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]]
|-
|01_ || 15.–17. september 2023, [[Tbilisi]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2023|Wikimedia CEE Meeting 2023]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Upwinxp}} || [[slika:Family photo of the Wikimedia CEE Meeting 2023 - 1.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 7.–10. avgust 2024, [[Katovice]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2024:Program Wikimania 2024] || {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania_2024_group_photograph.jpg|120px]] ||  || [[Fundacija Wikimedia]]
|-
|01_ || 7.–8. september 2024, [[Oteševo]] || [[:meta:WikiOutdoor Training 2024|WikiOutdoor Training 2024]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group/Reports/2024/WikiOutdoor Training|poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|Upwinxp}}, {{u|Smihael}} || [[slika:Group photo of the participants at WikiOutdoor Training 2024.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 20.–22. september 2024, [[Carigrad]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2024|Wikimedia CEE Meeting 2024]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|ModriDirkac}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2024 group photo 2.jpg|120px]] ||  || 
|-
|01_ || 6.–9. avgust 2025, [[Nairobi]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2025:Program Wikimania 2025]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimania 2025|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|Yerpo}}, {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania 2025 group photo with participants forming a &quot;W&quot; shape with their hands.jpg|120px]] || 194.200 || [[Fundacija Wikimedia]]
|-
|01_ || 26.–28. september 2025, [[Solun]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2025|Wikimedia CEE Meeting 2025]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2025|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || {{u|ModriDirkac}}, {{u|GeographieMan}}. {{u|Pinky sl}} ||[[slika:CEE Meeting 2025 group photo.jpg|120px]] || 195.150 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], 
[[:meta:Wikimedia Community User Group Greece|Wikimedia Community User Group Greece]]
|---
| 01_ || 30. januar –1. februar 2026, [[Frankfurt na Majni]]  || [[:meta:Wikimedia_Futures_Lab|Wikimedia Futures Lab]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimedia_Futures_Lab 2026|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt; || [[uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] || [[slika:Wikimedia-Futures-Lab-26-groupphoto-1.jpg|120px]]|| 196.500  || [[Fundacija Wikimedia]], [[:meta:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland]]
|---
| xx || 21.–25. julij 2026, [[Pariz]] || [[:meta:Wikimania 2026|Wikimania 2026]] || {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimania 2026 Day 4 group photo.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]]
|---
| xx || 18.–20. september 2026, [[Cluj-Napoca]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] 
&lt;small&gt;[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2026|Poročilo o dogodku]]&lt;/small&gt;
| {{u|Pinky sl}}, {{u|Yerpo}},  {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|120px]] || 199.050 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedians of Romania and Moldova User Group|Wikimedians of Romania and Moldova User Group]]
|}

== Odpadla srečanja ==

{{Commonscat|Slovenian Wikipedia Meetup}}
*[[/september 2008|september 2008]]: Škofja Loka
**V Škofji Loki imamo prostor, primeren za srečanje (MMC Pulzar - je dogovorjeno), vendar skrbi za organizacijo srečanja Wikipedistov ne morem prevzeti. Pomagam pa seveda lahko. [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] 02:20, 25. oktober 2008 (CEST)

Glej tudi druga srečanja in predavanja navedena na strani [[Wikipedija:Obvestila]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Posebno:AllEvents]] – posebna stran z informacijami o dogodkih Wikimedie

{{osnovne informacije|state=collapsed}}
{{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}}

[[Kategorija:Wikipedija v živo| ]]</text>
      <sha1>cmhjm6f73kru0y8f1120zpz2fmt6tca</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirna Peč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>147367</id>
    <revision>
      <id>6772479</id>
      <parentid>6717419</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:49:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26682" sha1="srft8p2i6tkddjunpq7sf0xdxlq0hs7" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10120403_b4
| latd = 45 |latm = 51 |lats = 28.71 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 5 |longs = 15.21 |longEW = E
|najdisi=Mirna+Peč
|slika= MirnaPec.jpg
|povrsina=6,51
|prebivalstvo=1022
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=233
|postna=8216
|posta=Mirna Peč
|obcina=Mirna Peč
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}

'''Mirna Peč''' je gručasto [[naselje]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in sedež [[Občina Mirna Peč|Občine Mirna Peč]]. Kraj leži 10 km severno-zahodno od upravne enote [[Novo mesto]] sredi gričevnate pokrajine v dolini reke [[Temenica (reka)|Temenice]]. Naselje šteje dobrih 1009 prebivalcev&lt;ref name=&quot;Prebivalstvo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc|title=Statistični urad Republike Slovenije, Demografsko in socialno področje, Število prebivalcev, naselja. 2014.}}&lt;/ref&gt; in obsega več strnjenih delov.

==Opis in lega==

Staro jedro Mirne Peči leži v dolini na levem bregu [[ponikalnica|ponikalnice]] Temenice ob regionalni cesti [[Trebnje]] – Novo mesto. Jedro kraja tvori ulica imenovana Trg. Z naseljem je povezana tudi ulica, nekdaj samostojna vas, Ivanja vas. Rožna ulica, Vihre in Prisojna pot sodijo med mlajše ulice v naselju. V kraju je sedež občine in župnije, zdravstveni in gasilski dom ter muzej.

Novejši del je pomaknjen severno-vzhodno na grič, po katerem je speljana železniška proga. Tam so ulice Postaja, Marof, Ravne in Češence. Ob njih vodi povezovalna cesta na [[Avtocesta A2|avtocesto A2]], v kraju sta tudi železniška postaja in osnovna šola. V industrijski coni se nahajajo ulice Ob avtocesti, Industrijska cesta, Brezence, Borovje in Na hrib.

Na jugu-vzhodu ob cesti proti Novemu mestu se nahajata Rogovila in Šranga, ulici, ki prav tako sodita k naselju Mirna Peč.

==Izvor imena==

Mirna Peč je ime dobila po reki Temenici, ki teče skozi kraj. Prvotno poimenovanje »Nirna Peč« izvira iz slovanskega glagola »nyrati«, ki je pomenil »prihajati iz zemlje«; peč pa se nanaša na pečino v [[Zijalo|Zijalu]] nad Mirno Pečjo, izpod katere ponikalnica pride na dan.&lt;ref name=&quot;Snoj&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Marko Snoj |title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen |year=2009 |cobiss=247065344 |publisher= Modrijan |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Po ljudskem izročilu se izvor imena Mirna Peč pojavlja v različnih zgodbah. Hudomušneži pravijo, da sta se nekega večera nemirna hlapec in dekla na peči prepirala, ko je gospodar izza mize dejal: »Mir na pêč!« Drugi razlagajo, da so v pečini v Zijalu bivale divje čebele. Imele naj bi dosti medu, a ker nihče ni mogel ponj, se je ta razlival po skalah v reko in tako je dolina dobila ime »Medna Peč«.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

==Zgodovina==
[[Slika:MirnaPec1603.jpg|thumb|Skica Mirne Peči topografa Ivana Klobučarića iz leta 1603 prikazuje kraj kot utrjen tabor]]
[[Slika:Valvasor-Hmeljnik.jpg|thumb|Grad Hmeljnik na Valvasorjevem bakrorezu iz 17. stoletja]]
[[Slika:PozdravIzMirnePeci.jpg|thumb|Razglednica Mirne Peči iz leta 1900]]

=== Prazgodovina in antika===

Mirna Peč z okolico je bila poseljena že v času starejše [[železna doba|železne dobe]]. Severno od kraja, pri vasi [[Vrhpeč]], se nahajajo ostanki [[gomilno grobišče|gomilnega]] in [[plano grobišče|planega]] grobišča ter nasipa iz 8. stoletja pr. n. št., ki je obdajal tamkajšnje [[Iliri|ilirsko]] [[gradišče|gradišče]]. Med pomembnejše izkopanine sodijo predvsem ostanki keramike,&lt;ref name=&quot;Dular&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Dular, Janez |year=2001 |title=Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Sloveniji |journal=Arheološki vestnik |volume=52 |pages=89-106 |url=http://av.zrc-sazu.si/pdf/52/AV_52_Dular.pdf}}&lt;/ref&gt; območje pa je od leta 1992 uvrščeno med kulturne spomenike.&lt;ref name=&quot;KulturniSpomenik&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=63842 |title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto}}&lt;/ref&gt; Najdbe iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] zahodno od Mirne Peči na griču Mali vrh nad [[Srednji Globodol|Srednjim Globodolom]] prav tako pričajo o zgodnji poselitvi kraja.&lt;ref name=&quot;Dular&quot;/&gt;

Večje število arheoloških ostankov se je ohranilo iz [[Antika|antične dobe]]. Južno od Mirne Peči, med [[Gorenji Globodol|Gorenjim]] in [[Dolenji Globodol|Dolenjim Globodolom]], so odkrili zgodnjerimsko [[Nekropola|nekropolo]], rimski nagrobnik je vzidan tudi v eno izmed hiš v Gorenjem Globodolu.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Anton Pust |title=Mirna Peč z okolico nekoč in danes |year=1987 |cobiss=2393090 |publisher=Župnijski urad Mirna Peč |location=Mirna Peč}}&lt;/ref&gt; Po najdbah zlatih in bronastih rimskih kovancev severno od Mirne Peči v okolici hriba [[Sveta Ana nad Mirno Pečjo|Sveta Ana]] je moč sklepati, da je tam stalo manjše rimsko oporišče bližnjega vojaškega tabora [[Praetorium Latobicorum]] (Trebnje).&lt;ref name=&quot;Kastelic&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Lojze Kastelic |title=Hiperborejci v naših krajih |year=2008 |cobiss=242931712 |publisher=samozaložba |location=Mirna Peč}}&lt;/ref&gt; Streljaj od Mirne Peči je potekala glavna rimska cesta [[Emona]] ([[Ljubljana]]) – [[Siscia]] ([[Sisek]]), ki je predstavljala pomembno trgovsko povezavo med [[Rimsko cesarstvo|rimskim cesarstvom]] in vzhodom.&lt;ref name=&quot;Knez&quot;&gt;{{navedi revijo |url=http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1991_LETNIK_45_STEVILKA_1.pdf |author=Knez, Tone |title=Novo mesto v arheoloških obdobjih |year=1991 |journal=Zgodovinski časopis |volume=1 |series=1 |pages=17-24}}&lt;/ref&gt; Ob tej cesti so vzhodno od Mirne Peči pri vasi [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]] izkopali dva rimska [[Rimski milnjik|milnjika]] iz 2. stoletja.

===Srednji vek===

Po veliki selitvi narodov in [[pokristjanjevanje alpskih Slovanov|pokristjanjevanju]] je Mirna Peč postala župnija v začetku 12. stoletja. Najverjetneje jo je ustanovil [[Oglej|oglejski]] [[patriarh]], saj je bilo čaščenje [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|svetega Kancijana]], po katerem je župnijska cerkev dobila ime, v Ogleju močno razširjeno.&lt;ref name=&quot;Heritage&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenia-heritage.net/mirna-pec/index.htm |title=Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine: Mirnopeška dolina |accessdate=1. junij 2011}}&lt;/ref&gt; Prvič je v zgodovinskih listinah Mirna Peč omenjena leta 1135, ko je oglejski arhidiakon Ulrik daroval župnijo in njene podložnike – imenuje jih »plebs Hönichsteini« – samostanu v Rožacu.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Nemška oblika imena – Hönigstein (medeni kamen) – se je obdržala tudi kasneje, viri prvič zapišejo slovensko ime za kraj kot Medna Peč.&lt;ref name=&quot;Cop&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Čop, Dušan |year=1961 |title=Quousque tandem? |journal=Jezik in slovstvo |volume=10 |series=2 |pages=102-105 |url=http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-0STWQ8U7}}&lt;/ref&gt;

V srednjem veku je bila [[prafara]] Mirna Peč med pomembnejšimi na Dolenjskem. Župnija je obsegala območje vse do reke [[Krka|Krke]], kjer je potekala meja s [[Župnija Novo mesto - Šmihel|šmihelsko prafaro]].&lt;ref name=&quot;Kos&quot;&gt;{{navedi revijo |url=http://www.dlib.si/v2/Preview.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YFO8F70A |author=Kos, Milko |title=Začetki Novega mesta |year=1954 |journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino |volume=2 |series=3 |pages=171-177}}&lt;/ref&gt; Tudi [[vikar|vikariat]] v Novem mestu je vodil mirnopeški župnik. Najprej se je od mirnopeške župnije odcepila [[Soteska, Dolenjske Toplice|Soteska]], leta 1493 pa tudi Novo mesto s [[Prečno]].&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Poleg stiških opatov so si večino posesti v Mirni Peči in okolici v tistem času lastili plemiči z bližnjega [[Grad Hmeljnik|gradu Hmeljnik]] (Hopfenbach). Grad so postavili [[Višnjegorski|grofje višnjegorski]] v 12. stoletju, kar ga uvršča med starejše gradove na Dolenjskem. Kasneje so grad s posestmi v last dobili goriški grofje, leta 1339 pa je prišel v roke turjaških grofov [[Auerspergi|Auerspergov]].&lt;ref name=&quot;Hmeljnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gradovi.net/show.php?id=103 |title=Gradovi na Slovenskem: Grad Hmeljnik |accessdate=1. junij 2011 |archive-date=2009-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090306231420/http://www.gradovi.net/show.php?id=103 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V srednjem veku zgodovinski zapisi navajajo tudi nekaj svobodnih [[kosezi|kosezov]] – redkih posameznikov, ki niso bili podrejeni fevdalni ali cerkveni oblasti. Ti so bivali na področju [[Goriška vas, Mirna Peč|Goriške vasi]], južno od Mirne Peči.&lt;ref name=&quot;Kos&quot;/&gt;

===Vladavina Habsburžanov===

Zaradi vse pogostejših [[Turški vpadi|turških vpadov]] je okoli leta 1500 je dal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] vas utrditi in iz nje narediti [[Tabor (utrdba)|tabor]]. V taki obliki je kraj narisan tudi na prvi znani risbi iz leta 1603. Do leta 1856 je bilo še mogoče videti ostanke obzidja, nato pa so iz kamenja začeli graditi prvo šolo v kraju.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Poleg Turkov je kraj večkrat zajel ogenj, razširila se je kuga, kasneje tudi kolera. Da je bila vas pogosto podvržena nesrečam, poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]. V svojem [[Slava vojvodine Kranjske|delu]] iz leta 1689 opisuje, kako so se mirnopeški kmetje po neurju s točo, ki je uničilo njihov pridelek, spravili na župnika, da je ta moral iz vasi za nekaj časa celo pobegniti.&lt;ref name=&quot;Valvasor&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Janez Vajkard Valvasor |title=Slava vojvodine Kranjske |year=1689 |url=http://freeweb.t-2.net/savel/valvasor/valvasor.htm |access-date=2011-06-19 |archive-date=2012-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120306030519/http://freeweb.t-2.net/savel/valvasor/valvasor.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Že v srednjem veku je skozi Mirno Peč potekala glavna pot iz Ljubljane proti [[Karlovec|Karlovcu]], leta 1588 pa je bila skozi vas speljana tudi redna poštna povezava med obema mestoma, kar je povzročilo razcvet kraja. Povečala se je trgovina in v vasi je nastalo več [[furmani|furmanskih]] gostiln.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Leta 1849 z uveljavitvijo habsburškega odloka o ustanovitvi občin je Mirna Peč prvič postala samostojna samoupravna enota. S pridružitvijo občine [[Šentjurij na Dolenjskem|Šentjurij]] (najverjetneje leta 1951) so se občinske meje prekrile z župnijskimi. Občina s sedežem v Mirni Peči je obsegala pet davčnih enot, sedaj katarskih občin: [[Hmeljčič]] (Hmeltschitz), Mirna Peč (Hönigstein), [[Zagorica, Novo mesto|Zagorica]] (Sagoritz), [[Golobinjek, Mirna Peč|Golobinjek]] (Taubenberg) in [[Globodol]] (Tiefenthal). Okrožna in okrajna uprava je bila v Novem mestu.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Anton Pust |title=Mirna Peč, občina v deželi treh dolin |year=1999 |cobiss= 78543872 |publisher=Občina Mirna Peč |location=Mirna Peč}}&lt;/ref&gt;

Mirna Peč je dobila šolsko poslopje, v katerem se je pouk začel novembra 1858. Nad vasjo je bila leta 1894 speljana [[Železniška proga Ljubljana - Metlika d.m.|železniška proga]]. Orožniška postaja je bila ustanovljena leta 1900, dve leti kasneje pa tudi gasilsko društvo.  Gasilski dom so sezidali leta 1908. Prva hranilnica in posojilnica je bila ustanovljena leta 1902, štiri leta kasneje pa se je ta preoblikovala v zadrugo. Kraj je pred vojno ostal pomembno trgovsko središče, saj so bile v njem vsaj tri trgovine in je letno prirejal pet večjih sejmov.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Prvi poizkus razvoja industrije sega v leto 1904, ko so ob Temenici blizu [[Malenska vas|Malenske vasi]] postavili žago in mlin s petimi kamni na motorni pogon. Predvsem zaradi slabe izkoriščenosti žage je »Fabrika«, kot so jo imenovali domačini, kmalu propadla in stroje so leta 1917 prodali v Ljubljano.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

===Prva svetovna vojna===

Ozemlje Mirne Peči [[Prva svetovna vojna|vojna]] ni neposredno dosegla, a vseeno pustila velik pečat pri prebivalcih. Dan po [[28. julij|28. juliju]] [[1914]], ko je [[Avstro-Ogrska]] razglasila vojno [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Ruski imperij|carski Rusiji]], so prvi fantje iz Mirne Peči in okolice začeli odhajati na bojišča. Še več jih je odšlo leto kasneje, po vstopu [[Republika Italija|Italije]] v vojno in odprtju [[Soška fronta|soške fronte]].

Leta 1915 so ustanovili odbor, ki je po hišah pobiral baker, medenino in bron. Hiše so ostale brez okovja, kljuk, kovinskih posod, kotlov za kuhanje žganja in drugih kovinskih orodji. Dve leti kasneje so iz streh in zvonikov pobrali tudi ves baker.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; V poslopje osnovne šole so nastanili 65 begunskih otrok s Primorske.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt; Hrane je primanjkovalo, saj so kmetom med vojno pobirali žito, krompir in ostale pridelke. 

Zgodovinar [[Anton Pust|Pust]] je v svojih zapiskih zbral 72 imen domačinov, ki so padli v vojni. Večina je umrla na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]] v [[Galicija|Galiciji]] ter na bližnji soški fronti.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Spomenika padlim v Mirni Peči ni.

===Med obema vojnama===

Kraj se je med obema vojnama počasneje razvijal. Pošta je dobila brzojavno povezavo leta 1925. Naselja okoli Hmeljčiča so prva v občini zgradila vodovod leta 1933. Ob koncu leta 1938 so stanovanja v Mirni Peči in okoliških vaseh dobila tudi elektriko.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;

Leta 1925 je zasebnik iz Mirne Peči pri železniški postaji postavil parno žago, a je ta kmalu zaradi drage oskrbe z vodo prenehala z delovanjem. Leta 1934 so v kraju pognali večji mizarski obrat, ki je v Mirni Peči deloval več kot 50 let.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

V Mirni Peči je zaživelo tudi družbeno življenje. Leta 1921 je kraj dobil prvo občinsko stavbo ob glavni cesti.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;  Dve leti poprej, leta 1919, so zgradili leseno, s slamo krito dvorano, ki se služila kot prosvetni dom. V njem so poleg društvenih nastopov prirejali strokovna predavanja in organizirali kmetijske razstave. Leta 1920 je bilo v Mirni Peči ustanovljeno [[Klerik|klerikalno]] telovadno društvo [[Orel (društvo)|Orel]], ki se je kasneje preimenovalo v Zvezo fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Leta 1921 je v kraju nastalo tudi [[Liberalizem|liberalno usmerjeno]] gimnastično društvo [[Sokol (društvo)|Sokol]], ki je kasneje sodelovalo z leta 1934 ustanovljenim Društvom kmečkih fantov in deklet.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Društva so odigrala pomembno vlogo pri aktiviranju svojih članov med [[2. svetovna vojna |drugo svetovno vojno]].&lt;ref name=&quot;Macek&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Janko Maček |title=Kako se je začelo |year=2010 |cobiss=250648320 |publisher= Družina |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

===Druga svetovna vojna===

V Mirni Peči je v času med vojno in neposredno po njej izgubilo življenje 392 domačinov.&lt;ref name=&quot;Pust3&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Anton Pust |title= Da bi se jih spominjali: žrtve 2. svetovne vojne iz župnije Mirna Peč v letih 1941 do 1946 |year=1999 |cobiss=98983680 |publisher=Župnijski urad Mirna Peč |location=Mirna Peč}}&lt;/ref &gt; Žrtve obeležujeta spomenik padlim v [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] v jedru Mirne Peči in spominsko obeležje žrtvam revolucije na vaškem pokopališču.

13. aprila 1941 so Mirno Peč dosegli prvi nemški vojaki in brez upora prodrli proti Novemu mestu. Italijani so prišli pet dni kasneje. Najprej so zasedli [[Železniška postaja Mirna Peč|železniško postajo]], nato pa tudi jedro vasi. V Mirni Peči so zgradili devet močnih [[bunker|bunkerjev]], izkopali strelske jarke, naredili barikade iz lesa, okoli naselja pa postavili gosto mrežo iz bodeče žice ter vas ponoči razsvetlili z močnimi lučmi. Zamenjali so takratnega župana in uvedli [[Lira (Italija)|liro]] kot plačilno sredstvo.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Že konec leta 1941 je bila v okolici Svete Ane pri Mirni Peči konferenca zastopnikov [[Slovenska legija|Slovenske legije]] na Dolenjskem, na kateri so člani [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in Zvez fantovskih odsekov skušali vzpodbuditi skupno organizacijo v dolenjskih občinah.&lt;ref name=&quot;FSaje&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Franček Saje |title=Belogardizem |year=1951 |cobiss=768001 |publisher=Slovenski knjižni zavod |location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Pomembno vlogo pri povezovanju prvih [[Slovensko domobranstvo|belogardistov]] v Mirni Peči je imel takratni kaplan [[Anton Šinkar]], ki se je redno sestajal s člani Fantovskega odseka.&lt;ref name=&quot;Macek&quot;/&gt; Maja 1942 je šla prva skupina Mirnopečanov skupaj z njim v belo gardo najprej v okolico Novega mesta, kasneje [[Stopiče|Stopič]]. Nekaj mož se je po prvih bojih z Italijani in partizani vrnilo domov, nadomestili so jih drugi.&lt;ref name=&quot;Korosec&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Ivan Korošec |title=Prva nacionalna ilegala |year=1993 |cobiss=35777280|publisher=Založba Mišmaš |location=Šmarje-Sap}}&lt;/ref&gt;

Od okupacije Italijanov naprej so se na različnih mestih v Mirni Peči redno sestajali tudi domačini, ki so bili člani Društva kmečkih fantov in deklet ter Sokolskega društva. Večkrat se jim je pridružil [[Viktor Avbelj]], takratni vodja okrožnega komiteja [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]. Marca 1942 je iz Mirne Peči odšlo v [[partizani|partizane]] 16 fantov na Frato nad Globodolom, kjer je taborila 3. četa Dolenjskega bataljona.&lt;ref name=&quot;Potocar&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Martin Ivančič in Stane Potočar |title=Zvestoba: intervju s Stanetom Potočarjem |year=1994 |cobiss=43441664|publisher= Linea-Av |location= Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Ti so k Globodolčanom hodili po hrano, zato je italijanska četa iz Mirne Peči večkrat naredila obhod po dolini. 11. junija 1942 so italijanska letala Globodol bombardirala iz zraka, dober mesec kasneje so Italijani odpeljali od doma vse moške med 18. in 50. letom starosti. Po zasliševanju v Novem mestu so nekatere izpustili, druge pa odpeljali v internacijo na [[Koncentracijsko taborišče Rab|otok Rab]].&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Druga skupina Mirnopečanov je prav tako marca 1942 odšla v partizane v gozd nad Hmeljnikom. Nudili so pomoč pri prehodu partizanskih enot s [[Trebelno|Trebelnega]] v [[Kočevje]] in onemogočali infrastrukturo: sekali so drevje na železniško progo in glavno cesto proti Novemu mestu. V noči na 9. maj 1942 so vdrli v grad Hmeljnik, izpraznili zaloge hrane ter ga podžgali. Ogenj je uničil bogato grajsko knjižnico ter umetnine v njem. Ostale predmete so iz gradu odnesli domačini.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Julija ista leta je italijanska vojska bombardirala Šentjurij in okoliške kraje. Novembra 1942 so Italijani v pripor odpeljali fante in moške, ki so živeli od Kamenja do Dolenje vasi ter v dolini reke Temenice. Skupaj je bilo v 1942 iz Mirne Peči in okolice interniranih 115 ljudi.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

V začetku leta 1943 je italijanska vojska nadaljevala s topniškimi napadi na okoliške vasi: januarja so obstreljevali Globodol, februarja [[Biška vas|Biško vas]], marca je sledil napad na [[Jablan]], [[Mali vrh, Mirna Peč|Mali vrh]] in [[Gorenji Podboršt, Mirna Peč|Podboršt]]. Prva posadka [[vaška straža|vaške straže]] je v Mirno Peč prišla aprila 1943 in se nastanila v z žico obdanem delu vasi.&lt;ref name=&quot;Macek&quot;/&gt;

7. septembra 1943 so partizani zavzeli italijansko postojanko na železniški postaji v Mirni Peči. Dan kasneje je Italija kapitulirala in vojska je zapustila Mirno Peč. Isto noč so neznanci vdrli v občinsko pisarno in pobrali ves denar, hranilne knjižice in arhivske dokumente.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;  12. septembra je Mirna Peč prešla pod partizansko oblast. Ta je zamenjala župana in preselila sedež uprave na Podboršt.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Člani vaške straže so se umaknili proti Gorjancem, kjer so se jim pridružili fantje, ki so se vrnili iz internacije, in mobiliziranci, ki so prebegnili od partizanov. Sestavili so [[Zaščita okraja Novo mesto O|32. četo Slovenskega domobranstva]], imenovano tudi mirnopeška četa.&lt;ref name=&quot;Macek&quot;/&gt;

28. oktobra 1943 je sledila ofenziva [[Tretji rajh|nemške]] vojske, v kateri so se s partizani spopadli v Globodolu. Pogorela je polovica vasi [[Gorenji Globodol|Gorenjega Globodola]].&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; 11. novembra je v Mirno Peč prišla [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeva brigada]], a se je deset dni kasneje po prihodu Nemcev iz Novega mesta umaknila skozi Biško vas.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; Nemci so zamenjali župana ter občinski urad preselili v Novo mesto. Decembra je nemška oblast ujela in ubila takratnega upravitelja osnovne šole v Mirni Peči.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;

Najhujši spopadi so se v Mirni Peči začeli 12. maja 1944, ko je [[7. korpus (NOVJ)|VII. partizanski korpus]] začel z obstreljevanjem nemške in domobranske postojanke v kraju. Ta se je teden dni kasneje umaknila v Novo mesto. Topolske krogle so močno poškodovale cerkev [[Cerkev svetega Kancijana, Mirna Peč|Sv. Kancijana]] in del Ivanje vasi. Nemci so postojanko ponovno ustanovili šele septembra v naselju Gradišče nad Mirno Pečjo. Marca leta 1945 so jo vrnili v jedro Mirne Peči, a le do 8. maja, ko je nemška vojska zapustila kraj.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Po koncu vojne sta bila proglašena za narodna heroja [[Stane Potočar|Stane Potočar – Lazar]] in [[Ivan Kovačič Efenka|Ivan Kovačič – Efenka]], po katerem se je nekaj časa imenovala tudi osnovna šola v kraju. Več odlikovanj sta dobili tudi domačinki [[Zora Rupena Katja|Zora Rupena – Katja]] in [[Mara Rupena Osolnik|Mara Rupena Osolnik]].

===Jugoslavija===

Z bolečo izkušnjo vojne in izgradnjo [[Avtocesta Bratstvo in enotnost|hitre ceste]] med Ljubljano in Zagrebom, ki je bila dokončana leta 1960&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt; in je Mirno Peč obšla, je vas po vojni skoraj utonila v pozabo.

Kmalu po maju 1945 so občine ukinili in Mirno Peč priključili okrajnem ljudskem odboru v Novem mestu. Občinski ljudski odbor je bil v Mirni Peči zopet ustanovljen leta 1952, a se je leta 1956 priključil občini Novo mesto. Leta 1970 je bila v Mirni Peči ustanovljena krajevna skupnost. Vasi [[Gorenje Karteljevo]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto]] in [[Dolenje Kamenje, Novo mesto]] so se pridružile krajevni skupnosti [[Bučna vas]].&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;

Kulturna dvorana je bila v Mirni Peči pozidana leta 1953, ob njej je bila leta 1958 zgrajena zdravstvena ambulanta. Prvi asfalt v kraju je bil položen na cesti Biška vas – Šranga leta 1973 in leto kasneje je kraj dobil tudi avtobusno povezavo s Trebnjim in Novim mestom. Mirna Peč je vodovod dobila leta 1979, telefonske priključke pa so prva gospodinjstva dobila v letu 1980. Vrtec Cepetavček je bil v kraju ustanovljen leta 1984.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;

Čevljarski obrat v Mirni Peči je deloval med letoma 1946 in 1954.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt; Tkalnica (kasneje obrat metliške Beti) je začela z delom leta 1958 in delovala do leta 2002.

===Slovenija===

Leta 1993 je bila urejena čistilna naprava, leto kasneje pa tudi večnamenska stavba, v kateri so sedaj prostori Občine Mirna Peč.&lt;ref name=&quot;Pust2&quot;/&gt;

Leta 1999 je Mirna Peč ponovno postala sedež občine in leta 2010 je kraj z [[Avtocesta A2|avtocesto]] povezal novozgrajeni priključek.

==Znamenitosti==

===Cerkev svetega Kancijana===

[[Cerkev svetega Kancijana, Mirna Peč|Cerkev sv. Kancijana]] je bila sprva zgrajena v [[romantika|romanskem slogu]], prvič pa jo zgodovinski viri omenjajo leta 1433. V letih 1460−1470 so jo porušili in postavili novo [[gotika|gotsko]] cerkev, katere [[prezbiterij]] je ohranjen do danes kot stranska kapela. Leta 1500 so cerkvi dodali obrambni zid, v 17. stoletju je bila cerkev delno [[barok|barokizirana]]. Leta 1915 so dokončali tretjo celostno prenovo objekta po načrtih sarajevskega arhitekta [[Josip Vancaš|Josipa Vancaša]]. Od stare cerkve je bil ohranjen poleg prezbiterija še zvonik, ki pa so ga leta 2007 povečali.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Heritage&quot;/&gt;

[[Tloris]] cerkve je preprosta [[cerkvena ladja|enoladijska]] dvorana. Vhodno pročelje krasi novogotski portal z okrašeno luneto, ki predstavlja Kristusa na prestolu, obdanega s simboli evangelistov. Prezbiterij z rebrastimi [[obok|oboki]] je sklenjen poligonalno. Glavni [[oltar]] je kamnit, krasita ga kipa dveh angelov. Na [[vitraj|vitražih]] so upodobljeni različni svetniki in svetnice.&lt;ref name=&quot;Heritage&quot;/&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:Cerkev sv Kancijana.jpg
Slika:Cerkev sv Kancijana detajl.jpg
Slika:Notranjost_sv_Kancijan.jpg
Slika:Stranski oltar.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Ljudsko izročilo==

Pravijo, da nad Zijalom, v hrib Sv. Ane, pogosto udarijo strele, ker naj bi bilo tam zakopano zlato tele. Vsako, ki ga je skušal najti, je doživel kup neprijetnosti -- od tega, da so se mu prikazovale pošasti in je zblaznel, do tega, da je umrl v nepojasnjenih okoliščinah.&lt;ref name=&quot;Pust&quot;/&gt;

Književnik [[Tone Pavček]], rojen v [[Šentjurij na Dolenjskem|Šentjurju]] pri Mirni Peči, v svoji pesmi »Cvet v Ajdovski jami« zapiše, da po ljudskem izročilu v Ajdovski jami nad Šentjurijem biva grozna pošast. Čisto na koncu te kraške jame naj bi rasel bel cvet, ki ima moč, da vsakega bolnega ozdravi in vsakega nesrečnega osreči. A kdorkoli je šel v jamo po cvet, se iz nje ni vrnil živ.&lt;ref name=&quot;Pavcek&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Tone Pavček |title=Majhen dober dan: pesmi |year=1992 |publisher=Dolenjska založba |location=Novo mesto |cobiss=32113664}}&lt;/ref&gt;

Starejši domačini pravijo, da naj bi ljudska pesem »[[V dolini tihi je vasica mala]]«, ki jo je prvi uglasbil in posnel [[Lojze Slak]], rojen v [[Jordankal|Jordankalu]] pri Mirni Peči, izhajala iz okolice Mirne Peči.

== Zunanje povezave ==

[http://www.mirnapec.si Občina Mirna Peč]

[http://www.turizem-mirnapec.com Turistično društvo Mirna Peč]

[http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/170/20.htm Zemljevid naselja Mirna Peč] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081008183744/http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/170/20.htm |date=2008-10-08 }}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

{{kategorija v Zbirki}}
{{Mirna Peč}}
[[Kategorija:Naselja Občine Mirna Peč]]
[[Kategorija:Mirna Peč|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>srft8p2i6tkddjunpq7sf0xdxlq0hs7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>147599</id>
    <revision>
      <id>6772440</id>
      <parentid>6361244</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:26:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772440</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2222" sha1="d1gfk5v596b8nwxo116ph87tuxn6t27" xml:space="preserve">'''Sela''' je [[ime]] več [[naselje|naselij]]:

== Slovenija ==
* [[Sela, Lovrenc na Dravskem polju]]
* [[Sela, Osilnica]]
* [[Sela, Podčetrtek]]
* [[Sela, Sežana]] 
* [[Sela, Šmarješke Toplice]]
* [[Sela, Videm|Sela, občina Videm]] ([[Sela pri Ptuju]])
* [[Sela na Krasu]]
* [[Sela nad Podmelcem]]
* [[Sela pri Ajdovcu]]
* [[Sela pri Dobovi]]
* [[Sela pri Dobu]]  
* [[Sela pri Dolenjskih Toplicah]]
* [[Sela pri Dragatušu]]
* [[Sela pri Gorenji Straži]], del naselja [[Straža, Straža|Straža]], do 1987 samostojno naselje
* [[Sela pri Hinjah]]  
* [[Sela pri Jugorju]]
* [[Sela pri Kamniku]] 
* [[Sela pri Otovcu]]
* [[Sela pri Raki]]  
* [[Sela pri Ratežu]]
* [[Sela pri Rudniku]], del [[Lavrica|Lavrice]]
* [[Sela pri Sobračah]]  
* [[Sela pri Šentjerneju]]  
* [[Sela pri Šmarju]]
* [[Sela pri Štravberku]]
* [[Sela pri Šumberku]]  
* [[Sela pri Višnji Gori]]
* [[Sela pri Volčah]]
* [[Sela pri Vrčicah]]
* [[Sela pri Zajčjem Vrhu]]
* [[Sela pri Zburah]]
* Sela - [[zaselek]] naselja [[Velike Lašče]]
* [[Mala sela|Mala Sela]] (2 naselji - v občinah Črnomelj in Litija)
* [[Mrčna sela]] (v [[Občina Krško|Občini Krško]])
*[[Nova sela]] (v [[Občina Kostel|Občini Kostel]])
*[[Stara sela]] (v [[Občina Kamnik|Občini Kamnik]])
*[[Uršna sela]] (v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]])
*[[Velika sela]] (v Občini Črnomelj)

== Druge države ==
* [[Sela, Bijelo Polje]], Črna gora
* [[Sela, Kolašin]], Črna gora
* [[Sela, Sisek]], Hrvaška
* [[Sela Bosiljevska]], Hrvaška
* [[Sela Ravenska]], Hrvaška
* [[Sela Žakanjska]], Hrvaška
* [[Klinča Sela]], Hrvaška
*[[Nova Sela, Omiš|Nova Sela]], [[Omiš]], Hrvaška
*[[Nova Sela, Trilj|Nova Sela]], [[Trilj]], Hrvaška
*[[Nova Sela, Kula Norinska|Nova Sela]], občina [[Kula Norinska]], Hrvaška
*[[Lovreća Sela]], Hrvaška
*[[Moravička Sela]], Hrvaška
*[[Viča Sela]], Hrvaška
*[[Zagorska Sela]], Hrvaška

== Drugo ==
* [[dvorec Sela]] (tudi [[Selo]]), Ljubljana

== Glej tudi ==
*[[Nova Sela (razločitev)]]
*[[Selca (razločitev)|Selca]]
*[[Selo]] (razločitev)
*[[Sele, Avstrija|Sele]], Avstrija
*[[Selišče]] (razločitev)
*[[Selište]] (razločitev)
*[[Železniška postaja Uršna sela]]

{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>d1gfk5v596b8nwxo116ph87tuxn6t27</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Domenichino</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148184</id>
    <revision>
      <id>6772581</id>
      <parentid>6771080</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:17:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24140" sha1="mqrryuq2ut924uls7xd8d56nlf9zwm2" xml:space="preserve">{{Infopolje Umetnik
| name        = Domenichino
| image            = Dominique_zampieri_bm_116.jpg
| caption          = Domenichino, na portretu neznanega umetnika
| birthname   = Domenico Zampieri
| location    = [[Bologna]], [[Papeške države]]
| nationality = [[italijani|italijan]]
| field       = [[slikarstvo]]
| training    =
| movement    = [[barok]]
| works       = 
| patrons     =
| awards      =
}}

[[Slika:Domenichino - La caccia di Diana (Galleria Borghese).jpg|thumb|Mitološko platno ''Diana na lovu'']]
[[Slika:Domenichino_-_Saint_Cecilia_Playing_the_Viol_01.jpg|thumb|Prizori iz življenja [[sv. Cecilija|sv. Cecilije]] (eden od prizorov)]]
'''Domenico Zampieri''' (znan kot '''Domenichino'''), [[italijani|italijanski]] [[barok|baročni]] [[slikar]] in [[arhitekt]], * [[21. oktober]] [[1581]], [[Bologna]], † [[6. april]] [[1641]], [[Neapelj]]

Šolal se je pri [[Annibale Carracci|Annibalu Carracciju]]. Leta 1602 je slikal freske v [[palača Farnese|palači Farnese]]. Pozneje jih je sam izdeloval v [[rim]]skih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]] ter [[palača]]h. Je predstavnik klasičnega baroka, s preprostimi kompozicijami, zadržanimi gibi figur, umirjeno svetlobo ter z skrbno izbranimi in čistimi [[barva]]mi. Med letoma 1621/23 je bil [[vatikan]]ski arhitekt.

== Življenje ==
[[File:Domenichino (Domenico Zampieri) (Italian) - The Way to Calvary - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|''Pot na Kalvarijo'', ok. 1610]]

Domenichino se je rodil v Bologni kot sin čevljarja in tam sprva študiral pri Denisu Calvaertu. Po prepiru s Calvaertom je odšel delati v ''Accademia degli Incamminati'' pri Carraccijih, kjer so ga zaradi majhne rasti poimenovali ''Domenichino'', kar v italijanščini pomeni »mali Domenico«. Leta 1602 je zapustil Bologno in odšel v [[Rim]] ter postal eden najbolj nadarjenih vajencev, ki so se pojavili pod nadzorom [[Annibale Carracci| Annibale Carraccija]]. Kot mlad umetnik v Rimu je živel s svojima nekoliko starejšima bolonjskima kolegoma Albanijem in [[Guido Reni|Guidom Renijem]] ter deloval ob Lanfrancu, ki je kasneje postal glavni tekmec.

Poleg pomoči Annibaleju pri dokončanju njegovih fresk v Galeriji Farnese, vključno z ''Devico z samorogom'' (ok. 1604–05), je naslikal tri lastne freske v Loggia del Giardino v Palači Farnese ok. 1603–04. S podporo monsinjorja Giovannija Battiste Agucchija, majordoma kardinala Aldobrandinija in pozneje [[papež Gregor XV.|papeža Gregorja XV.]], ter Giovannijevega brata kardinala Girolama Agucchija, je Domenichino pridobil nadaljnje naloge v Rimu. Njegov najpomembnejši projekt prvega desetletja je bila okrasitev Cappella dei Santissimi Fondatori v srednjeveški baziliki opatije Grottaferrata (1608–1610), kakšnih 20 kilometrov izven Rima, kjer je bil titularni opat Odoardo Farnese. Medtem je dokončal freske ok. 1604–05 v cerkvi Sant'Onofrio, lažni štukaturni okras iz leta 1606–07 v Palazzo Mattei, velik prizor ''Bičanja sv. Andreja'' v San Gregorio Magno, naslikan v konkurenci z Renijevo fresko, ki je obrnjena proti njej, in strop s prizori iz ''Dianinega življenja'', 1609, v vili Odescalchi v Bassano di Sutri (danes Bassano Romano).

Po smrti Annibale Carraccija leta 1609 učenci, ki so sledili Annibalejevemu rimskemu slogu, vključno z Domenichinom in Francescom Albanijem, niso bili tako uspešni pri pridobivanju najprestižnejših naročil kot Guido Reni. Kot je Donald Posner izjavil v svoji vplivni tezi, »Rimski slog Annibale Carracci in njegova šola,.. je treba poudariti, da je hud klasicizem Annibalejevega poznega sloga v Rimu tako živel le približno pet let. .«&lt;ref&gt;Posner, ''The Roman Style of Annibale Carracci and His School'' (New York:  1962), p. 236.&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa bolonjski biograf Malvasia navaja, da je bil »samo Guido [Reni] postavljen pred vse druge, Guido je bil sam razglašen in dobro obravnavan, medtem ko [Domenichino], nasprotno, ni bil priznan ali pa je bil nenehno slabo ravnan v honorarjih, ki jih je dobil, tako da je ostal brez naročil in zavrnjen. Zato je bil prisiljen prositi za delo, z veliko truda, prek posrednikov in za vsako ceno ... enako je veljalo za ''Bičanje svetega Andreja'', ki je bilo naslikano za sto petdeset skudov, medtem ko je bil primer ''Čaščenja križa'' na nasprotni steni plačan štiristo skudov Guidu.« &lt;ref&gt;C. C. Malvasia ''Lives of Domenichino and Francesco Gessi''  E. Cropper, L. Pericolo (eds.) 2013, p. 65.&lt;/ref&gt;

Ena od Domenichinovih mojstrovin, njegove freske ''Prizori iz življenja svete Cecilije'' v kapeli Polet v [[San Luigi dei francesi]], je bila naročena leta 1612 in dokončana leta 1615. Hkrati je naslikal svojo prvo in najbolj slavno oltarno sliko ''[[Zadnje obhajilo sv. Hieronima (Domenichino) |Zadnje obhajilo sv. Hieronima]]'' za cerkev San Girolamo della Carità (podpisano in datirano, 1614). Kasneje bi jo ocenili kot primerljivo z Rafaelovo veliko ''[[Spremenjenje na gori (Rafael)|Spremenjenje na gori]]'' in celo kot »najboljšo sliko na svetu«.

Do poznega leta 1616 je Domenichino zasnoval kasetiran strop z ''Vnebovzetjem Device Marije'' v [[Bazilika svete Marije v Trasteveru |baziliki Santa Maria in Trastevere]]; in začel cikel desetih fresk, ki prikazujejo ''Apolonovo življenje'', v vrtnem paviljonu vile Aldobrandini (Belvedere) v [[Frascati]]ju, kjer mu je pomagal Giovanni Battista Viola, bolonjski umetnik, ki je bil, tako kot sam Domenichino, pionir v razvoj klasicističnega [[krajinsko slikarstvo|krajinskega slikarstva]]. Od leta 1617 do 1621 je bil Domenichino odsoten iz Rima, deloval je v Bologni in v Fanu, kjer je med 1618–19 freskiral kapelo Nolfi v stolnici v Fanu s ''Prizori iz življenja Device Marije''.

Z izvolitvijo Bolonjčana papeža Gregorja XV. leta 1621 se je Domenichino vrnil v Rim. Imenovan za papeškega arhitekta (zgradil je malo, a pustil risbe za različne projekte, predvsem za fasado [[Sant'Andrea della Valle]] in načrt za cerkev [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim| sv. Ignacija Lojolskega]], obe v Rimu), je kljub temu še naprej najbolj aktiven kot slikar, in pridobil številna naročila za [[oltarni nastavek|oltarne slike]] v rimskih cerkvah (San Lorenzo in Miranda, 1626–27, sv. Giovanni Evangelista e Petronio dei Bolognesi, 1626–1629, Santa Maria della Vittoria, 1629–30, in sv. Peter – 116305). V 20. letih 16. stoletja je v Rimu izdelal tudi številne freske: strop v Palazzo Costaguti (ok. 1622); [[prezbiterij|kor]] in [[pendantiv]]e v Sant'Andrea della Valle, kjer je deloval v hudi konkurenci z Lanfrancom, ki je naslikal kupolo nad Domenichinovimi pendantivi; in pendative v San Silvestro al Quirinale (ok. 1628) in San Carlo ai Catinari (1628–30).

Kljub svoji dejavnosti v Rimu se je Domenichino leta 1631 odločil zapustiti mesto, da bi prevzel najbolj prestižno in zelo donosno naročilo v Neaplju, dekoracijo Cappella del Tesoro di San Gennaro v [[Neapeljska stolnica|Neapeljski stolnici]]. ''Prizori iz življenja San Gennaro'' so ga okupirali do konca življenja. Naslikal je štiri velike lunete, štiri pendantive in dvanajst prizorov v sofitih obokov, vse v freskah, plus tri velike oltarne slike v olju na bakru. Umrl je, morda zaradi strupa v rokah ljubosumne neapeljske kabale, preden je dokončal četrto oltarno sliko ali kupolo, ki jo je pozneje poslikal Lanfranco.

Ob njegovi smrti je bil Domenichinov glavni pomočnik obskurni slikar iz Asisija Francesco Raspantino, ki je podedoval mojstrov atelje. Pred tem so bili Domenichinovi glavni učenci Alessandro Fortuna, Giovanni Battista Ruggieri, Antonio Alberti po imenu Barbalonga, Francesco Cozza, Andrea Camassei in Giovanni Angelo Canini. Drugi, ki so študirali v njegovem studiu, so Poussin, Pietro Testa in njegov bodoči biograf Giovanni Pietro Bellori.

Domenichinovo delo, ki se je razvilo predvsem iz Rafaelovih in Carraccijevih primerov, zrcali teoretične zamisli njegovega prijatelja Giovannija Battiste Agucchija, s katerim je slikar sodeloval pri ''Traktatu o slikarstvu''. Portret Agucchija v Yorku je bil včasih pripisan Domenichinu, zdaj pa naj bi ga naslikal [[Annibale Carracci]], še en prijatelj.

Predstavlja tisto, kar bi postalo znano kot klasično idealistična umetnost, katere cilj je preseči nepopolnost narave z razvojem &quot;Ideje lepote&quot; (''idea del bello'') s preučevanjem in posnemanjem najboljših primerov antične in renesančne umetnosti. Posnemanje v tem smislu ni kopiranje, temveč ustvarjalni proces, ki ga navdihuje retorična teorija, pri čemer se spoštovani modeli ne le posnemajo, ampak tudi presežejo. Eden najbolj znanih incidentov v zgodovini umetnosti, ki se je osredotočil na koncepte posnemanja, se je pojavil, ko je Lanfranco obtožil Domenichina plagiatorstva, zlasti da je ukradel zasnovo svojega velikega ''Zadnjega obhajila sv. Hieronima'' z oltarne slike iste teme v Bologni njegov nekdanji učitelj Agostino Carracci. Da bi dokazal svojo tezo, je Lanfranco razširil grafiko po Agostinovi sliki, kar je spodbudilo slikarje in kritike, da so se postavili na stran, od katerih je večina – vključno s [[Nicolas Poussin|Poussinom]] in antikvaristom, kritikom in biografom Bellorijem – odločno zagovarjala Domenichinovo delo kot hvale vredno posnemanje.

Poleg zanimanja za teorijo slikarstva (bil je dobro izobražen in načitan) je bil Domenichino predan glasbi, ne kot izvajalec, ampak izumljanju [[glasbilo|glasbil]], primernih za ''stile moderno'' ali tisto, kar je [[Claudio Monteverdi]] poimenoval ''seconda pratica''. Tako kot Domenichinove slike so bili njeni viri v starodavnih modelih in so bile usmerjene v jasnost izraza, ki bi lahko ganila občinstvo. Kot je trdil florentinski skladatelj Giulio Caccini in je Domenichino zagotovo verjel, je bil cilj skladatelja/umetnika »preganjati strast uma«. Za dosego tega cilja je Domenichino posvetil posebno pozornost ekspresivnim kretnjam. Približno 1750 risb v kraljevi zbirki na gradu Windsor priča o vztrajnem študiju, na katerem temelji Domenichinovo delo – figuralnih, arhitekturnih, dekorativnih, krajinskih, celo karikaturnih – in o slikarjevi briljantnosti kot risarju. V ''Balance'' Rogerja de Pilesa iz leta 1708, ki je poskušal kvantificirati in primerjati veličino slikarjev v štirih kategorijah (noben umetnik ni nikoli dosegel ocene nad 18 v nobeni kategoriji), je francoski kritik Domenichinu podelil 17 točk za risbo (''dessein''), 17 točk. za izraz, 15 za kompozicijo, a le 9 kot kolorist. Domenichinov sestavljeni rezultat 58 sta kljub temu presegla le [[Raffaello Santi|Rafael]] in [[Peter Paul Rubens]] in je bil enak Carraccijevim.

=== Ruskinova kritika ===
[[File:Zampieri_St_John_Evangelist.jpg|thumb|250px|right| ''Sveti Janez Evangelist'' (ok. 1621-1629)]]
Ravnotežje odraža Domenichinov visok položaj v zgodovini evropskega okusa – dokler [[John Ruskin]] v 1840-ih ni zapisal svojih uničujočih napadov na bolonjsko baročno slikarstvo v svojih ''Modernih slikarjih''. Ruskin je Carraccijeve in njegove privržence obsodil kot »neiskrene«. Za Ruskina ni bilo povsem iskrene ali velike umetnosti iz 17. stoletja in vse je bilo dvakrat prekleto kot »eklektično«. Sodobni raziskovalci, kot so  Luigi Serra, John Pope-Hennessy, Evelina Borea in Richard Spear, ki je leta 1982 izdal prvi kataloški ''raisonné'' vseh Domenichinovih slik in pripravljalnih risb, so umetnika obudili z viktorijanskega pokopališča in mu ponovno uveljavili mesto med najpomembnejši in najvplivnejši slikarji Italije 17. stoletja. Leta 1996 je bila prva večja razstava njegovih del v [[Beneška palača, Rim|Beneški palači]] v Rimu.

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
File:Domenichino (Domenico Zampieri), The Adoration of the Shepherds, c. 1607-10, Oil on canvas, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland.jpg|''Čaščenje pastirjev'', ok. 1607–1610, Olje na platnu, 143 x 115cm, National Gallery of Scotland
File:Domenichino - Paesaggio con Tobias.jpg|Domenichino – '' Pokrajina s Tobijem'', ok. 1610-1613
File:El sacrificio de Isaac (Domenichino).jpg|''Žrtvovanje Izaka'', 1627–28
Image:DomenichinounicornPalFarnese.jpg|''Devica z samorogom '', ok. 1604–05, freska v Palazzo Farnese v Rimu, po načrtu Annibale Carracci
&lt;/gallery&gt;

== Izbrana dela ==
*''[[Sveti Janez Evangelist (Domenichino)|Sveti Janez Evangelist]]'', 1621–1629 (na dražbi v Londonu decembra 2009 za več kot 9,2 milijona funtov, kupil ga je drug kupec pod pogojem, da bo dano na ogled za tri mesece vsako leto).&lt;ref&gt;[http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23741650-details/Glyndebourne+family+to+sell+Old +Master+for+10+million/article.do Družina Glyndebourne prodaja Old Master za 10 milijonov funtov] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, London Evening Standard, 9. september 2009&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/artanddesign /2010/may/18/saved-painting-domenichino-national-gallery 'Saved' Domenichino slika posojena Narodni galeriji], Guardian, 18. maj 2010&lt;/ref&gt;
*''[[Čaščenje pastirjev (Domenichino)|Čaščenje pastirjev]]'' c. 1607–1610
*''[[Lokostrelsko tekmovanje Diane in njenih nimf]]'', c. 1616–17, Galleria Borghese, Rim
*''Devica, otrok Jezus in Janez Krstnik'' (''Madona tišine''), c. 1605, [[Louvre]] [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18811]
*''Devica z samorogom'', c. 1604–05, Galerija Farnese, [[Palača Farnese]], Rim; freska po zasnovi Annibale Carraccija
*''Abraham vodi Izaka k žrtvovanju'', 1602, Kimbell Art Museum, Ft. Worth [https://web.archive.org/web/20051227210303/http://www.kimbellart.org/database/index.cfm?detail=yes&amp;ID=AP%201982.03]
*''Pokrajina s Kristusovim krstom'' (v sodelovanju z G. B. Violo?), c. 1603, Kunsthaus, Zürich [https://web.archive.org/web/20060727073510/http://www.kunsthaus.ch/cgi-bin/kunsthaus?ID=GGAnQX8AAAAEAAAQhKB0AAAAS&amp;Q=&amp;S=2%3A1%3A18 3A%3A%3A12%3A%3A%3A1%3A%3A&amp;P=0&amp;MT=glavni]
*''Pokrajina z begom v Egipt'', c. 1605–06, Allen Memorial Art Museum, Oberlin College
* ''Portret kardinala Girolama Agucchija''[https://web.archive.org/web/20071031102008/https://www.artonline.it/img/large/p08-g118.jpg], c. 1604–05, Uffizi, Firence
*''Pokrajina z ribiči, lovci in pericami'', c. 1604–05, Galerija slik Kristusove cerkve, Oxford
* ''Pokrajina s prehodom čez reko'' [https://web.archive.org/web/20051207160243/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga02_090503.jpg], c. 1604–05, Galleria Doria Pamphilj, Rim
*''Bičanje sv. Andreja'', 1609, San Gregorio Magno, Rim
* ''Vnebohod sv. Pavla''[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre
*&quot;Prizori iz Dianinega življenja&quot;, 1609, Palazzo Giustiniani, zdaj Odescalchi, Bassano di Sutri (Rim)
*&quot;Posvetitev&quot; rimskega cesarja, 1634–1636, [[Muzej Prado]], Madrid
*''Pokrajina z utrdbami'', c. 1634–35, zbirka Denisa Mahona, London [https://web.archive.org/web/20051127015336/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=585]
*&quot;Kumska sibila&quot;, c. 1610, Pinacoteca Capitolina, Rim [https://web.archive.org/web/20051218083627/http://artyzm.com/world/d/domenichino/sibyl.htm]
*''Legende SS. Nilus in Bartolomej'', 1608–1610, opatija Grottaferrata [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191644/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_068_090603.jpg |date=2012-04-14 }}[http://www.learn. , /baroque/medium/domenich_rs82_2_293_090603.jpg]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191722/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_1_cp1_090603.jpg |date=2012-04-14 }}
* ''Zmagolok'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.italica.rai.it/principali/argomenti/arte/bellori/arco.jpg], c. 1609, muzej Prado, Madrid
*''Pot na Kalvarijo'', c. 1610, J. Paul Getty Museum, Los Angeles [https://web.archive.org/web/20060105002201/http://www.getty.edu/art/collections/objects/o841.html]
*''Zadnje obhajilo svetega Jeronima'', 1614, Vatikanska pinakoteka [http://mv.vatican.va/3_EN/pages/x-Schede/PINs/PINs_Sala12_02_048.html] in [https://web.archive. org/web/20051101165612/http://www.artonline.it/img/large/p21-g118.jpg]
*''Prizori iz življenja svete Cecilije'', 1612–1615, freske, San Luigi dei Francesi, [[Rim]]
*''Pokrajina s svetim Hieronimom'', c. 1610, umetniška galerija in muzej Glasgow
*''Pokrajina s Silvijo in satiri'', c. 1615–1620, Pinacoteca Nazionale di Bologna
*''Aleksander in Timokleja'' [https://www.flickr.com/photos/26957617@N08/6414059465/], c. 1615, muzej Louvre
*''Resnica, ki jo razkrije čas'' (v sodelovanju z Agostinom Tassijem), c. 1622, freska Palazzo Costaguti, Rim)
*''Kumajska sibila'', 1616–17, Galleria Borghese, Rim
*''Madona rožnega venca'', 1617–1622/25 (Pinacoteca Nazionale di Bologna)
*''Devica z otrokom s svetima Janezom Krstnikom in Petronijem'', 1626–1629, Pinacoteca di Brera, Milano (deponirano v Galleria Nazionale d’Arte Antica, Rim)
*&quot;Sveta Agneza&quot;, c. 1620, Kraljeva zbirka, Hampton Court
* ''Madona iz Loreta s svetimi Janezom Krstnikom, Paternianom in Anthonyjem Abatom'' [http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120414191728/http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenichino_wga03_090503.jpg |date=2012-04-14 }}, c. 1618–19, Muzej umetnosti Severne Karoline)
*''The Ascension of St. Paul'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18823], c. 1606–1608, Louvre 
*''Rinaldo in Armida'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=20891], c. 1620–21, Louvre, Pariz
*''Mučeništvo sv. Petra mučenika'' [http://www.pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305210056/http://pinacotecabologna.it/visita/quadro1.php?n_opera=55 |date=2016-03-05 }} (po Tizianu), c. 1619–1621, Pinacoteca Nazionale di Bologna
*''Življenje Apolona'', 1616–18, freske, Stanza di Apollo, Villa Aldobrandini (Belvedere), Frascati (zdaj večinoma v Narodni galeriji, London)
*''Štirje evangelisti'' in ''Prizori iz življenja sv. Andreja'', 1622–1627, freske v pendantivih in koru Sant'Andrea della Valle, Rim [http://www. .learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_270_090603.jpg Matthew][http://www.learn.columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_273.jpg .columbia.edu/dbcourses/baroque/medium/domenich_rs82_2_277_090603.jpg Luka]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Pokrajina s Herkulom in Ahelojem'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18494], c. 1622–23, Louvre, Pariz
*''Vizija Kristusa in Boga Očeta svetega Ignacija Lojolskega'', c. 1622, Muzej umetnosti okrožja Los Angeles
*''Pokrajina z begom v Egipt'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18499], c. 1623, Louvre, Pariz
*''Pokrajina z otrokom, ki prevrne vino'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=28413], c. 1603–1605, Louvre, Pariz
* ''Ukor Adama in Eve'' [https://web.archive.org/web/20051120113005/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=360], c, 1623–1625, Musée des Beax-Arts, Grenoble
*''Alegorija kmetijstva, astronomije in arhitekture'', c. 1624–25, Galleria Sabauda, Torino
* ''Ukor Adama in Eve'', 1626, Narodna galerija Art, Washington DC
*''Mučeništvo sv. Agneze'', c. 1619–22/25, Pinacoteca Nazionale di Bologna
* ''Adonisova smrt'', ''Apolon in hijacint'' in ''Narcis'' [https://web.archive.org/web/20051207160215/http://www.artonline.it/img/large/p06-g118.jpg], freske, 1603–04, Palazzo Farnese, Rim
*''Mučeništvo sv. Sebastijana'', 1625–1630, sv. Petra, Rim (zdaj Santa Maria degli Angeli, Rim)
*''Vnebovzetje Device Marije'', 1616–17, Santa Maria di Trastevere, Rim
*''Pokrajina z Erminijo in pastirji'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18498], c. 1623–1625?, Louvre, Pariz
*''Pokrajina s Herkulom in Kakom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18496], c. 1622–23, [[Louvre]], Pariz
*''Sveta Cecilija z angelom'' [http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=car_not_frame&amp;idNotice=18695], c. 1617–18, Louvre, Pariz
*''Izakova žrtev'', c. 1627–28, muzej Prado, Madrid
* ''Prizori iz življenja San Gennaro'' [https://web.archive.org/web/20051120124656/http://www.artonline.it/opera.asp?IDOpera=588], 1631–1641, freske, Cappella del Tesoro di San Gennaro, katedrala v Neaplju
* ''Pokrajina s Tobiasom, ki se drži ribe'' [http://www.nationalgallery.org.uk/paintings/domenichino-landscape-with-tobias-laying-hold-of-the-fish], c. 1610–1612, Nacionalna galerija, London
*''Marija Magdalena v slavi'', c. 1620, Ermitaž, Sankt Peterburg
* ''Sibila'', XVII st., M. Umetnostna galerija Žilinskas, [[Kaunas]], [[Litva]]
*''Prikaz angelov sv. Jeronima'', Muzej Prado, Madrid.
*''Glava Janeza Krstnika'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academiacolecciones.com/pinturas/inventario.php?id=0609|title=Zampieri, Domenico, Il Domenichino - La cabeza del Bautista|last=Fernando|first=Real Academia de BBAA de San|website=Academia Colecciones|language=es|access-date=2020-03-25}}&lt;/ref&gt; Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid.

==Galerija==
{{Clear}}
&lt;gallery mode=&quot;packed-hover&quot; heights=&quot;154&quot;&gt;
File:Domenichino - Portrait of Guido Reni - WGA06402.jpg|''Portret Guido Reni'', 1603–04
File:LastCommunion.jpg|''Zadnje obhajilo sv.HiJeronima'', 1614, Pinacoteca Vaticana
File:Domenichino - Diana and her Nymphs, 1616-17.jpg|Detajl iz ''Diana in njene nimfe'', 1616–17
File:Domenichino.jpg|''Sv. Cecilia igra violo'', 1618
File:Domenichino - Paesaggio fluviale con barcaioli, pescatori e una coppia elegante.jpg|ečna pokrajina s čolnarji in ribiči, elegantnim parom, ki se sprehaja ob obali
File:Domenichino - Madonna and Child with St Petronius and St John the Evangelist - WGA06399.jpg|''Madona z otrokom s sv. Petronijem in sv. Janezom Evangelistom''
File:ApparitionBVM&amp;Gennaro.jpg|''Prikaz Device z otrokom in San Gennaro pri čudežni oljni svetilki'', 1637–38, Cathedral of Naples
File:Domenichino, The Rebuke of Adam and Eve, 1626, NGA 111718.jpg|kor Adama in Eve, 1626, 1626, National Gallery of Art
File:La cabeza del Bautista (Domenichino).jpg|''Glava Janeza Krstnika''. Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, Madrid.
File:Domenichino - A Triumphal Arch of Allegories - WGA06409.jpg|''Slavolok'', Prado Museum, Madrid.
File:2872-saint-agnes-domenichino.jpg|Neža iz Rima z angeli in jagnjetom
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Domenichino}}
*[https://artuk.org/discover/artworks/search/actor:domenichino-15811641 Art UK bio]
*[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Domenichino Leigh Harrison Hunt (1913). Domenichino In Herbermann, Charles (ed.). Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company.]
*[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/d/domenich/biograph.html Brief biography at Web Gallery of Art]
*[http://cartelen.louvre.fr/cartelen/visite?srv=rs_display_res&amp;critere=dominiquin+1581&amp;operator=AND&amp;photoOnly=true&amp;nbToDisplay=20&amp;langue=fr Domenico in the Louvre]
*[http://pintura.aut.org/BU04?AutNum=11.844?EmpNum=15187 Domenico at Ciudad de la pintura website]
*[http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/13424 ''Orazio and Artemisia Gentileschi''], a fully digitized exhibition catalog from The Metropolitan Museum of Art Libraries, which contains material on Domenichino (see index)


{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Italijanski slikarji]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski slikarji v 17. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Italijanski arhitekti v 17. stoletju]]</text>
      <sha1>mqrryuq2ut924uls7xd8d56nlf9zwm2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manko Golar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161931</id>
    <revision>
      <id>6772448</id>
      <parentid>5312188</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:31:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772448</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3900" sha1="e6j3qdpbg7i1w6yy6ojma2egkzymu53" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Manko Golar.jpg|caption=Manko Golar}}
'''Manko Golar''', [[slovenci|slovenski]] mladinski [[pesnik]], [[pripovednik]] in [[pedagog]], * [[24. marec]] [[1911]], [[München]], [[Nemčija]], † [[19. oktober]] [[1988]], [[Gornja Radgona]], [[Slovenija]].

== Življenje ==
Manko Golar je otroštvo preživel v domačem kraju [[Ljutomer]]u, kjer je končal osnovno in meščansko šolo. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je končal [[učiteljišče]] in nekaj časa poučeval v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih pri Ljutomeru]]. Zatem se je vpisal na višjo pedagoško šolo v [[Zagreb]]u, leta [[1939]] končal študij [[slavistika|slavistike]] in kot predmetni učitelj služboval na [[Ptuj]]u in v Ljutomeru. Leta [[1941]] je bil z družino izgnan v [[Sisek]]. Ko je po nekaj tednih pribežal v Ljubljano, se je preživljal kot progovni delavec. Kmalu so ga Italijani zaprli in ga internirali. Bil je v [[taborišče|taboriščih]] na [[Rab]]u, v [[Moniga|Monigi]] in [[Gonars]]u. V Ljutomer se je vrnil leta [[1945]], kjer je poučeval na nižji gimnaziji; bil je tudi ravnatelj nižje gimnazije v [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]] in v [[Radenci]]h.

== Delo ==
Manko Golar se je ukvarjal s pisanjem in z [[glasba|glasbo]]. Ustanovil je moški pevski zbor, s katerim je nastopal na [[festival]]ih Bratstva in enotnosti ter nekajkrat tudi pred takratnim predsednikom [[Josip Broz - Tito|Titom]].

Začetek njegovega literarnega ustvarjanja sega v mladostniška leta, ko je pisal pesmi (veliko jih je uglasbenih). Po [[vojna|vojni]] je pisal [[proza|prozo]], [[dramatika|dramatiko]] (več mladinskih iger), [[literarna reportaža|literarne reportaže]], spomine, [[članek|članke]], [[glosa|glose]], [[polemika|polemike]] ...

Motivi pesmi opisujejo življenje otrok na podeželju. Vanje se vpletajo pretanjene podobe narave ter idealizirani prizori kmečkega življenja v [[Prlekija|Prlekiji]]. Pisal je po resničnih dogodkih. Njegove zgodbe so humorne in poučne.

Dela je objavljal v revijah: [[Naš rod]], [[Mlado jutro]], [[Naša radost]], [[Zvonček]], [[Razori]] in [[Mladinski list]] ([[Chicago]]); po vojni je sodeloval pri [[Ciciban (revija)|Cicibanu]], [[Kurirček|Kurirčku]], [[Pionir]]ju, [[Pionirski list|Pionirskem listu]], [[Mavrica (revija)|Mavrici]], [[Najdihojca|Najdihojci]], [[Vrtec|Vrtcu]], [[Galeb (revija)|Galebu]] ([[Trst]]), [[Mladi rod|Mladem rodu]] ([[Celovec]]) in pri [[The Voice of Youth]] (Chicago).

== Bibliografija ==

; Proza
* ''Jelka žari'' (dramatika)
* ''Okrogle o Veržencih'', 1973 (televizijska nadaljevanka)
* ''Verženci'', 1982
* ''Bobi v laškem ujetništvu'', 1985
* ''Deček z jabolki'', 1988 (na naslovnici je slika Frana Klemenčiča »Deček z jabolki«; deček na sliki je Manko Golar v otroških letih)

; Poezija
* ''Jaše k nam zeleni Jurij'', 1969 (zbirka pesmi, knjižna izdaja in televizijska oddaja)
* ''Pozabljeni dan'', 1967 (pesniška zbirka)
* ''Gode čriček'', 1958 (knjižna izdaja)

== Viri in literatura ==
* Manko Golar, ''Bobi v laškem ujetništvu'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, str. 59-60
* Manko Golar, ''Verženci'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1982, str. 5-9
* Manko Golar, ''Deček z jabolki'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1988, str. 134-137
* Marjeta Žebovec, ''Slovenski književniki'', Založba Karantanija, Ljubljana 2006, str. 130-133

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]

== Spletne povezave ==
* http://www.tic-radgona.si

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Golar, Manko}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Rab]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Monigo]]
[[Kategorija:Osebnosti Občine Gornja Radgona]]</text>
      <sha1>e6j3qdpbg7i1w6yy6ojma2egkzymu53</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lionel Messi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163421</id>
    <revision>
      <id>6772616</id>
      <parentid>6768762</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Γεώργιος Τερζής 1</username>
        <id>262697</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6772616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24424" sha1="l097dguqjq0z3uohj3i67ttgeqc9zy4" xml:space="preserve">{{lektura|datum=maj 2012}}
{{Posodobi}}
{{Infobox football biography
| fullname    = Lionel Andrés Messi
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 169 cm
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Inter Miami CF]]
| clubnumber  = 10
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005  | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10  | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005  | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22  | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021  | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]]     | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–2023  | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22        
| years5 = 2023–      | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96   | goals5 = 83
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let                                 | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let                                 | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–2026    | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125
| medaltemplates      = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} 
}} 

'''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]].

Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=Messi bi moral biti izključen pred hat-trickom? Video kaže, kaj je storil|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt; Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (8). Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji.

== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.

Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell&lt;nowiki&gt;'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''&lt;/nowiki&gt; Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.

=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.

=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. 

=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.

=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :&quot;To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši.&quot;

=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za &quot;Golden Boy&quot; (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.

Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.

Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.

=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.

[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]

Messi je dobil vzdevek &quot;New Maradona&quot; (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot &quot;Goal of the Century&quot;. Španci so Messiju nadali vzdevbek &quot;Messidona&quot;. Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko (&quot;Hand of God goal&quot;), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]

=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.

Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.

Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. 

V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. 

V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. 

Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.

=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona

Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.

=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. 

V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). 

V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.

=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. 

Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. 

Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&amp;nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo.

== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;2&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|[[UEFA|Evropa]]&lt;ref&gt;Includes [[UEFA Supercup]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan=&quot;4&quot; valign=&quot;center&quot;|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi

==Priznanja==

Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto 
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki
*FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki

Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007&lt;ref&gt;[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site&lt;/ref&gt;
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]&lt;/ref&gt;
* Najbolši v La Ligi: 2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]&lt;/ref&gt;
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{FIFA Zlata žoga}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>l097dguqjq0z3uohj3i67ttgeqc9zy4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772619</id>
      <parentid>6772616</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:21:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6772616|6772616]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Γεώργιος Τερζής 1|Γεώργιος Τερζής 1]] ([[User talk:Γεώργιος Τερζής 1|pogovor]])</comment>
      <origin>6772619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24555" sha1="kfvwy3vjvgmlyezyrmov2byg7cjpg3h" xml:space="preserve">{{lektura|datum=maj 2012}}
{{Posodobi}}
{{Infobox football biography
| fullname    = Lionel Andrés Messi
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 169 cm
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Inter Miami CF]]
| clubnumber  = 10
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005  | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10  | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005  | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22  | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021  | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]]     | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–2023  | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22        
| years5 = 2023–      | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96   | goals5 = 83
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let                                 | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let                                 | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–2026    | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125
| medaltemplates      = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}} 
}} 

'''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]].

Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=Messi bi moral biti izključen pred hat-trickom? Video kaže, kaj je storil|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}&lt;/ref&gt; Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji.

== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.

Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell&lt;nowiki&gt;'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''&lt;/nowiki&gt; Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.

=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.

=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain. 

=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.

=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :&quot;To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši.&quot;

=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za &quot;Golden Boy&quot; (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.

Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.

Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.

=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.

[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]

Messi je dobil vzdevek &quot;New Maradona&quot; (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot &quot;Goal of the Century&quot;. Španci so Messiju nadali vzdevbek &quot;Messidona&quot;. Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko (&quot;Hand of God goal&quot;), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]

=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.

Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.

Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]]. 

V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0. 

V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0. 

Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.

=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona

Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.

=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord. 

V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci). 

V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.

=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu. 

Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov. 

Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in&amp;nbsp;reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo.

== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;2&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|[[UEFA|Evropa]]&lt;ref&gt;Includes [[UEFA Supercup]]&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan=&quot;4&quot; valign=&quot;center&quot;|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi

==Priznanja==

Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto 
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki
*FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki

Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007&lt;ref&gt;[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site&lt;/ref&gt;
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]&lt;/ref&gt;
* Najbolši v La Ligi: 2007&lt;ref&gt;[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]&lt;/ref&gt;
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&amp;idnoticia_PK=467534&amp;idseccio_PK=803 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{FIFA Zlata žoga}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>kfvwy3vjvgmlyezyrmov2byg7cjpg3h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hrvaška kmečka stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>170880</id>
    <revision>
      <id>6772346</id>
      <parentid>6645832</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6772346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9296" sha1="p8mzy6oiv4e6n4aisloo9mb07rxheol" xml:space="preserve">'''Hrvaška kmečka stranka''' (hrv. '''''Hrvatska seljačka stranka''''', [[HSS]]) je bila ustanovljena leta 1904 na pobudo bratov [[Antun Radić|Antuna]] (1868-1919) in [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]] kot [[Hrvaška ljudska kmečka stranka]] (''Hrvatska pučka seljačka stranka''). Temeljila je na t. i. agrarni ideologiji, po kateri je kmet steber družbe, v meščanski kapitalistični družbi pa se mu godijo krivice, zato bi moral dobiti več političnih pravic s splošno volilno pravico in takšen družbenopolitični sistem, ki bi zaščitil ekonomsko samostojno kmetijo in neodvisno, demokratično kmečko zadružništvo.  Njena aktivnost je na [[Hrvaška|Hrvaškem]] naletela na širši odmev med kmečkim prebivalstvom in v malomeščanskih krogih, šele sčasoma je postala tudi stranka velike hrvaške buržoazije. S. Radić je pred 1. svetovno vojno zagovarjal idejo enotnega jugoslovanskega naroda, ki se mora državno konstituirati v okviru federativne srednjeevropske habsbuške monarhije. Med vojno je bila stranka v hrvaškem saboru opozicija vladajoči hrvaško-srbski koaliciji in je podpirala Majniško deklaracijo. 1918 je Radić v zagrebškem Narodnem svetu nasprotoval prehitri in brezpogojni združitvi s [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] in se zavzemal za samostojno hrvaško kmečko republiko v okviru konfederativne jugoslovanske države.   

Po ustanovitvi jugoslovanske države se je pričel njen hiter vzpon. Leta 1919 se je opredelila za [[republika|republiko]] in spremenila ime v [[Hrvaška republikanska kmečka stranka|Hrvaško republikansko kmečko stranko]] (''Hrvatska republikanska seljačka stranka'', HRSS), ki je na volitvah v konstituanto dobila kar 54 mandatov in postala vodilna sila v hrvaškem političnem življenju ter radikalno nastopala proti državnemu centralizmu oz. srbski hegemoniji. Kljub poudarjanju krščanskih vrednot je nastopala proti klerikalizmu in bila v ostrem sporu s slovensko katoliško [[SLS - Slovenska ljudska stranka|SLS]] vse do aprila 1923, ko sta se HRSS in SLS skupaj z [[Jugoslovanska muslimanska organizacija|JMO]] povezali v federalistični blok, ki se je zavzemal za revizijo vidovdanske ustave. Leta 1925 se je proti njej uporabila t. i. [[Obznana]]. Do leta 1925, ko je stranka po sporazumu z [[Narodna radikalna stranka|radikali]] in priznanju [[vidovdanska ustava|vidovdanske ustave]] je spremenila naziv v 'Hrvatsko seljačko stranko' in vstopila v vlado, ni priznala dinastije [[Karađorđevići|Karađorđevićev]] in [[Vidovdanska ustava|vidovdanske ustave]]. Ta povezava se ni obnesla in po prekinitvi sodelovanja z radikali se je leta 1927 HSS povezala s stranko prečanskih Srbov v [[Kmečko-demokratska koalicija|Kmečko-demokratsko koalicijo]], ki je zahtevala spremembo ustave, preureditev države in federacijo.  

20. junija 1928 je na seji [[Narodna skupščina|Narodne skupščine]] v Beogradu srbski nacionalist, črnogorski poslanec [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]] [[Puniša Račić]] streljal na njene vodilne poslance ter ubil brata Stjepana in [[Pavle Radić|Pavla Radića]] ter [[Đuro Basariček|Đura Basarička]], ranjena pa sta bila [[Ivan Pernar]] in Ivan Granđa. To je v [[Kraljevina SHS|Kraljevini SHS]] sprožilo globoko politično krizo, ki je privedla do uvedbe kraljeve diktature. HSS je postala ostra opozicija novemu unitarističnemu in centralističnemu režimu [[Šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]], ki je nastopal s policijskim in sodnim terorjem proti voditeljem in aktivistom HSS. Leta 1932 je vodstvo HSS izdalo t. i. punktacije, ki so zahtevale politično vrnitev v leto 1918 in nov sporazum med Hrvati, Srbi in Slovenci za vzpostavitev enakopravne federacije, njen voditelj Vlatko Maček je bil zato obsojen na zaporno kazen. Tako v času [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]], kot tudi pod vodstvom [[Vladko Maček|Vlatka Mačka]] (od 1928) je v stranki prihajalo do delitev. Podpredsednik stanke [[Josip Predavec]] je bil leta 1933 ubit. Na majskih volitvah 1935 je bila HSS vodilna opozicijska politična sila, ki je povezala opozicijske sile po vsej državi, tudi v Sloveniji se je z njo povezoval del protiklerikalnih in protiunitarističnih sil nekdanjega slovenskega kmečkega gibanja (t. i. mačkovstvo). Na parlamentarnih volitvah konec leta 1938 je dobila skupaj z drugimi opozicijskimi silami uradno skoraj toliko glasov kot vladni blok [[JRZ]], kar je pripravilo beograjski dvor, da je poskusil doseči srbsko-hrvaški sporazum. Predvsem po zaslugi enega vodilnih članov HSS, [[Ivan Šubašić|Ivana Šubašića]], je bil med vlado [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]] in HSS 26. avgusta 1939 podpisan [[Sporazum Cvetković–Maček]] in ustanovljena avtonomna [[Banovina (razločitev)|Banovina]] Hrvaška s precejšnjimi pristojnostmi (vprašanje srbsko-hrvaške razmejitve v Bosni je ostalo odprto), za [[Ban|bana]] pa je bil imenovan prav Šubašić, ker je regent, knez Pavle zavrnil Mačkov predlog imenovanja [[August Košutić|Augusta Košutića]]. Kljub napadom tako hrvaških kot srbskih nacionalistov, je bila oblast HSS na Hrvaškem skoraj popolna. Drug pomemben član HSS, [[Ivan Andres]], Mačkov svetovalec za zunanjo politiko, je bil v koalicijski vladi Cvetković-Maček (1939-41) minister za trgovino in industrijo. Ob marčnem puču 1941 je bila HSS z V. Mačkom vključena v vlado generala [[Dušan Simović|D. Simovića]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Hrvatska seljačka stranka (geslo v Enciklopediji Slovenije, 4. zvezek)|last=Prunk|first=Janko|publisher=MK|year=1990|location=Ljubljana|page=81}}&lt;/ref&gt; 

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] oz. po ustanovitvi ustaške kolaborantske [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]], se je stranka razcepila na več struj: en del je sodeloval z [[ustaši|ustaškim]] gibanjem, drugi del je bil z emigrantsko vlado, tretji pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Mačkova skupina (poleg njega še Andres in [[Bariša Smoljan]]) je propagirala politiko čakanja, a je tekom vojne tudi v njej prišlo do procesa diferenciacije. Prišlo je do pogajanj z režimom [[NDH]] o ustanovitvi koalicijske vlade, ki so bila naposled prekinjena, medtem ko se je strankino levo krilo spomladi 1943 priključilo partizanskemu narodno-osvobodilnemu gibanju ter s tem omogočilo ustanovitev njenega političnega predstavništva - [[ZAVNOH]] (posredno tudi [[AVNOJ]]). V letu 1944 je bilo izmed 31 članov predsedstva ZAVNOH-a 12 članov IO HSS (že 1943 ga je ustanovil [[Božidar Magovac]]), od 63 članov predsedstva AVNOJ, v katerem jih je bilo 20 iz Hrvaške, pa 7 članov HSS (poleg Magovca so bili vodilni politiki še [[Franjo Gaži]], [[Frane Frol]], [[Stjepan Prvčić]], [[Filip Lakuš]], [[Pavao Krce]], [[Zlatan Sremec]], [[Aleksandar Preka]], [[Ante Vrkljan]], [[Ivan Granđa]], [[Jakov Grgurić]], [[Nikola Brozina]], [[Aleksandar Koharević]], [[Tomo Čiković]], [[Ivan Kuzmić]], [[Stanko Škare]]). Ivan Šubašić je leta 1944 spet odigral posredniško vlogo, tokrat kot predsednik begunske kraljeve vlade v Londonu s Titovim [[NKOJ]]-em ([[sporazum Tito-Šubašić]]) o kompromisni sestavi mednarodno priznane jugoslovanske začasne vlade, ki je bila oblikovana marca 1945, sam pa je postal njen zunanji minister. Član te vlade je postal tudi [[Juraj Šutej]], ki je bil minister v kraljevi emigrantski in že v predvojnih vladah. Ker je bila večina politikov HSS po osvoboditvi in komunističnem prevzemu oblasti zaprta, je Šubašić prosil [[Josip Broz - Tito|J. Broza (Tita)]], naj jih izpusti, da bi organiziral strankarsko zborovanje, kar se je tudi zgodilo, a je njen vodilni politik [[August Košutić]] (namestnik Vladka Mačka) ostal v zaporu vse do septembra 1946, ko so ga izpustili izključno z namenom, da bi prevladala njegova in Mačkova linija v stranki, ki je zagovarjala bojkot volitev s strani HSS. Septembra 1945 je stranka HSS v Jugoslaviji prenehala delovati, kljub poskusom začasne legalizacije in koalicijske povezave s srbsko opozicijo; to sta podpisala [[Juraj Šutej]] in [[Tomo Jančiković]], ki so ga zato kmalu zaprli. V emigraciji je stranka delovala naprej pod vodstvom predsednika Vladka Mačka do njegove smrti 1964 v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Nasledil ga je nekdanji tajnik stranke [[Juraj Krnjević]] (umrl 1988), njega pa [[Josip Torbar]]. Nekaj let po vojni (približno do 1948) je pod okriljem Ljudske fronte na Hrvaškem in v BiH še delovalo njeno prorežimsko krilo v obliki novoustanovljene [[HRSS]] (''Hrvatska republikanska seljačka stranka'') pod komunističnim nadzorom, nekaj njenih (tudi zgoraj naštetih) predstavnikov (brez Magovca, ki se je že 1945 uprl komunističnemu pritisku), pa je imelo določeno obdobje vsaj navidezno pomembne funkcije v oblastnih/državnih organih na Hrvaškem, kot tudi na zvezni ravni še v 50. oziroma do začetka 60. let dvajsetega stoletja. 

HSS je bila na Hrvaškem obnovljena po demokratičnih političnih spremembah med 1989 in 1991 ([[Drago Stipac]], [[Zlatko Tomčić]] in celo [[Savka Dabčević-Kučar]]). 


{{poli-stub}}

[[Kategorija:Politične stranke v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Politične stranke na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1904]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p8mzy6oiv4e6n4aisloo9mb07rxheol</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FIBA olimpijski kvalifikacijski turnir 2008</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179981</id>
    <revision>
      <id>6772640</id>
      <parentid>6581344</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21215" sha1="rxkxu9qzouabevjjasv67858kw7dj7f" xml:space="preserve">[[Slika:FIBAoc08 Athens logo.gif|thumb|right|250px|Uradni logotip]]
[[Slika:FIBA World Olympic Qualifying Tournament 2008.PNG|thumb|250px|Države udeleženke kvalifikacijskega turnirja.
{{legenda|Blue|Moški}}
{{legenda|Purple|Moški in ženske}}
{{legenda|Magenta|Ženske}}]]
'''Olimpijski kvalifikacijski turnir v košarki 2008''' pod okriljem FIBE je bil zadnji izmed kvalifikacijskih turnirjev za nastop na [[Košarka na OI Peking 2008|Olimpijskih igrah v Pekingu]]. Turnir se je odvijal v [[Atene|Atenah]] v [[Grčija|Grčiji]] od [[14. julij|14.]] do [[20. julij]]a [[2008]] v pokriti dvorani [[Athens Olympic Sports Complex|Atenskega olimpijskega kompleksa]].&lt;ref&gt;[http://www.fiba.com/pages/eng/fc/news/lateNews/p/langid/1/newsid/22889/arti.html PR N°58 - Meeting of the FIBA Central Board in Chicago]{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} FIBA.com&lt;/ref&gt;
Žrebanje skupin za turnir je bilo [[31. januar]]ja [[2008]] v hotelu [http://www.divanis.com/caravel/default-en.htm Divani Caravel] v Atenah.&lt;ref&gt;[http://www.sport24.gr/html/ent/307/ent.217307.asp Κληρώνει την Πέμπτη για το Προολυμπιακό] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080514000436/http://www.sport24.gr/html/ent/307/ent.217307.asp |date=2008-05-14 }} v grščini&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.kzs-zveza.si/kzs/index.php?x=2&amp;novica=1505 Žreb v četrtek ob 17. uri] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Košarkarska zveza Slovenije&lt;/ref&gt;

Turnir je določil zadnje tri udeležence [[košarka na OI Peking 2008|olimpijskega turnirja v košarki]] na [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijadi v Pekingu]]. Za zadnje tri preostala mesta se je potegovalo 12 moštev, ki so si udeležbo na turnirju priborila preko področnih kvalifikacij vseh petih celin. Iz [[FIBA Afrika|Afrike]] sta se uvrstili dve moštvi (drugo in tretje uvrščeni), iz obeh [[FIBA Amerika|Amerik]] so se uvrstila tri moštva (tretje, četrto in peto uvrščeni), iz [[FIBA Azija|Azije]] dve moštvi (drugo in tretje uvrščeni), iz [[FIBA Evropa|Evrope]] so se uvrstila štiri moštva (četrto, peto, šesto in sedmo uvrščeni), iz [[FIBA Oceanija|Oceanije]] pa se je uvrstilo eno, drugo uvrščeno moštvo. 

12 moštev je žreb razdelil v štiri skupine s po tremi moštvi, ki so igrala vsak z vsakim. Prvouvrščeni moštvi vsake skupine sta se uvrstili v drugi del tekmovanja na izpadanje. Na [[košarka na OI Peking 2008|olimpijske igre v Pekingu]] sta se uvrstila zmagovalca polfinalnih tekem Grčija in Hrvaška ter zmagovalec tekme med poražencema obeh polfinalnih tekem, Nemčija.

== Sodelujoče reprezentance ==
Pred žrebom so bile reprezentance razporejene v tri bobne, glede na to, od kod prihajajo. Vse evropske reprezentance so bile v bobnu 1:

{| class=&quot;wikitable&quot; width=100%
!width=25%|Boben 1
!width=25%|Boben 2
!width=25%|Boben 3
|- 
|
{{kš|Hrvaška}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Grčija}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Nemčija}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Slovenija}}&lt;BR/&gt;
|
{{kš|Brazilija}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Kanada}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Nova Zelandija}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Puerto Rico}}&lt;BR/&gt;
|
{{kš|South Korea}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Kamerun}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Libanon}}&lt;BR/&gt;
{{kš|Cape Verde}}&lt;BR/&gt;
|}

Če se katera reprezentanca turnirja ne more udeležiti, jo nadomesti naslednje uvrščena reprezentanca z olimpijskih kvalifikacij iste celine.

== Shema tekmovanja ==
*Reprezentance so v prvem krogu razdeljene v štiri skupine (skupine A-D).
*V prvem krogu igra vsak z vsakim; Prvo- in drugo uvrščeni reprezentanci se uvrstita v četrtfinale. Zadnje uvrščena reprezentanca izpade iz nadaljnjega tekmovanja.
*V drugem krogu reprezentance igrajo eno tekmo na izpadanje; četrtfinalni pari so:
**A1 vs. B2
**B1 vs. A2
**C1 vs. D2
**D1 vs. C2
*Polfinalna para sta A1/B2 vs. C1/D2 in B1/A2 vs. D1/C2. Zmagovalca polfinal se neposredno uvrstita na Olimpijske igre, zato se finalna tekma ne izvede.
*Poraženca polfinal se pomerita za zadnje prosto olimpijsko mesto.

==Prvi krog==
{| class=&quot;infobox bordered&quot;
|-
|width=10px bgcolor=&quot;#98fb98&quot;| ||V četrtfinalu
|}
===Skupina A===
{|class=wikitable 
|- align=center
!width=150px| Moštvo !!width=30px| Točke !!width=20px| Z !!width=20px| P !!%Z !!width=40px| DT !!width=40px| PT !!width=40px| Razlika
|- align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Grčija}}|| '''4''' || 2 || 0 || 1.000 || 208 || 131 || +77
|- align=center  bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Brazilija}}|| '''3''' || 1 || 1 || .500 || 163 || 143 || +20
|- align=center
|align=left| {{kš|Libanon}}|| '''2''' || 0 || 2 || .000 || 116 || 213 || -97 
|}
{{basketballbox|time=22:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[14. julij]]
|teamA={{kš-d|Grčija}}
|teamB={{kš|Libanon}}
|scoreA='''119'''|scoreB=62
|Q1='''32'''-17|Q2='''22'''-10|Q3='''32'''-14|Q4='''33'''-21
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/1/groupname/A/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=5500
|points1=[[Kostas Tsartsaris|Tsartsaris]], 15
|rebounds1=[[Dimitris Diamantidis|Diamantidis]], 6
|assist1=[[Vassilis Spanoulis|Spanoulis]], 8
|points2=[[Fadi El Khatib|El Khatib]], 14
|rebounds2=[[Ali Mahmoud|Mahmoud]], 3
|assist2=[[Sabah Khoury|Khoury]], 4
}}

{{basketballbox|time=22:00|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[15. julij]]
|teamA={{kš-d|Libanon}}
|teamB={{kš|Brazilija}}
|scoreA=54|scoreB='''94'''
|Q1=8-'''27'''|Q2=13-'''21'''|Q3=16-'''25'''|Q4=17-'''21'''
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid/4508/gamename/2/groupname/A/langid/1/langlc/en/roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Rony Fahed|Fahed]], 15
|rebounds1=[[Hussein Tawbe|Tawbe]], 6
|assist1=[[Ali Mahmoud|Mahmoud]], 3
|points2=[[Tieppo Huertas|Huertas]], 17
|rebounds2=[[Marcelo Machado|Machado]], 6
|assist2=[[Fulvio Chiantia De Assis|Chiantia De Assis]], 6
}}
{{basketballbox|time=22:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[16. julij]]
|teamA={{kš-d|Brazilija}}
|teamB={{kš|Grčija}}
|scoreA=69|scoreB='''89'''
|Q1=17-'''18'''|Q2=13-'''22'''|Q3=20-'''26'''|Q4=19-'''23'''
|attendance=18500
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/3/groupname/A/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Tiago Splitter Beims|Splitter Beims]], 20
|rebounds1=[[Tiago Splitter Beims|Splitter Beims]], 7
|assist1=[[Tiago Splitter Beims|Splitter Beims]], 1
|points2=[[Antonis Fotsis|Fotsis]], 18
|rebounds2=[[Antonis Fotsis|Fotsis]], 10
|assist2=[[Dimitris Diamantidis|Diamantidis]], 4
}}

===Skupina B===
{|class=wikitable 
|- align=center
!width=150px| Moštvo !!width=30px| Tčk !!width=20px| Zm !!width=20px| Po !!%Z !!width=40px| Kd !!width=40px| PT !!width=40px| Razlika
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Nemčija}}|| '''4''' || 2 || 0 || 1.000 || 193 || 139 || +54
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Nova Zelandija}}|| '''3''' || 1 || 1 || .500 || 148 || 139|| +9
|-align=center 
|align=left| {{kš|CPV}}|| '''2''' || 0 || 2 || .000 || 118 || 181 || -63
|}

{{basketballbox|time=13:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[14. julij]]
|teamA={{kš-d|Nova Zelandija}}
|teamB={{kš|CPV}}
|scoreA='''77'''|scoreB=50
|Q1='''21'''-4|Q2='''21'''-16|Q3='''18'''-12|Q4=17-'''18'''
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/1/groupname/B/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Kirk Penney|Penney]], 25
|rebounds1=[[Nick Horvath|Horvath]], 8
|assist1=[[Lindsay Tait|Tait]], 5
|points2=[[Jeff Xavier|Xavier]], 22
|rebounds2=[[Rodrigo Mario Salomão Mascarenhas|Salomão Mascarenhas]], 11
|assist2=[[Jeff Xavier|Xavier]], 4
}}

{{basketballbox|time=15:30|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[15. julij]]
|teamA={{kš-d|CPV}}
|teamB={{kš|Nemčija}}
|scoreA=68|scoreB='''104'''
|Q1=11-'''34'''|Q2=13-'''25'''|Q3=16-'''22'''|Q4='''28'''-23
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/2/groupname/B/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Jeff Xavier|Xavier]], 21
|rebounds1=[[Rodrigo Mario Salomão Mascarenhas|Salomão Mascarenhas]], 8
|assist1=[[Jeff Xavier|Xavier]], 3
|points2=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 16
|rebounds2=[[Chris Kaman|Kaman]], 10
|assist2=[[Pascal Roller|Roller]], 5
}}

{{basketballbox|time=19:30|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[16. julij]]
|teamA={{kš-d|Nemčija}}
|teamB={{kš|Nova Zelandija}}
|scoreA='''89'''|scoreB=71
|Q1=23-'''26'''|Q2='''24'''-7|Q3=21-'''24'''|Q4='''21'''-14
|attendance=5500
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/3/groupname/B/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 35
|rebounds1=[[Konrad Wysocki|Wysocki]], 8
|assist1=[[Sven Schultze|Schultze]], 4
|points2=[[Kirk Penney|Penney]], 29
|rebounds2=[[Craig Bradshaw|Bradshaw]], 8
|assist2=[[Lindsay Tait|Tait]], 5
}}

===Skupina C===
{|class=wikitable 
|- align=center
!width=150px| Moštvo !!width=30px| Točke !!width=20px| Z !!width=20px| P !!%Z !!width=40px| DT !!width=40px| PT !!width=40px| Razlika
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Slovenija}}|| '''4''' || 2 || 0 || 1.000 || 174 || 146 || +28
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Kanada}}|| '''3'''  || 1 || 1 || .500 || 149 || 163 || -14
|-align=center
|align=left| {{kš|Južna Koreja}}|| '''2''' || 0 || 2 || .000 || 153 || 167 || -14
|}

{{basketballbox|time=15:30|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[14. julij]]
|teamA={{kš-d|Južna Koreja}}
|teamB={{kš|Slovenija}}
|scoreA=76|scoreB='''88'''
|Q1=17-'''24'''|Q2=20-'''29'''|Q3='''21'''-16|Q4=18-'''19'''
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/1/groupname/C/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Joo-sung Kim]], 21
|rebounds1=[[Ho-young Yoon|Yoon]], 4
|assist1=[[Joo-sung Kim]], 4
|points2=[[Radoslav Nesterović|Nesterović]], 26
|rebounds2=[[Radoslav Nesterović|Nesterović]], 9
|assist2=[[Sani Bečirović|Bečirović]], 4
}}
{{basketballbox|time=13:00|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[15. julij]]
|teamA={{kš-d|Slovenija}}
|teamB={{kš|Kanada}}
|scoreA='''86'''|scoreB=70
|Q1='''27'''-22|Q2='''14'''-12|Q3='''23'''-15|Q4='''22'''-21
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/2/groupname/C/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Jaka Lakovič|Lakovič]], 19
|rebounds1=[[Radoslav Nesterović|Nesterović]], 9
|assist1=[[Sani Bečirović|Bečirović]], 5
|points2=[[Rowan Barrett|Barrett]], 16
|rebounds2=[[Levon Kendall|Kendall]], 6
|assist2=[[Carl English|English]], 2
}}

{{basketballbox|time=13:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[16. julij]]
|teamA={{kš-d|Kanada}}
|teamB={{kš|Južna Koreja}}
|scoreA='''79'''|scoreB=77
|Q1=20-20|Q2=13-'''29'''|Q3='''26'''-15|Q4='''20'''-13
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/3/groupname/C/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Rowan Barrett|Barrett]], 22
|rebounds1=[[Levon Kendall|Kendall]], 14
|assist1=[[Jermaine Anderson|Anderson]], 3
|points2=[[Jung-gyu Jeon|Jeon]], 19
|rebounds2=[[Ho-young Yoon|Yoon]], 6
|assist2=[[Hee-Jung Joo|Joo]], 9
}}

===Skupina D===
{|class=wikitable 
|- align=center
!width=150px| Moštvo !!width=30px| Točke !!width=20px| Z !!width=20px| P !!%Z !!width=40px| DT !!width=40px| PT !!width=40px| Razlika
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Hrvaška}}|| '''4''' || 2 || 0 || 1.000 || 188 || 160 || +28 
|-align=center bgcolor=&quot;#98fb98&quot;
|align=left| {{kš|Portoriko}}|| '''3''' || 1 || 1 || .500 || 162 || 167 || -5
|-align=center 
|align=left| {{kš|CMR}}|| '''2''' || 0 || 2 || .000 || 151 || 174 || -23 
|}

{{basketballbox|time=19:30|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[14. julij]]
|teamA={{kš-d|Hrvaška}}
|teamB={{kš|CMR}}
|scoreA='''93'''|scoreB=79
|Q1='''19'''-16|Q2='''26'''-9|Q3=20-'''28'''|Q4='''28'''-26
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/1/groupname/D/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Marko Tomas|Tomas]], 22
|rebounds1=[[Nikola Prkačin|Prkačin]], 6
|assist1=[[Davor Kus|Kus]], 6
|points2=[[Harding Nana|Nana]], 24
|rebounds2=[[Ruben Boumtje Boumtje|Boumtje Boumtje]], 10
|assist2=[[Parfait Bitee|Bitee]], 6
}}

{{basketballbox|time=19:30|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[15. julij]]
|teamA={{kš-d|CMR}}
|teamB={{kš|Portoriko}}
|scoreA=72|scoreB='''81'''
|Q1=7-'''22'''|Q2=22-'''24'''|Q3='''19'''-15|Q4='''24'''-20
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/2/groupname/D/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Harding Nana|Nana]], 22
|rebounds1=[[Harding Nana|Nana]], 14
|assist1=[[Joachim Ekanga Ehawa|Ekanga Ehawa]], 3
|points2=[[Ricardo Sanchez|Sanchez]], 17
|rebounds2=[[Ricardo Sanchez|Sanchez]], 9
|assist2=[[Filiberto Rivera|Rivera]], 4
}}

{{basketballbox|time=15:30|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex|OAKA Indoor Sports Arena]], [[Atene]]|date=[[16. julij]]
|teamA={{kš-d|Portoriko}}
|teamB={{kš|Hrvaška}}
|scoreA=81|scoreB='''95'''
|Q1='''26'''-14|Q2=14-'''29'''|Q3=18-'''27'''|Q4=23-'''25'''
|attendance=
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/3/groupname/D/langid//langlc//roundid/6250/fe_scheStat_boxScor.html]
|points1=[[Elias Ayuso|Ayuso]], 22
|rebounds1=[[Peter John Ramos|Ramos]], 6
|assist1=[[Carlos Arroyo|Arroyo]], 4
|points2=[[Davor Kus|Kus]], 15
|rebounds2=[[Roko Ukić|Ukić]], 6
|assist2=[[Roko Ukić|Ukić]], 5
}}

== Drugi krog - izločilni boji ==
{| class=&quot;wikitable bordered&quot; style=&quot;margin: 0em 0em 0em auto&quot;
|-
|width=10px bgcolor=&quot;#ffffcc&quot;| ||Uvrščen na OI
|}
{{Round8-with third|RD3=Na OI gre tudi tretjevrščeni
&lt;!--QF--&gt;
|RD1-seed1=A1
|RD1-seed2=B2
|RD1-seed3=C1
|RD1-seed4=D2
|RD1-seed5=B1
|RD1-seed6=A2
|RD1-seed7=D1
|RD1-seed8=C2
|RD2-seed1=A1
|RD2-seed2=D2
|RD2-seed3=B1
|RD2-seed4=D1
|RD3-seed1=A1
|RD3-seed2=D1
|RD3-seed3=D2
|RD3-seed4=B1
|bg1=#ffffcc
|bg2=#ffffcc
|bg3=#ffffcc
|[[18. julij]] - [[Atene]]  |'''{{kš|Grčija}}'''|'''75'''|{{kš|Nova Zelandija}}      |48 
|[[18. julij]] - [[Atene]]  |{{kš|Slovenija}}      |70      |'''{{kš|Portoriko}}'''|'''81'''
|[[18. julij]] - [[Atene]]  |'''{{kš|Nemčija}}'''|'''78'''|{{kš|Brazilija}}      |65
|[[18. julij]] - [[Atene]]  |'''{{kš|Hrvaška}}'''|'''83'''|{{kš|Kanada}}      |62
&lt;!--SF--&gt;
|[[19. julij]] - [[Atene]]  |'''{{kš|Grčija}}'''|'''88'''|{{kš|Portoriko}}      |63
|[[19. julij]] - [[Atene]]  |{{kš|Nemčija}}      |70      |'''{{kš|Hrvaška}}'''|'''76'''
&lt;!--F--&gt;
|Na OI napredujeta zmagovalca polfinal |'''{{kš|Grčija}}''' | |'''{{kš|Hrvaška}}''' |
&lt;!--3rd--&gt;
|[[20. julij]] - [[Atene]]  |'''{{kš|Nemčija}}'''|'''96'''|{{kš|Portoriko}}      |82      
}}

===Četrtfinale===
{{basketballbox|time=13:00|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[18. julij]]|time=13:00
|teamA='''{{kš-d|Hrvaška}}'''
|teamB={{kš|Kanada}} 
|scoreA='''83'''|scoreB=62
|Q1='''18'''-16|Q2='''18'''-13|Q3='''26'''-13|Q4='''21'''-20
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/13/langid//langlc//roundid/6251/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=
|points1=[[Marko Popović|Popović]], 17
|rebounds1=[[Sandro Nicević|Nicević]], 6
|assist1=[[Zoran Planinić|Planinić]], 3
|points2=[[Olu Famutimi|Famutimi]], 14
|rebounds2=[[Joel Anthony|Anthony]], 11
|assist2=[[Jermaine Anderson|Anderson]], 2
}}
{{basketballbox|time=15:30|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[18. julij]]|time=15:30
|teamA={{kš-d|Slovenija}}
|teamB='''{{kš|Portoriko}}'''
|scoreA=70|scoreB='''81'''
|Q1=15-'''21'''|Q2='''19'''-13|Q3=18-'''25'''|Q4=18-'''22'''
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/13/langid//langlc//roundid/6251/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=
|points1=[[Uroš Slokar|Slokar]], 17
|rebounds1=[[Radoslav Nesterović|Nesterović]], 6
|assist1=[[Jaka Lakovič|Lakovič]], 3
|points2=[[Carlos Arroyo|Arroyo]], 14
|rebounds2=[[Javier Alexis Mojica|Mojica]], 11
|assist2=[[Carlos Arroyo|Arroyo]], 2
}}
{{basketballbox|time=19:30|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[18. julij]]|time=19:30
|teamA='''{{kš-d|Nemčija}}'''
|teamB={{kš|Brazilija}} 
|scoreA='''78'''|scoreB=65
|Q1='''14'''-13|Q2='''31'''-13|Q3='''17'''-13|Q4=16-'''26'''
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/15/langid//langlc//roundid/6251/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=6000
|points1=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 20
|rebounds1=[[Chris Kaman|Kaman]], 14
|assist1=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 5
|points2=[[Tiago Splitter Beims|Splitter Beims]], 16
|rebounds2=[[Tiago Splitter Beims|Splitter Beims]], 6
|assist2=[[Eduardo Magalhaes Machado|Machado]], 4
}}
{{basketballbox|time=22:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[18. julij]]
|teamA='''{{kš-d|Grčija}}'''
|teamB={{kš|Nova Zelandija}} 
|scoreA='''75'''|scoreB=48
|Q1='''22'''-12|Q2='''15'''-8|Q3='''18'''-16|Q4='''20'''-12
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/15/langid//langlc//roundid/6251/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=15000
|points1=[[Vassilis Spanoulis|Spanoulis]], 14
|rebounds1=[[Dimitris Diamantidis|Diamantidis]], 8
|assist1=[[Vassilis Spanoulis|Spanoulis]], 2
|points2=[[Lindsay Tait|Tait]], 9
|rebounds2=[[Craig Bradshaw|Bradshaw]], 10
|assist2=[[Mika Vukona|Vukona]], 3
}}

===Polfinale===
{{basketballbox|time=19:00|bg=#eee|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[July 19]]|time=19:00
|teamA={{kš-d|Nemčija}}
|teamB='''{{kš|Hrvaška}}'''
|scoreA=70 |scoreB='''76''' 
|Q1=14-'''24'''|Q2='''17'''-12 |Q3='''17'''-11 |Q4=22-'''29'''
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/17/langid//langlc//roundid/6252/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=7000
|points1=[[Marko Tomas|Tomas]], 21
|rebounds1=[[Stanko Barać|Barać]], 7
|assist1=[[Marko Popović|Popović]], 6
|points2=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 30
|rebounds2=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 13
|assist2=[[Jan-Hendrik Jagla|Jagla]], 2
}}
{{basketballbox|time=21:30|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[July 19]]|time=21:30
|teamA='''{{kš-d|Grčija}}'''
|teamB={{kš|Portoriko}} 
|scoreA='''88''' |scoreB=63 
|Q1='''19'''-11|Q2='''29'''-24 |Q3='''20'''-15 |Q4='''20'''-13
|report=[http://www.athens2008.fiba.com//pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/18/langid//langlc//roundid/6252/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=18000
|points1=[[Juan Jose Barea|Barea]], 16
|rebounds1=[[Alex Falcon Melendez|Falcon Melendez]], 8
|assist1=[[Carlos Arroyo|Arroyo]], 3
|points2=[[Dimitris Diamantidis|Diamantidis]], 15
|rebounds2=[[Antonis Fotsis|Fotsis]], 7
|assist2=[[Theo Papaloukas|Papaloukas]], 10
}}

===Tekma za tretje mesto===
{{basketballbox|bg=#eee|time=19:30|place=[[Athens Olympic Sports Complex#Olympic Indoor Hall|Olympic Indoor Hall]], [[Atene]]|date=[[July 20]]|time=19:30
|teamA='''{{kš-d|Nemčija}}'''
|teamB={{kš|Portoriko}}
|scoreA='''96''' |scoreB=82 
|Q1=22-'''23''' |Q2='''26'''-16 |Q3='''26'''-19 |Q4=22-'''24'''
|report=[http://www.athens2008.fiba.com/pages/eng/fe/08/olymQual/men/scheResu/p/eventid//gamename/A/groupname/19/langid//langlc//roundid/6253/fe_scheStat_boxScor.html]
|attendance=4000
|points1=[[Dirk Nowitzki|Nowitzki]], 32
|rebounds1=[[Chris Kaman|Kaman]], 12
|assist1=[[Pascal Roller|Roller]], 4
|points2=[[Juan Jose Barea|Barea]], 18
|rebounds2=[[Peter John Ramos|Ramos]], 9
|assist2=[[Juan Jose Barea|Barea]], 4
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.athens2008.fiba.com Official Site powered by FIBA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527191723/http://www.athens2008.fiba.com/ |date=2008-05-27 }}

[[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]]
[[Kategorija:Olimpijske kvalifikacije]]</text>
      <sha1>rxkxu9qzouabevjjasv67858kw7dj7f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bioterme Mala Nedelja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184324</id>
    <revision>
      <id>6772749</id>
      <parentid>6771844</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:33:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-promo, -np</comment>
      <origin>6772749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2338" sha1="e39nee7hpu47jq2waltv4gltiyi5749" xml:space="preserve">{{Brez virov}}

'''Bioterme Mala Nedelja''' so termalno [[kopališče]] v [[naselje|naselju]] [[Moravci v Slovenskih goricah]]. 

== Geografija ==
Terme ležijo v gričevnati pokrajini severovzhodne Slovenije okoli 2 km južno od naselja [[Mala Nedelja]] v [[občina Ljutomer|občini Ljutomer]]. Od občinskega središča so oddaljene okoli 15 km, od [[Ormož]]a pa 28 km.

== Zgodovina ==
Leta 1958 so v [[Pomurje|Pomurju]] izvajali številna zemeljska raziskovalna dela, s katerimi so želeli ugotoviti ali se v teh krajih nahaja [[nafta]]. Ena takih raziskovalnih vrtin je bila izvrtana tudi na lokaciji pri Moravcih. Nafte niso našli, ugotovili pa so, da je tu nahajališče termalne vode. Vrtino, globoko 2273 m, so zaprli in jo kot številne druge v teh krajih prepustili usodi časa.

Leta 1973 je Geološki zavod iz Ljubljane zapečateno vrtino ponovno odprl. Voda, ki je začela pritekati iz globine 2273 m, ima na ustju vrtine [[temperatura|temperaturo]] 42 ºC. Istega leta so krajani pričeli z delovno akcijo in zgradili dva enostavna betonska bazena dimenzij 23×16m in 10×5,5m.

Nov razvojni zagon pa so terme dobile po letu 2002, ko je zemljišče in vse na njem postavljene objekte kupila ljutomerska družba Segrap. Tako je bil leta 2010 odprt nov hotel z bazenskim kompleksom.

== Termalna voda ==
Termalna voda se po mineralnem sestavu uvršča med natrijevo hidrokarbonatne vode z [[pH]] vrednostjo, ki jo uvršča med bazične vode. Voda ne vsebuje naftnih primesi, nima neprijetnega vonja in okusa, kar je pri termalnih vodah prava redkost.

== Indikacije ==
Lajšanje želodčnih težav (rane na želodcu), zniževanje in uravnavanje želodčne kisline. Pri temperaturah višjih od 38&amp;nbsp;ºC pa se voda uporablja za kopeli, s katerimi se zdravijo [[ginekologija|ginekološke]] bolezni in bolezni lokomotornega sistema.

== Bazeni ==
V bazenih za odrasle in otroke, ki imajo skupno površino 1400&amp;nbsp;m², je temperatura vode od 27 do 38&amp;nbsp;ºC. Termalni kompleks razpolaga z enim večnamenskim bazenom, hitro reko, dvema masažnima bazenoma, dvema bazenom za mirovanje, zalivom in otroškim bazenom.

== Glej tudi ==
* [[seznam toplic v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.bioterme.si Bioterme Mala Nedelja]

[[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]]
[[Kategorija:Moravci v Slovenskih goricah]]</text>
      <sha1>e39nee7hpu47jq2waltv4gltiyi5749</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>184716</id>
    <revision>
      <id>6772758</id>
      <parentid>6656687</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:47:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebe */</comment>
      <origin>6772758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1843" sha1="fha1istdgjn2io71w2ogvv4731qm0i9" xml:space="preserve">'''Oto''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Oto je krajšana oblika imena, ki je izpeljana iz imen: [[Otmar]], [[Otokar (ime)|Otokar]] ali [[Oton]].&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 443 oseb z imenom Oto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Oto|spol=M}}&lt;/ref&gt; Večina nosilcev tega imena živi v severovzhodni Sloveniji, kjer prevladuje nad različico imena Oton.

== Znane osebe ==
* [[Oto Balzar]], [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] admiral slovenskega rodu
* [[Oto Bihalji Merin]], srbsko-slov. likovni publicist itd.
* [[Oto Blaznik]], nogometaš
* [[Oto Giacomelli]], smučarski skakalec in športni delavec
* [[Oto Gradišnik]], kulturni delavec
* [[Otto von Habsburg|Oto Habsburški]] (1912-2011), avstrijski prestolonaslednik
* [[Oto Haščák]], slovaški hokejist
* [[Oto Küzmič]], pesnik
* [[Oto Luthar]], zgodovinar, direktor ZRC SAZU
* [[Oto Martinjak]], atlet, alpinist
* [[Oto Norčič]], ekonomist, univ. profesor, predsednik Protestantskega društva P. Trubar
* [[Oto Pavlin]], rokometni trener
* [[Oto Pestner]], slovenski pevec zabavne glasbe
* [[Oto Petrovič]], psiholog
* [[Oto Pikalo]], tuiristični in politični delavec
* [[Oto Pok]], veteran
* [[Oto Pungartnik]], diplomat
* [[Oto Pustoslemšek]], smučar
* [[Oto Rimele]], rock-kitarist in slikar
* [[Oto Strakušek]], športni strelec
* [[Oto Vilčnik]], sociolog, politični zapornik
* [[Oto Vrhovnik]], saksofonist in pedagog

== Narodi ==
* [[Oto Indijanci]], severno-ameriško staroselsko pleme

== Glej tudi ==
* [[seznam osebnih imen na O]]
* ime [[Oton]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>fha1istdgjn2io71w2ogvv4731qm0i9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okraji v SFRJ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>186324</id>
    <revision>
      <id>6772449</id>
      <parentid>5425362</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:31:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772449</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3259" sha1="mz1q8xyyuom53b2edzl4qct8adn8ohp" xml:space="preserve">[[Slika:Gospodarska-područja-Jugoslavije-03.png|thumb|200px|right|Okraji konec leta 1958]]
'''Okraj''' (hrvaško: ''[[kotar]]'', srbsko: ''[[okraj|srez]]'') je bila v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativni narodni republiki Jugoslaviji]] [[upravna enota]], ki je bila razdeljena na več [[občina|občin]]. 

[[Okraj]]i so bili ukinjeni med letoma 1959 in 1967, v Sloveniji leta 1965.

Seznam okrajev

== [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]] ==
#[[Banja Luka]]
#[[Bihać]]
#[[Brčko]]
#[[Derventa]]
#[[Doboj]]
#[[Goražde, Črna gora|Goražde]]
#[[Jajce, Bosna|Jajce]]
#[[Livno]]
#[[Mostar]]
#[[Prijedor]]
#[[Sarajevo]]
#[[Trebinje]]
#[[Tuzla]]
#[[Zenica (mesto)|Zenica]]
#[[Zvornik]]

== [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna Gora]] ==
#[[Cetinje]]
#[[Ivangrad]] (danes [[Berane]])
#[[Nikšić]]
#[[Pljevlja]]
#[[Podgorica|Titograd]] (danes [[Podgorica]])

== [[Socialistična republika Hrvaška|SR Hrvatska]] ==
#[[Bjelovar]]
#[[Čakovec]]
#[[Daruvar]]
#[[Dubrovnik]]
#[[Gospić]]
#[[Karlovec]]
#[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]]
#[[Krapina]]
#[[Križevci, Hrvaška|Križevci]]
#[[Kutina, Sisaško-moslavaška županija|Kutina]]
#[[Makarska]]
#[[Našice]]
#[[Nova Gradiška]]
#[[Ogulin, Hrvaška|Ogulin]]
#[[Osijek]]
#[[Pulj]]
#[[Reka, Hrvaška|Reka]]
#[[Sisek]]
#[[Požega, Hrvaška|Slavonska Požega]]
#[[Slavonski Brod]]
#[[Split]]
#[[Šibenik]]
#[[Varaždin]]
#[[Vinkovci]]
#[[Virovitica]]
#[[Zadar]]
#[[Zagreb]]

== [[Socialistična republika Makedonija|SR Makedonija]] ==
#[[Bitola]]
#[[Kumanovo]]
#[[Ohrid]]
#[[Skopje]]
#[[Štip]]
#[[Tetovo]]
#[[Titov Veles]]

== [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]] ==
#[[Celje]]
#[[Gorica]]
#[[Kočevje]]
#[[Koper]]
#[[Kranj]]
#[[Ljubljana]]
#[[Maribor]]
#[[Murska Sobota]]
#[[Novo mesto]]
#[[Ptuj]]
#[[Trbovlje]]

Pred ukinitvijo 1965 so bili v SR Sloveniji le še 4 okraji: Ljubljana, Maribor, Celje in Koper.

== [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]] ==
===[[Ožja Srbija]] ===
#[[Beograd]]
#[[Čačak]]
#[[Kragujevac]]
#[[Kraljevo]]
#[[Kruševac]]
#[[Lazarevac]]
#[[Leskovac]]
#[[Loznica]]
#[[Mladenovac]]
#[[Negotin]]
#[[Niš]]
#[[Novi Pazar]]
#[[Obrenovac]]
#[[Pirot]]
#[[Požarevac]]
#[[Prijepolje]]
#[[Prokuplje]]
#[[Smederevo]]
#[[Svetozarevo]] ([[Jagodina]])
#[[Šabac]]
#[[Užice|Titovo Užice]]
#[[Valjevo]]
#[[Vranje]]
#[[Zaječar]]

=== [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo|SAP Kosovo]] ===
#[[Gnjilane]]
#[[Kosovska Mitrovica]]
#[[Peć]]
#[[Priština]]
#[[Prizren]]

=== [[Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina|SAP Vojvodina]] ===
#[[Bačka Palanka]]
#[[Bačka Topola]]
#[[Kikinda]]
#[[Novi Sad]]
#[[Pančevo]]
#[[Senta]]
#[[Sombor]]
#[[Sremska Mitrovica]]
#[[Stara Pazova]]
#[[Subotica]]
#[[Vrbas (mesto)|Vrbas]]
#[[Vršac]]
#[[Zrenjanin]]

== Viri ==
*Geografski atlas, V. prošireno izdanje, Seljačka sloga, Zagreb, 1956.
*Ivo Krbek: Pravo javne uprave FNRJ, I. knjiga, Birozavod, Zagreb, 1960.
*Branko Kubović: Regionalni aspekt privrednog razvoja Jugoslavije, Biblioteka »Ekonomskog pregleda« - časopisa Društva ekonomista Hrvatske, Zagreb, 1961.
*Ivo Bertić: Veliki geografski atlas Jugoslavije, Sveučilišna naklada Liber, Zagreb, 1987.

[[Kategorija:Zgodovina Jugoslavije]]</text>
      <sha1>mz1q8xyyuom53b2edzl4qct8adn8ohp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>197487</id>
    <revision>
      <id>6772480</id>
      <parentid>6534799</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:49:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15939" sha1="ljlvt68n2mu0ye7n4a7jtv3zfw4b5un" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Dolga vojna&lt;br/&gt;Trinajstletna vojna
| image             = [[Slika:Battle of Mezőkeresztes 1596.jpg|300px]]
| caption           = Bitka pri Keresztesu, osmanska miniatura
| partof            = osmansko-habsburških vojn
| date              = 29. julij 1593 – 11. november 1606 &lt;br /&gt;
| place             = [[Ogrsko kraljestvo|Ogrska]], [[Kneževina Vlaška|Vlaška]], [[Balkan]]
| result            = neodločen&lt;br&gt; [[Žitvanski mir]]
| combatant1        = [[Slika:Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1430-1806).svg|24px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] &lt;br&gt;
* [[Slika:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|24px]] [[Habsburška monarhija]]
* [[Slika:Flag of Electoral Saxony.svg|24px]] Saški elektorat
[[File:Coat of arms of Hungary (1918-1919).svg|19px]] [[Ogrsko kraljestvo]]&lt;ref name=MKT&gt;{{navedi knjigo|first1=Csaba |last1=Csorba |first2=János |last2=Estók |first3=Konrád |last3=Salamon |title=Magyarország Képes Története |publisher= Hungarian Book-Club |location=Budapest |year=1998 |isbn=963-548-961-7}} 62.-64. p.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
[[File:Coa Croatia Country History (Fojnica Armorial).svg|22px]] [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevina Hrvaška]]&lt;ref name=MKT /&gt;&lt;br&gt;
[[File:Banner of Gabriel Bethlen.svg|24px]] [[Kneževina Transilvanija]] &lt;br&gt;
[[File:Flag of Wallachia.svg|24px]] [[Kneževina Vlaška]] &lt;br&gt;
[[File:Flag of Moldavia.svg|24px]] [[Kneževina Moldavija]] &lt;br&gt;
{{flag|Spain|1506}} &lt;br&gt;
[[File:Flag of the Cossack Hetmanate.svg|24px]] [[Zaporoški kozaki]]&lt;br&gt;
{{flagicon image|Sveti Sava.png}} [[Banat Uprising|Srbski hajduki]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of the Papal States (1808-1870).svg|24px]] [[Papeška država]] &lt;br&gt;
[[File:Medici Flag of Tuscany.png|23px]] [[Velika  vojvodina Toskana]] &lt;br&gt;
[[File:Cross Order of Saint Stephanus.svg|24px]] [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca|Vitezi sv. Štefana]]&lt;br&gt;
[[File:Coat of arms of the House of Este (1471).svg|24px]] [[Vojvodina Ferrara]]&lt;br&gt;
[[File:Coat of arms of the House of Gonzaga (1433).svg|24px]] [[Vojvodina Mantova]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of Savoie.svg|24px]] [[Vojvodina Savoja]]
| combatant2        = [[Slika:Flag of the Ottoman Empire (1453-1844).svg|24px]] [[Osmansko cesarstvo]]
| commander1        = [[Rudolf II. Habsburški]]&lt;br /&gt;Vincenzo I. Gonzaga  &lt;br /&gt; Hermann Christof von Russwurm&lt;br /&gt; Karl von Mansfeld&lt;br /&gt; Ruprecht von Eggenberg&lt;br /&gt; Giorgio Basta &lt;br&gt; István Bocskai&lt;br /&gt;[[Mihael Hrabri]]&lt;br /&gt; Starina Novak|&lt;br /&gt; Karel Burgauski
| commander2        = sultan [[Murat III.]],&lt;br&gt; sultan [[Mehmed III.]],&lt;br&gt;sultan [[Ahmed I.]], &lt;br&gt; Koča Sinan Paša&lt;br&gt;Lala Mehmed Paša&lt;br&gt; Tirjaki Hasan Paša &lt;br&gt;Damat Ibrahim Paša&lt;br&gt;[[Hasan Paša Predojević]] {{KIA}} &lt;br&gt; István Bocskai
| strength1         = več kot 300.000 mož&lt;ref name=&quot;Conflict 2009, p.547&quot;&gt;A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East, Spencer C. Tucker, 2009, p.547&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Attila Weiszhár-Balázs Weiszhár : Csaták kislexikona ''(Small lexicon of the Battles),'' Maecenas Publisher 2000. {{ISBN|963-645-080-3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=AL-Hind&gt;The Encyclopaedia of Islam Vol 6 Mahk-Mid str. 1030&lt;/ref&gt;
| strength2         = 160.000–180.000&lt;ref name=Mh&gt;Ervin Liptai: Magyarország hadtörténete I. 1984. {{ISBN|963-326-337-9}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mt&gt;Zsigmond Pach: Magyarország története 1526–1686, 1985. {{ISBN|963-05-0929-6}}&lt;/ref&gt;
| casualties1       = neznano, velike
| casualties2       = neznano, velike
| campaignbox       = 
}}

'''Dolga turška vojna''' ([[Nemščina|nemško]] Langer Türkenkrieg, [[Turščina|turško]] 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali '''trinajstletna vojna''' je bila vojna med [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] za oblast v [[Transilvanija|Transilvaniji]], [[Vlaška|Vlaški]] in [[Kneževina Moldavija|Moldaviji]].&lt;ref&gt; Cathal J. Nolan (2006). ''The age of wars of religion, 1000–1650: an encyclopedia of global warfare and civilization''. Greenwood Publishing Group. str. 846. Pridobljeno 23. marca 2012.&lt;/ref&gt; Končala se je z neodločenim izidom. 

Nekateri avtorji štejejo za začetek vojne leto 1591 in osmansko osvojitev [[Bihać]]a leta 1592, zato jo imenujejo petnajstletna vojna. 

V nizu osmanskih vojn v  Evropi sta bili velik preskus moči  tudi osmansko-beneška vojna  (1570–1573) in kretska vojna (1645–1669). Za največjo habsburško-osmansko vojne se šteje [[Velika turška vojna|velika turška vojna]] (1683-1699). Vojne so bile na splošno sestavljene iz velikega števila dragih bitk in obleganj s skromnimi rezultati na obeh straneh.

==Udeleženci==
Glavni udeleženci vojne so bili Habsburška monarhija in kneževine Transilvanija, Vlaška in Moldavija na eni in Osmansko cesarstvo na drugi strani. V vojni so v manjši meri sodelovale tudi vojvodine Ferrara, Toskana, Mantova in [[Papeška država]]. 

==Ozadje ==
Manjši spopadi ob habsburško-osmanski meji so se leta 1591 okrepili. Leta 1592 je poveljnik osmanskih sil [[Hasan Paša Predojević]] oblegal in osvojil pomembno mejno trdnjavo [[Bihać]]. Po tem uspehu je začel graditi trdnjavo ''Yeni Hisar'', današnjo [[Petrinja|Petrinjo]], od koder je načrtoval napad na trdnjavo [[Sisek]]. 

==Potek vojne==
===1593===
Spomladi je osmanska vojska začela oblegati [[Sisek]]. Obleganje se je končalo z zmago krščanske vojske v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] 22. junija 1593, v kateri je padel sam poveljnik turških sil, [[Hasan Paša Predojević|Hasan Paša]]. Bitka pomeni konec neposredne turške nevarnosti za slovenske dežele.  

Trinajstletna vojna se je začela 29. julija s pohodom osmanske vojske pod poveljstvom Sinan Paše na Ogrsko in zasedbo [[Győr]]a (turško Yanıkkale) in [[Komárom|Komarom]]a (turško Komaron) leta 1594.

===1594===
Na začetku leta 1594 so se Osmanom uprli Srbi v Banatu.&lt;ref&gt;Rajko L. Veselinović (1966). ''(1219-1766)''. Udžbenik za IV razred srpskih pravoslavnih bogoslovija. (Yu 68-1914). Sv. Arh. Sinod Srpske pravoslavne crkve. str. 70–71.&lt;/ref&gt; Upor je imel značilnosti svete vojne z vojnimi zastavami s podobo [[Sveti Sava|Svetega Save]].&lt;ref name=&quot;ref9&quot;&gt; Nikolaj Velimirović (January 1989). The Life of St. Sava. St. Vladimir's Seminary Press. str. 159. ISBN 978-0-88141-065-5.&lt;/ref&gt; Zastave je posvetil patriarh Jovan Kantul. Upor je dobil podporo srbskih pravoslavnih metropolitov Rufima Njeguša  s [[Cetinje|Cetinja]] in Visarijona iz [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinja]].&lt;ref&gt;Editions speciales. Naučno delo. 1971.&lt;/ref&gt; Veliki vezir Kodža Sinan Paša je v odgovor na upor  zahteval, da se iz [[Damask]]a prinese zelena zastava [[Prerok Mohamed|preroka Mohameda]], in ukazal, da se posmrtni ostanki Svetega Save z vojaškim spremstvom prenesejo  iz [[Samostan Mileševa|samostana Mileševa]] v [[Beograd]].&lt;ref name=ref9/&gt; Vojska je ob poti v Beograd za opozorilo upornikom pobila vse prebivalce.&lt;ref name=ref9/&gt; Osmani so po prihodu v Beogradu 27. aprila Savine posmrtne ostanke na Vračarju javno sežgali in pepel raztresli.&lt;ref name=ref9/&gt;

===1595-1596=== 
Leta 1595 je [[Papež Klemen VIII.|papež Klemen VIII.]] organiziral protiosmansko koalicijo evropskih krščanskih držav, znano kot Sveta liga papeža Klemna VIII. Sporazum o zavezništvu sta v [[Praga|Pragi]]  podpisali cesar [[Rudolf II. Habsburški]] in transilvanski knez [[Sigismund Báthory]]. Leto kasneje se je zvezi pridružil vlaški knez [[Mihael Hrabri]]. Španski Habsburžani so prispevali 6.000 izkušeni pešakov in 2.000 konjenikov iz [[Španska Nizozemska|Nizozemske]] pod poveljstvom Karla von Mansfelda, vrhovnega poveljnika španske flandrijske armade. Von Mansfeld je prevzel poveljstvo vojaških operacij na Ogrskem.&lt;ref&gt;Mugnai, Bruno; Flaherty, Christopher (2014). ''Der Lange Türkenkrieg (1593-1606): The long Turkish War'', Vol. 1 (Ebook). Soldiershop Publishing. str. 67.  ISBN 9788896519912.&lt;/ref&gt;

Osmanski cilj je bil osvojiti Dunaj, habsburški pa osvojiti izgubljeno ogrsko ozemlje. Za nadzor nad [[Donava|Donavo]] je bilo ključno posedovanje trdnjav ob njej. Večina vojne se je dogajala na Ogrskem (največ v sedanji zahodni [[Madžarska|Madžarski]] in južni [[Slovaška|Slovaški]]),  Podonavju, [[Hrvaška|Hrvaški]] in [[Slavonija|Slavoniji]], osmanski [[Rumelija|Rumeliji]] (sedanja [[Bolgarija]] in [[Srbija]]) in Vlaški (sedanja južna [[Romunija]]).
 
[[Slika:Hatvan megvétele 1596.jpg|thumb|left|250px|Habsburška vojska vdira v grad [[Hatvan]] (1596)]]

Leta 1595 je krščanska vojska pod Mansfeldovim poveljstvom osvojila [[Esztergom]] in  [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]], strateški trdnjavi ob Donavi. Obleganja [[Budim]]a se ni lotila. Nasprotniki so medtem oblegali [[Eger]] in ga leta 1596 osvojili. 

Na [[Balkan]]u se je španska flota iz [[Neapeljsko kraljestvo|Neaplja]] in [[Sicilsko kraljestvo|Sicilije]] pod poveljstvom Pedra de Toleda maščevala za osmanske pohode v južno [[Italija|Italijo]] in izropala [[Patras]].&lt;ref name=&quot;ref12&quot;&gt; Braudel, Fernand (1995). ''The Mediterranean and the Mediterranean World in the Age of Philip II'', Volume 2. Berkeley: University of California Press. str.  1229. ISBN 0520203305.&lt;/ref&gt; Pustošenje je bilo tako silovito, da je sultan [[Murat III.]] razmišljal o poboju vseh kristjanov v Konstantinoplu, vendar si je premislil in iz mesta izgnal vse neporočene [[Grki|Grke]].&lt;ref&gt; Hutton, William Holden (1900).  ''Constantinople: the story of the old capital of the empire''. London: J.M. Dent &amp; Co, str. 172.&lt;/ref&gt; Španska flota je v naslednjih letih nadaljevala pohode v [[Levant]]. V njih ni sodelovala velika španska flota,&lt;ref name=ref14&gt; Teneti, Alberto (1967). ''Piracy and the Decline of Venice, 1580-1615''. Berkeley: University of California Press. str.  47.&lt;/ref&gt; ampak [[Piratstvo|pirati]], med njimi Alonso de Contreras, ki so plenili osmanske trgovske ladje.&lt;ref name=ref12/&gt;

Na vzhodni fronti je vlaški knez [[Mihael Hrabri]] v jeseni 1594 začel pohode proti Osmanskemu cesarstvu in osvojil več gradov ob spodnji Donavi, med njimi Giurgiu, Brăila, Hârşova in [[Silistra]]. Njegov moldavski zaveznik je medtem porazil osmansko vojsko v  Iaşiju in drugod v Moldaviji.&lt;ref&gt;Constantin C. Giurescu. ''Istoria Românilor''. Bucharest: Editura All, 2007 (romunščina), str. 183.&lt;/ref&gt; Mihael je začel vdirati še globlje na osmansko ozemlje in osvojil trdnjave Nikopolj, Ribnik in Hilija  in nazadnje prodrl do [[Odrin]]a.&lt;ref&gt; Marco Venier. ''Correspondence with the Doge of Venice, 16. julij 1595''.&lt;/ref&gt; Na enem od pohodov se je približal Konstantinoplu na samo 24 kilometrov. 

[[Slika:Pápa engraving after Hufnagel 1617 colorized.jpg|thumb|250px|Usmrtitev uporniških valonskih najemnikov leta 1600; pobarvana gravura]]

Mihael Hrabri je bil prisiljen na umik preko Donave, ker so Osmani krenili v protinapad z vojsko 100.000 mož. Njihov cilj ni bil samo osvojiti izgubljeno ozemlje, ampak dokončno podjarmiti Vlaško.  Napad je bil sprva uspešen. Vojska ni osvojila samo Giurgia, ampak tudi [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Târgoviște, Romunija|Târgovişte]], ter 23. avgusta 1595, trdemu odporu navkljub, še Călugăreni. Osmansko poveljstvo je zatem postalo samovšečno in prenehalo zasledovati umikajočo se vlaško vojsko in se namesto tega osredotočila na utrditev Târgovişta in Bukarešte, čeprav njihova naloga še ni bila končana. Mihael je skoraj dva meseca čakal na prihod svojih zaveznikov, ko so prišli, pa je v siloviti protiofenzivi presenetil osmansko vojsko in se prebiti skozi njihovo obrambo v Târgoviştu (18. oktobra), Bukarešti (22. oktobra) in Giurgiu (26. oktobra). Za Osmane je bila zlasti uničujoča bitka za Giurgiu, v kateri so se v neredu umikali preko Donave.&lt;ref&gt; Florin Constantiniu.  ''O istorie sinceră a poporului român''. Bucharest: Editura Univers Enciclopedic, 2002 (romunščina). str. 128-129.  ISBN 973-8240-67-0.&lt;/ref&gt;

Vojna med Vlaško in Osmanskim cesarstvom se je nadaljevala do konca leta 1599, ko je Mihael zaradi premajhne podpore svojih zaveznikov ni mogel nadaljevati. 

Prelomnica vojne je bila [[bitka pri Keresztesu]] na Ogrskem od 24. do 26. oktobra 1596, v kateri je osmanska vojska premagala habsburško-transilvansko vojsko 45.000-50.000 mož. Združeni krščanski vojski je v bitki že uspelo zlomiti odpor večjega dela turške vojske in so krščanski vojaki, prepričani v svojo zmago, začeli neorganizirano pleniti po osmanskem taboru, kar je omogočilo ostankom že skoraj premagane turške vojske, da so pregnali svoje nasprotnike z bojišča. Osmani so kljub zmagi prepoznali superiornost zahodne vojaške opreme nad osmanskim orožjem. Bitka je bila prvi pomembni vojaški spopad v Srednji Evropi po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526. Habsburžani so kljub porazu leta 1598 ponovno zavzeli [[Győr]] in [[Komárom]].

===1601–1606===
[[Slika:Pest &amp; Buda ostroma 1602.jpg|thumb|250px|Obleganje Budima  leta 1602]]

Avgusta 1601 [[Giorgio Basta]] in Mihael Hrabri v bitki pri Guruslău porazila ogrsko plemstvo pod poveljstvom  [[Sigismund Báthory|Sigismunda Báthoryja]], ki je sprejel osmansko zaščito. Po umoru Mihaela Hrabrega, ki so ga izvedli  najemniški vojaki na ukaz Giorgia Baste, je bilo transilvansko plemstvo pod vodstvom [[Mózesa Székelyja]] poraženo še v bitki pri Braşovu leta 1603. Zmagoviti habsburško-vlaški vojski je poveljeval Radu Şerban. Po tej zmagi je vse kazalo, da so Habsburžani sposobni doseči odločilno zmago v vojni s Turki.

Zadnja faza vojne (1604-1606) je minila v ozračju upora transilvanskega kneza Štefana Bocskaya. Ko je  cesar Rudolf na podlagi večinoma lažnih obtožb začel preganjati del plemstva, da bi napolnil prazno dvorno blagajno, se je sposobni strateg Bocskay uprl. Okoli sebe je zbral obupano plemstvo in se uprl habsburškemu vladarju. Njegovo vojsko so na pohodu proti zahodu podprli ogrski hajduki. Vojska je dosegla nekaj zmag in osvojila nekaj ozemlja, potem pa se je  Bocskay proglasil za kneza Transilvanije ([[Târgu Mureș]], 21. februar 1605) in malo kasneje še kneza Ogrske ([[Szerencs]], 17. april 1605).  Osmani so ga podprli in mu ponudili ogrsko krono, ki jo je (kot kristjan) odklonil. Kot knez Ogrske se je začel pogajati z Rudolfom II. in pogajanja končal z [[Dunajski sporazum (1606)|Dunajskim sporazumom]] leta 1606.

==Posledice==
Dolga turška vojna se je končala z [[Žitvanski mir|Žitvanskim mirovnim sporazumom]], podpisanim 11. novembra 1606. Za obe cesarstvi se je končala s skromnimi ozemeljskimi pridovitvami: Osmani so osvojili trdnjave Eger, Esztergom in Kanižo in Habsburžanom prepustili območje Váca, ki so ga osvojili že leta 1541.  Sporazum je potrdil nesposobnost Osmanskega cesarstva, da prodre globlje na habsburško ozemlje, in nesposobnost Habsburžanov, da pridobijo Transilvanijo. Cesar Rudolf ni dosegel svojih vojnih ciljev, pridobil pa je nekaj ugleda, ker je ubranil svoje ozemlje in vojno prikazal kot svojo zmago.  Sporazum je stabiliziral stanje na habsburško-osmanski meji. Bocskay je uspel ohraniti svojo neodvisnost, vendar se je odpovedal naslovu ogrskega kralja.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:Buda ostroma (1602).JPG|Obleganje Budima
Slika:Esztergom-1595-Zimmermann.jpg|thumb|Obleganje Esztergoma lata 1595 
Slika:Recapture of Pápa in 1597.jpg|thumb|Osvojitev Pápe leta 1597
Slika:Peace Negotiations in Zsitvatorok 1606.jpg|Mirovna pogajanja v Zsitvatoroku leta 1606
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Vira==
{{refbegin|2}}
* Finkel, Caroline (1988). ''The Administration of Warfare: The Ottoman Military Campaigns in Hungary, 1593-1606''. Vienna: VWGÖ. ISBN 3-85369-708-9.
* Ćirković, Sima (2004). ''The Serbs''. Malden: Blackwell Publishing.
{{refend}}

{{normativna kontrola}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}

* [[seznam vojn]]

[[Kategorija:Vojne Avstrijskega cesarstva]]
[[Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva]]
[[Kategorija:Avstrijsko-turške vojne]]</text>
      <sha1>ljlvt68n2mu0ye7n4a7jtv3zfw4b5un</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušica Kunaver</title>
    <ns>0</ns>
    <id>199048</id>
    <revision>
      <id>6772615</id>
      <parentid>6266662</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:17:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35020" sha1="6cukv15awmobnr4j29fccivfjn343c3" xml:space="preserve">{{Počisti|razlog=preveč naštevanja, vse nametano}}{{Infopolje Oseba}}
'''Dušica Kunaver''', samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * [[1937]], [[Ljubljana]].

Znana je kot zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica] poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov.

== Življenje ==
Rodila se je leta 1937 v Ljubljani, sicer njen rod prihaja iz [[Kras]]a. Njen oče je bil Kraševec, a se je pred [[fašizem|fašizmom]] umaknil v Ljubljano, mati pa je bila Ložanka. Bila je zelo domoljubno vzgojena, saj je bil njen oče [[Maistrovi borci|Maistrov borec]], član [[Osvobodilna fronta|OF]], udeležen pa je bil tudi v [[Prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] in [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]].

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, prav tako študij angleščine in ruščine. Ves čas je bila izredna študentka, saj doma niso imeli denarja, da bi ji lahko omogočili nemoten študij.

V času študija je bila zaposlena v izvozni firmi. Po diplomi se je zaposlila kot [[učiteljica]] angleščine na osnovni šoli; tako je delala od leta 1967 pa do leta 1987. Poleg poučevanja na osnovni šoli je bila nekaj časa honorarno zaposlena v srednji šoli (približno 7 let). Njena poklicna pot je torej izpopolnjena s poučevanjem angleščine in oblikovanjem izvirnih učnih gradiv. Iz svojih izkušenj je napisala tudi več priročnikov, namenjenih pedagogom.

Njen mož je bil eden najbolj znanih slovenskih [[alpinist]]ov in [[Himalaja|himalajskih]] pionirjev, [[Aleš Kunaver]]. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Vlasta (zdravnica), Brigita (slavistka in umetnostna zgodovinarka) in Primož (strojnik). Aleš je 2. novembra 1984 tragično umrl med fotografiranjem [[Julijske Alpe|Julijcev]] iz helikopterja, doma pa je ostalo veliko njegovih zapiskov, fotografij in filmov. Iz te bogate dediščine je Dušica Kunaver v samozaložbi izdala več knjig s področja [[alpinizem|alpinizma]].

Danes je Dušica Kunaver v pokoju, a je kljub temu zelo aktivna: izvaja predavanja na različnih šolah, kjer razlaga o slovenskem ljudskem izročilu, o tehnikah učenja in o angleščini, predava tudi na univerzah za tretje življenjsko obdobje, na večernih šolah, kmečkim aktivom žena, ...

Pripravlja tudi predavanja za turistične delavce, saj je, kot sama pravi, velika škoda, da se naša dežela, ki je tako bogata na naravnih in kulturnih vrednotah,  bolj ne uveljavi v turizmu.

== Nagrade in priznanja ==

*priznanja zavoda za šolstvo in andragoškega centra (2002)
*nagrada Republike Slovenije na področju šolstva za življenjsko delo (1995)

* 2023: [[Valvasorjevo častno priznanje]] za dolgoletno aktivno sodelovanje z muzeji z namenom ohranjanja in popularizacije alpinistične premične dediščine ter bogate nesnovne dediščine, povezane s slovenskimi ljudskimi šegami, navadami in pripovednim izročilom.&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Sporo%C4%8Dilo%20za%20javnost_Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja.docx Slovesna podelitev Valvasorjevih odličij. 18. maj 2023. Narodna galerija, Cankarjeva ulica 20 v Ljubljani] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240223120844/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Sporo%C4%8Dilo%20za%20javnost_Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja.docx |date=2024-02-23 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja%20za%202022_e-knjizica.pdf Valvasorjeva odličja za leto 2022] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240223120845/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja%20za%202022_e-knjizica.pdf |date=2024-02-23 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 13. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Književni opus Dušice Kunaver ==
Njen književni opus danes obsega že več kot 70 del, katera so razdeljena na štiri glavna področja:
* slovensko ljudsko izročilo
* alpinizem
* pedagogika
* angleščina

Poleg naštetega pa je objavila tudi nekaj 100 člankov v različnih časopisih in revijah.

=== Slovensko ljudsko izročilo in etnologija ===
Za zbiranje ljudskega gradiva jo je navdušil njen oče.

Zaradi tega spoznanja je začela sistematično zbirati gradivo iz slovenskega ljudskega slovstva, vendar brez misli, da ga bi kdaj objavila. Ker pa se je v tem času nabralo toliko gradiva in na stotine izpisov iz knjig se je odločila svoje delo z lističev razvrstiti v različne knjige in ga tako tudi objaviti. Gradiva je bilo toliko, da ni vedela, kje začeti in kako ga razdeliti po tematikah. Na koncu se je odločila za razpored gradiva glede na osnovne elemente ljudskega izročila: [[voda]], [[kruh]], [[les]] in [[kamen]].

Poleg pripovedk zelo intenzivno zbira tudi šege letnega kroga (od januarja do decembra) in življenjskega kroga (od rojstva do smrti). 
V področju slovenskega ljudskega izročila najdemo [[ljudske pesmi]], [[pripovedka|pripovedke]], [[rek]]e in [[legenda|legende]]. Od leta 1996 je v [[samozaložba|samozaložbi]] izdala že več kot 16 del na to tematiko.

Dušici Kunaver nekateri pravijo tudi ''romantična etnologinja''. Izdala je knjižice, ki postopno odkrivajo slovenske korenine:
*''Slovenska pesem v besedi in glasbi'' (1984),
*''Slovenske pesmi, šege in panjske končnice'' (1990),
*''Slovenska dežela v pripovedi in sliki'' (1991),
*''Pisanica rdeča - ljubezen goreča'' (1991)
*''Dober dan, kruh'' (1991)
*''Legenda o Krasu'' (1993)
*''Slovensko narodno izročilo'' (1993)

'''Zbirka knjig Pod lipo domačo:'''
*''Čar vode'' (1995),
*''Živali zlatorogovega kraljestva'' (1996),
*''Nepisani zakoni pod lipo domačo'' (1996),
*''Čar lesa'' (1996),
*''Živali pod streho domačo'' (1996),
*''Čarodejna moč rastlin'' (1996),
*''Ljudske modrosti v pregovorih'' (1996),
*''Slovenska preteklost v ljudskem izročilu'' (1997),
*''Erazem in Predjama v pripovedi in resnici'' (1997),
*''Slovenske ljudske noše od pomladi do pomladi'' (1997),
*''Vilenica'' (1998),
*''Matematik Jurij Vega - od pastirja do barona'' (1999),
*''Slovenske bajke in pripovedke'' (1999),
*''Čar kruha'' (1999),
*''Med in medeni kruhki'' (1999),
*''Slovenske rečenice'' (1999),
*''Prevoz v slovenskem ljudskem izročilu'' (1999),
*''Grbi slovenskih krajev'' (1999),
*''Čar kamna'' (2000),
*''Šege in pesmi pod lipo domačo'' (2003),
*''Zlatorog'' (2003),
*''Najlepši slovenski miti in legende'' (2004),
*''Ljubljana v ljudski kroniki'' (2004),
*''Slovenske šege o božiču in novem letu'' (2005),
*''15 slovenskih otroških ljudskih pesmi'' (2005),
*''Ali je kaj trden most'' : ''najlepše igre iz otroške zakladnice'' (2006)
*''Pod Šmarno goro - nekoč'' (2006),
*''Sol v slovenskem ljudskem izročilu'' (2006),
*''Slovenske šege o božiču in novem letu'' (2007),
*''7 slovenskih ljudskih junakov'' (2007),
*''Bled v ljudski pripovedi'' (2008),
*''Slovenske velikonočne šege'' (2008),
*''Ljudska pripoved pod lipo domačo'' (2008).

V knjigi ''Šege in pesmi pod lipo domačo'' je združila slovenske [[ljudska šega|ljudske šege]] in pesmi s pripadajočim notnim zapisom], celotna knjižica pa ni objavljena samo v slovenščini, temveč je prevedena tudi v angleščino. V tej knjigi so šege in z njimi povezane pesmi razporejene v letnem krogu; združen je praznik Božiča z božičnimi pesmimi, kresovanje s pripadajočimi pesmimi ipd.

Slovensko ljudsko izročilo pozna tri najpomembnejše duhove, katerim je Dušica Kunaver dala prednost pri oblikovanju gradiv; to so lesni, vodni in žitni duh. Vsakemu je Dušica posvetila svojo knjigo (''Čar vode'', ''Čar lesa'', ''Čar kruha''). Ti trije duhovi spremljajo človeka od rojstva do smrti:

:''rodiš se v leseni zibelki - položijo te v leseno krsto
:krstijo te z vodo - po smrti te poškropijo z vodo
:kruh pa je najpomembnejša 'osebnost' vseh praznikov''

==== Slovenske bajke in pripovedke ====
Zbirka ''Slovenske bajke in pripovedke'' združuje del slovenskega ljudskega izročila v obliki nekakšne ljudske kronike. Te bajke in pripovedke so dolga leta prehajale iz roda v rod in ohranjale v sebi ljudsko dušo ter ostale dragocen dokument za razlaganje pravil življenja v davnih dneh. Preberemo lahko o tem, kako so velikani gradili slovenske gore, kako so gorske vile oblikovale slovenska jezera, kako so v tolmunih slovenskih rek skrivajo povodni možje ...

Besedila, zbrana v tej knjigi, je zbrala Dušica Kunaver, za [[ilustracija|ilustracije]] pa je poskrbel [[Matjaž Schmidt]]. Knjiga je izšla leta [[1999]] v samozaložbi.

Pripovedi so razdeljene v več sklopov, glede na tematiko v posameznem besedilu.

Ti sklopi so:
*'''Velikani''' (Ajdi, Zlata ribica in velikan - kako je nastalo mesto Ribnica, [Velikan Gorjan v Poljanski dolini, Trije bratje in gorjanska vila, Ajdovska deklica v Crngrobu)
*'''Zmaji''' (Celovški zmaj], Lintvern pod Zaplano pri Vrhniki, Kako je nastala gora Babji zob pri Bledu)
*'''Povodni možje''' (Kako je nastalo Cerkniško jezero, Ribniško jezero na Pohorju, Gestrin v Muri)
*'''Vile, žal žene, žalke, žarkžene''' (Kako je nastalo Blejsko jezero, Istrski pastirček, Vilenica (pripovedka), Žalik žene v skalovju pri Svečah, Kako je Črnomelj dobil ime, Kako je Solčava dobila ime)
*'''Škrati''' (Gorski škrat v Rožu na Koroškem, Škrat v Logarski dolini)
*'''Kaznovana krutost graščakov''' (Veronika s kamniškega Malega gradu, Kanjski grad, Grad v Hodišah, Žusemski graščak)
*'''Turki''' (Kamniško sedlo - Jermanova vrata, Boltarjev Tilen izpod Šmarne gore, Turki na Šmarni gori)
*'''Zakladi''' (Zaklad v Jetrbenku pri Medvodah, Zlati vir v Kamniških planinah, Veliki Rogatec, 'Zlati oltarji' v dražgoški cerkvi, [Zaklad na Laškem gradu)
*'''Kmetova iznajdljiovst''' (Vragov jez v Braniku, Skala sredi trga v Gorici)

==== Čar kamna ====
Avtorica dela ''Čar kamna'' je Dušica Kunaver s soavtorji: [[Silvo Fatur]], [[Darinka Kozinc]], [[Brigita Lipovšek]], [[Stane Mesar]], [[Ivan Pertot]], [[Anton Ramovš]], [[Andreja Senegačnik]], [[Peter Skoberne]], [[Srečko Šajn]], [[Maja Štembal Capuder]], [[Jože Vesel]] in [[Davorin Vuga]]. Za [[risba|risbe]] v knjigi sta poskrbela [[Ivan Pertrot]] in [[Adriano Janežič]], so pa tudi iz strejših publikacij. Knjiga je izšla leta [[2000]] v samozaložbi Dušice Kunaver in sodi v zbirko ''Pod lipo domačo''.

V knjigi ''Čar kamna'' najdemo združeno ljudsko in strokovno znanje o slovenskem kamnu. Pripoved o kamnu je zgrajena kronološko in prinaša spomine, ki so jih posamezna obdobja zgodovine pustila in zapisovala v naš kamen. Človek ima že od prazgodovine opravka s kamnom. Živel je v [[jama]]h, iz kamna je izdeloval enostavno [[orodje]] ... V svojih bivališčih je pustil tudi pomembne ostanke; eden takšnih krajev je [[Potočka zijalka]] na pobočju [[Olševa|Olševe]]. S kamnom so živeli tudi v rimskih časih, veliko ljudi se je ukvarjalo s [[kamnoseštvo]]m, od koder izhajajo tudi mnogi [[spomenik]]i, [[žrtvenik]]i, [[nagrobnik]]i in druga kamnita zapuščina. Mnoge kamnine, še posebno [[apnenec]], pa je na površju oblikovala že narava, kar vidimo predvsem v jamah našega kraškega sveta. In zaradi vseh takšnih naravnih znamenitosti so ljudje o tem začeli tudi plesti razne pripovedi.

Knjiga ''Čar kamna'' je razdeljena na 11 poglavij, od katerih vsako obravnava drugačno tematiko v zvezi s slovenskim kamnom, poglavja pa so tudi nastala pod peresi različnih avtorjev.

''1. poglavje:'' Nastanek in vrste slovenskega kamna govori o geografskih dejstvih, o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo z Zemljo in kakšne so bile posledice burnega dogajanja, ki so vidne tudi na Slovenskem.

''2. poglavje:'' Govorica kamna; kamen je zapisal tudi prve zgodbe iz zgodovine človeštva, saj je bil človeku prebivališče, orodje ... Obstajajo številni kamni nenavadnih oblik z vklesanimi znaki, ki jih je oblikoval človek.

''3. poglavje:'' Kamen v ljudski kroniki. To poglavje je v celoti delo Dušice Kunaver. Govori o nastanku gora in zgodovini kamna skozi oči ljudskih množic, ki so si vse to razlagale po svoje. Ljudske pripovedi razkrivajo, da so tako visoke gore zgradili velikani, ki naj bi v naših krajih živeli pred prihodom našega ljudstva.

''4. poglavje:'' Kamnite znamenitosti
*naravni mostovi v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]] (po ljudskem verovanju jih je zgradil hudič)
*korita, katerih večino najdemo v [[Soča|Soči]] in njenih pritokih, po ljudskem verovanju naj bi bil za nastanek korit kriv hudič. Kar 14 divjih skalnatih sotesk se sicer imenuje Pekel; eden izmed njih je Borovniški pekel, ki pa nima le peklenskega imena, ampak se ob enem od slapov dviga tudi skalni samotar z imenov Hudičev zob, kot dokaz, dad je tu nekdaj res gospodaril hudič)
*podori
*naravne kamnite trdnjave ([[Predjamski grad]])
*gradovi, katerih ime vsebuje besedo 'kamen', 'skala', 'peč', ... - še danes jih je izredno veliko, nekoč pa jih je bilo še več. To so npr. [[Grad Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]], Dvorec Kamen v [[Novo mesto|Novem mestu]], grad in dvori Kamnica, gradič Skalnica v bližini [[Jelšane|Jelšan]], ...
*v kamen zapisano življenje stare slovenske vasi (središče vasi je bila dostikrat vaška [[lipa]], pod njo pa je stalo toliko kamnov, kolikor je bilo v vasi domačij. Pod krošnjo lipe v [[Vrba, Žirovnica|Vrbi]] še danes stoji 16 kamnov.

''5. poglavje:'' Od krstnega kamna do kamnitega nagrobnika

Človek je v večini naših pokrajin iz kamna zgradil domačijo, kjer je morala biti klet vedno kamnita. Vodo si je našel v kamnitem vodnjaku sredi vasi, moko si je mel z mlinskim kamnom, koso si je nabrusil z brusnim kamnom. Na kamnih pod vaško lipo so gospodarji odločali o dogajanju na vasi. Na vaškem pokopališču so kamni ohranjali spomin na življenja ljudi, h krstnemu kamnu so nesli otroka. Po ljudskem izročilu naj bi kamen v zibelki varoval otroke pred moro. Ta šega izhaja iz zgornje [[Gorenjska|Gorenjske]] ([[Dovje]], [[Mojstrana]]). Vaški otroci so se igrali najrazličnejše igre s kamni, npr. ristanc, kamenčkanje, ali je kaj trden most ... Razdalje so ljudje merili z lučaji kamna, globino pa z merjenjem čara odmeva kamna, ki so ga vrgli v jamo.

''6. poglavje:'' Kamniti podzemni biseri

Najrazličnejša geografska dejstva o našem slikovitem podzemnem svetu se prepletajo z zbranim ljudskim izročilom. Gre za razlike med resnično razlago o nastanku jamskega sveta in ljudskimi pripovedmi, s katerimi so si razlagali te pojave.

''7. poglavje:'' Kamnita dediščina Krasa

''8. poglavje:'' Kamnolomi naravnega kamna nekoč in dane

''9. poglavje:'' Kamnine in izdelki sedanjih kamnolomov

''10. poglavje:'' Pripovedi kamnarjev

''11. poglavje:'' Harmonija kamna v slovenskem parlamentu

==== Čar vode ====
[[Slika:carvode.jpg|thumb|right| Naslovnica knjige ''Čar vode'' (1996), Foto: www.kunaver.com]]
''Čar vode'' je knjiga iz zbirke ''Pod lipo domačo''. Izšla je leta [[1996]] v samozaložbi Dušice Kunaver.

Knjiga je v celoti posvečena vodi v slovenskem ljudskem izročilu, torej najdemo v njej pripovedke našega ljudstva, ki si je na svoj način razlagalo vodne pojave. [[Voda]] je sopotnica človeka na vsakem koraku in je tudi v preteklosti krojila [[usoda|usodo]] ljudstev in narodov, saj so vse stare kulture nastale ob rekah ali na obalah morij. Pripovedi, zbrane v knjigi ''Čar vode'' so povzete iz različnih virov. Nekatere so zapisane v izvirni, druge v skrajšani obliki. Razdeljene so v 15 osnovnih poglavij, ponekod so ta razdeljena tudi na podpoglavja:

''1. poglavje:'' Voda – prebivališče skrivnostnih bitij

Po ljudskem izročilu so v slovenskih vodah živela razna skrivnostna bitja, od katerih ima v knjigi vsako svoje podpoglavje:
*velikani (Velikan na Kuclju, Gora Špik in potok Martuljek)
*vile (Skrivnostno jezero], Dobra vila v dolini Soče, Rojenice v Lipljenški jami
*škrati (Izvirki 'Kadi v soteski Rajnik)
*povodni mož (Kako je nastalo Cerkniško jezero, Bohinjsko jezero, Ribniško jezero, Gestrin v Muri, Povodni mož v Sorici, Povodni mož v Krki pri Novem mestu)
*zmaj (Zmaj v Preserskem jezeru, Zmaj v jezeru v Matkovem kotu, Jezero v Olševi, Zmaj na Konjiški gori, Zmaj v Postojnski jami)

[[Jezero|Jezera]], [[potok]]e, [[Izvir|studence]], [[reka|reke]] in [[tolmun]]e so v davnih dneh oblikovala ta skrivnostna bitja. Tako so [[Blejsko jezero]] napolnile lepe vile, [[Cerkniško jezero]] je nastalo po nasvetu povodnega moža, prav tako [[Ribniško jezero]] na [[Pohorje|Pohorju]]. Potok Martuljek naj bi bil ostanek hudobnega velikana Ledenca, breg reke Poljanščice pa je oblikoval velikan, ki je živel na Kuclju.

''2. poglavje:'' Voda – kazen za človekovo objestnost

Kot kazen za človekov napuh in prevzetnost ter nemoralno ravnanje je v mnogih narodih zapisan vesoljni potop. Vendar vesoljni potop ni vedno potreben, saj zadostuje že, če dolino zalijejo valovi …

''3. poglavje:'' Voda – prinašalka zdravja

Kar nekaj slovenskih zdravilnih vrelcev je po ljudskem verovanju dobilo svojo zdravilno moč od skrivnostnih bitij. Tako so Radensko slatino menda skuhale čarovnice, čateško zdravilno vodo pa je pokazal Čatež (kozlu podoben skrivnostni prebivalec naših gozdov).

''4. poglavje:'' Voda – prinašalka kruha

Človek si je nekdaj zamišljal, da je bil sam del narave; nasprotno kot danes, ko smo ljudje dvignjeni nad naravo. Zato se je tudi pogovarjal z vodo, reko, vetrom, oblaki, kot s sebi enakimi bitji. Voda pa je človeku prinesla tudi žitno seme, katerega je potreboval za hrano za preživetje (Kruh v Dravi, Kruh v Celjskem jezeru).

''5. poglavje:'' Voda – prinašalka zlata

[[Zlato]] in druge rudnine naj bi v naše kraje prinesla voda – zlato naj bi prinesel studenec Zlatenik na Bovškem, prav tako je zlato za slavne [[Dražgoše|dražgoške]] zlate [[oltar]]je prinesla voda.

''6. poglavje:'' Voda – rešiteljica pred zakletvami

Zlobni in kruti graščaki si po smrti niso zaslužili mirnega spanja, temveč so se še stoletja plazili po gradu kot koče in prosili kakšnega pastirčka, naj jih reši prekletstva. In marsikateremu pastirčku bi to res uspelo, če bi se tistega dne, ko se je srečal z zakleto dušo, umil z vodo ali pa vsaj z roso namočil obraz. (Grad Žamerk, Ukleti graščak pohorskega gradu, Zakleta kraljična v Reki, Zakleta deklica na Gradišču, Stara žena na ruševinah Šaleškega gradu, Grof Ulrik v vodnjaku na Celjskem gradu, Deklica na Goriškem gradu pri Velenju, Veronika s kamniškega Malega gradu)

''7. poglavje:'' Voda – obramba proti Turkom (Jez pri Železni kaplji)

''8. poglavje:'' Voda – obramba proti žandarjem

Vojni ubežniki v [[Logarska dolina|Logarski dolini]] so se znali spretno skrivati pred žandarji, pri tem pa jim je pomagal domiselno izdelan sistem medsebojnega obveščanja, v katerega je bil vključen tudi šum slapov. (Vojaški ubežniki v Logarski dolini)

''9. poglavje:'' Voda – naravna meja

Če so ljudje gradili [[most]] je to vodnega duha vedno močno razvnelo, saj so s tem prekinili naravno mejo. Vodnega duha je bilo nato potrebno pomiriti z raznimi darovi. Pod zgrajenim mostom so kasneje stanovali povodni možje, na mostu pa so se zbirale čarovnice, zato imajo mnogi mostovi na enem koncu [[kapela|kapelico]]. (Vragov jez ob Vipavi, Gonja ob Dravi, Kamniti most v Škofji Loki)

''10. poglavje:'' Reka – osebnost

Človek se je nekdaj istovetil z naravo, bil je njej enak. Ogovarjal jo je in jo smatral kot sebi enakovredno bitje. Tudi reka je bila zanj osebnost z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. (Drava, Sava, Soča, Sava pri Crngrobu)

''11. poglavje:'' Voda – prinašalka sreče, zdravja in blagostanja v šegah slovenske vasi

Voda je igrala veliko vlogo ob različnih praznikih in obredih:
*ob novem letu (novoletni darovi za vodo, da bi tudi naslednje leto ostala čista in da bi je bilo dovolj)
*ob pustu (v mnogih krajih še danes zažigajo Pusta ali kurenta, ali pa ju mečejo v vodo, kar pomeni konec zime)
*na Gregorjevo, 12. marca (to je praznik tržiških čevljarjev, ki so na ta dan vrgli luč v vodo, da jim ni bilo treba več delati ob luči, saj je bil dan že dovolj dolg)
*ob Veliki noči (na veliko soboto naj bi imela voda zdravilno in čarodejno moč)
*na binkoštno nedeljo (mnoga dekleta so se na binkoštno jutro umivala z roso, ki naj bi imela čarodejno moč – prinašala je lepoto in zdravje)
*ob kresu (tudi kresna voda naj bi prinašala zdravje, lepoto in srečo)  …

''12. poglavje:'' Voda v pregovorih

''13. poglavje:'' Voda v pesmih

''14. poglavje:'' Čar vode – če je ni

To poglavje prinaša pripoved pisateljičinega očeta, Andreja Zlobca. Govori o pričetku [[Soška fronta|Soške fronte]], med katero so vojaki pokradli vodo, zato je bilo težko za vse ljudi, še posebej za ranjence, ki so želeli le kapljico vode, da bi si rešili življenje. Od vsepovsod se je slišalo: »Vode, wasser, viz, voda, voda, voda!« Težko je bilo tudi zato, ker je bila najbližja reka Soča že pod [[Italija|Italijo]], manjše rečice pa so imele suhe struge. Nato pa so Avstrijci razstrelili ljudi in zgradili [[vodovod]], po katerem je voda prvič pritekla spomladi leta [[1916]] in teče še danes.

''15. poglavje:'' Čar vode – danes

Avtorica v zadnjem poglavju opominja na razliko v človekovem odnosu do vode danes in nekoč. Potrebno se je zavedati, da življenje na Zemlji vendar izhaja iz vode, zato bi jo morali bolj ceniti in spoštovati, ne pa da v usahlih strugah gledamo stare štedilnike in vrečke, v iskanju za čisto vodo pa ni dovolj iti le do naše morske obale, temveč dlje, v skrite morske kotičke in na otoke.

Človek bi se v svojem življenjskem tempu moral kdaj tudi ustaviti, pogledati v preteklost in prisluhniti pripovedim preteklih rodov.

==== Čar kruha ====
''Čar kruha'' je zbirka, ki nas opominja, da je nekega dne človek ugotovil, da [[lov]] ni edini način preživetja, zato je postal [[poljdelestvo|poljedelec]]. Ob tem je človek potreboval tudi več znanja; zanimal se je za zvezde, letne čase, za čas setve in čas žetve. Velika prelomnica je bila iznajdba stroja za obdelovanje žitnih polj leta [[1831]], ki je povzročila lažje obdelovanje večjih površin, katerih z ročnim delom ne bi zmogli obdelati. Knjiga je izšla leta [[1999]] v samozaložbi Dušice Kunaver.

Kruh je imel v vseh praznikih osrednjo obredno vlogo. Obilna pojedina s slavnostnimi kruhi ob letnih praznikih in življenjskih prelomnicah je prastara obveznost, ki naj bi zagotovila rodovitnost poljem in srečo ljudem. Ko je človek pričakoval novo leto in druge pomembne praznike, je na pragu domačije sprejemal obhodnike (kolednike, pustne šeme ...), ki so v hišo prinašali zdravje in srečo. Obvezno je bilo darilo obhodnikom, ki je obdarilo tudi darovalca samega, npr. pustni krofi so darovalcu prinašali dobro letino, velikonočni kruhi pa blagoslov v hišo.

Kruh ob obredih pa je imel še eno vlogo: vsaj takrat je izbrisal razlike med revnimi in bogatimi ter med sitimi in lačnimi.

Pomembno vlogo pa je imel tudi v življenju vsakega posameznika. Ob rojstvu so z darovanjem kruha vilam rojenicam poskušali izprositi srečno usodo otroku. Fant je s kosom kruha odhajal k vojakom, dražgoški kruhek mu je izpovedal dekletovo ljubezen in lectovo srce je dekletu prineslo odgovor fanta. Svatovska pogača je ženinu in nevesti zagotavljala srečen zakon. Gospodar pa je vse življenje vsak delovni dan in ob praznikih ob kruhu zbral svojo družino.

==== Ljudska pripoved pod lipo domačo ====
Knjiga ''Ljudska pripoved pod lipo domačo'' sodi v zbirko knjig ''Pod lipo domačo''. Izšla je leta [[2008]] v samozaložbi Dušice Kunaver.

V knjigi so zbrane ljudske pripovedi, ki govorijo o preteklosti Slovencev, o slovenskem narodu skozi zgodovino. V teh pripovedih seveda ne moremo najti zgodovinske resnice, najdemo pa dogodke, ki so se resnično zgodili, ljudstvo pa jih je po svoje obarvalo in dodalo svoja stališča.

Knjiga ima 8 poglavij, ki se razlikujejo po časovnem okviru. Vsako poglavje ima svoje mesto v zgodovini:

''1. poglavje:'' Starodavne trgovske poti

Poglavje obravnava zgodovinsko obdobje [[prazgodovina|prazgodovine]] - naselitev [[Ljubljana|Ljubljane]] v [[kamena doba|kameni dobi]] ([[mostiščarji]]), [[bronasta doba|bronasti dobi]] in [[železna doba|železni dobi]] ([[Iliri]] in [[Kelti]]) ter kasneje ob napadih [[Rimljani|Rimljanov]], ko je mesto dobilo [[obzidje]] in postalo rimsko vojaško taborišče. Po napadu vojskovodje [[Atila|Atile]] v [[5. stoletje|5. stoletju]] je [[Emona]] izginila iz zgodovine za naslednjih 500 let. Znova se je pojavila leta [[1144]] kot nova naselbina z imenom [[Luwigana]], iz česar je nastalo ime Ljubljana. (Ljubljanski zmaj)

''2. poglavje:'' Preseljevanje narodov (Ajdovo zrno)

''3. poglavje:'' Velikani so zgradili naše gore (Špik v Martuljkovi skupini, Skala Igla pri Solčavi, Velikan Hrust in Šmarna gora, Babji zob na Jelovici)

''4. poglavje:'' Spomini na pogansko dobo (Čatež - iskalec vode, Žalik žene v Lučah, Vile v jami Vilenica, Vile so oblikovale Blejsko jezero, Povodni mož v Bohinjskem jezeru, Povodni mož v Cerkniškem jezeru, Ajdovska deklica v Prisanku, Zlatorog)

Kljub temu, da je v boju zmagalo krščanstvo, pa je v srcih ljudi ostalo zasidrano poganstvo. Zato so gozdovi, reke, jezera in gore še vedno v ljudski pripovedi naseljeni z vilami, škrati, povodnimi možmi in drugimi čarobnimi bitji poganstva.

''5. poglavje:'' Krščanski vplivi (Kako je nastal Kras, Gospod ustvari oves, Radenci)

V [[8. stoletje|8.]] in [[9. stoletje|9. stoletju]] je na naših tleh dokončno prevladalo krščanstvo. Po tem obdobju so v ljudske pripovedi namesto čarobnih bitij poganstva začeli vstopati Bog Stvarnik, Mati božja in svetniki.

''6. poglavje:'' Tuji fevdalci (Erazem Lueger Predjamski, Grad Turjak)

V 8. stoletju je na slovenskih tleh zagospodarilo tuje [[plemstvo]] in pri tem je ostalo naslednjih dvanajst stoletij. Večina ljudskih pripovedi tega časa govori o tragiki življenja slovenskih tlačanov, vendar je bilo med mnogimi osovraženimi fevdalci tudi nekaj izjem.

''7. poglavje:'' Turški vpadi (Turki na Šmarni gori, Šmarnogorski zvon zvoni ob pol dvanajstih, Jermanova vrata - Kamniško sedlo)

Kruti časi za slovenske kmete so prišli med [[15. stoletje|15.]] in [[17. stoletje]]m, ko so Turki pustošili polja, praznili hiše in odpeljali otroke kmetov v suženjstvo.

''8. poglavje:'' Ljudski junaki (Peter Klepec, Miklova Zala, Lepa Vida, Martin Krpan)

V težkih časih turških vpadov je ljudstvo iskalo in našlo upanje ter varnost pri ljudskih junakih:
* dobrosrčen, močan, pogumen in drzen Peter Klepec
* lepa in pogumna Miklova Zala, Korošica, ki je tvegala beg iz turškega suženjstva. Iz [[Turčija|Turčije]] se je skupaj s stricem podala na dolgo in nevarno pot čez ves [[Balkanski polotok|Balkan]], ki je spadal pod Turčijo, vse do rodne [[Koroška (pokrajina)|Koroške]]. Srečno se je vrnila v [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]] in zaradi svoje zvestobe do moža in ljubezni ustvarila najlepši lik slovenske žene.
* Lepa Vida, katera ne predstavlja le ene slovenske ženske, temveč mnogo mladih deklet in mater, katere je revščina prisilila, da so odšle za zaslužkom v Egipt, doma pa so pustile otroke in može
* mogočni in pravični [[Kralj Matjaž]], ki je bil Slovenec, ustoličen na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], živel je na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] in bil vedno pripravljen pomagati siromakom. Matjaž je bil vodja kmečkega punta leta [[1478]]. A v času bojev s fevdalci so na Koroško prodrli Turki. Matjaževi borci so se umaknili do Kokovega ob Ziljici, fevdalci pa so se povezali s Turki in tako ustvarili močno vojsko. Ta združena vojska je nato porazila Matjaževe puntarje.

Večna želja ljudstva je bila, da bi si zadnji Matjaževi borci izborili pot iz obkoljene soteske, bežali po dolini [[Drava|Drave]], [[Peca]] pa bi jim odprla svoje skale in jih sprejela v svoje varstvo. In še danes bi bili tam na varnem.

Kralj Matjaž pa še danes spi pod goro Peco, a ko se mu bo brada sedemkrat ovila okrog kamnite mize, se bo prebudil in v našo deželo se bo spet vrnila pravičnost in dobrosrčnost. Kralj Matjaž torej ni mrtev, saj pravičnost in upanje nikoli ne umreta.

==== Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes ====
Knjiga z naslovom ''Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes'' govori o kraju v bližini [[Jesenice|Jesenic]], Blejski Dobravi, in dveh okoliških vasicah, Lipcah in Kočni. Kraj je star približno 800 let in je danes izhodišče za [[Blejski Vintgar]].

Nastala je v vrtcu na Blejski Dobravi, kjer so se otroci lotili zbiranja starih pripovedi, pregovorov, pesmi in šeg svojega kraja. Ob pomoči staršev, vzgojiteljic Mire Muhar in Janje Debeljak, pisateljice Dušice Kunaver in organizatorja publikacije Francija Šifrerja, je otrokom ta naloga uspela. Izšla je leta [[1998]]. V slovenskem prostoru je takšna kronika, ki bi jo pripravil vrtec, nekaj edinstvenega.

V publikaciji lahko preberemo podatke o kroniki kraja, kaj se je tu v preteklosti dogajalo, poleg tega pa tudi mnogo starih šeg in običajev, ki so jih zbrali otroci, npr.:
* kako so na praznik svetih treh kraljev po vasi hodili koledniki Gašper, Miha in Boltežar in prepevali koledniške pesmi, pri vsaki hiši pa so dobili nekaj denarja
* kako je bila za pusta tipična [[maškara]] v tem kraju t. i. ''ta svamnata'' (ta slamnata), ki je prišla v hišo in se tam otresla slame, tako da je imela gospodinja po odhodu maškare dovolj dela s pospravljanjem
* kako so se otroci ob velikonočnih praznikih igrali igre s pirhi]
* kako so prebivalci tega kraja že od nekdaj, pa še tudi danes, pasli krave na planinah Klek, na Poljanah in na Repečnikovem rutu
* kako so na binkoštno nedeljo žegnali polja
* kako je bilo včasih na [[26. december|26. decembra]] na Blejski Dobravi žegnanje konj, ki so prihajali od blizu in daleč. Žegnanje je bilo pred vaško cerkvijo, ki je posvečena sv. Štefanu. Ta šega je dandanes zopet obujena.
* kako so imeli otroci [[28. december|28. decembra]] vedno navsezgodaj pokonci, saj je bil to dan, imenovan ''tepežkanje'', ko so imeli pravico našeškati s palico svoje starše

Zbrali pa so tudi razne reke o tem, kako so ljudje s teh krajev včasih napovedovali vreme ter različne recepte iz ljudske medicine, značilne jedi, značilne narečne besede ...

=== Alpinizem ===
Eno od poglavij prizadevanj Dušice Kunaver je tudi objavljanje alpinistične dediščine njenega pokojnega moža [[Aleš Kunaver|Aleša Kunaverja]], ki je vodil vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh. Književni opus Dušice Kunaver na področju alpinizma obsega naslednja dela:

*''Aleš Kunaver'' (1988),
*''Od Triglava do treh vrhov sveta'' (1994),
*''S Triglava na vrhove sveta'' (2000), v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice
*''Nepal v mitih, legendah in praznovanjih'' (2004),
*''Čopov steber - dvakrat prvič'' (2005),
*''Trisul - varuh boginje'' (2006),
*''Makalu - prvič prvi v Himalaji'' (2006),
*''Lhotse - južna stena''(2006),
*''Dežela šerp 1962'' (2007).

=== Angleščina ===
Dušica Kunaver je poenostavila temelje angleške slovnice in poskusila pouk angleščine obogatiti s kulturnim ozadjem obeh jezikov. Tako je poskrbela za prevod slovenskih šeg in pripovedi v angleščino.
Njena dela na področju angleščine so:
*''Poskusno gradivo za pouk angleščine za 7. razred'' (1983),
*''Poskusno gradivo za pouk angleščine za 8. razred'' (1983),
*''Erasmus Lueger Predjamski'' (1988),
*''Peter Klepec'' (1988),
*''Vilenica'' (1988),
*''Sedem stebrov angleščine na mislenih vzorcih'' (1990),
*''Korak v anglo-ameriški svet'' (1990),
*''Angleščina za vsakdanjo rabo'' (1991),
*''Angleščina po mavrični bližnjici - preglednica'' (1993),
*''Sestavljam angleško in slovensko poslovno pismo'' (1993),
*''Grammar in songs'' (1994),
*''Slovnica na miselnih vzorcih'' (1995),
*''Angleške besede - naredim jih sam'' (1995),
*''Angleške legende'' (1995),
*''Ameriške ljudske pesmi'' (1995),
*''Angleška slovnica na šolskem odru'' (1995),
*''Slovene folk tales'' (1998),
*''Mavrične stopnice do angleščine'' (1998),
*''Angleško poslovno pismo - vzorčni stavki'' (1999),
*''Temelji angleščine ob miselnih vzorcih, pripovedih in pesmih'' (2000),
*''Mavrične stopnice do angleščine - video'' (2001),
*''Mavrična formula'' (2001),
*''Mavrična sestavljanka'' (2001),
*''Mavrične pesmi v angleščini - CD'' (2002),
*''Mavrične vaje iz angleščine'' (2003),
*''Mavrična angleščina na grafoskopu'' (2003),
*''Mavrična piramida'' (2003),
*''Mavrična angleščina v pregovorih'' (2005),
*''A glimpse into the history of Ljubljana'' (2005),
*''Slovenian customs and songs'' (2006),
*''Slovenian folk tales'' (2007),
*''Angleške besede - naredim jih sam'' (2007),
*''Učni komplet mavrična angleščina (7 gradiv)'' (2008).
*''Basic European grammar in seven rainbow colours: synoptic table for English language'' (2017)

=== Pedagogika ===
Med njenimi deli najdemo prav tako nekaj knjig, ki govorijo o tehniki učenja:

*''Otrok - dom - šola'' (1991),
*''Mlademu učitelju na pot'' (1992),
*''Učim se učiti'' (1993),
*''Most do antike'' (1994),
*''Vrabčja šola lepega vedenja'' (1994),
*''Z lepim vedenjem v lepše čase'' (1996),
*''Učim se poučevati'' (2008).

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* Kunaver, Dušica, (1999). ''Slovenske bajke in pripovedke''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver
* Blejska Dobrava: Vrtec vzgojno-varstvene organizacije Jesenice (1998). ''Blejska Dobrava, Lipce, Kočna nekoč in danes''
* Kunaver, Dušica, (1996). ''Čar vode''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver
* Kunaver, Dušica, (1999). ''Čar kruha''. Ljubljana: samozaložba D. Kunaver
* Kunaver, Dušica, s soavtorji, (2000). ''Čar kamna''. Ljubljana, samozaložba D. Kunaver
* Kunaver, Dušica, (2008). ''Ljudska pripoved pod lipo domačo''. Ljubljana, samozaložba D. Kunaver
* 12 Slovenian folktales = 12 slovenskih ljudskih pripovedi / [priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek ; prevedli Dušica Kunaver in Mimi Marinšek Čadež
* ''Drobci skupnih evropskih korenin: ljudske pravljice in pripovedi'' (2015) (zbrali in za mladino priredili Dušica Kunaver in Mojca Razbornik)
* Legende treh rek : Ljubljanica, Soča, Sava ((zbrali in za mladino priredili Dušica Kunaver in Brigita Lipovšek)

== Zunanje povezave ==
* http://www.kunaver.com
* http://www.tvu.acs.si/priznanja/2002 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081103053248/http://tvu.acs.si/priznanja/2002/ |date=2008-11-03 }}
* http://www.gore-ljudje.net/novosti/8833/

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kunaver, Dušica}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Dušica Kunaver|*]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]</text>
      <sha1>6cukv15awmobnr4j29fccivfjn343c3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Studenci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>201759</id>
    <revision>
      <id>6772595</id>
      <parentid>6244789</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>--nerelevantno</comment>
      <origin>6772595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1009" sha1="3el75a0z51r0vci0pvd2cuvayhla66q" xml:space="preserve">{{drugipomeni}}

'''Studenci''' so [[Četrtna skupnost|mestna četrt]] [[Mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]]. Sprva so bili samostojna vas pri Mariboru, ki je bila kasneje priključena mestu. Studenci imajo 7.641 prebivalcev. Vanjo spadajo tudi [[Damiševo naselje]] in [[Poljane, Maribor|Poljane]] ter [[Industrijska cona TVT-Maribor]].
Pomembnejši objekti so [[Planet Tuš Maribor]], [[Športni dom Studenci]], [[Atletski stadion Poljane]] ter [[Prometna šola Maribor|Srednja prometna šola Maribor]]. Četrt oskrbujeta [[železniška postaja Maribor Studenci]] in [[Železniško postajališče Maribor Sokolska|postajališče Sokolska]]. 

Ime Studenci nakazuje, da je kraj dobil ime po številnih studencih oz. izvirih, ki jih je ob desnem bregu reke [[Drava|Drave]] veliko. 

== Znamenitosti na Studencih ==
* [[Jožefova cerkev]]
* [[Jožefov studenec]]
* [[Koroški most, Maribor|Koroški most]]
* [[Studenški gozd]]
* [[Studenška brv]]

[[Kategorija:Maribor]]
[[Kategorija:Studenci|*]]</text>
      <sha1>3el75a0z51r0vci0pvd2cuvayhla66q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorenjski muzej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>204760</id>
    <revision>
      <id>6772686</id>
      <parentid>6621075</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:53:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9386" sha1="jzblxcrexkyi4odq2yyr0itfdjk12ah" xml:space="preserve">[[Slika:Prešern-Goldenstein.jpg|sličica|[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein|Goldenstein]] portret [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] iz leta 1850]]
'''Gorenjski muzej''' je [[pokrajinski muzej]], ki ima glavne razstavne prostore v [[Kranj]]u, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi [[Gorenjska|Gorenjski]].

Modeli dediščine, ki jih zbira, hrani, raziskuje in predstavlja Gorenjski muzej, so namenjeni sodobnim potrebam: bodo naj v oporo pri tvorbi in vzdrževanju regionalne in lokalnih identitet ter v navdih in pomoč za iskanje rešitev sodobnih kulturnih problemov ljudi na Gorenjskem in širše. Svoje poslanstvo gradi na podlagi nosilnih zbirk: arheološke, etnološke, zbirke ljudske umetnosti, starejše, umetnostne, kulturne in novejše zgodovine ter sodobnosti, kabineta slovenske fotografije, likovne ustvarjalnosti Gorenjske in prešerniane. Muzej je usmerjen v nenehno komuniciranje z okoljem - dediščino predstavlja z razstavami, publikacijami, na delavnicah, študijskih krožkih in predavanjih.

V Kranju so razstavni prostori v Mestni hiši in Prešernovi hiši. 

== Mestna hiša ==
Je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Današnjo obliko je dobila z združitvijo dveh stavb: 
* starejši del, ki meji na Poštno ulico, na trg pa se odpira s stebriščno lopo, se prvič omenja v 1. polovici 16. stoletja. V pritličju je tako imenovana stebriščna dvorana, ki služi za občasne muzejske in likovne razstave.
* drugi del, nekdanji plemiški dvorec, pa je lep primer renesančne arhitekture in po svojem nastanku sodi v začetek 17. stoletja. V veži tega dela so bili leta 1965 odkriti in avtentično razstavljeni staroslovanski grobovi in obredno ognjišče iz 9. in 10. stoletja. 

==Stalne razstave==
V Mestni hiši je na ogled Renesančna dvorana ter tri stalne razstave: dela akademskega kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]] (1893–1970), arheološka razstava ''Železna nit'' in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. Stalna razstava ''Železna nit'' prikazuje razvoj prostora, na katerem danes stoji mesto Kranj, od geoloških obdobij do zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]].

V pritličju je tudi galerija Mestne hiše v Kranju, ki je namenjena občasnim razstavam, mdr. v njej poteka [[Mednarodni festival likovnih umetnosti|''Mednarodni festival likovnih umetnosti'']], ki ga je zadsnoval [[Klavdij Tutta]].

== Prešernova hiša ==
Prešernova hiša v Kranju je bila 8. februarja 1964 spremenjena v spominski muzej, saj je pesnik v njej preživel malo več kot zadnji dve leti svojega življenja (1846 do 1849). Ko je Prešeren prišel v Kranj oktobra leta 1846 je najel stanovanje v prvem nadstropju hiše, katere lastnik je bil pivovar Franz Mayer. Hiša sicer datira v drugo polovico 15. in prvo polovico 16. stoletja. 
Prešeren je v Kranju živel s svojo sestro Katro, ki je bila njegova gospodinja, in z nezakonskim sinom Andreja Smoleta, Andrejem Rudolfom, ki je bil njegov pisar. Z originalnim pohištvom sta danes opremljena Prešernova spalnica in njegova odvetniška pisarna.

== Muzej Tomaža Godca ==
{{glavni|Muzej Tomaža Godca}}
Muzej [[Tomaž Godec|Tomaža Godca]] nosi ime po nekdanjem lastniku, izučenem usnjarju, izvrstnem športniku, planincu in turističnem delavcu v Bohinju. Bil je eden izmed organizatorjev t. i. bohinjske vstaje leta 1941 in kot talec ustreljen v Mauthausnu.
V muzeju sta na ogled dve stalni razstavi:  [[Usnjarski muzej]] je rekonstrukcija usnjarske obrtne delavnice, ki je bila v hiši do druge svetovne vojne in katere lastnik je bil Tomaž Godec. Mali vojni muzej pa prikazuje čas prve svetovne vojne in sicer severni del Soške fronte od roba Banjške planote do Mrzlega vrha in jugovzhodni del Koroške fronte od Krna do Rombona. Razstavljenih je več kot 1100 različnih eksponatov in dokumentov, ki na svoj edinstven in včasih pretresljiv način opisujejo po eni strani strateški potek bojev po drugi pa življenjsko stisko vojakov, ki so v teh bitkah sodelovali. Razstava govori tudi o vojni propagandi, pomanjkanju surovin, o nastalih socialnih problemih, o vojaško organiziranem frontnem zaledju in o sami fronti.

== Oplenova hiša pod Studorom ==
{{glavni|Oplenova hiša}}
Oplenova hiša pod Studorom je muzej bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja, saj so prostori opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov. Je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanje in gopodarske prostore. Je ena redkih hiš, v katerih je še mogoče zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom. Dovoz po mostu na nadhlevski skedenj je splejan mimo stanovanjskega dela, kar je značilna bohinjska posebnost. Stanovanjski del sestavljajo veža s kuhinjo, hiša in kamra, podstrešje in klet. Črno kuhinjo s šipovnikom, ki so ji konzervatorski posegi vrnili prvotno podobo brez dimnika, loči od veže le obok - šipovnik. V njej se tri kurišča: odprto ognjišče, kurišče za peč in zidan kotel za kuhanje prašičje hrane. Tudi danes, kot v prejšnjem stoletju pred dozidavo dimnika, se dim vali pod stropom na podstrešje, šipovnik pa mu določa najnižji nivo. 
Hiša je osrednji bivalni prostor z mizo pod bogkovim kotom, klopmi ter lončeno pečjo z ležiščem nad njo, tako imenovanim pugartom. V prejšnjem stoletju so v zimskem času v hiši tkali. Kamra je bila predvsem spalnica in, kot dokazuje stara listina, tudi prostor za preužitkarje. 
Žito, pridelke, obleko, obutev, orodje in podobno so hranili na podstrehi, tako imenovani ispi, v pregradah in skrinjah. S hišo je bilo v prejšnjem stoletju združeno precej obdelovalne zemlje, o čemer pričajo za tedanje razmere velik hlev, skedenj in posebna shramba za steljo. Zadnji lastniki so posedovali le malo zemlje in več gozda, od živine pa so gojili le po nekaj koz, za katere so na skednju hranili seno in vejnike.
Na skednju je tako kot nekdaj shranjeno kmečko orodje in pripomočki - voz, lojtrnik, krtiči, gnojni koš, orodje za cepljenje skodel in popravljanje lesenih predmetov, brusni kamen... 
Sedanja stavba je bila verjetno zgrajena na začetku 19. stoletja, postavili pa so jo namesto starejše lesene hiše; pri zidavi kletnega stropa so namreč uporabili tram s tremi malimi okenci. Pri arheološkem sondiranju v veži in kuhinji je bilo najdenih več kovancev iz devetnajstega stoletja. Pri obnavljanju je bila najdena darilna vdolbina na spodnjem nosilnem tramu v bogkovem kotu in živalska čeljust v zidu pri stopnicah v klet, ki verjetno predstavlja prvoten način zavarovanja hiše pred nesrečo.
Hiša je bila za javnost odprta leta 1991.

== Planšarski muzej ==
{{glavni|Planšarski muzej v Stari Fužini}}
Planšarski muzej v [[Stara Fužina|Stari Fužini]] se nahaja v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila v Stari Fužini v Bohinju namreč zgrajena sirarna, v kateri so še do leta 1967 izdelovali sir. V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z originalnim sirarskim orodjem, kotli in priborom ter predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu v planini. Na ogled je tudi lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.

== Prešernova rojstna hiša v Vrbi ==
{{glavni|Prešernova rojstna hiša}}
Najpomembnejši slovenski pesnik, dr. France Prešeren (1800–1849), avtor slovenske himne, se je rodil v Vrbi, v hiši, ki je danes urejena v spominski muzej z notranjo opremo iz pesnikovega časa, med katero ima še poseben pomen pesnikova zibelka. S Prešernovo rojstno hišo od leta 2010 upravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prešernova rojstna hiša v Vrbi - Žirovnica - muzejska hiša|url=https://visitzirovnica.si/presernova-rojstna-hisa-v-vrbi/|website=visitzirovnica.si|accessdate=2025-10-21|language=sl-SI|publisher=Zavod za turizem in kulturo Žirovnica}}&lt;/ref&gt;

== Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah ==
{{glavni|Finžgarjeva rojstna hiša}}
Življenje in delo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja (1871–1962), avtorja romana Pod svobodnim soncem, je prikazano v njegovi rojstni hiši. Ta nam skupaj z ohranjenim skednjem in kozolcem ponazarja tudi v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik v času pisateljeve mladosti. S Finžgarjevo rojstno hišo od leta 2010 upravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah|url=https://visitzirovnica.si/finzgarjeva-rojstna-hisa-v-doslovcah/|website=visitzirovnica.si|accessdate=2025-10-21|language=sl-SI|publisher=Zavod za turizem in kulturo Žirovnica}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==

* 2014: [[Valvasorjeva nagrada]] za stalno razstavo Prelepa Gorenjska v [[Grad Kieselstein|gradu Khislstein]].&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2014.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2013 (vtisi s podelitve)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240616042043/http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2014.pdf |date=2024-06-16 }}. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>jzblxcrexkyi4odq2yyr0itfdjk12ah</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Claude Bernard</title>
    <ns>0</ns>
    <id>209798</id>
    <revision>
      <id>6772398</id>
      <parentid>6748246</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:09:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772398</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32412" sha1="gtt6nlga76zupcbw7u5vnu1myr1ym79" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name        = 
| image       = 
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| death_cause = vnetje ledvic
| resting_place = [[pokopališče Père-Lachaise]]
| residence   = [[Pariz]]
| citizenship = [[Francija]]
| nationality = [[Francozi|francoska]]
| fields      = [[fiziologija]]
| workplaces  = [[Collège de France]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Parizu]]&lt;br/&gt;[[Jardin des plantes]]
| patrons     = 
| alma_mater  = [[Collège de France]]
| thesis_title = Du suc gastrique et de son rôle dans la nutrition
| thesis_url  = 
| thesis_year = 1843
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = [[François Magendie]]
| doctoral_students = 
| notable_students = [[Albert Dastre]], [[Paul Bert]], [[Jacques Arsène d'Arsonval]]&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;
| known_for   = utemeljitelj eksperimentalne fiziologije, koncept ''notranjega miljeja'' ([[homeostaza]])
| influences  = 
| influenced  = 
| awards      = 
| spouse      = Marie-Françoise Martin
| children    = 
| signature   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| footnotes   = 
}}

'''Claude Bernard''', [[Francozi|francoski]] [[fiziolog]] in [[akademik]], * [[12. julij]] [[1813]], [[Saint-Julien, Rhône|Saint-Julien]], [[Rhône (departma)|Rhône]], [[Francija]], † [[10. februar]] [[1878]], [[Pariz]].

Odraščal je kot sin skromnega vinogradnika in sprva hotel postati dramatik, nato pa je vpisal študij medicine na [[Collège de France]] in se pričel ukvarjati z eksperimentalno fiziologijo pod mentorstvom [[François Magendie|Françoisa Magendieja]]. Kot izjemno spreten eksperimentator je izvedel veliko število [[poskusi na živalih|poskusov na živalih]], s katerimi je razkrival mehanizme fizioloških procesov, kot so [[dihanje]] in vzdrževanje [[telesna temperatura|telesne temperature]] ter koncentracije [[kri|krvnega]] sladkorja.

Je oče sodobne eksperimentalne fiziologije, ki ji je s svojim poudarjanjem pomena objektivnih poskusov postavil temelje, hkrati pa s tem vplival tudi na znanost kot celoto. Odkril je tudi nekaj bistvenih fizioloških procesov, predvsem t. i. ''notranji miljé'', danes znan kot [[homeostaza]]. Že za časa življenja je bil prepoznan kot najslavnejši francoski znanstvenik vseh časov, kasneje pa je v laični javnosti prevladalo zgražanje nad vivisekcijo, ki jo je prakticiral, zato je njegov pomen za znanost izven strokovnih krogov zdaj nekoliko prezrt.

== Življenje in delo ==

Rodil se je leta 1813 v Saint-Julienu, v skromni družini vinogradnika, ki je mlad umrl in zapustil le kup dolgov. Bernard se je sprva šolal pri [[jezuiti]]h v domačem kraju, srednjo šolo pa je zaradi pomanjkanja denarja opustil in se zaposlil kot vajenec pri lekarnarju v predmestju [[Lyon]]a.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/biography/Claude-Bernard |title=Claude Bernard |last=Virtanen |first=Reino |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=1.10.2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Conti2001&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Conti |first=Fiorenzo |year=2001 |title=Claude Bernard: primer of the second biomedical revolution |journal=Nature Reviews Molecular Cell Biology |volume=2 |pages=703–708 |doi=10.1038/35089594}}&lt;/ref&gt; Takrat ga je zanimalo predvsem gledališče, zato je leta 1834 odšel v Pariz, da bi poskusil prodreti kot dramatik. Ko pa je kritik [[Saint-Marc Girardin]] prebral njegovo prvo dramo, mu je svetoval, naj se rajši vrne k medicini.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Weber2000&quot;&gt;{{navedi knjigo |editor=Weber, A.S. |year=2000 |chapter=Claude Bernard (1813–1878) |title=Nineteenth-century science: an anthology |url=https://archive.org/details/nineteenthcentur0000unse_s0q7 |publisher=Broadview Press |isbn=9781551111650 |pages=[https://archive.org/details/nineteenthcentur0000unse_s0q7/page/315 315]–323}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;&gt;{{navedi revijo |first=D. Wright |last=Wilson |title=Claude Bernard |url=http://books.google.com/books?id=xyQDAAAAMBAJ&amp;pg=PA567 |journal=Popular Science |publisher=Bonnier Corporation |date=junij 1914 |volume=84 |issue=36 |pages=567–578}}&lt;/ref&gt; Tako je Bernard vpisal študij medicine na Collège de France, kjer ni posebej blestel, ga je pa vzel pod okrilje pionir eksperimentalne fiziologije François Magendie, ki je vodil enega prvih laboratorijev na tem področju. Bernard je nanj napravil vtis s svojo veščino pri [[seciranje|seciranju]], zato je postal njegov asistent (''preparateur''),&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Gross&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Gross |first=Charles G. |year=1998 |title=Claude Bernard and the constancy of the internal environment |url=http://www.princeton.edu/~cggross/Neuroscientist_98_Bernard.pdf |journal=The Neuroscientist |volume=4 |issue=5 |pages=380–385}}&lt;/ref&gt; sočasno pa je deloval tudi kot zdravnik v lokalnem ''[[Hôtel-Dieu]]'' (katoliški bolnici za revne).&lt;ref name=&quot;Rothschuh&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Rothschuh, Karl E. |year=1953 |chapter=Die Physiologie im 19. Jahrhundert |title=Geschichte der Physiologie |publisher=Springer-Verlag |isbn=978-3-642-51043-4 |doi=10.1007/978-3-642-51042-7_6 |pages=162–168}}&lt;/ref&gt; Magendie je na Bernarda močno vplival s svojim [[materializem|materializmom]] in zavračanjem avtoritet v znanosti, poleg tega pa ga je uvedel tudi v [[poskusi na živalih|poskuse na živalih]], pomembno in takrat v Franciji še nekontroverzno metodo fizioloških raziskav. Bernard je objavil anatomsko študijo odrastka [[obrazni živec|obraznega živca]] in leta 1841 diplomiral z disertacijo o funkciji [[želodčni sok|želodčnega soka]] v prehrani, s čimer je začrtal obe glavni področji svojega prihodnjega delovanja: [[nevrofiziologija]] in fiziologija [[presnova|presnove]].&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

Kmalu je postal nezadovoljen s položajem asistenta brez perspektive za napredovanje, zato je odstopil. Brez prihodkov je začel razmišljati o tem, da bi odprl zdravniško prakso, takrat pa mu je prijatelj uredil poroko z Marie-Françoise Martin, hčerko bogatega in uglednega zdravnika, ki mu je prinesla 60.000 [[francoski frank|frankov]] dote ter mu omogočila nadaljevati z raziskavami, čeprav se je sam zakon izkazal za strašno nesrečnega.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt; Žena mu je zamerila nizke dohodke, razburilo pa jo je tudi to, da je prinašal secirane živali domov.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt; Imela sta tri otroke, hčerki Jeanne-Henriette in Marie-Claude ter sina, ki je umrl kmalu po rojstvu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Oakes |first=Elizabeth H. |year=2007 |chapter=Bernard, Claude |title=Encyclopedia of World Scientists |publisher=Infobase Publishing |isbn=9781438118826 |pages=57–58}}&lt;/ref&gt; Kasneje je postala odkrita nasprotnica vivisekcije.

=== Eksperimentalno delo ===
[[slika:Apparatus used in experiments in curare, C. Bernard Wellcome M0014744.jpg|thumb|left|Pripomočki za poskuse s strupom kurare, ilustracija iz knjige ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'']]
V naslednjih letih je Bernard izvedel vrsto poskusov, ki so ga pripeljali do nekaterih njegovih najpomembnejših odkritij. Najprej je s seciranjem zajcev odkril vlogo [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]], čigar izločki razgrajujejo [[maščobe]] na [[maščobna kislina|maščobne kisline]] in [[glicerol]] (pred tem je veljalo prepričanje, da prebava v celoti poteka v [[želodec|želodcu]]). Odkritje ga je vodilo k raziskavam [[jetra|jeter]], kjer je odkril [[glikogen]] in dokazal, da gre za sladkor, ki ga jetra sama sintetizirajo kot zalogo in spet razgrajujejo ter sproščajo v krvni obtok za vzdrževanje stalne koncentracije sladkorjev v krvi. Spoznanje, da kompleksnih [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] ne sintetizirajo in skladiščijo samo [[rastline]], je bilo za tisti čas prelomno. Sam je želel preučiti presnovo vseh razredov hranilnih snovi, vendar se je do konca svoje kariere ukvarjal predvsem s presnovo ogljikovih hidratov, s katerimi je začel, zlasti v povezavi s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]]. Na področju nevrofiziologije je razvozlal regulacijo [[telesna temperatura|telesne temperature]] z [[vazomotorični nadzor|vazomotoričnimi]] živci, pri čemer je še slavni fiziolog [[Johannes Peter Müller]] nedavno prej zapisal, da [[Krvna žila|žile]] niso omišičene. Ukvarjal se je še z drugimi problemi, denimo delovanjem strupa [[kurare]], kjer je bilo njegovo spoznanje, da [[učinkovina|učinkovine]] delujejo tarčno na določene procese, bistvenega pomena za razvoj [[farmakologija|farmakologije]]. Z opažanjem, da kurare deluje samo na motorične povezave, je poleg tega odkril delitev na motorične in senzorične živce.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;/&gt;

Pot do njegovih odkritij se je običajno začela z naključnim opažanjem, nakar je na podlagi izkušenj in predhodnega znanja razdelal [[hipoteza|hipotezo]] o fiziološkem mehanizmu opazovanega pojava ter načrtoval poskus. Verjel je namreč, da je manipulacija opazovanega sistema bistvena za pridobivanje znanja, in zavračal takratno prakso v medicini, ki se je po njegovem pretirano zanašala na pasivno opazovanje, posploševanje in stare dogme. Med eksperimentalnim delom pa je bil pozoren, da ga vnaprej postavljena hipoteza ni vodila k zaključkom. Rezultati so bili pogosto nasprotni od pričakovanj, v tem primeru je brez pomislekov zavrgel izvirno hipotezo in skladno z dejstvi sestavil novo razlago. Bil je tudi vztrajen in je napadal problem z novimi in novimi poskusi, dokler ni prišel do logičnega zaključka ali odkril drugega, vznemirljivejšega problema.&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;/&gt;

Večino poskusov je opravil v majhni in temni sobi na Collège de France, ki je bila na voljo njemu in Magendieju v ta namen, in z zelo skopim financiranjem. Občasno je izprosil tudi uporabo laboratorijev pri prijateljih ali delal v svojem stanovanju (na grozo žene). Slabe pogoje v tem času je kasneje krivil za svoje zdravstvene težave, vendar je kljub okoliščinam plodovito raziskoval in objavljal. Ključni za uspeh sta bili njegova spretnost in natančnost pri seciranju.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

=== Kasnejša leta in teoretsko delo ===
[[slika:Claude Bernard and pupils Wellcome L0019301.jpg|thumb|280px|''Claude Bernard in njegovi učenci'' (Léon-Augustin Lhermitte, olje na platnu, 1889);&lt;br/&gt;Od leve proti desni: Nestor Gréhant, Victor Dumontpallier, Louis-Charles Malassez, Paul Bert, Arsène d'Arsonval, Claude Bernard, Le Père Lesage in Albert Dastre]]
Leta 1847 je postal Magendiejev namestnik na Collège de France, a tudi s tem položajem ni bil zadovoljen in je znova začel razmišljati o opustitvi raziskovalnega dela. Vendar pa je že bil vzbudil pozornost strokovne javnosti s svojimi rezultati, kar mu je leta 1854 prineslo položaj profesorja splošne fiziologije na pariški [[Sorbonne|Sorboni]], hkrati pa je bil izvoljen tudi za člana Akademije za medicino in kirurgijo. Ko je njegov mentor Magendie leta 1855 umrl, je prevzel njegovo profesorsko mesto na Collège de France.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;/&gt; Sčasoma se je njegov sloves razširil po vsem svetu, tako da so se v njegov laboratorij prihajali učit študentje z vse Evrope in celo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] ter [[Orient]]a. Med njimi so znani [[Elias von Cyon]], [[Wilhelm Kühne]], [[Peter Ludvig Panum]] in [[Louis-Antoine Ranvier]], pa [[Ivan Romanovič Tarkanov]] iz Rusije ter Bernardovi asistenti [[Paul Bert]], [[Albert J. Dastre]] in [[Jacques Arsène d'Arsonval]]. Ti so kasneje delovali kot profesorji fiziologije po različnih evropskih univerzah in pripomogli k hitri uveljavitvi Bernardovih načel v znanosti.&lt;ref name=&quot;Rothschuh&quot;/&gt;

Konec 1850. let je zaradi zdravstvenih težav pričel opuščati eksperimentalno delo in se posvetil [[filozofija znanosti|filozofiji znanosti]] ter vzpostavitvi eksperimentalne fiziologije kot samostojnega področja. Leta 1864 je obiskal francoski dvor, kjer je navdušil takratnega cesarja [[Napoleon III.|Napoleona III.]], ki mu je nato preskrbel dva dobro opremljena laboratorija, enega na Sorboni in drugega v botaničnem vrtu [[Jardin des Plantes]], kjer je bil zanj ustanovljen položaj profesorja splošne fiziologije. Predah od eksperimentov mu je omogočil razmišljati o teoretskih problemih, rezultat česar je bila knjiga ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'' (fr. ''Introduction à l'étude de la médecine expérimentale'', 1865).&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson1914&quot;/&gt; V njej podaja osnovna načela živalske fiziologije, ki jih ilustrira z opisi lastnih poskusov. Teoretsko razpravo v knjigi zaznamuje njegovo nasprotovanje [[vitalizem|vitalizmu]]. Namesto tega je zagovarjal materialistični [[determinizem]], pa vendar ni skušal procesov v živih bitjih [[redukcionizem|zreducirati]] zgolj na splet kemičnih reakcij, saj se je zavedal, da gre za kompleksnejše sisteme in je fiziologijo obravnaval ločeno tudi od [[kemija|kemije]].&lt;ref name=&quot;Weber2000&quot;/&gt; Najprodornejši teoretski koncept, ki ga je razvil v tem obdobju in ga omenjal v svojih delih do konca življenja, pa je ideja o notranjem miljeju oz. notranjem okolju, vsakemu organizmu lastni in stabilni kombinaciji fizikalno-kemičnih dejavnikov, ki jo telo aktivno vzdržuje, saj je ključna za preživetje v spreminjajočem se okolju. Izhajal je iz več opazovanj, predvsem funkcije jeter, ki s pretvarjanjem glikogena vzdržujejo stalno koncentracijo sladkorja v krvi, in vazomotorične regulacije telesne temperature, za katero je prej dokazal, da je pod nadzorom [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Konceptu, ki je danes osrednjega pomena v fiziologiji, pa njegovi sodobniki niso posvečali nikakršne pozornosti in so ga fiziologi prevzeli šele pol stoletja po njegovi smrti.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

Vrhunec Bernardove kariere v teh letih je sovpadal z ločitvijo od žene Marie-Françoise in novimi zdravstvenimi težavami.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;/&gt; Kasneje se je zbližal z intelektualko Marie Raffalovich, ki mu je s svojim znanjem jezikov pomagala pri preučevanju strokovne literature. Sicer je po ločitvi živel samotarsko v svojem stanovanju nasproti Collège de France in se je izogibal družabnemu življenju Pariza. Imenovan je bil za dosmrtnega člana francoskega senata (politično telo brez prave moči v [[drugo francosko cesarstvo|času vladavine Napoleona III.]]) in se redno udeleževal sej, vendar pri razpravah ni sodeloval.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt; Kot zavednega Francoza pa ga je prizadela usoda njegove države ob porazu v [[Francosko-pruska vojna|vojni s Prusijo]]; tik pred obkolitvijo Pariza se je umaknil v rodni Saint-Julien, od koder se je lahko vrnil šele čez 9 mesecev.&lt;ref name=&quot;Rothschuh&quot;/&gt; V naslednjih letih se je njegovo zdravje vztrajno slabšalo. Nazadnje je v začetku leta 1878 v hladnih in vlažnih prostorih, kjer je opravljal poskuse, staknil prehlad, ki je prerasel v akutno vnetje ledvic, za katerim je 10. februarja umrl. Zadnje dni ga je negovala Marie Raffalovich, nekdanja žena in hči pa se mu nista hoteli niti približati več.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

== Dela ==
[[Slika:Bernard - Introduction à l’étude de la médecine expérimentale, Baillière, 1865.djvu|page=9|thumb|''Introduction à l’étude de la médecine expérimentale'', Baillière (Pariz), 1865]]
Glavna dela:
* ''Recherches sur une nouvelle fonction du foie considéré comme organe producteur de matière sucré chez l’homme et les animaux'', Paris, Martinet, 1853, 97 str. {{OCLC|8856191}} (druga doktorska disertacija)
* ''Introduction à l’étude de la médecine expérimentale'', 1865. {{OCLC|600479635}} (Rééd. Champs, Flammarion, ISBN 2080811371).
* ''Principes de médecine expérimentale'', Émile Martinet éditeur, 1867, 160 str. {{OCLC|45998924}}

Zapiski predavanj:
* ''Leçons de physiologie expérimentale appliquée à la médecine'', 1855-56, dve knjigi
* ''Leçons sur les effets des substances toxiques et médicamenteuses'', 1857, 488 str. {{OCLC|697959494}}
* ''Leçons sur la physiologie et la pathologie du système nerveux'', 1858, 560 str. {{OCLC|37880051}}
* ''Leçons sur les propriétés physiologiques et les altérations pathologiques des différents liquides de l’organisme'', 1859, dve knjigi {{OCLC|8856842}}
* ''Leçons et expériences physiologiques sur la nutrition et le développement'', 1860
* ''Leçon sur les propriétés des tissus vivants'', 1866
* ''Leçons de pathologie expérimentale et leçons sur les propriétés de la moelle épinière'', 1872
* ''Leçons sur les phénomènes de la vie communs aux animaux et aux végétaux'', 1878, dve knjigi

Objavljal je tudi članke o temah, ki jih je preučeval, v revijah, kot so ''Gazette médicale'', poročila [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] in Biološkega društva (Société de biologie) ter ''Revue des deux Mondes''. Poleg tega je objavil poročilo o napredku fiziologije v Franciji – ''Rapport sur les progrès et la marche de physiologie générale en France'' (1867).

Kljub Bernardovemu velikemu pomenu za fiziologijo in znanost kot celoto pa do zdaj še ni integralne izdaje njegovih publikacij ter drugih zapiskov, kar otežuje interpretacijo njegovih idej.

== Priznanja in zapuščina ==
[[slika:Statue Claude Bernard.jpg|thumb|Kip Claudea Bernarda v njegovem rojstnem kraju]]
Že za časa svojega življenja je Bernard zaslovel s svojimi odkritji in je prejel praktično vsa najvišja francoska priznanja na področju znanosti. Izvoljen je bil za člana [[Académie française]] in kasneje za enega od 40 »nesmrtnih« ter predsednika akademije.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt; Odlikovan je bil tudi z državnim [[Red legije časti|redom poveljnika legije časti]], britanska [[Kraljeva družba]] iz [[London]]a pa ga je sprejela za tujega člana in mu leta 1876 podelila svojo [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=MacNalty |first=Arthur S. |year=1963 |title=Claude Bernard |url=http://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1872680&amp;blobtype=pdf |journal=British Medical Journal |pages=614 |access-date=2015-10-10 |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003808/http://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1872680&amp;blobtype=pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ob smrti je bil kot prvi znanstvenik pokopan z državniškimi častmi na [[Pokopališče Père-Lachaise|pokopališču Père-Lachaise]], kasneje pa so pred poslopjem Collège de France postavili njegov kip.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt; Še en njegov kip stoji na dvorišču medicinske fakultete v [[Lyon]]u, francoska pošta pa je izdala tudi [[poštna znamka|znamko]] z njegovo podobo.&lt;ref name=&quot;Bhattacharyya2011&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Bhattacharyya |first=Kalyan B. |year=2011 |chapter=Claude Bernard |title=Eminent Neuroscientists Their Lives and Works |publisher=Academic Publishers |isbn=9789380599281 |pages=27–30}}&lt;/ref&gt;

Tudi v širši javnosti je bil prepoznaven kot arhetip znanstvenika, podobno kot v 20. stoletju [[Albert Einstein]]. Posredno ali neposredno je omenjen v različnih umetniških delih, kot je denimo roman ''[[Bratje Karamazovi]]''. Pisatelj [[Émile Zola]] je njegovo življenjsko zgodbo uporabil za osnovo svojega romana ''Doktor Pascal'', Bernardovo delo pa naj bi navdahnilo tudi njegov koncept [[eksperimentalni roman|eksperimentalnega romana]].&lt;ref name=&quot;Weber2000&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

Kmalu po Bernardovi smrti pa je spomin nanj v javnosti zbledel, verjetno deloma zaradi naraščajočega javnega odpora proti vivisekciji in deloma zaradi vzpona novega znanstvenega heroja, [[Louis Pasteur|Louisa Pasteurja]], čigar odkritja so prav tako prispevala k reševanju življenj, a bolj neposredno in skozi »čisto« kemijo. Še danes je Bernard s svojimi dosežki izrinjen iz javnega spomina in ga pogosteje, a v negativni luči omenjajo le aktivisti za pravice živali.&lt;ref name=&quot;Hellman2001&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Hellman |first=Hal |year=2001 |chapter=Bernard versus chemists, physicians and antivivisectionists |title=Great Feuds in Medicine: Ten of the Liveliest Disputes Ever |url=https://archive.org/details/greatfeudsinmedi0000hell |publisher=John Wiley &amp; Sons |isbn=9780471347576 |pages=[https://archive.org/details/greatfeudsinmedi0000hell/page/53 53]–70}}&lt;/ref&gt; Po drugi strani so njegova dela, predvsem ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'', še zdaj v tisku v več jezikih in ponekod še obvezno branje za študente fiziologije.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

=== Claude Bernard in znanstvena metoda ===
Njegovo poudarjanje osrednjega pomena [[poskus]]a v procesu preučevanja naravnih pojavov je bil Bernardov ključen doprinos sodobni [[znanstvena metoda|znanstveni metodi]]. V njegovem času je bila medicina še vedno podobna [[alkimija|alkimiji]], na podlagi opazovanja živih sistemov so, po načelih [[metafizika|metafizike]] ali [[sholastika|sholastike]], z [[dedukcija|dedukcijo]] izpeljali vse posledice pojava. Prevladovale so nadnaravne, [[vitalizem|vitalistične]] razlage, zlasti pa je bila avtoriteta zdravnikov nad znanostjo in nezmotljiva. Za Bernarda pa je bila [[hipoteza]], četudi prav tako ''a priori'' ideja, predvsem vprašanje, previdna napoved posledic, ki jo je treba s pomočjo novih in novih poskusov soočiti z realnostjo ter hipoma zavreči, če se izsledki poskusov ne ujemajo z napovedjo (seveda pod pogojem, da je poskus dobro zastavljen in natančno izveden). Iz tega pristopa je med drugim izhajalo, da samo z znanjem [[anatomija|anatomije]], ki je včasih veljala za mati vseh ved o živem, ne moremo zadovoljivo razumeti delovanja organizmov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Hattiangadi |first=Jagdish |year=2013 |chapter=Philosophy of biology in the nineteenth century |editor=Ten, C.L. |title=Routledge History of Philosophy Volume VII: The Nineteenth Century |publisher=Routledge |isbn=9781134928798 |pages=293–295}}&lt;/ref&gt;

Deterministična filozofija se pri njem odraža na dva načina: v tezi, da imajo tudi »višje« funkcije živih bitij fizikalno-kemično osnovo, kar zaobide [[teleologija|teleološko]]/metafizično iskanje »bistva« pojavov (z drugimi besedami, znanost mora iskati odgovor na vprašanje »kako«, ne »zakaj«), in v vztrajanju pri [[obnovljivost]]i – zahtevi, da mora poskus ob enakih začetnih pogojih vedno dati enake rezultate. To je še drugi temelj sodobne znanosti, ki ga je postavil.&lt;ref name=&quot;Conti2001&quot;/&gt;

Preboj, ki ga je s tem sprožil, se je najprej odrazil v medicini. Prvič se je uveljavilo zavedanje, da lahko človek razume in vpliva na [[patofiziologija|patofiziološke]] mehanizme ter z umetnimi posegi pomaga vzpostaviti homeostazo v telesu, kar je vodilo v nesluten razmah medicinske znanosti v 19. stoletju. Pokazal je tudi, da lahko celo strupi, kakršen je kurare, pomagajo pri raziskovanju bioloških procesov. Neposredno so njegova odkritja vplivala na razvoj raznih vej medicine, kot so [[anesteziologija]], [[kirurgija]], [[farmakologija]], [[interna medicina]], [[toksikologija]] in [[nevrologija]], njegovi metodološki temelji pa so revolucionalizirali celotno znanost, ki še danes upošteva ista načela.&lt;ref name=&quot;Conti2001&quot;/&gt;

=== Spor glede vivisekcije ===
Bernard ni bil prvi, ki se je ukvarjal s [[poskusi na živalih]] oz. vivisekcijo, je pa pristop s prelomnimi odkritji približal širši javnosti. Že takrat je bil tarča kritikov, ki so izpostavljali krutost njegovega početja, na čelu z ženo Marie-Françoise, pa tudi eden od njegovih učencev, britanski zdravnik George Hoggan, je javno obsodil dogajanje v Bernardovem laboratoriju. Večina nasprotnikov si ga zaradi njegovega ugleda ni upala neposredno napadati in so namesto tega kritizirali njegovega mentorja Magendieja, pa še to šele po smrti slednjega.&lt;ref name=&quot;Hellman2001&quot;/&gt;
{{quote box|quote=»[Veda o življenju] je prelepa in slepeče obsijana dvorana, v katero je mogoče priti le skozi dolgo, odurno kuhinjo«.|source=&lt;small&gt;Claude Bernard, ''Uvod v študij eksperimentalne medicine'' (1865)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Ratcliffe |first=Susan |year=2010 |title=Oxford Dictionary of Quotations by Subject |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199567065 |pages=284}}&lt;/ref&gt;|width=22%|align=right}}
Bernard sam je večkrat javno zagovarjal vivisekcijo kot nujno za napredek na področju fiziologije, saj na človeku ni [[bioetika|etično]] eksperimentirati in izpostavil, da če človek uporablja živali za prehrano, delo in druge koristi, bi bilo nerazumno to uporabo odrekati znanosti, kjer je na račun trpljenja razmeroma majhnega števila živali ogromno koristi za človeka.&lt;ref name=&quot;Hellman2001&quot;/&gt; Kljub temu je Hogganovo pismo v časopisu ''Morning Post'' leta 1875 sprožilo burno javno razpravo in ustanovitev prvega društva proti vivisekciji v Veliki Britaniji, ki so se mu pridružili številni umetniki, politiki in predstavniki duhovščine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Preece |first=Rod |year=2011 |title=Animal sensibility and inclusive justice in the age of Bernard Shaw |publisher=UBC Press |isbn=9780774821117 |pages=112–113}}&lt;/ref&gt; V Franciji je tovrstno društvo nastalo po Bernardovi smrti in tema ostaja kontroverzna še danes, čeprav vlada v znanosti širok konsenz o nenadomestljivosti poskusov na živalih za napredek fiziologije in drugih področij biologije,&lt;ref name=&quot;Hellman2001&quot;/&gt; dejavnost pa je regulirana.{{efn|Na območju [[Evropska unija|Evropske unije]], katere članica je tudi [[Slovenija]], velja Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Direktiva med drugim določa [[načelo zamenjave, zmanjšanja in izboljšanja]] (tj. kadar je mogoče, se namesto poskusa na živali uporabi alternativna metoda, ki ne zahteva uporabe živih živali, število uporabljenih živali v poskusu se zmanjša na minimum ter morebitne poškodbe, bolečine idr. se odstranijo oz. zmanjšajo na minimum) ter dovoljene metode usmrtitve, ki povzročajo čim manj bolečin, trpljenja in stiske ter jih izvaja le kompetentna oseba.&lt;ref&gt;[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2010:276:0033:0079:SL:PDF Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene]. 20.10.2010, UL EU L276, str. 39-40. Pridobljeno dne 8.11.2015.&lt;/ref&gt;}} Za primer, Bernardovo odkritje glikogena je spodbudilo nove raziskave presnove ogljikovih hidratov, ki so na koncu vodile do odkritja [[inzulin]]a in razvoja terapije za sladkorno bolezen ([[Frederick Grant Banting|Frederick G. Banting]], [[John James Rickard Macleod|John J.R. Macleod]] in sodelavci, 1923, prav tako s poskusi na živalih), ki je še pred stoletjem pomenila smrtno obsodbo za bolnike, danes pa jo rutinsko obvladujemo.&lt;ref name=&quot;Rosenfeld2002&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Rosenfeld, Louis |year=2002 |title=Insulin: Discovery and Controversy |journal=Clinical Chemistry |volume=48 |pages=2270–2288 |url=http://www.clinchem.org/cgi/content/full/48/12/2270}}&lt;/ref&gt;

=== Ideja stanovitnosti notranjega okolja ===
Koncept notranjega miljeja, ki predstavlja poenoteno razlago različnih fizioloških procesov v telesu, je bil za časa Bernardovega življenja prezrt, kljub temu, da ga je poudarjal v svojih objavah in na javnih predavanjih. Kvečjemu bežno ga omenjajo biografije, ki so izšle tekom naslednjega pol stoletja. Šele z vzponom [[evolucija|evolucijske]] misli je pridobil na pomenu kot osrednja razlaga in usmeritev v fiziologiji. [[Leon Fredericq]] je leta 1882 odkril, da je pri »višje razvitih« organizmih ionska sestava telesnih tekočin bolj neodvisna od zunanjega okolja kot pri »nižjih« in to predlagal kot dokaz za evolucijo »bolj prostoživečih« življenjskih oblik. [[Rene Quinton]] in [[Archibald Macallum]] sta njegovo idejo razdelala in razvila hipotezo, da je življenje [[nastanek življenja|nastalo]] v morju, ostanek katerega predstavljajo telesne tekočine, ki jih je obdal [[integument]]. Proti koncu stoletja so nova odkritja razkrila evolucijski trend razvoja vedno zapletenejših mehanizmov vzdrževanja notranjega okolja.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;

V začetku 20. stoletja je napredek kemije in elektrotehnike omogočil natančno preučevanje ionske sestave organizmov ter vloge živčevja v življenju živali, kar je še utrdilo Bernardovo teorijo. Neposredno so se nanjo sklicevali med drugim [[William Maddock Bayliss|William Bayliss]] in [[Ernest Starling]] (soodkritelja prvega znanega [[hormon]]a), [[John Scott Haldane|John S. Haldane]] in [[Joseph Barcroft]] (raziskovalca regulativne vloge [[dihanje|dihanja]]) ter [[Charles Scott Sherrington|Charles S. Sherrington]] (oče sodobne nevrofiziologije). Veliko zaslug za uveljavitev Bernardovih idej je imel Američan [[Walter Bradford Cannon|Walter B. Cannon]], ki je pojasnil regulativno vlogo [[Simpatično živčevje|simpatičnega živčevja]] in skoval besedo [[homeostaza]]. Cannon jo je pričel uporabljati širše, za razlago [[vedenje|vedenj]] in [[sociologija|socioloških]] pojavov. Njegov sodobnik [[Norbert Wiener]] jo je posplošil še na nežive procese in formaliziral kot novo vedo, [[kibernetika|kibernetiko]].&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt; Iz Bernardovih teorij je vzniknilo tudi področje [[sistemska biologija|sistemske biologije]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Noble |first=Denis |authorlink=Denis Noble |year=2008 |title=Claude Bernard, the first systems biologist, and the future of physiology |journal=Experimental Physiology |volume=93 |issue=1 |pages=16–26 |doi=10.1113/expphysiol.2007.038695}}&lt;/ref&gt;

=== Poimenovanja ===
Po Bernardu so med drugim poimenovani:
* [[Claude-Bernard-Hornerjev sindrom]] (krajše samo Hornerjev sindrom) – [[ptoza veke|ptoza (povešenost) veke]] z nekaterimi drugimi [[simptom|znaki]], ki največkrat kažejo na obporodno poškodbo [[brahialni pletež|brahialnega pleteža]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |first1=Katja Groleger |last1=Sršen |first2=Andrej |last2=Repež |first3=Peter |last3=Zorman |first4=Petja |last4=Fister |first5=Irena |last5=Štucin Gantar |first6=Darja |last6=Paro Panjan |first7=Matevž |last7=Kržan |display-authors=4 |year=2015 |title=Celostna obravnava novorojenčka in dojenčka z okvaro brahialnega pleteža – predlog slovenskih smernic |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/download/1238/1045 |journal=Zdravniški vestnik |volume=84 |pages=417–431}}&lt;/ref&gt;
* Bernardova žlezna plast - notranja plast celic, ki obdaja [[Acinus|acinarne]] strukture trebušne slinavke.&lt;ref name=&quot;Bhattacharyya2011&quot;/&gt;
* Univerza Claudea Bernarda v Lyonu (''Université Claude Bernard Lyon 1'', krajše Univerza v Lyonu 1), del javnega visokošolskega sistema [[Univerza v Lyonu|Univerze v Lyonu]], specializirana za naravoslovje in medicino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.univ-lyon1.fr/universite/histoire-de-l-universite-claude-bernard-lyon-1-760298.kjsp#.Vincim6ff1s |title=Histoire de l'Université Claude Bernard Lyon 1 |publisher=Univerza Claudea Bernarda v Lyonu |accessdate=23.10.2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923172516/http://www.univ-lyon1.fr/universite/histoire-de-l-universite-claude-bernard-lyon-1-760298.kjsp#.Vincim6ff1s |archive-date=2015-09-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
* {{navedi revijo |author=Young, F.G. |year=1957 |title=Claude Bernard and the discovery of glycogen: a century of retrospect |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1973429/pdf/brmedj03160-0015.pdf |journal=[[British Medical Journal]] |pages=1431–1437}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija}}
{{Wikinavedek}}
* {{Gutenbergov avtor |id=Bernard,+Claude | name=Claude Bernard}}
* [http://www.culture-beaujolais.fr/?Musee-Claude-Bernard-a-St-Julien Musée Claude Bernard à St-Julien en Beaujolais] – muzej v njegovem rojstnem kraju

{{zvezdica}}

{{Copleyjeva medalja}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bernard, Claude}}
[[Kategorija:Francoski fiziologi]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Académie française]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Francoski akademiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Francoskem kolegiju]]
[[Kategorija:Francoski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Parizu]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]]</text>
      <sha1>gtt6nlga76zupcbw7u5vnu1myr1ym79</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtoceste na Hrvaškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217183</id>
    <revision>
      <id>6772491</id>
      <parentid>6585083</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:54:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7746" sha1="l9u7pqzz32av9pfw6klue6pt2qaqdh2" xml:space="preserve">[[Slika:Autocesta.svg|sličica|Hrvaško avtocestno omrežje|alt=|300x300_pik]] 

Po podatkih iz leta 2015 ima [[Hrvaška]] 1325 [[Kilometer|km]] izgrajenih [[Avtocesta|avtocest]]. Manjši del hrvaškega avtocestnega omrežja (odseka [[Zagreb]]–[[Karlovec]] in Zagreb–[[Slavonski Brod]]) je bil zgrajen v 70. in 80. letih v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|tedanji Jugoslaviji]], medtem ko se je intenzivnejša gradnja začela po hrvaški osamosvojitvi. 

Hrvaški zakon definira avtocesto kot cesto, rezervirano za motorna vozila, s fizično ločenima voznima pasovoma, z vsaj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom za vsako smer, z izvennivojskimi križanji, s priključki, urejenimi s pospeševalnimi in zaviralnimi pasovi, ter najmanjšo dovoljeno hitrostjo 80 km/h.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2008_06_67_2224.html|title=Zakon o sigurnosti prometa na cestama|date=9. 6. 2008|accessdate=13. 1. 2019|website=narodne-novine.nn.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt; Omejitev hitrosti na hrvaških avtocestah je 130&amp;nbsp;km/h. 

Avtoceste so označene s črko A ''(autocesta)'', ki ji sledi eno- ali dvomestna številka. Državne ceste so označene s črko D ''(državna cesta)'' in z eno- do tromestno številko, regionalne ceste pa so označene z Ž ''([[županije Hrvaške|županijska]] cesta)'' in štirimestno številko. Najnižje oznake vključujejo lokalne ceste, s črko L ''(lokalna cesta)'' in petmestno številko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2017_10_103_2372.html|title=Odluka o razvrstavanju javnih cesta|date=20. 10. 2017|accessdate=13. 1. 2019|website=narodne-novine.nn.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt; 

Večina avtocest pripada državnemu podjetju ''Hrvatske autoceste'', z nekaterimi izjemami: 

* del [[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]] (Zagreb–Bosiljevo 1), [[Avtocesta A6, Hrvaška|A6]] in [[Avtocesta A7, Hrvaška|A7]] upravlja družba ''Autocesta Rijeka–Zagreb'', 
* [[Avtocesta A2, Hrvaška|A2]] upravlja družba ''Autocesta Zagreb–Macelj'', 
* [[Avtocesta A8, Hrvaška|A8]] in [[Avtocesta A9, Hrvaška|A9]] upravlja družba ''BINA Istra''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.huka.hr/en/motorways-network|title=Motorways network|date=|accessdate=13. 1. 2019|website=www.huka.hr|language=en|archive-date=2019-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190701160424/http://www.huka.hr/en/motorways-network|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Za večino avtocest je treba plačati [[cestnina|cestnino]]. 

== Seznam avtocest ==
[[Slika:HR road sign C95.svg|sličica|desno|180px|Prometni znak na avtocestnih uvozih]]
[[Slika:Cvor Orehovica Rijeka 060708.jpg|sličica|desno|180px|Razcep avtoceste [[Avtocesta A6, Hrvaška|A6]] v naselju [[Orehovica]] pri [[Reka, Hrvaška|Reki]]]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Oznaka !! Neuradni naziv !! Potek !! Dolžina (načrtovana)
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Autocesta A1.svg|40px|A1]] ||[[Avtocesta A1, Hrvaška|Jadranska avtocesta ''Dalmatina'']]||[[Zagreb]] (razcep [[Lučko]], [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]])–[[Karlovec]]–[[Bosiljevo]]–[[Split]]–[[Ploče]]–[[Ston]]–[[Dubrovnik]]|| bgcolor=&quot;#ffdead&quot; align=&quot;right&quot; | 483&amp;nbsp;km&lt;br/&gt;(554&amp;nbsp;km)
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A2-Hex-Green.svg|40px|A2]] || [[Avtocesta A2, Hrvaška|Zagorska avtocesta]] || mejni prehod [[Macelj]] ([[Gruškovje]], meja s Slovenijo)–[[Trakošćan]]–[[Krapina]]–[[Zagreb]] (razcep [[Jankomir]], [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]]) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 61&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Autocesta A3.svg|40px|A3]] || [[Avtocesta A3, Hrvaška|Posavska avtocesta]] ||[[Mejni prehod za mednarodni promet Obrežje|mejni prehod Bregana]] (Obrežje, meja s Slovenijo)–[[Zagreb]]–[[Slavonski Brod]]–mejni prehod [[Bajakovo]] (meja s Srbijo) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 307&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Autocesta A4.svg|40px|A4]] || [[Avtocesta A4, Hrvaška|Varaždinska avtocesta]] || mejni prehod [[Goričan]] (meja z Madžarsko)–[[Varaždin]]–[[Zagreb]] (razcep [[Ivanja Reka]], [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]]) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 97&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Autocesta A5.svg|40px|A5]] || [[Avtocesta A5, Hrvaška|Slavonska avtocesta ''Slavonika'']] || mejni prehod [[Branjin Vrh]] (meja z Madžarsko)–[[Beli Manastir]]–[[Osijek]]–[[Đakovo]]–razcep [[Sredanci]] ([[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]])–mejni prehod [[Svilaj]] (meja z Bosno in Hercegovino) || bgcolor=&quot;#ffdead&quot; align=&quot;right&quot; | 56&amp;nbsp;km&lt;br/&gt;(89&amp;nbsp;km)
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A6-Hex-Green.svg|40px|A6]] || [[Avtocesta A6, Hrvaška|Primorsko-goranska avtocesta]] || razcep [[Bosiljevo]] 2 ([[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]])–[[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnice]]–[[Reka, Hrvaška|Reka]] (razcep [[Orehovica, Primorsko-goranska županija|Orehovica]], [[Avtocesta A7, Hrvaška|A7]]) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 82&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A7-Hex-Green.svg|40px|A7]] || [[Avtocesta A7, Hrvaška|Kvarnerska avtocesta]] || mejni prehod [[Rupa, Matulji|Rupa]] ([[Jelšane]], meja s Slovenijo)–[[Reka, Hrvaška|Reka]]–[[Crikvenica]]–[[Senj]]–razcep [[Žuta Lokva]] ([[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]]) || bgcolor=&quot;#ffdead&quot; align=&quot;right&quot; | 42,4&amp;nbsp;km&lt;br/&gt;(103,5&amp;nbsp;km)
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A8-Hex-Green.svg|40px|A8]] || [[Avtocesta A8, Hrvaška|Istrski ipsilon]] || razcep [[Kanfanar]] ([[Avtocesta A9, Hrvaška|A9]])–[[Pazin]]–[[Lupoglav]]–razcep [[Matulji]] ([[Avtocesta A7, Hrvaška|A7]]) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 64&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A9-Hex-Green.svg|40px|A9]] || [[Avtocesta A9, Hrvaška|Istrski ipsilon]] || mejni prehod [[Kaštel]] ([[Dragonja, Piran|Dragonja]], meja s Slovenijo)–razcep [[Kanfanar]] ([[Avtocesta A8, Hrvaška|A8]])–[[Pulj]]|| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 77&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A10-Hex-Green.svg|40px|A10]] || [[Avtocesta A10, Hrvaška|Neretvanska avtocesta]] ||  razcep [[Metković]] ([[Avtocesta A1, Hrvaška|A1]])- mejni prehod [[Nova Sela, Hrvaška|Nova Sela]] (meja z Bosno in Hercegovino) || bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; align=&quot;right&quot; | 3&amp;nbsp;km 
|-
| align=&quot;center&quot; | [[Slika:Motorway-A11-Hex-Green.svg|40px|A11]] || [[Avtocesta A11, Hrvaška|Siška avtocesta]] || [[Zagreb]] (razcep [[Jakuševec]], [[Avtocesta A3, Hrvaška|A3]])–[[Velika Gorica]]–[[Sisek]]|| bgcolor=&quot;#ffdead&quot; align=&quot;right&quot; | 32&amp;nbsp;km&lt;br/&gt;(48&amp;nbsp;km)
|-
| colspan=&quot;3&quot; align=&quot;right&quot; |'''Skupna dolžina avtocest'''
|'''1413,1&amp;nbsp;km'''
|}

== Cestnine ==
Za večino hrvaških avtocest je treba plačati cestnino. Spodaj navedeni odseki imajo zaprti sistem plačila:

* [[Zagreb]]–[[Ploče]] in [[Reka, Hrvaška|Reka]]–Zagreb (A1 in A6)
* Zagreb–[[Macelj]] (A2)
* Zagreb–[[Lipovac]] in [[Beli Manastir]]–[[Svilaj]] (A3 in A5)
* Zagreb–[[Goričan]] (A4)
* [[Predor Učka]]–[[Pulj]] in [[Umag]]–[[Pulj]] (A8 in A9)
* [[Velika Gorica]]–[[Lekenik]] (A11)

Avtoceste, ki imajo le čelne cestninske prehode:
* [[Bregana]]–Zagreb (A3)
* [[Rupa, Matulji|Rupa]]–Reka (A7)

Ostale avtoceste se ne plačujejo.

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Highways in Croatia|Avtoceste na Hrvaškem}}
* [http://www.hac.hr Hrvatske autoceste d.o.o.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181208061457/http://hac.hr/ |date=2018-12-08 }}
* [http://www.azm.hr/ Autocesta Zagreb-Macelj d.o.o]
* [http://www.bina-istra.hr/ BINA-ISTRA]
* [http://www.huka.hr/hr/ Hrvatska udruga koncesionara za autoceste s naplatom cestarine (HUKA)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080922143300/http://www.huka.hr/hr/ |date=2008-09-22 }}

==Viri==
{{sklici}}

[[Kategorija:Avtoceste na Hrvaškem]]</text>
      <sha1>l9u7pqzz32av9pfw6klue6pt2qaqdh2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gwyneth Paltrow</title>
    <ns>0</ns>
    <id>217835</id>
    <revision>
      <id>6772735</id>
      <parentid>6754336</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:21:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47773" sha1="pcdxiaf7miork3ri9ecvx0mou9jnlew" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name        = Gwyneth Paltrow
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname   = Gwyneth Kate Paltrow&lt;ref&gt;Po državi Kalfornija. ''California Birth Index, 1905–1995''. Center za zdravstveno statistiko, kalifornijski oddelek za zdravstvene usluge, Sacramento, Kalifornija. Najdeno na http://www.familytreelegends.com/records/39461 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110427102456/http://www.familytreelegends.com/records/39461 |date=2011-04-27 }}&lt;/ref&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| othernames  =
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1990–danes
| spouse      = [[Chris Martin]] (2003–2016; 2 otroka)
| awards      = glej [[#Filmografija|Filmografija]]
}}
'''Gwyneth Kate Paltrow''' [ˈɡwɪnɨθ ˈpɑːltroʊ], [[Američani|ameriška]] [[filmska igralka|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] ter [[pevka]], * [[27. september]] [[1972]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Gwyneth Paltrow se je prvič spoznala z igranjem, ko je leta 1990 začela igrati v gledališču, v letu 1991 pa se je začela pojavljati v filmih. Najprej so jo opazili v filmih, kot so ''[[Sedem (film)|Sedem]]'' (1995), ''Emma'' (1996), v katerem je igrala glavno vlogo, in ''Sliding Doors'' (1998). Zaslovela je z vlogo v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare (film)|Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1998), za katerega si je prislužila [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo igralko«, [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko - Film ali komedija« in dve nagradi [[Screen Actors Guild Award]], prvo v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film«, drugo pa v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu«. Od takrat je upodobila glavne vloge v filmih, kot so ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]'' (1999), ''[[Ljubezen je slepa]]'' (2001) in ''Proof'' (2005), za katero si je zaslužila zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko v dramskem filmu«. Leta 2008 je posnela najuspešnejši film v svoji karieri, film o [[superjunak]]u, naslovljen kot ''[[Iron Man (film, 2008)|Iron Man]]'', s svojo vlogo [[Pepper Potts]] pa je nadaljevala tudi v dveh nadaljevanjih, ''[[Iron Man 2]]'' (2010) in [[Iron Man 3]] (2013). Od leta 2005 dalje je Gwyneth Paltrow tudi obraz dišav Estée Lauder's Pleasures. Poročena je bila z glavnim pevcem [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Coldplay]], [[Chris Martin|Chrisom Martinom]]. Skupaj imata dva otroka.

== Zgodnje življenje ==
Gwyneth Kate Paltrow se je rodila v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]] mami [[Blythe Danner]], [[igralec (umetnik)|igralkaigralki]] in očetu [[Bruce Paltrow|Bruceu Paltrowu]], [[film]]skemu in [[televizijski direktor|televizijskemu direktorju]], [[scenarist]]u ter [[producent]]u. Njen oče je [[Aškenazi|aškenaski]] [[Jud]] z [[Rusi|ruskimi]] koreninami, njena mama pa je bila vzgojena kot [[kvekerji|kvekerka]] v [[Penisilvanija|Penisilvaniji]] z [[Nizozemci|nizozemskimi]] predniki.&lt;ref name=&quot;brown&quot;&gt;{{navedi novice|last=Brown|first=Johnathan|url=http://news.independent.co.uk/uk/this_britain/article357033.ece|title=Drugi otrok Chrisa in Gwyneth je dojenček Moses|publisher=The Independent|date=11. april 2006|location=London|accessdate=2011-01-07|archive-date=2007-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20070426014616/http://news.independent.co.uk/uk/this_britain/article357033.ece|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Davis, Ivor. [http://www.jewishfamily.com/culture/profiles/gwyneth_paltrow_and.txt ''Gvinith Paltrow in njene judovske korenine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020929052419/http://www.jewishfamily.com/culture/profiles/gwyneth_paltrow_and.txt |date=2002-09-29 }}. Jewish Family.com.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;heart&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://film.guardian.co.uk/interview/interviewpages/0,,1695582,00.html|title=Kje je vaše srce? |publisher=The Guardian|date=27. januar 2006 | location=London | first=Emma | last=Brockes | accessdate=4. maj 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gwyneth Paltrow se zresni glede svojih judovskih korenin |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&amp;entry_id=2398 |work=San Francisco Chronicle |date=3. januar 2006 |first=Karen |last=Reardanz |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2008-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081001004902/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/sfgate/detail?blogid=7&amp;entry_id=2398 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njen pra-dedek po očetovi strani, katerega ime je bilo »Paltrowicz« je bil [[rabin]] iz [[Nowogród]]a, [[Poljska]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.obozylaudera.lauder.lodz.pl/raport_nowogrod_ang.html |title=Fundacija Lauder |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2017-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170729054040/http://www.obozylaudera.lauder.lodz.pl/raport_nowogrod_ang.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow je bila vzgojena v [[Santa Monica, Kalifornija|Santa Monici]], [[Kalifornija]] kjer se je šolala na šoli Crossroads School, preden se je preselila in začela hoditi na šolo The Spence School, privatno dekliško šolo v [[New York]]ju, [[New York (zvezna država)|New York]]. Kasneje je v [[Santa Barbara, Kalifornija|Santa Barbari]] na [[Univerza Kalifornije, Santa Barbara|univerzi Kalifornije]] študirala [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], preden je študij opustila, da bi se osredotičila na igranje. Ima mlajšega brata, igralca [[Jake Paltrow|Jaka Paltrowa]], in je sestrična igralke [[Katherine Moennig]] in kongresnice [[Gabrielle Giffords]] (AZ-08). je »posvojena hči« mesta [[Talavera de la Reina]] ([[Španija]]), v katerem je pri petnajstih preživela leto kot študentka na izmeni in kjer se je naučila [[španščina|španščine]].&lt;ref&gt;Seal, Mark. [http://americanwaymag.com/aw/travel/celebrated.asp?archive_date=6/15/2004 ''Mahnjeni na Madrid''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061020013511/http://www.americanwaymag.com/aw/travel/celebrated.asp?archive_date=6%2F15%2F2004 |date=2006-10-20 }}. American Way. 15. junij 2004.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.uktv.co.uk/?uktv=standarditem.index&amp;aID=527911 ''Profil: Gwyneth Paltrow'']. uktv.co.uk.&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow je bila v otroštvu prijateljica z [[Maya Rudolph|Mayo Rudolph]], danes prepoznavno po svojem delu za oddajo  ''[[Saturday Night Live]]''.&lt;ref&gt;[http://www.allamericanspeakers.com/speakers/Maya-Rudolph/1887 ''Življenjepis Maye Rudolph'']. All American Speakers.com.&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow se je večkrat udeležila tabora Brown Ledge Camp v [[Colchester, Vermont|Colchestru]], [[Vermont]], ki je poznan kot priznan tabor za učenje igranja.

== Kariera ==
=== Zgodnja kariera: 1990–1996 ===

Gwyneth Paltrow je prvič kot poklicna igralka zaigrala v [[gledališče|gledališču]] leta 1996. Naslednje leto je zaigrala v svojem prvem filmu, ''Shout'' (1991), kjer je poleg nje igral tudi [[John Travolta]]; naslednje leto se je pojavila v filmu ''[[Kapitan Kljuka (film)|Kapitan Kljuka]]'' (1991), kjer je odigrala vlogo mlajše Wendy. Gwyneth Paltrow je nato imela manjše vloge v filmih ''Malice'' (1993) in ''Flesh and Bone'' (1993). Nato je dobila manjšo vlogo v filmu ''[[Sedem (film)|Sedem]]'' poleg [[Brad Pitt|Brada Pitta]] in [[Morgan Freeman|Morgana Freemana]], za katerega je bila nominirana za nagrado [[Satellite Award]]. Film je bil komercialno uspešen in tudi kritiki so ga v glavnem hvalili. Leta 1996 je zaigrala Emmo v filmu ''Emma'', katerega glavno prizorišče je bilo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], za vlogo pa se je Gwyneth Paltrow naučila popolnega angleškega naglasa.

=== Leta priznane kariere: 1998–2003 ===
[[Slika:GwynethPaltrowTIFF00 adj.jpg|thumb|upright|Gwyneth Paltrow na [[Toronto International Film Festival|filmskem festivalu]] v [[Toronto|Torontu]] leta 2000]]

Leta 1998 je Gwyneth Paltrow zaigrala v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare (film)|Zaljubljeni Shakespeare]]'', kjer je upodobila ljubezen [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], ki ga je zaigral [[Joseph Fiennes]]. Film je zalužil več kot 100 milijonov [[ameriški dolar|$]] samo v Združenih državah Amerike in s tem filmom si je Gwyneth Paltrow prislužila pozornost kritikov. Revija ''[[Entertainment Weekly]]'' je komentirala: »Najboljše vsega skupaj pa je Gwyneth Paltrow, ki je, končno, dobila priložnost za igranje v filmu, ki si jo zasluži.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ocena filma ''Zaljubljeni Shakespeare''|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,286069,00.html|publisher=Entertainment Weekly|author=Owen Gleiberman|date=11. december 1998|accessdate=2011-01-07|archive-date=2010-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20101227100310/http://www.ew.com/ew/article/0,,286069,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Revija ''[[New York Times]]'' je njeno upodobitev Viole opisala kot: »Gwyneth Paltrow, v svojem prvem enkratnem, izpopolnjenem nastopu, herojinjo upodobi tako, da vsem jemlje dih, ona sama pa se zdi povsem resnična v luči dobrega scenarija.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Shakespeare je videl psihiatra? |url=http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9B05E4D9103AF932A25751C1A96E958260&amp;partner=Rotten%20Tomatoes|publisher=The New York Times|author=Janet Maslin|date=11. december 1998 }}&lt;/ref&gt; Film ''Zaljubljeni Shakespeare'', ki je bil nagrajen z mnogimi nagradami,&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Globusi za ''Shakespearea'' in ''Ryana'' |url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D02EED61439F936A15752C0A96F958260|publisher=The New York Times|author=James Sterngold|date=25. januar 1999 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nyt-oscars99&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=980DE6DE1131F931A15750C0A96F958260|title=''Zaljubljeni Shakespeare'' ima »najboljšo sliko«, vendar je Spielberg tudi »najboljši režiser« |publisher=The New York Times|date=22. marec 1999 |author=Bernard Weinraub}}&lt;/ref&gt; je Gwyneth Paltrow nagrado [[Screen Actors Guild]] v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film«&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.sagawards.org/5_award_rec |title=5. podelitev nagrad Screen Actors Guild Award - Nagrajenci |publisher=Screen Actors Guild Awards |accessdate=8. januar 2008 |date=7. marec 1999 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080907174509/http://www.sagawards.org/5_award_rec |archivedate=2008-09-07 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo igralko« ter mnoge druge nagrade.&lt;ref name=&quot;nyt-oscars99&quot; /&gt;

V letu 1999 je Gwyneth Paltrow zaigrala v filmu ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]'', ki je zaslužil 80 milijonov $ in v glavnem prejel pozitivne ocene s strani filmskih kritikov. Leta 2000 je v filmu ''[[Pari (film)|Pari]]'' pokazala tudi svoje pevske sposobnosti, ki ga je režiral njen oče, [[Bruce Paltrow]], v njem pa je igral tudi njen so-pevec, [[Huey Lewis]]. Istega leta je poleg [[Ben Affleck|Bena Afflecka]] zaigrala v [[romantična drama|romantični drami]] ''Bounce'', kjer je imela vlogo Abby Janello. Nato je kot Margot Tenenbaum postala članica igralske zasedbe filma ''[[Veličastni Tenenbaumi]]'' (2001). Istega leta je poleg [[Jack Black|Jacka Blacka]] zaigrala v [[komedija|komediji]] ''[[Ljubezen je slepa]]'', kjer je zaigrala obe vlogi, suho in debelo Rosemary, za upodobitev druge pa je morala nositi posebno oblikovano obleko, ki jo je naredila za več kot deset kilogramov težjo, in veliko ličil.

=== Trenutni projekti: 2004–danes ===
[[Slika:GwynethSensuousLaunch2008.jpg|thumb|left|upright|Gwyneth Paltrow ob izidu parfuma Estée Lauder's Sensuous, julij 2008]]

Odkar je prejela oskarja za film ''Zaljubljeni Shakespeare'', je uspeh filmov Gwyneth Paltrow upadel.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2004/07/30/bfgrit30.xml|title=Prekletstvo z oskarjem nagrajene »najboljše igralke« |publisher=Daily Telegraph|date=30. julij 2004 |author=David Gritten | location=London}}&lt;/ref&gt; Dejala je, da je čutila neopremljen pritisk glede izbire vlog v filmu, zaradi česar je izbirala slabe filme,&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Zeidler|first=Sue|title=Je prejetje oskarja blagoslov ali prekletstvo?|url=http://www.film.com/news/story/entertainmentoscarscursedc/13303376|publisher=Film.com|date=30. januar 2007|accessdate=2011-01-07|archive-date=2007-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927222429/http://www.film.com/news/story/entertainmentoscarscursedc/13303376|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; nanjo pa so pritiskali tudi njeni vrstniki, ki so verjeli, da je to, da prejmeš oskarja, na nek način, prekletstvo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Soden|first=Blair|title=Je prejetje oskarja blagoslov ali prekletstvo?|url=http://abcnews.go.com/Entertainment/Oscars2007/Story?id=2902805&amp;page=1|publisher=ABC News|date=25. februar 2007 }}&lt;/ref&gt; V reviji ''[[The Guardian]]'' je dejala, da se je osredotočila na svojo filmsko kariero zaradi ljubezni do filmov in denarja: filmi ''Veličastni Tenenbaumi'', ''Proof'' in ''Sylvia'' so spadali v prejšnje kategorije, medtem ko sta bila filma ''[[Stevardese letijo v nebo]]'' in ''Ljubezen je slepa'' uspešnejša..&lt;ref name=&quot;heart&quot; /&gt;

Kot mlada mama, Gwyneth Paltrow med letoma 2004 in 2007 ni posnela veliko filmov. Leta 2005 se je kot mlada protagonistka, matematičarka in hči Catherine pojavila v filmu ''Proof''. Film je temeljil na istoimenski [[gledališka igra|gledališki igri]], v kateri je Gwyneth Paltrow tudi igrala glavno vlogo leta 2002, ko so igro izvajali v gledališču [[Donmar Warehouse]] v [[London]]u. Leta 2006 je imela manjši vlogi v filmih ''[[Življenje na robu (film)|Življenje na robu]]'' in ''[[Zloglasen (film)|Zloglasen]]'', za katerega je zapela svojo različico pesmi [[Cole Porter|Colea Porterja]], »[[What Is This Thing Called Love?]]«.

Leta 2008 se je kot [[Pepper Potts]], Starkova najbližja prijateljica in nekakšna simpatija njegovega prijatelja pojavila v filmu ''[[Iron Man (film)|Iron Man]]''. Pepper Potts je postala opaznejši lik v filmu, ko je kot poslovna parnerica vodje podjetja [[Stark Industries]] nadomestila [[Obadiah Stane|Obadiaha Stanea]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://popwatch.ew.com/popwatch/2009/07/this-weeks-cover-iron-man-2.html |title=Naslovnica za ta teden: 'Iron Man 2'' z ekskluzivnimi fotografijami! {{!}} PopWatch Blog {{!}} EW.com |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2012-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120806054410/http://popwatch.ew.com/2009/07/16/this-weeks-cover-iron-man-2/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Film je postal najbolje prodajani film v njeni karieri, saj je zaslužil več kot 585 milijonov $ po vsem svetu. Gwyneth Paltrow, pravi, da je bila navdušena, ker se je pojavila v dobičkonosnem projektu, vendar naj bi jo prekosil [[Robert Downey, Jr.]], glavni igralec iz filma, in režiser filma, Jon Favreau. Spominja se kontroverznosti z Robertom Downeyjem, Jr.:

[[Slika:Gwyneth Paltrow 2012.jpg|thumb|upright|right|Gwyneth Paltrow na [[oskar (filmska nagrada)|84. podelitvi oskarjev]], 2012]]

{{Navedek|Robert me je poklical in mi rekel: 'To bo pa še zabavno in rezultat bo dober!' In potem mi je rekel: 'Si ne želiš biti v filmu, ki si ga bo ogledalo veliko ljudi?' In jaz sem mu odvrnila: 'Uau! Le kako bi se počutila?' In imel je prav. Trženje filmov ne bi smelo biti izvajanje nadležnega opravila; namen tega bi moralo biti deljenje z drugimi ljudmi.}}

Leta 2010 je nadaljevala s svojo vlogo iz filma ''Iron Man'', v nadaljevanju filma, ''[[Iron Man 2]]''. Istega leta je posnela muzikal s [[country]] glasbo, ''[[Country Strong]]'', za [[soundtrack]] tega filma pa je tudi zapela pesem »Country Strong«.&lt;ref&gt;http://us99country.radio.com/2010/12/15/photo-gallery-country-strong-premiere/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110715143702/http://us99country.radio.com/2010/12/15/photo-gallery-country-strong-premiere/ |date=2011-07-15 }} ''Country Strong'' se začne predvajati v Hollywoodu&lt;/ref&gt; Pesem je izšla na country radijih že v avgustu 2010.&lt;ref&gt;[http://www.empireonline.com/news/story.asp?NID=26407 Gwyneth Paltrow pravi: »Ljubezen, ne razočaraj me.«] Empire. 3. december 2009.&lt;/ref&gt; Leta 2010 je prvič zaigrala tudi v [[televizijska serija|televizijski seriji]], in sicer, ko se je pojavila v [[Fox]]ovi uspešni glasbeni seriji ''[[Glee (serija)|Glee]]'', kjer je zaigrala učiteljico, ki je nadomestila lik [[Matthew Morrison|Matthewa Morrisona]], Willa, ko je ta zbolel. Za svojo vlogo v tej seriji je skupaj z [[Lea Michele|Leo Michele]] zapela pesem »[[Nowadays]]« iz muzikala ''[[Chicago (muzikal)|Chicago]]'' in pesem [[Cee Lo Green]], »[[Fuck You!|Forget You]]«, zraven pa še pesmi »[[Singin' in the Rain (pesem)|Singin' In the Rain]]« in [[Rihanna|Rihannino]] skupaj z Matthewom Morrisonom, [[Mark Salling|Markom Sallingom]] in [[Chris Colfer|Chrisom Colferjem]] v epizodi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2010/11/glee-peek-gwyneth-paltrow-matthew-morrison-share-an-umbrella-1.html|title=Odlomek iz epizode serije ''Glee'': Gwyneth Paltrow in Matthew Morrison si delita dežnik|last=Nguyen|first=Hahn|date=5. november 2010|work=[[Zap2it]]|publisher=[[Tribune Media Services]]|accessdate=5. november 2010|archive-date=2010-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20101107160711/http://blog.zap2it.com/frominsidethebox/2010/11/glee-peek-gwyneth-paltrow-matthew-morrison-share-an-umbrella-1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Potrjeno je, da se bo kot del igralske zasedbe pojavila v virusnem trilerju [[Steven Soderbergh|Stevena Soderbergha]], ''Contagion''.&lt;ref&gt;[http://www.bloody-disgusting.com/news/19133 Bo prihajajoči film ''Contagion'' vključeval tudi Gwyneth Paltrow?!]&lt;/ref&gt;

== Ostali projekti ==
Gwyneth Paltrow je ustvarjalna ambasadorka projekta [[Save the Children]], ki skuša povečati ozaveščenost o [[svetovni dan pljučnice|svetovnem dnevu pljučnice]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.savethechildren.org/newsroom/2009/pneumonia-day.html |title=Vodniki za otroško zdravje ljudi skličejo skupaj za svetovni dan boja proti pljučnici, zapostavljenega ubijalca |date=7. april 2009 |publisher=savethechildren.org |accessdate=27. november 2009 |archive-date=2009-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091008075405/http://www.savethechildren.org/newsroom/2009/pneumonia-day.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Je tudi članica dobrodelne organizacije [[Robin Hood Foundation]], ki se bori proti revščini v [[New York]]ju. Februarja 2009 je Gwyneth Paltrow prejela nominacijo za [[Grammy]]ja za svoje delo za otroke, ko je brala klasične medvedje zgodbe [[Bill Martin, Jr.|Billa Martina, Jr.]]

Gwyneth Paltrow se je prvič začela ukvarjati z glasbo leta 2000, ko je za film ''[[Pari (film)|Pari]]'' posnela svojo verzijo pesmi [[Smokey Robinson|Smokeyja Robinsona]], »[[Cruisin' (pesem)|Cruisin']]«. Pesem so kritiki sprejeli pozitivno in izšla je tudi kot singl. Pesem je pristala na prvem mestu glasbene lestvice v [[Avstralija|Avstraliji]], medtem ko je izročitev Gwyneth Paltrow klasike [[Kim Carnes]], »[[Bette Davis Eyes]]«, dosegla tretje mesto. Leta 2006 je za film ''[[Zloglasni (film)|Zloglasni]]'' zapela pesem »What Is This Thing Called Love?«. 27. septembra leta 2006 je nastopila poleg [[rap]]erja [[Jay-Z]]-ja na njegovem koncertu [[Royal Albert Hall]]. Zapela je del refrena njegove pesmi »[[Song Cry]]« iz albuma ''[[The Blueprint|Blueprint]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/5388228.stm|title=''Gwyneth Paltrow v duetu z Jay-Z-jem'' |publisher=BBC News|date=28. september 2006 }}&lt;/ref&gt; V intervjuju je dejala, da bi koncert z veseljem obiskala tudi sama, le nastopati si ni želela. Povedala je: »Sem velika oboževalka Jay-Z-ja. Je moj najboljši prijatelj.«&lt;ref&gt;[http://www.accesshollywood.com/news/ah1804.shtml ''Gwyneth se Jay-Z-ju pridruži na odru kot del rojstnodnevnega presenečenja''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061029140726/http://www.accesshollywood.com/news/ah1804.shtml |date=2006-10-29 }}. Access Hollywood. 29. september 2006.&lt;/ref&gt;

Maja leta 2005 je Gwyneth Paltrow postala obraz parfuma [[Estée Lauder Inc.|Estée Lauder's]] Pleasures. 17. avgusta 2008 je v [[Chicago|Chicagu]] podpisovala stekleničke dišav podjetja, 17. julija 2008 pa je s še tremi drugimi modeli iz podjetja parfum Lauder's Sensuous promovirala [[New York]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gwynethin pojav za dišave Estee Lauder |url=http://style.popcrunch.com/gwyneths-estee-lauder-appearance/ |publisher=Style Crunch |date=17. avgust 2007 |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2008-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080108042102/http://style.popcrunch.com/gwyneths-estee-lauder-appearance/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Podjetje Estée Lauder je doniralo minimalno 500.000 $ od prodaje dišav iz kolekcije »Pleasures Gwyneth Paltrow« za raziskovanje [[rak na prsih|raka na prsih]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Gwyneth Paltrow preko podjetja Estee Lauder izda dišavo »Pleasures Delight« |url=http://www.perfumista.net/entry/gwyneth-paltrow-launches-estee-lauders-pleasures-delight/ |work=Perfumista.net |date=23. avgust 2007 |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2008-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080125163819/http://www.perfumista.net/entry/gwyneth-paltrow-launches-estee-lauders-pleasures-delight/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je postala obraz [[Koreja|korejskega]] modnega branda, [[Bean Pole International]].

V oktobru 2008 je podpisala pogodbo s [[PBS]]-jevo televizijsko serijo ''[[Španija … spet na cesti]]'' z [[Mario Batali|Mariom Batalijem]], ki je v oddaji prikazoval hrano in kulturo [[Španija|Španije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Gwyneth Paltrow bo posnela špansko televizijsko oddajo |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7026273.stm|accessdate=6. december 2007 |date=3. oktober 2007 |publisher=BBC}}&lt;/ref&gt; V septembru 2008 je začela objavljati tedenske novice njenega življenjskega sloga, Goop, ki so bralce spodbujale k »negovanju njihovega notranjega vidika«. Naslov spletne strani so incijalke njenega prvega in zadnjega imena.&lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/2009/02/22/fashion/22gwyneth.html?_r=1 Morris, Bob. »Martha, Oprah … Gwyneth?« ''The New York Times'', Sunday. 22. februar 2009.]&lt;/ref&gt; Vsak teden se pismo osredotoči na akcijo in pisma se uvrščajo v naslednje kategorije: narediti (Make), oditi (Go), dobiti (Get), storiti (Do), biti (Be) in videti (See). Iz bloga so se norčevali spletna stran [[E-Online]],&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Negovanje notranjega vidika s serijo pisem ''GOOP'' od Gwyneth Paltrow |url=http://uk.eonline.com/uberblog/b30480_nourish_your_inner_self_with_gwyneth.html|work=www.eonline.net|date=23. september 2008 }}&lt;/ref&gt; [[revija]] ''Vanity Fair'',&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Craig Rjavo od Gwyneth Paltrow - vanityfair.com |url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2009/09/vanities-paltrow200909|work=www.vanityfair.com|date=11. avgust 2009 }}&lt;/ref&gt; revija ''The Independent''&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Če iščete ohlapnost v vaših besedah, enostavno vprašajte Gwyneth|url=http://www.independent.co.uk/news/world/americas/if-yoursquore-looking-for-gobbledygoop-just-ask-gwyneth-946465.html|work=The Independent|location=London|date=30. september 2008|first=Guy|last=Adams|accessdate=4. maj 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090217235532/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/if-yoursquore-looking-for-gobbledygoop-just-ask-gwyneth-946465.html|archivedate=2009-02-17|url-status=live}}&lt;/ref&gt; in britanska revija ''Daily Mirror''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Kaj, za vraga, namerava Gwyneth Paltrow storiti s svojo spletno stranjo, imenovano »Goop«? |url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/01/14/what-on-earth-is-gwyneth-paltrow-thinking-with-her-website-goop-115875-21041537/|work=www.mirror.co.uk|date=14. januar 2009 }}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
[[Slika:GwynethPaltrowByRichardYaussi2010.jpg|thumb|left|upright|Gwyneth Paltrow ob sprejemu svoje zvezde na [[Hollywood Walk of Fame]], december 2010]]
V svojih zgodnjih dvajsetih je bila Gwyneth Paltrow pol leta zaročena z igralcem [[Brad Pitt|Bradom Pittom]], s katerim je hodila od decembra 1994 do maja 1997.&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/gwyneth_paltrow Celebrity Central / 25 najboljših zvezdnikov: Gwyneth Paltrow]&lt;/ref&gt; Zaroko so preklicali, saj, kot pravi ona, še ni bila pripravljena na zakon, kasneje pa je menila, da je zaradi tega prizadela Brada Pitta, saj naj bi bila v njenem življenju v tistem času »takšna zmeda«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sixtyminutes.ninemsn.com.au/article/259104/gwyneth-in-love|title=Zaljubljena Gwyneth|publisher=Msn.com|date=19. oktober 2003|accessdate=2011-01-07|archive-date=2010-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100707060007/http://sixtyminutes.ninemsn.com.au/article/259104/gwyneth-in-love|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow je od takrat imela resna razmerja tudi z drugimi zvezdniki, kar jo je naučilo, da mora podrobnosti o svojem romantičnem življenju skrivati pred mediji; reviji ''Biography'' je dejala: »Povem stvari o razmerju [z Bradom Pittom], ki so se mi zdele napačne že, ko sem jih izrekla.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Clehane|first=Diane |title=Pred eleganco |url=|publisher=Biography|date=Oktober 2000 }}&lt;/ref&gt;

Gwyneth Paltrow je imela z eno prekinitvijo vmes triletno razmerje z igralcem [[Ben Affleck|Benom Affleckom]] od leta 1997 do leta 2000. Najprej sta prijateljevala od novembra 1997 do januarja 1999.&lt;ref name=&quot;Affleck&quot;&gt;{{navedi novice|last=McClurg|first=Jocelyn |title=Paltrowova se razgovori o Benu, bum |url=|publisher=USA Today|date=9. oktober 2001 }}&lt;/ref&gt; Kmalu po njunem razhodu ga je Gwyneth Paltrow prepričala da bi skupaj sodelovala pri filmu ''Bounce'';&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Lidz|first=Frank |title=Ben Affleck šokira: Za slavo bi hudiču prodal dušo |url=http://www.nytimes.com/2000/09/10/movies/film-ben-affleck-shocker-i-bargained-with-devil-for-fame.html?scp=7&amp;sq=affleck&amp;st=cse&amp;pagewanted=3|publisher=New York Times|date=10. september 2000 }}&lt;/ref&gt; med snemanjem filma sredi leta 1999 je par ponovno pričel hoditi, dokler se nista dokončno razšla oktobra 2000.&lt;ref name=&quot;Affleck&quot; /&gt; Gwyneth Paltrow pravi, da je revije o slavnih nehala brati leta 1999.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=MacKenzie|first=Drew |title=Gwyneth pri tridesetih |url=http://www.thefreelibrary.com/GWYNETH+AT+THIRTY%3b+She+has+dated+Ben+Affleck%2c+been+jilted+by+Brad...-a091952131|publisher=The Mirror|date=24. september 2002 }}&lt;/ref&gt; Do prvega razhoda z Benom Affleckom leta 1999 je bila prijateljica z [[Winona Ryder|Winono Ryder]].

Oktobra leta 2000 je Gwyneth Paltrow spoznala [[Chris Martin|Chrisa Martina]], glavnega pevca [[Britanci|britanske]] [[rock]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[Coldplay]] v zaodrju po nastopu njegovega banda. Spoznala sta se samo tri tedne po smrti njenega očeta, [[Bruce Paltrow|Brucea Paltrowa]]. Poročila sta se 5. decembra 2003 z obredom v hotelu v [[Kalifornija|južni Kaliforniji]].&lt;ref name=HiscockTele&gt;{{navedi novice|url= http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?view=DETAILS&amp;grid=&amp;xml=/arts/2008/04/30/bfpaltrow130.xml|title= Gwyneth Paltrow: Spet sem tu - in to naravnost obožujem |accessdate= 25. maj 2008 |author= Simon Hiscock|date= 30. april 2008 |work=Daily Telegraph |location=London, UK}}&lt;/ref&gt; 14. maja 2004 je par dobil svojega prvega otroka, hčerko Apple Blythe Alison Martin. Gwyneth Paltrow je nenavadno prvo ime svoje hčere v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show|Oprah]]'' razložila: »Zvenelo je tako sladko in v mislih mi je pričaralo tako ljubko podobo - saj veste, jabolka so tako sladka in zdrava in vse skupaj je kar svetopisemsko - in menila sem, da zveni tako ljubko in … čisto! Rekla sem si: 'Popolno!'«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.hellomagazine.com/film/2004/08/27/gwynethpaltrow/|title=Gwyneth Oprah pove skrivnost imena Apple |publisher=HelloMagazine.com |date=27. avgust 2004 |accessdate=21. avgust 2006 }}&lt;/ref&gt; Otrokova botra sta [[Simon Pegg]] in član glasbene skupine Chrisa Martina, [[Jonny Buckland]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Chris Martin - Martin + Paltrowova imenujeta Pegga za botra njunega otroka |url=http://www.contactmusic.com/news.nsf/article/martin%20paltrow%20name%20pegg%20as%20godfather_1043099 |publisher=Contact Music.com |date=9. september 2007 |accessdate=2011-01-07 |archive-date=2013-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130620221114/http://www.contactmusic.com/news/martin-paltrow-name-pegg-as-godfather_1043099 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Njun drugi otrok, fantek, imenovan Moses Bruce Anthony Martin, se je rodil 8. aprila 2006 v porodnišnici v [[New York]]ju, Mount Sinai Hospital.&lt;ref name=&quot;boy&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.people.com/people/article/0,,1175007,00.html |title=Gwyneth Paltrow ima fantka |publisher=People |date=10. april 2006 |archive-date=2009-01-31 |access-date=2011-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090131042040/http://www.people.com/people/article/0,,1175007,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvo ime svojega sina je pojasnila s pesmijo, naslovljeno kot »Moses«, ki jo je njen mož napisal zanjo pred njuno poroko.&lt;ref name=&quot;boy&quot; /&gt; Gwyneth Paltrow je, ko je postala mama, zmanjšala količino svojega dela.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Na poti je drugi otrok za Gwyneth in Chrisa |url=http://www.hellomagazine.com/film/2006/01/13/gwynethpaltrow/|publisher=Hello!|date=13. januar 2006 }}&lt;/ref&gt; Po smrti svojega očeta&lt;ref name=&quot;depression&quot; /&gt; in rojstvu drugega otroka je tudi bolehala za [[Velika depresivna motnja|depresijo]].

Gwyneth Paltrow svoj prosti čas preživlja v [[New York]]u ali [[Belsize Park]]u v [[London]]u, in sicer v hiši, ki jo je kupila od [[Kate Winslet]].&lt;ref name=HiscockTele /&gt; Vsak dan se ukvarja z [[joga|jogo]] in redno telovadi s svojo zasebno trenerko, Tracy Anderson&lt;ref name=HiscockTele /&gt; ter je do rojstva svojih otrok sledila [[makrobiotika|makrobiotični dieti]]. Reviji ''[[People (revija)|People]]'' je leta 2005 povedala, da »nisem več tako stroga, kot sem bila včasih. Zdaj vsake toliko pojem nekaj sira ali bele moke, še vedno pa verjamem v neoluščeno zrnje in ne jem sladkorja.«&lt;ref name=&quot;depression&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html|title=Gwyneth Paltrow: Borila sem se z depresijo|publisher=People|date=19. maj 2005|accessdate=2011-01-07|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231622/http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow je prijateljica [[glasbenik|glasbenice]] [[Madonna|Madonne]]&lt;ref name=&quot;beers&quot; /&gt; in [[modni oblikovalec|modnega oblikovalca]] [[Valentino (modni oblikovalec)|Valentino]].

Decembra 2006 je Gwyneth Paltrow na internetu sporočila za ''Notícias Sábado'', dodatku k [[Portugalska|portugalski]] reviji ''[[Diário de Notícias]]'' ob koncu tedna, da meni, da so Britanci bolj cilivizirani in inteligentnejši od Američanov.&lt;ref&gt;[http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/12/04/gwyneth_paltrow_says_british_people_are_/ ''Gwyneth Paltrow pravi, da so Britanci inteligentnejši &amp; bolj civilizirani, kot Američani''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090723053900/http://www.starpulse.com/news/index.php/2006/12/04/gwyneth_paltrow_says_british_people_are_/ |date=2009-07-23 }}. Star Pulse.com. 4. december 2006.&lt;/ref&gt; Gwyneth Paltrow je te besede zanikala, reviji ''People'' pa je povedala, da sploh nikoli ni opravila intervjuja s portugalsko revijo, namesto tega pa je na tiskovni konferenci v [[Španija|Španiji]] v [[španščina|španščini]] poskušala reči, da ima [[Evropa]] »starejšo kulturo« in da Američani »živijo za svoje delo«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1565719,00.html|title=Gwyneth Paltrow: Ponosna sem na to, da sem Američanka|publisher=People|author=Julie Jordan|date=4. december 2006|accessdate=2011-01-07|archive-date=2008-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20081013134334/http://www.people.com/people/article/0,26334,1565719,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Revija ''Diário de Notícias'' je napisala, da članek, ki so ga objavlili 2. decembra 2006, temelji na citatih Gwyneth Paltrow v angleščini, ki jih je podala preko interneta,&lt;ref name=&quot;heart&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;beers&quot;&gt;Beers, Cathy. [http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=7&amp;num=10219&amp;printer=1 ''Gwyneth Paltrow obožuje Madonno, žali Ameriko - Ponovno''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090723033702/http://www.nationalledger.com/cgi-bin/artman/exec/view.cgi?archive=7&amp;num=10219&amp;printer=1 |date=2009-07-23 }}. National Ledger.com. 2. december 2006.&lt;/ref&gt; čeprav je igralka sama dejala, da so si njene besede narobe razlagali in leta 2007 je povedala: »Obožujem Ameriko in sem Američanka čez in čez.«&lt;ref name=&quot;Catherine Hong 2007&quot;&gt;{{Cite journal | title= Gwyneth Paltrow | author= Catherine Hong | publisher= W magazine | date= September 2007 | url= http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/09/gwyneth_paltrow?currentPage=1 | accessdate= November 18, 2008 | postscript= &lt;!--None--&gt; | archive-date= 2009-07-05 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090705232851/http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/09/gwyneth_paltrow?currentPage=1 | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
=== Filmi ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot; border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; background: #f9f9f9;
|- align=&quot;center&quot;
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Vloga
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Opombe
|-
| rowspan=2 | 1991
| ''Shout''
| Rebecca
|
|-
| ''[[Kapitan kljuka (film)|Kapitan kljuka]]''
| [[Wendy Darling|Mlajša Wendy Darling]]
|
|-
| rowspan=3 | 1993
| ''Deadly Relations''
| Carol Ann Fagot
|
|-
| ''Malice''
| Paula Bell
|
|-
| ''Flesh and Bone''
| Ginny
|
|-
| 1994
| ''Mrs. Parker and the Vicious Circle''
| Paula Hunt
|
|-
| rowspan=4 | 1995
| ''Higher Learning''
| Študentka
| Nedokončano
|-
| ''[[Jefferson v Parizu]]''
| [[Patsy Jefferson]]
|
|-
| ''[[Sedem (film)|Sedem]]''
| Tracy Mills
| Nominirana — [[Saturn Awards|Saturn Award za najboljšo stransko igralko]]
|-
| ''[[Mesečina in Valentino]]''
| Lucy Trager
|
|-
| rowspan=3 | 1996
| ''Hard Eight''
| Clementine
|
|-
| ''The Pallbearer''
| Julie DeMarco
|
|-
| ''Emma''
| Emma Woodhouse
| [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija]]
|-
| rowspan=6 | 1998
| ''[[Iz preteklosti]]''
| Sarah Orne Jewett
| voice
|-
| ''Sliding Doors''
| Helen Quilley
| [[Florida Film Critics Circle Awards|Florida Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]] &lt;small&gt;(tudi za ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'')&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Russian Guild of Film Critics Awards|Russian Guild of Film Critics Award za najboljšo tujo igralko]]&lt;br /&gt;[[San Diego Film Critics Society Awards|San Diego Film Critics Society Award za najboljšo igralko]] &lt;small&gt;(tudi za ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'')&lt;/small&gt;
|-
| ''[[Velika pričakovanja (film, 1998)|Velika pričakovanja]]''
| [[Estella Havisham|Estella]]
|
|-
| ''[[Plemenita kri (film, 1998)|Plemenita kri]]''
| Helen Baring
|
|-
| ''[[Popolni umor]]''
| Emily Bradford Taylor
| [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]
|-
| ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]''
| Viola De Lesseps
| [[Academy Awards|Academy Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;[[Empire Awards|Empire Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;[[Florida Film Critics Circle Awards|Florida Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]] &lt;small&gt;(tudi za ''Sliding Doors'')&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija&lt;br /&gt;[[Kansas City Film Critics Circle Awards|Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;[[Las Vegas Film Critics Society Awards|Las Vegas Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;[[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] &lt;small&gt;(skupaj z [[Joseph Fiennes|Josephom Fiennesom]])&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[San Diego Film Critics Society Awards|San Diego Film Critics Society Award za najboljšo igralko]] &lt;small&gt;(tudi za ''Sliding Doors'')&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi - Film]]&lt;br /&gt;[[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Chicago Film Critics Association Awards|Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši ženski nastop]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Online Film Critics Society Awards|Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni muzikal ali komedija]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za najprivlačnejšo ljubezensko sceno]] &lt;small&gt;(skupaj z Josephom Fiennesom)&lt;/small&gt;
|-
| 1999
| ''[[Nadarjeni gospod Ripley (film)|Nadarjeni gospod Ripley]]''
| Marge Sherwood
| Nominirana — [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]
|-
| rowspan=3 | 2000
| ''The Intern''
| Ona
| Nedokončano
|-
| ''[[Pari (film)|Pari]]''
| Liv
|
|-
| ''Bounce''
| Abby Janello
| [[Blockbuster Entertainment Awards|Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] &lt;small&gt;(skupaj z [[Ben Affleck|Benom Affleckom]])&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=3 | 2001
| ''The Anniversary Party''
| Skye Davidson
|
|-
| ''[[Veličastni Tenenbaumi]]''
| Margot Tenenbaum
| Nominirana — [[Phoenix Film Critics Society Awards|Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Satellite Awards|Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija]]
|-
| ''[[Ljubezen je slepa (film)|Ljubezen je slepa]]''
| Rosemary Shanahan
| Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]]
|-
| rowspan=3 | 2002
| ''Searching for Debra Winger''
| Ona
| [[Dokumentarni film]]
|-
| ''[[Austin Powers v Zlatotiču]]''
| Gwyneth Paltrow kot Dixie Normous v ''Austinpussy''
|
|-
| ''[[Possession (film, 2002)|Possession]]''
| Maud Bailey
|
|-
| rowspan=2 | 2003
| ''[[Stevardese letijo v nebo]]''
| Donna Jensen
|
|-
| ''Sylvia''
| [[Sylvia Plath]]
|
|-
| 2004
| ''[[Nebeški kapitan in svet prihodnosti]]''
| Polly Perkins
| Nominirana — [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] &lt;small&gt;(skupaj z [[Jude Law|Judeom Lawom]])&lt;/small&gt;
|-
| 2005
| ''Proof''
| Catherine
| Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Dramski film
|-
| rowspan=3 | 2006
| ''[[Zloglasni (film)|Zloglasni]]''
| Kitty Dean
|
|-
| ''[[Ljubezen in ostale neprilike]]''
| Hollywood Jacks
|
|-
| ''[[Življenje na robu (film)|Življenje na robu]]''
| Hope Finch
|
|-
| 2007
| ''[[Sanje (film)|Sanje]]''
| Dora
|
|-
| rowspan=2 | 2008
| ''[[Iron Man (film)|Iron Man]]''
| Virginia »Pepper« Potts
| Nominirana — [[Saturn Awards|Saturn Award za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke]]
|-
| ''[[Ljubimki (film)|Ljubimki]]''
| Michelle
| Nominirana — [[Independent Spirit Awards|Independent Spirit Award za najboljšo žensko igralko v glavni vlogi]]
|-
| rowspan=2 | 2010
| ''[[Iron Man 2]]''
| Virginia »Pepper« Potts
| Nominirana — [[Teen Choice Awards|Teen Choice Award za izbiro igralke v znanstveni fantastiki]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Scream Awardss|Scream Award za najboljšo igralko v znanstveni fantastiki]]
|-
| ''[[Country Strong]]''
| Kelly Canter
|
|-
| rowspan=1 | 2011
| ''Contagion''
| Beth Emhoff
| ''Pre-produkcija''
|-
|}

=== Televizija ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot; border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; background: #f9f9f9;
|- align=&quot;center&quot;
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Vloga
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Opombe
|-
| 2008
| ''[[Španija … spet na cesti]]''
| Ona
|
|-
| 2010
| ''The Marriage Ref''
| Ona
|
|-
| 2010–danes
| [[Glee (serija)|''Glee'']]
| Holly Holliday
| Producenti serije ''Glee'' so se odločili, da bodo Gwyneth Paltrow&lt;br /&gt;prepustili stransko vlogo v seriji potem,&lt;br /&gt; ko je podala izstopajoč nastop v&lt;br /&gt; epizodi »The Substitute«, as a guest star &lt;br /&gt; ki je bila velika uspešnica.
|-
| 2010
| ''How To Be Indie''
| Shakara Filanga
|
|}

== Diskografija ==
=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Leto
! rowspan=&quot;2&quot; | Singl
! colspan=&quot;7&quot; | Dosežki na lestvicah
! rowspan=&quot;2&quot; | Certifikacije
! rowspan=&quot;2&quot; | Album
|- style=&quot;font-size:smaller;&quot;
! width=&quot;35&quot;| [[Billboard Hot 100|ZDA]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=hot100&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts/hot-100?chartDate=2010-12-04&amp;order=gainer|title=Lestvica Hot 100 ob koncu tedna 4. decembra 2010 (največji skok) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=28. november 2010 }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Adult Contemporary (glasbena lestvica)|ZDA-AC]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=ac&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts/adult-contemporary?chartDate=2000-12-16|title=Lestvica ''Adult Contemporary Top 10'' ob koncu tedna 16. decembra 2000. |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=2. avgust 2010 }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Hot Country Songs|ZDA&lt;br /&gt;Country]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=countrystrong&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/song/original-soundtrack/country-strong/22852843|title=Gwyneth Paltrow - Zgodovina dosežkov pesmi »Country Strong« |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=24. november 2010 }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=AUS&gt;{{navedi splet|url=http://www.australian-charts.com/search.asp?search=Gwyneth+Paltrow&amp;cat=s|title=australian-charts.com - Portal glasbene lestvice Avstralije |publisher=australian-charts.com|accessdate=29. november 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Glee+Cast|title=Diskografija igralske zasedbe serije ''Glee'' |publisher=australian-charts.com. Hung Medien |accessdate=29. november 2010 }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Canadian Hot 100|Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=can100&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts#/charts/canadian-hot-100?chartDate=2010-12-04&amp;order=gainer|title=Lestvica Canadian Hot 100 za konec tedna 4. decembra 2010 (največji skok) |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=28. november 2010 }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Irish Singles Chart|Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Glee+Cast|title=Diskografija igralske zasedbe serije ''Glee''|publisher=irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=24. november 2010|archive-date=2017-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170619205634/http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Glee+Cast|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
! width=&quot;35&quot;| [[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=NZ&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/search.asp?search=Gwyneth+Paltrow&amp;cat=s|title=charts.org.nz - Portal glasbene lestvice Nove Zelandije|publisher=charts.org.nz|accessdate=11. oktober 2010|archive-date=2011-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20111206095014/http://charts.org.nz/search.asp?search=Gwyneth+Paltrow&amp;cat=s|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| align=&quot;left&quot; | »[[Cruisin' (pesem)#Gwyneth Paltrow and Huey Lewis version|Cruisin]]'« &lt;small&gt;(skupaj z [[Huey Lewis|Hueyjem Lewisom]])&lt;/small&gt;
| —
| 1
| —
| 1
| —
| —
| 1
| align=&quot;left&quot; | * [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]: 2&amp;krat; Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIA&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2001.htm|title=Lestvice ARIA - Dodatki - Singli leta 2001 |publisher=[[ARIA Charts]]|accessdate=11. oktober 2010 }}&lt;/ref&gt;
| rowspan=&quot;2&quot; | ''[[Pari (film)#Glasba iz filma|Pari]]'' &lt;small&gt;(soundtrack)&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Bette Davis Eyes]]«
| —
| —
| —
| 3
| —
| —
| —
| align=&quot;left&quot; | * AUS: Platinum&lt;ref name=&quot;ARIA&quot; /&gt;
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 2010
| align=&quot;left&quot; | »Country Strong«
| 122
| —
| 35
| —
| —
| —
| —
|
| ''[[Country Strong (film)|Country Strong]]'' &lt;small&gt;([[soundtrack]])&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Fuck You!|Forget You]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Diskografija igralske zasedbe serije Glee|igralsko zasedbo serije ''Glee'']])&lt;/small&gt;
| 11
| —
| —
| 24
| 12
| 33
| —
|
| ''[[Glee: The Music, Volume&amp;nbsp;4]]''
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Chicago (muzikal)#Glasbene točke in analize|Nowadays / Hot Honey Rag]]« &lt;small&gt;(z igralsko zasedbo serije ''Glee'')&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/ie/album/nowadays-hot-honey-rag-glee/id402818846|title=»Nowadays / Hot Honey Rag« (izvedba igralske zasedbe serije ''Glee'') [skupaj z Gwyneth Paltrow] - Singl|publisher=[[iTunes Store]] Ireland|accessdate=15. november 2010|archive-date=2012-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120328225426/http://itunes.apple.com/ie/album/nowadays-hot-honey-rag-glee/id402818846|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
| rowspan=&quot;2&quot; | Singli brez albuma
|-
| align=&quot;left&quot; | »[[Singin' in the Rain (pesem)|Singing in the Rain]]« / »[[Umbrella (pesem)|Umbrella]]« &lt;small&gt;(z igralsko zasedbo serije ''Glee'')&lt;/small&gt;
| 18
| —
| —
| 23
| 20
| 27
| —
|
|-
| colspan=&quot;11&quot; style=&quot;font-size:8pt&quot;| »—« pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali ni izšla na tistem območju.
|-
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Pesem
! Režiser(ji)
|-
| 2010
| »Country Strong«
| Kristin Barlowe, Christoper Sims
|-
|}

== Glej tudi ==

* [[seznam ameriških igralcev (P)]]
* [[seznam prejemnic oskarja za najboljšo glavno igralko]]
* [[seznam judovskih Američanov]]
* [[seznam vegetarijancev]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb Name|name=Gwyneth Paltrow|id=0000569}}
* {{tv.com person|id=40082|name=Gwyneth Paltrow}}
* [http://goop.com/ Pisma Gwyneth Paltrow, Goop]

{{Academy Award Best Actress}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Paltrow, Gwyneth}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški Judje]]
[[Kategorija:Judovski glasbeniki]]
[[Kategorija:Judovski igralci]]
[[Kategorija:Ruski Američani]]
[[Kategorija:Poljski Američani]]
[[Kategorija:Nizozemski Američani]]
[[Kategorija:Vegetarijanci]]
[[Kategorija:Nemški Američani]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]]</text>
      <sha1>pcdxiaf7miork3ri9ecvx0mou9jnlew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Španović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>220360</id>
    <revision>
      <id>6772450</id>
      <parentid>6237505</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:32:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772450</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2961" sha1="7eefritasnzp02xl2q7am12ghey0xf2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Milan Španović''', [[Srbi|srbski]] [[vojni zločinec]], * [[1962]], [[Dragotina, Glina|Dragotina]], [[SR Hrvaška]], [[SFRJ]].

Španović je bivši pripadnik srbske milice, ki je bil leta 1993 v odsotnosti obsojen na 20 let zapora zaradi etničnega čiščenja v vaseh Maji in Svračci, storjenega avgusta 1991. V vaseh naj bi v času zločina, to je času [[hrvaška osamosvojitvena vojna|hrvaške osamosvojitvene vojne]], živelo okoli 100 Hrvatov.

Leta 1995 je bila za njim izdana mednarodna [[tiralica]], kar pa Španoviću ni preprečilo potrditve [[azil]]a v Veliki Britaniji. Španović je tako osem let mirno živel v predmestju [[London]]a, dokler ga ni britanska policija ujela zaradi kraje v trgovini in pri preverjanju njegove identitete ugotovila, da nima opravka le z majhnim tatom, ampak s pravnomočno obsojenim vojnim zločincem.

Od leta 2006 je nato potekal triletni boj za izročitev Španovića Hrvaški. Leta 2009 je Vrhovno sodišče v Londonu zavrnilo argument Španovićevih odvetnikov, da na Hrvaškem ne bo deležen poštenega sojenja, ker je Srb, in ga premestilo v zapor v [[Sisek]].

Trenutno v zaporu v Sisku čaka na ponovno sojenje, saj imajo v odsotnosti obsojeni ljudje pravico do ponovnega sojenja.

==Viri==
{{refsez}}
*{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042292528 |title=Velika Britanija je Hrvaški izročila obsojenega vojnega zločinca Milana Španovića |accessdate=2009-08-21 |last= |first= |authorlink= |date=2009-08-20 |year= |format= |work= |publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |pages= |language= |archiveurl= |archivedate= |quote= }}
*{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/vojni-zlocinec-uziva-v-v-britaniji/62176 |title=Vojni zločinec uživa v V. Britaniji |accessdate=2009-08-21 |last= |first= |authorlink= |date=2006-10-28 |year= |format= |work= |publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] |pages= |language= |archiveurl= |archivedate= |quote= }}
*{{navedi splet |url=http://www.guardian.co.uk/world/2006/oct/24/warcrimes |title=Boj za izročitev vojnega zločinca |accessdate=2009-08-21 |last=Gillian |first=Audrey |authorlink= |date=2006-10-24 |year= |format= |work= |publisher=[[The Guardian]] |pages= |language=en |archiveurl= |archivedate= |quote= |website=}}
*{{navedi splet |url=http://www.javno.com/hr-hrvatska/izrucen-ratni-zlocinac-milan-spanovic_274400 |title=Izročen vojni zločinec Milan Španović |accessdate=2009-08-21 |last= |first= |authorlink= |date=2009-08-19 |year= |format= |work= |publisher=javno.com |pages= |language=hr |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090821122936/http://www.javno.com/hr-hrvatska/izrucen-ratni-zlocinac-milan-spanovic_274400 |archivedate=2009-08-21 |quote= |url-status=dead }}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Španović, Milan}}
[[Kategorija:Srbski vojni zločinci]]
[[Kategorija:Veterani vojn v bivši Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Vojni zločinci]]</text>
      <sha1>7eefritasnzp02xl2q7am12ghey0xf2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tine Rožanc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>223082</id>
    <revision>
      <id>6772463</id>
      <parentid>6269949</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:40:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4434" sha1="gw8ex1oqicbgyzcn0bx75y59bmvcg1i" xml:space="preserve">{{infopolje Oseba}}

'''Velentin Tine Rožanc''', [[slovenci|slovenski]] [[komunist]] in [[narodni heroj]] [[Jugoslavija|Jugoslavije]], * [[8. februar]] [[1895]], [[Trata, Ljubljana|Trata]], † [[13. oktober]] [[1942]], [[Ljubljana]] (ustreljen kot [[talec]]).

Rožanc se je rodil na majhni kmetiji, po končani osnovni šoli pa se je začel učiti za [[čevljar]]ja. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] se je s [[17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|17. pehotnim polkom]] kot vojak [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrske]] boril najprej na [[vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni]], nato pa še na [[italijanska fronta|italijanski fronti]]. Leta 1917 je sodeloval v uporu vojakov v [[Judenburg]]u. Zaradi sodelovanja je bil [[aretacija|aretiran]] in [[smrtna kazen|obsojen na smrt]], a so ga kasneje [[pomilostitev|pomilostili]]. 

Po vojni se je zaposlil v železniških delavnicah v [[Dravlje|Dravljah]] in se kmalu priučil za [[livar]]ja. Leta 1921 je sodeloval v [[stavka|stavki]] železničarjev. 

Po poroki se je preselil k ženi na kmetijo njenih staršev v [[Spodnje Pirniče]], kjer je kmalu postal priljubljen med sosedi. Postal je član gasilskega društva in planinske zveze, bil pa je tudi odbornik [[Občina Šmartno|občine Šmartno]]. Leta 1929 mu je bil na predlog vplivnih [[kmet]]ov in [[obrtnik]]ov odvzet mandat. Med svojim mandatom je bil skrbnik Martina in [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana]] saj je njun oče padel med 1. svetovno vojno na vzhodni fronti. 

Po [[požar]]u, ki je uničil delavnice v Dravljah, so delavnice ukinili, delavce pa so poslali na delo v [[Sisek]]. Tam je Rožanc leta 1935 vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]]. Po vrnitvi v Slovenijo je postal sekretar partijske celice v kotlovnici železnice, hkrati pa se je začel politično udejstvovati tudi v vasi, v kateri je takrat živel.

Med okupacijo Jugoslavije je Rožanc začel z zbiranjem [[orožje|orožja]] in [[strelivo|streliva]], ki ga je s somišljeniki kradel z vojaških [[vagon]]ov. 

Spodnje Pirniče so se takrat nahajale v nemški okupacijski coni, kotlovnica pa v italijanski. Rožanc je tako z dovolilnicami vsakodnevno prehajal preko razdelilne črte, kar je izkoristil tudi po začetku oboroženega upora proti okupatorjem. Postal je [[kurir]] med enotami na obeh straneh meje. Dolgo ni bil sumljiv, ko pa so ga odkrili in so ga hoteli 20. avgusta 1941 aretirati, je pobegnil. Namesto njega so aretirali njegovo ženo, a so jo že oktobra izpustili. Takrat sta oba naskrivaj prestopila demarkacijsko črto in se umaknila v Ljubljano. 

V Ljubljani sta se nastanila  pri [[Peter Romavh|Petru Romavhu]], sekretarju Komiteja KP železniškega vozlišča, katerega član je bil tudi Rožanc. V Komiteju je imel Rožanc razne zadolžitve, po večini pa je opravljal kurirske in oskrbovalne naloge za partizanske enote. 

1. junija 1942 je italijanska [[policija]] na ulici ustavila Petra Romavha, pri osebnem pregledu pa so pri njem našli nekaj [[letak]]ov in ilegalnih [[časopis]]ov. Zaradi tega so pri njem opravili [[hišna preiskava|hišno preiskavo]], kjer so našli še več ilegalnega materiala. Ob tem so aretirali tudi Tineta Rožanca in njegovo ženo. Njima sicer niso mogli ničesar dokazati, a so ženo vseeno poslali v taborišče na [[Rab]], Tineta pa v taborišče v [[Gonars]]. Tam so sotaboriščniki paznikom odkrili njegovo pravo identiteto, zaradi česar so ga poslali nazaj v Ljubljano, kjer so ga začeli zasliševati. 

13. oktobra 1942 je bil v svoji vili v Ljubljani ubit bivši [[ban]] [[Dravska banovina|Dravske Banovine]] doktor [[Marko Natlačen]], vodja slovenskih protikomunistov. [[Italijani]] so še istega dne pred njegovo hišo iz maščevanja ustrelili 24 talcev, med katerimi je bil tudi Tine Rožanc. 

Za narodnega heroja je bil proglašen 21. julija 1953.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]

{{normativna kontrola}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Rožanc, Tine}}
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Slovenski antifašisti]]
[[Kategorija:Usmrčeni ljudje]]
[[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Rab]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Žrtve fašizma]]</text>
      <sha1>gw8ex1oqicbgyzcn0bx75y59bmvcg1i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah</title>
    <ns>100</ns>
    <id>225722</id>
    <revision>
      <id>6772738</id>
      <parentid>6771603</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:24:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>novica je bila sicer že notri…</comment>
      <origin>6772738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9903" sha1="t2lswi7r8kcxbt05ee3qkou0jmihone" xml:space="preserve">&lt;templatestyles src=&quot;Portal:V novicah/styles.css&quot;/&gt;

&lt;div class=&quot;p-current-events&quot;&gt;{{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=checked|datum=april 2023|maintainer=TadejM}}{{Portal description}}
&lt;div class=&quot;p-current-events-headlines&quot; role=&quot;region&quot; aria-labelledby=&quot;Trenutno_v_novicah&quot;&gt;&lt;!--
 --&gt;&lt;h2&gt;Trenutno v novicah&lt;/h2&gt;&lt;!-- 
 --&gt;{{Portal:V novicah/Glavna stran}}
{{break}}
{{break}}

{{nobreak|{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Glavna stran/{{LOCALMONTHNAME}} {{currentyear}}|Urejanje predloge|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Arhiv|Arhiv|class=mw-ui-quiet}}
{{#invoke:Clickable button 2|main|Portal:V novicah/Projektna stran|Projektna stran|class=mw-ui-quiet}}}}

&lt;/div&gt;
== Splošno ==
&lt;div style=&quot;display: flex; flex-flow: row wrap; margin: 0 -5px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 100 1 200px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Vključitev meseca|januar 2025}}&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;!-- NOTE: This part of the portal expands rightwards to accommodate the body copy within it. DO NOT REMOVE THIS COMMENT, REGARDLESS OF DATE --&gt;&lt;!-- Vse novice spadajo pod to vrstico --&gt;&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Gospodarstvo in kmetijstvo &lt;/h2&gt;
;17. januar
* Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema. [https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 (MMC RTV Slovenija)]
&lt;!--
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura in umetnost &lt;/h2&gt;


--&gt;


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Mednarodni odnosi &lt;/h2&gt;
;17. januar
* [[Vlada Republike Slovenije|Slovenska vlada]] je sklenila, da bosta na vojaški vaji [[operacija Arktična odpornost|Arktična odpornost]] na [[Grenlandija|Grenlandiji]] sodelovala tudi dva častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-ce-gre-le-za-dva-vojaka-to-veliko-pomeni-saj-vidimo-da-slovenija-podpira-grenlandijo/770450 (MMC RTV Slovenija)]

;15. oktober
* V Ljubljani je potekalo srečanje predsednikov 11 evropskih držav v okviru [[Arraiolos (skupina)|skupine Arraiolos]]. [https://www.rtvslo.si/slovenija/natasa-pirc-musar-v-ljubljani-gosti-predsednike-11-evropskih-drzav/796944 (RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Oboroženi konflikti in napadi &lt;/h2&gt;
;28. februar
* [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. [https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/iran-po-smrti-ajatole-alija-hameneja-napovedal-ostro-mascevanje/774924 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Politika in volitve &lt;/h2&gt;
;4. junij
* V [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]] je bila izvoljena 16. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše. [https://radio.ognjisce.si/sl/298/novice/42275/slovenija-je-dobila-cetrto-vlado-janeza-janse.htm (Radio Ognjišče])

;11. oktober
* V Sloveniji so potekali en zakonodajni referendum ([[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|o parlamentarni preiskavi]]) ter trije posvetovalni referendumi ([[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za RTV]], [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]]). [https://www.delo.si/novice/slovenija/referendumi-zakonodajni-posvetovalni (Delo.si)]

;25. oktober
* Na predčasnih volitvah v [[Srbija|Srbiji]] je največ glasov dobila Študentska lista, [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz. [https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vucic-priznal-poraz-po-drzavi-slavje-podpornikov-studentske-liste/798020 (MMC RTV Slovenija)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Pravo in črna kronika &lt;/h2&gt;
;13. marec
* Nekaj tednov pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|splošnimi volitvami 22. marca]] so se pojavili posnetki zvoka in skrivaj posneti [[videoposnetek|videoposnetki]], v katerih več slovenskih politikov obtožujejo [[korupcija|korupcije]]. [https://sloveniatimes.com/46912/leaks-send-shockwaves-through-election-campaign (The Slovenia Times)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Šport &lt;/h2&gt;
;29. marec
* Domen Prevc in Nika Prevc sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za svetovni pokal v smučarskih skokih 2026. ([https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/sandro-pertile-diskvalifikacij-je-bilo-manj-saj-je-bilo-kontrole-petkrat-vec/778064 (MMC RTV Slovenija)]

;26. april
* [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30).[https://www.rtvslo.si/sport/atletika/sawe-prvi-zemljan-ki-je-maraton-na-tekmi-pretekel-hitreje-od-dveh-ur/780565 (MMC RTV Slovenija)]

;11. junij
* Začelo se je [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]].[https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ (Dnevnik)]

;26. julij
* [[Tadej Pogačar]] (na sliki) je petič osvojil [[Tour de France]] in s tem postal peti kolesar v zgodovini, ki mu je to uspelo.[https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/kako-je-tadej-petic-osvojil-dirko-po-franciji/789009 (MMC RTV Slovenija)]

 
&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Zdravje in okolje &lt;/h2&gt;
;23. november
*Slovenski volilci so na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|zakonodajnem referendumu]] zavrnili predlog zakona o [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/nasprotniki-zakona-o-pomoci-pri-prostovoljnem-koncanju-zivljenja-zbrali-dovolj-glasov/764976 (MMC RTV Slovenija)]

;17. maj
* Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila epidemijo ebole v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. [https://www.who.int/news/item/17-05-2026-epidemic-of-ebola-disease-in-the-democratic-republic-of-the-congo-and-uganda-determined-a-public-health-emergency-of-international-concern (WHO)]

;24. junij
* [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[potres v Venezueli (2026)|potresna sunka]] z magnitudama 7,2 in 7,5.[https://www.delo.si/novice/svet/najhujsi-potres-v-zgodovini-venezuele-razgalil-kaos-in-pocasne-odzive-oblasti (Delo.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Znanost in tehnika &lt;/h2&gt;
;6. april
* [[Nasa|Nasina]] odprava s človeško posadko [[Artemis II]] je kot prva po Apollu 17 obkrožila Luno. [https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/orion-obletel-luno-zacela-se-je-pot-domov-vrnili-se-bomo/247961 (MMC RTV Slovenija)] 

;30. avgust
* Nasa je z raketo [[Falcon Heavy]] v vesolje izstrelila [[Vesoljski teleskop Nancy Grace Roman|infrardeči teleskop Nancy Grace Roman]]. [https://www.delo.si/novice/svet/nasin-teleskop-po-trumpovih-rezih-koncno-poletel-v-vesolje (Delo.si)]

;18. september
* V [[Bolivija|bolivijskih]] gozdovih so odkrili doslej neznano vrsto divje mačke ''[[Tilcayo|Leopardus tilcayo]]''.[https://www.delo.si/novice/svet/v-bolivijskih-gozdovih-odkrili-doslej-neznano-vrsto-macke (Delo.si)]

;15. oktober
* [[Mednarodni urad za mere in uteži]] je glasoval za ukinitev [[prestopna sekunda|prestopne sekunde]] zaradi zaskrbljenosti glede motenj v delovanju računalniških sistemov. [https://portal24.si/svet-ukinja-prestopno-sekundo-ur-ne-bomo-vec-popravljali-po-eno-sekundo/ (Portal24.si)]


&lt;h2 style=&quot;background-color:#ffe0b2; padding:0.25em 0.5em; border-radius:4px; color:#333; font-weight:bold; font-size:1.2em;&quot;&gt; Kultura &lt;/h2&gt;
; 21. marec
* V [[Škofja Loka|Škofji Loki]] je bila po 11 letih ponovno uprizorjena predstava [[Škofjeloški pasijon]]. [https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/skofjeloski-pasijon/777436 (RTV Slovenija)]

; 18. oktober
* Vesno za najboljši celovečerec so na 29. [[Festival slovenskega filma|festivalu slovenskega filma]] podelili [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo|Idi, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]] režiserke [[Ester Ivakič]]. [https://www.dnevnik.si/kultura/film/vesna-za-prepricljiv-in-hkrati-nepredvidljiv-prvenec-2834597/ (Dnevnik.si)]

&lt;/div&gt;
&lt;div style=&quot;flex: 1 100 250px; margin: 0 5px;&quot;&gt;
{{Portal:V novicah/Oktober 2026/Koledar}}
{{Portal:V novicah/Stranska letvica}}
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

{{commons category|October 2026}}
&lt;!--{{Portal:V novicah/Dogodki po mesecih}}--&gt;
&lt;/div&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Aktualno dogajanje| ]]
[[Kategorija:Zgodovinski portali]]
[[Kategorija:Portal V novicah| ]]
[[Kategorija:Leto {{CURRENTYEAR}}| 13]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>t2lswi7r8kcxbt05ee3qkou0jmihone</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Na kolpskem ustju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232216</id>
    <revision>
      <id>6772452</id>
      <parentid>6179893</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772452</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1843" sha1="nmc2lk5j8f1kmdzggnubemog3t3miji" xml:space="preserve">[[slika:Na kolpskem ustju.JPG|thumb|250px|Začetek povesti ''Na kolpskem ustju'', ki je bila objavljena v časopisu ''Slovenski narod'' leta 1874]]
'''Na kolpskem ustju''' je povest [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]]. Besedilo ima podnaslov ''Izvirna povest''. Delo je izšlo v časopisu [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]] dne [[26. julij|26. julija]] in [[29. julij|29. julija]] leta [[1874]].

== Vsebina ==

Blizu [[Sisek|Siska]] je ob [[Sava|Savi]] hrvaški pastir pasel svinje. Zagledal je [[Rečni splav|splav]], kjer je eden mož krmilil, drugi pa spal. Pastir se zadere: »Vrag ti dušu kranjsku!« in zbudi spečega moža. Ko splav zavije za ovinek, se čudno nasmehne in nažene svinje domov. Pastir se odpravi v Vojni Sisek. Tam opozori prijatelja Josa, da je prišel Kranjec, ki je oči vrgel na Josotovo Anko. 

Splavarja sta bila Slovenca, brata Martin in Miha. Splav privlečeta na kolpsko ustje, kjer se [[Kolpa]] v Savo izliva. Tam starejši brat tudi ostane, mlajši pa se kljub njegovemu nasprotovanju odpravi čez reko, v gostilno, na obisk k lepi hrvaški deklici. Čez čas že sedita skupaj v krčmi, oba zaljubljena. V sobo vstopi Joso, deklici reče, naj mu prinese rakije. Dekle pošlje streč svojo mamo, kar ji graničar Joso zameri. Kmalu po Josotovem odhodu se odpravi tudi Martin. Deklica kasneje izve, da ga je Joso prepeljal čez [[reka|reko]]. 

Drugi dan je izginil brodarjev splav in Martin. Kasneje so brod le odkrili. Od Martina so našli [[klobuk]], ki ga je nosil eden od ljudi, ko vlekli turško ladjo s [[koruza|koruzo]]. A več od klobuka ni nihče več videl.

== Viri ==
{{wikivir}}
* Josip Jurčič, 1967: Zbrano delo 5. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dela Josipa Jurčiča]]
[[Kategorija:Dela leta 1874]]
[[Kategorija:Slovenske povesti]]</text>
      <sha1>nmc2lk5j8f1kmdzggnubemog3t3miji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eagles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>238819</id>
    <revision>
      <id>6772625</id>
      <parentid>6760156</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:59:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115944" sha1="7hnkjij57dk56jbm1v1c9tjy3rx4acz" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name            = Eagles
| caption         = Eaglesi med turnejo ''[[Long Road Out of Eden]]'', leta 2008 (od leve proti desni): Glenn Frey, Don Henley, Joe Walsh, Timothy B. Schmit
| Landscape       = 
| Background      = group_or_band
| Years_active    = [[1971]]–[[1980]]&lt;br /&gt;[[1994]]–[[2016]]&lt;br /&gt;[[2017]]–danes
| Genre           = [[rock]], [[hard rock]], [[soft rock]], [[country rock]], [[folk rock]]
| Origin          = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene Države Amerike|ZDA]]
| Label           = [[Asylum Records|Asylum]], [[Geffen Records|Geffen]], [[Lost Highway Records|Lost Highway]], [[Warner Music Group|WMG]], [[Universal Music]]
| current_members = [[Don Henley]]&lt;br /&gt;[[Joe Walsh]]&lt;br /&gt;[[Timothy B. Schmit]]
| Past_members    = [[Glenn Frey]] (*1948 †2016)&lt;br /&gt;[[Bernie Leadon]]&lt;br /&gt;[[Randy Meisner]] (*1946 †2023)&lt;br /&gt;[[Don Felder]]
| Associated_acts = [[Linda Ronstadt]], [[Jackson Browne]], [[J.D. Souther]], [[Bob Seger]], [[James Gang]], [[Barnstorm]], [[Warren Zevon]], [[Poco]], [[The Flying Burrito Brothers]], [[Fleetwood Mac]], [[Journey]], [[Foreigner]], [[Eddie Money]], [[Aerosmith]], [[Steve Miller Band]]
}}

'''Eagles''' so [[Združene države Amerike|ameriška]] [[rock]] skupina, ki so jo leta [[1971]] v [[Los Angeles]]u ustanovili [[Glenn Frey]], [[Don Henley]], [[Bernie Leadon]] in [[Randy Meisner]]. S petimi singli na prvih mestih,&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart|title=Eagles - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en|archive-date=2013-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130517224208/http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; šestimi osvojenimi [[Grammy|grammyji]],&lt;ref name=&quot;grammys&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/nominees/search?artist=%22Eagles%22&amp;field_nominee_work_value=&amp;year=All&amp;genre=All|title=Past Winners Search: Eagles|work=grammy.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; petimi nagradami [[American Music Awards]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.theamas.com/winners-database/?winnerKeyword=%22Eagles%22&amp;winnerYear=&amp;winnerCategory=|title=Winners Database: Eagles|work=theamas.com|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; in šestimi albumi na prvih mestih lestvic so bili ena najuspešnejših skupin iz sedemdesetih let.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #1|work=Billboard|accessdate=16. avgust 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; 

Po podatkih [[Združenje ameriške glasbene industrije|Združenja ameriške glasbene industrije (RIAA)]] so se v letu 2018 z albumsko kompilacijo ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' s 38 platinastimi naslovi za več kot 38 milijonov prodanih izvodov od izida v letu 1976 uvrstili na prvo mesto najbolje prodajanih nosilcev zvoka vseh časov, z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' iz leta 1976 pa s prodanimi 26 milijoni izvodov na  tretje mesto, o čemer je poročala tudi nemška tiskovna agencija DPA (Deutsche Presse-Agentur).&lt;ref&gt;{{navedi revijo|last1=|first1=|last2=|first2=|year=2018|title=Orli prehiteli Michaela|journal=Primorske novice|volume=195|issue=25.8.2018|pages=31|publisher=Primorske novice|doi=|url=https://primorske.svet24.si/|accessdate=25.8.2018}} &lt;/ref&gt;
 
Uredniki revije ''[[Rolling Stone]]'' posvečene popularni glasbi, so album ''Hotel California''&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Medved |first1=Matjaž |last2= |first2= |year=2022 |title=Eagles - Hotel California (1976) |journal=Dolce Vita |volume=143/144 |issue= |pages=98 |publisher=Sršen &amp; Sršen d.o.o. |doi= |url=https://mediapro.si/revija-spletni-portal-dolce-vita/ |accessdate=15. november 2024 |archive-date=2024-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241219181738/https://mediapro.si/revija-spletni-portal-dolce-vita/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; uvrstili tudi na 37. mesto [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama 500 najboljših albumov vseh časov]], &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|title=Eagles, 'Hotel California'|work=rollingstone.com|author=|accessdate=16. avgust 2016|language=en}} &lt;/ref&gt; skupina pa na 75. mesto seznama največjih glasbenih umetnikov vseh časov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-artists-of-all-time-19691231/eagles-20111216|title=100 Greatest Artists: Eagles|work=rollingstone.com|author=Crow, Sheryl|accessdate=16. avgust 2016|language=en|archive-date=2012-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121020200858/http://www.rollingstone.com/music/lists/100-greatest-artists-of-all-time-19691231/eagles-20111216|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Eaglesi so eni izmed najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev vseh časov, prodali so več kot 150 milijonov plošč.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Jim|last=Vorel|url=http://herald-review.com/entertainment/local/eagles-tribute-band-landing-at-kirkland/article_a8dcd506-08d0-11e2-82ac-001a4bcf887a.html|title=Eagles tribute band landing at Kirkland|date=27. september 2012|newspaper=Herald &amp; Review|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Samo v [[ZDA]] so prodali 100 milijonov plošč. S tem so peti najbolje prodajani glasbeni izvajalci in najbolje prodajana ameriška glasbena skupina v ameriški zgodovini.

Leta 1972 je skupina izdala svoj prvenec, ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', s katerega so izšli trije top 40 singli: »Take It Easy«, »Witchy Woman« in »Peaceful Easy Feeling«. Njihov naslednji album, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'', ki je izšel leto kasneje, je bil manj uspešen kot predhodnik. Dosegel je le 41. mesto lestvice, noben izmed njegovih singlov pa ni dosegel top 40. Kljub temu album vsebuje dve izmed najbolj popularnih skladb skupine: »Desperado« in »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]«. Leta 1974 je skupina izdala naslednji album, ''[[On the Border]]'', skupini pa se je med snemanjem albuma pridružil kitarist [[Don Felder]]. Album vsebuje dva top 40 singla: »Already Gone« in »Best of My Love«, ki je prvi singl skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;

Naslednji album skupine, ''[[One of These Nights]]'', ki je izšel leta 1975, vsebuje tri top 10 single: »One of These Nights«, »Lyin' Eyes« in »Take It to the Limit«. Eaglesi so uspešno nadaljevali in dosegli komercialni vrh konec leta 1976 z albumom ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]''. Samo v ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov albuma, po svetu pa več kot 32 milijonov izvodov. Z albuma sta izšla dva prvouvrščena singla, »New Kid in Town« in »Hotel California«. Zadnji studijski album, katerega naslednik je izšel šele čez 28 let, ''[[The Long Run]]'', je izšel leta 1979. Album vsebuje tri top 10 single: »Heartache Tonight«, »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why«. »Heartache Tonight« je dosegel vrh lestvice.
==Sodelovanje z Davidom Geffenom, založbo Asylum Records ter tožba==
Od samega začetka so člani prvotne zasedbe nastopali kot spremljevalna skupina kalifornijske pevke [[Linda Ronstadt|Linde Ronastadt]], pod imenom The Stone Poneys. Kasneje je skupina spremenila ime v Eagles in z [[David Geffen|Geffenovo]] založbo Asylum Records podpisala pogodbi o snemanju in zalozništvu. Založnik [[Irving Azoff]] je [[Don Henley|Dona Henleya]] in [[Glenn Frey|Glenna Freya]] prepričal, da bi morala imeti, kot glavna avtorja skupine, tudi pravico nadzora nad prodajo nosilcev zvoka in od njih ter od koncertov prejemati sorazmerni del dobička, kljub temu, da jih je David Geffen ob sklenitvi pogodbe z Aslyum Records prepričeval, da so pravice do snemanja vezane na sklenitev založniške pogodbe. Henley in Frey sta vložila tožbo zoper založbo in pravdo dobila.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Šifrer, Andrej |year=2023 |title=Volkovi|publisher=Didakta|url=https://www.didakta.si/e-knjigarna/leposlovje/proza/volkovi-trda-vezava/ |isbn=978-961-261-723-3 |cobiss=170315011 |pages=148,149}}&lt;/ref&gt;

Julija 1980 je skupina Eagles razpadla, vendar so se člani leta 1994 ponovno zbrali in posneli album ''[[Hell Freezes Over]]'', ki vsebuje tako žive kot studijske posnetke. Skupina je nato koncertirala, leta 1998 pa bila sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]]. Leta 2007 je skupina izdala prvi studijski album po 28 letih, ''[[Long Road Out of Eden]]''. To je bil šesti album skupine, ki se je uvrstil na vrh lestvice. Leta 2008 so začeli s turnejo Long Road Out of Eden Tour. Leta 2013 so začeli s turnejo History of the Eagles Tour, ki se je zaključila z izdajo dokumentarnega filma skupine, ''History of the Eagles''.

Marca 2016, po smrti Glenna Freyja in nastopu na [[Nagrada Grammy|58. podelitvi grammyjev]], je Henley za [[BBC]] povedal, da je bil to poslednji nastop skupine.&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi novice|title=Don Henley: The Eagles won't play again|date=10. marec 2016|accessdate=11. marec 2016|publisher=BBC News|url=http://www.bbc.com/news/entertainment-arts-35780920|language=en}}&lt;/ref&gt; Konec skupine je potrdil 10. junija 2016 v intervjuju za ''Rolling Stone''.&lt;ref name=&quot;Henley&quot;&gt;{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Eagles' Complete Discography: Don Henley Looks Back|magazine=Rolling Stone|date=10. junij 2016|accessdate=26. junij 2016|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/eagles-complete-discography-don-henley-looks-back-20160610|language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub temu se je skupina leta 2017 reformirala, Freyjeve vokale pa sta prevzela njegov sin, Deacon Frey in [[Vince Gill]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Deacon Frey and Vince Gill Join The Eagles for Classic West-East Festivals|publisher=CMT|date=1. junij 2017|accessdate=9. marec 2020|url=http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/|archivedate=1. december 2017|archiveurl= https://web.archive.org/web/20171201161126/http://www.cmt.com/news/1782118/deacon-frey-and-vince-gill-join-the-eagles-for-classic-west-east-festivals/}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== 1971–1973: Formiranje in prve izdaje ===
[[Slika:TakeItEasy WinslowAZ.jpg|250px|thumb|right|Spomenik Glennu Freyju in skladbi »Take It Easy«, v [[Winslow, Arizona|Winslowu, Arizona]].]]
Začetki skupine segajo v leto 1971, ko je John Boylan, takratni manager [[Linda Ronstadt|Linde Ronstadt]], povabil lokalna glasbenika [[Glenn Frey|Glenna Freyja]] in [[Don Henley|Dona Henleyja]] v njeno spremljevalno skupino.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/biography|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles – Artist Biography|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley se je s svojo skupino Shiloh preselil iz [[Teksas|Teksasa]] v [[Los Angeles]], da bi posnel album, ki ga je produciral [[Kenny Rogers]], Frey pa je v L.A. prišel iz [[Michigan]]a in ustanovil skupino Longbranch Pennywhistle; Henley in Frey sta se srečala leta 1970 v nočnem klubu Troubadour in se spoznala pri skupni glasbeni založbi, Amos Records.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.troubadour.com/history/|title=History &gt; 1970|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=81}} Kasneje sta se spremljevalni skupini Linde Ronstadt pridružila še [[Randy Meisner]], ki je sodeloval v spremljevalni skupini [[Ricky Nelson|Rickyja Nelsona]] The Stone Canyon Band, in [[Bernie Leadon]], ki je sodeloval v skupini [[The Flying Burrito Brothers]]. Skupina je odšla na promocijsko turnejo albuma ''Silk Purse''.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Eagles|url=http://hitparadehalloffame.com/eagles/|website=Hit Parade Hall of Fame|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303225436/http://hitparadehalloffame.com/eagles/|archivedate=3. marec 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

Na turneji sta se Frey in Henley odločila ustanoviti skupino, o čemer sta obvestila Ronstadtovo. Frey je kasneje pojasnil, da je Ronstadtova povabila Leadona v svojo skupino in je tako zaslužna, da sta ga Frey in Henley povabila v njuno skupino. Kasneje je trojica v skupino povabila še Meisnerja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Travis|last=Smiley|title=Glenn Frey Tribute – Part 2|publisher=PBS|url=http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/glenn-frey-tribute-part-2|date=21. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|language=en|archive-date=2017-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20170709091012/http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/glenn-frey-tribute-part-2/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Četverica je skupaj z Ronstadtovo igrala v živo le na julijskem koncertu v [[Disneyland]]u,&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt; vsi štirje pa so sodelovali pri snemanju njenega albuma ''Linda Ronstadt''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mw0000628307/credits|title=Linda Ronstadt: Linda Ronstadt - credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je prišlo do zamisli, da bi se skupini pridružil še [[J. D. Souther]], vendar je bil Meisner proti.{{sfn|Eliot|2004|pp=68–70}} Septembra 1971 je četverica sklenila pogodbo z založbo [[Asylum Records]], ki jo je ustanovil David Geffen, ki ga je Freyju predstavil [[Jackson Browne]].{{sfn|Eliot|2004|pp=68–69}} Geffen je odkupil Freyjevo in Henleyjevo pogodbo z založbo Amos Records in poslal četverico v [[Aspen, Kolorado]], da bi se kot skupina razvili.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=George|last=Brown|title=Colorado Rocks!: A Half-century of Music in Colorado|url=https://books.google.com/books?id=10eRzwLWOEwC&amp;pg=PT7&amp;lpg=PT7|publisher=Pruett Publishing Co|year=2004|isbn= 978-0-87108-930-4|language=en}}&lt;/ref&gt; Čeprav si uradno še niso izbrali imena, so oktobra 1971 že nastopili pod imenoma Teen King in The Emergencies v klubu The Gallery v Aspnu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Scott|last=Condon|title=Frey had strong ties to Aspen 'partytown'|date=18. januar 2016|newspaper=The Aspen Times|url=http://www.aspentimes.com/news/20221099-113/frey-had-strong-ties-to-aspen-partytown|accessdate=20. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Rick|last=Roddam|title=The History of the Eagles...In Colorado|publisher=101.9 King FM|date=19. januar 2016|accessdate=20. januar 2017|url=http://kingfm.com/the-history-of-the-eagles-in-colorado/|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Don Felder]] je kot »krivca« za ime »Eagles« označil Leadona. Ta naj bi med časom, ko je bila skupina pod vplivi [[pejotl]]a in [[Tequila|tequile]], govoril o svojem branju o [[Hopiji|hopijskem]] čaščenju orla.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=82}} J.D. Souther pravi, da je ideja o takšnem poimenovanju skupine prišla, ko je Frey zavpil »Eagles!«, ko je nad sabo videl [[orel|orle]].&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=David|last=Browne|title=Glenn Frey: An Oral History|url=http://www.rollingstone.com/music/news/glenn-frey-an-oral-history-20160128?page=3|magazine=Rolling Stone|date=28. januar 2016|language=en|access-date=2017-01-26|archive-date=2016-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20160131104651/http://www.rollingstone.com/music/news/glenn-frey-an-oral-history-20160128?page=3|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Steve Martin, ki je poznal Eaglese še iz časov The Troubadourja, v svoji avtobiografiji govori, da je skupini predlagal, naj se poimenujejo »The Eagles«, Frey pa je vztrajal pri »Eagles«.{{sfn|Martin|2007|p=136}} Geffen in njegov poslovni partner Elliot Roberts sta sprva vodila skupino, med snemanjem tretjega albuma skupine pa ju je na tem položaju zamenjal Irving Azoff.{{sfn|Eliot|2004|pp=97–98, 101–105}}
[[Slika:Eagles-desperado.jpg|thumb|left|''[[Desperado (album)|Desperado]]'' je edini album skupine, katerega naslovnica vsebuje fotografijo članov skupine.]]
Debitantski istoimenski album skupine je bil posnet februarja 1972 v [[Anglija|Angliji]], producent albuma pa je bil [[Glyn Johns]].&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt; Johns je bil navdušen nad harmonskim petjem skupine&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=34:50–36:55|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt; in je zaslužen za preoblikovanje skupine v »[[country rock]] skupino s tistimi visokoletečimi harmonijami«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/rs196-the-eagles/|title=The Eagles: Chips off the old Buffalo|date=25. september 1975|magazine=Rolling Stone|publisher=The Uncool|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ''[[Eagles (album)|Eagles]]'', ki je izšel 1. junija 1972, je bil uspešen, z njega so izšli trije top 40 singli. Prvi singl in prva skladba, »Take It Easy«, je skladba, ki sta jo napisala Frey in njegov takratni sosed in country roker [[Jackson Browne]].&lt;ref name=&quot;easy&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3067|title=TAKE IT EASY by EAGLES|date=|work=songfacts.com|publisher=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Browne je napisal prvi verz skladbe, vendar se je ustavil pri drugem verzu, za vrstico »I'm standing on a corner in [[Winslow, Arizona]]«.&lt;ref name=&quot;easy&quot;/&gt; Frey je verz dopolnil z »It's a girl, my Lord, in a flatbed Ford, slowin' down to take a look at me«. Browne je nato napisal še preostanek besedila.&lt;ref name=&quot;easy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Crowe&quot;/&gt; Singl je dosegel 12. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in popeljal Eaglese do slave.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; Sledila mu je [[blues]]ovsko obarvana skladba »Witchy Woman« in soft country rock balada »Peaceful Easy Feeling«. Singla sta se uvrstila na 9. in 22. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&amp;f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupina je album promovirala na svoji ameriški turneji kot predskupina zasedbi [[Yes]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.m-ideas.com/sullivan/Yesgigs.html#1972|title=Yesgigs 1966-1980: 1972|publisher=m-ideas.com|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2011-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110820094603/http://m-ideas.com/sullivan/Yesgigs.html#1972|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Drugi album skupine, ''[[Desperado (album)|Desperado]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|url=http://www.allmusic.com/album/desperado-mw0000193646|title=Eagles: Desperado|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; govori o ameriških odpadnikih [[Divji zahod|Divjega zahoda]] ter primerja njihov življenjski slog z življenjskim slogom rockovskih zvezd.&lt;ref name=&quot;desperado&quot;&gt;{{navedi splet|first=Mihael|last=Gallucci|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-desperado/|title=The Story of the Eagles’ Risk-Taking Concept Album, ‘Desperado’|work=Ultimate Classic Rock|date=17. april 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; To je prvi album skupine, ki je prikazal nagnjenja skupine do konceptualnega skladanja pesmi.&lt;ref name=&quot;desperado&quot;/&gt; Med snemanjem tega albuma sta Henley in Frey prvič začela skladati skupaj. Skupaj sta napisala osem od enajstih skladb z albuma, med njimi skladbi »[[Tequila Sunrise (singl)|Tequila Sunrise]]« in »Desperado«, dve izmed najpopularnejših skladb skupine. Bluegrass skladbe »Twenty-One«, »Doolin–Dalton« in balada »Saturday Night« prikazujejo Leadonovo obvladovanje [[banjo|banja]], kitare in mandoline. Zgodba razvpite tolpe Divjega zahoda Doolin–Dalton je glavni tematski fokus albuma,&lt;ref name=&quot;desperado&quot;/&gt; kar lahko opazimo v skladbah »Doolin–Dalton«, »Desperado«, »Certain Kind of Fool«, »[[Outlaw Man]]« in »Bitter Creek«. Album je bil manj uspešen kot predhodnik, dosegel je le 41. mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]],&lt;ref name=&quot;billboard200#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=1&amp;f=305|title=Eagles - Chart history: Billboard 200 #2|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; z njega pa sta izšla singla »Tequila Sunrise«, ki je dosegel 61. mesto lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in »[[Outlaw Man]]«, ki je dosegel 59. mesto.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; S Henleyjem in Freyjem, ki sta napisala večino skladb z albuma, je skupina dobila dvojec, ki je napisal večino skladb, začel pa je tudi prevladovati v smislu vodenja skupine, čeprav je bila zgodnja predpostavka, da bosta sčasoma to, kot glasbena veterana, postala Leadon in Meisner.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Eagles – A Long Run Is Over|url=http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|website=Los Angeles Times|author=Hilburn, Robert|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070329072446/http://www.eaglesfans.com/info/articles/the_long_run_is_over.html|archivedate=29. marec 2007|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1973–1975: ''On the Border'' in ''One of These Nights'' ===
[[Slika:DonFelderByPhilKonstantin.JPG|thumb|right|Leadonov prijatelj iz otroških let, [[Don Felder]], je pri skladbi »Good Day in Hell« gostoval kot slide kitarist, člani skupine pa so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.]]
Pri naslednjem albumu sta Henley in Frey želela skupino usmeriti od [[country rock]]a proti [[hard rock]]u. Snemanje so Eaglesi začeli s producentom Glynom Johnsom, ki je večinoma poudarjal bujno plat njihove dvorezne glasbe. Potem ko so z njim posneli le dve uporabni skladbi, se je skupina obrnila na [[Bill Szymczyk|Billa Szymczyka]], da bi produciral preostale skladbe.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Richard|last=Buskin|title=The Eagles 'Hotel California' Classic Tracks|date=september 2010|magazine=Sound on Sound|url=http://www.soundonsound.com/sos/sep10/articles/classic-tracks-0910.htm|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=106}} Szymczyk je želel kitarista s tršim zvokom za skladbo »Good Day in Hell« in skupina se je spomnila na [[Bernie Leadon|Leadonovega]] prijatelja iz otroških let [[Don Felder|Dona Felderja]], ki je leta 1972, ko so Eaglesi peli kot predskupina zasedbi Yes, v zakulisju »[[jam session|jamal]] skupaj « z Eaglesi.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=83–85, 94–96}} 

Na jamu je Frey Felderja poimenoval z vzdevkom »Fingers«, ki je opisal njegove kitarske sposobnosti.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=83}} Januarja 1974 je Frey poklical Felderja, če bi dodal [[slide kitara|slide kitaro]] pri skladbi »Good Day in Hell«. Člani skupine so bili nad njim tako navdušeni, da so ga naslednji dan povabili v skupino.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=108, 112–113}} Felder je igral še na eni skladbi »Already Gone«, na kateri je izvedel kitarski duet s Freyjem.&lt;ref name=&quot;already&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3070|title=ALREADY GONE by EAGLES|work=songfacts.com|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; »Already Gone« je izšla kot prvi singl z albuma in dosegel 32. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot; /&gt; Z albuma je izšel tudi singl »Best of My Love«, ki je 1. marca 1975 dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; To je bil prvi singl skupine od skupno petih, ki so dosegli vrh lestvice.{{sfn|Eliot|2004|pp=112–113}} Na albumu sta se znašli tudi priredba skladbe [[Tom Waits|Toma Waitsa]] »Ol' '55« in singl »[[James Dean (singl)|James Dean]]«, ki je dosegel 77. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/276040/eagles/chart?page=2&amp;f=379|title=Eagles - Chart history: Hot 100 #3|work=Billboard|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

6. aprila 1974 je skupina igrala na festivalu [[California Jam]] v [[Ontario, Kalifornija|Ontariu]].&lt;ref name=&quot;californiajam&quot;&gt;{{navedi splet|author=Reiff, Corbin|url=http://ultimateclassicrock.com/california-jam/|title=The Story of California Jam, One of Rock’s Greatest Festivals|work=Ultimate Classic Rock|date=6. april 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Festivala se je udeležilo več kot 300.000 ljudi in poimenovan je bil tudi »The [[Woodstock]] of the West Coast« (Woodstock Zahodne obale). Festivala so se udeležili izvajalci kot so [[Black Sabbath]], [[Emerson, Lake &amp; Palmer]], [[Deep Purple]], [[Earth, Wind &amp; Fire]], [[Seals and Crofts|Seals &amp; Crofts]], [[Black Oak Arkansas]] in [[Rare Earth]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=125}}&lt;ref name=&quot;californiajam&quot; /&gt; Odlomki festivala so bili predvajani na televiziji [[American Broadcasting Company|ABC]] v ZDA, kar je pripomoglo k večji prepoznavnosti Eaglesov. Felder je nastop izpustil, ker se je udeležil rojstva svojega sina; na klavirju in akustični kitari ga je nadomestil Jackson Browne.{{sfn|Felder|Holden|2008|pp=126–127}}

10. junija 1975 so Eaglesi izdali svoj četrti album, ''[[One of These Nights]]''.&lt;ref name=&quot;nights&quot; /&gt; Album je bil prebojni in Eaglesi so postali zaradi njega mednarodno prepoznavni, bil pa je tudi prvi album v seriji štirih albumov, ki je dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot; /&gt; Na albumu se je nadaljevala dominacija dvojca Henley - Frey. Prvi singl je bil naslovna skladba in je postal drugi zaporedni prvouvrščeni singl.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; Frey je dejal, da je to njegova najljubša melodija Eaglesov.&lt;ref&gt;{{cite AV media notes|title=[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]|others=Eagles|year=2003|type=CD|publisher=Warner Music Group|id= R2 73971|quote=We made a quantum leap with 'One Of These Nights.' It was a breakthrough song. It is my favorite Eagles record. If I ever had to pick one, it wouldn't be 'Hotel California'; it wouldn't be 'Take It Easy.' For me, it would be 'One Of These Nights.'|language=en}}&lt;/ref&gt; Drugi singl, »Lyin' Eyes«, je dosegel drugo mesto lestvice&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; in je skupini prinesel prvega [[grammy]]ja za najboljšo vokalno pop izvedbo dueta ali skupine.&lt;ref name=&quot;grammys&quot; /&gt; Zadnji singl, »Take It to the Limit«, ki so ga napisali Meisner, Henley in Frey, je edini singl skupine, ki ga je odpel Meisner.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3578|title=TAKE IT TO THE LIMIT by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Singl je dosegel četrto mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot; /&gt; Skupina je nato odšla na dolgo svetovno promocijsko turnejo, album pa je bil nominiran za grammyja za album leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1976-224.html|title=Grammy Awards 1976|work=awardsandshows.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupina se je 25. septembra 1975 prvič znašla na naslovnici revije ''Rolling Stone'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Crowe, Cameron|url=http://www.rollingstone.com/music/news/cameron-crowe-looks-back-on-his-1975-eagles-cover-story-20150817|title=Cameron Crowe Looks Back on His 1975 Eagles Cover Story|work=Rolling Stone|date=17. avgust 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2016-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20161130111413/http://www.rollingstone.com/music/news/cameron-crowe-looks-back-on-his-1975-eagles-cover-story-20150817|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 28. septembra 1975 pa je skupaj z Lindo Ronstadt, Jacksonom Brownom in zasedbo [[Toots and the Maytals]] nastopila pred 55.000 ljudmi na Anaheim Stadiumu.{{sfn|Eliot|2004|p=119}}

''One of These Nights'' je bil zadnji album skupine, na katerem je igral ustanovni član skupine Bernie Leadon. Leadon je bil avtor ali soavtor treh skladb z albuma, vključno s skladbo »I Wish You Peace«, ki jo je napisal skupaj s svojim takratnim dekletom [[Patti Davis]], sicer hčerko takratnega [[guverner]]ja [[Kalifornija|Kalifornije]], [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] in [[Nancy Reagan]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=1252|title=I WISH YOU PEACE by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in instrumentalom »Journey of the Sorcerer«, ki je kasneje postala naslovna skladba [[BBC]]-jeve radijske in televizijske verzije ''[[Štoparski vodnik po galaksiji|Štoparskega vodnika po galaksiji]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Rothery, Gavin|url=http://www.gavinrothery.com/my-blog/2011/12/29/turns-out-the-eagles-wrote-the-hitchhikers-theme.html|title=Turns out the Eagles wrote the Hitchhikers theme|work=gavinrothery.com|date=29. december 2011|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202024226/http://www.gavinrothery.com/my-blog/2011/12/29/turns-out-the-eagles-wrote-the-hitchhikers-theme.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leadon je bil razočaran nad smerjo, v katero je skupina šla, izgubljal pa je tudi svojo kreativnost, ker se je zvok skupine odmaknil od njegovega priljubljenega [[country]]ja proti [[rock and roll|rock 'n' rollu]].{{sfn|Eliot|2004|p=132}} Njegovo nezadovoljstvo, predvsem nad Freyjem, je doseglo svoj vrhunec neke noči, ko je Frey govoril o glasbeni smeri, katero naj bi skupina ubrala, Leadon pa je medtem zlil pivo po Freyjevi glavi in mu dejal naj se malce umiri.&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:14:00–1:16:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Former Eagles Guitarist Bernie Leadon to Rejoin Band for Upcoming Tour|url=http://www.rollingstone.com/music/news/former-eagles-guitarist-bernie-leadon-to-rejoin-band-for-upcoming-tour-20130409|magazine=Rolling Stone|date=9. april 2013|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 20. decembra 1975 je, po mesecih zanikanj, v javnost prišla vest, da je Leadon zapustil skupino.{{sfn|Eliot|2004|p=132}}

=== 1975–1977: ''Hotel California'' in velik uspeh ===
[[Slika:Joe Walsh 4 - 1975.jpg|thumb|right|20. decembra 1975 se je skupini pridružil kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]]. Henley je bil sprva mnenja, da je Walsh »predivji« za Eaglese.]]
Leadonova zamenjava, ki je bila uradno znana 20. decembra 1975, je postal kitarist, pevec in klaviaturist [[Joe Walsh]], ki je že nekaj časa prijateljeval s skupino.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Flashback: Joe Walsh replaces Bernie Leadon in the Eagles|publisher=KSHE 95|date=20. december 2016|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.kshe95.com/news/real-rock-news/flashback-joe-walsh-replaces-bernie-leadon-eagles|language=en}}&lt;/ref&gt; Pred tem je nastopal pri zasedbah [[James Gang]], Brainstorm in kot solo izvajalec;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=DeRiso, Nick|title=How Joe Walsh’s Arrival Transformed the Eagles|publisher=Ultimate Classic Rock|date=20. december 2015|accessdate=24. januar 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/joe-walsh-joins-eagles/|language=en}}&lt;/ref&gt; njegov manager je bil prav tako Azoff, njegov producent pa Szymczyk.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Nekateri so izrazili dvom ali Walsh sploh sodi v skupino, saj naj bi bil »predivji« za Eaglese, kar je posebej poudarjal Henley.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=153}} Po Leadonovem odhodu je country zvok Eaglesov skoraj povsem izginil, skupine pa se je s prihodom Felderja in kasneje Walsha oprijel trši zvok. Felder je moral na prihajajočih turnejah igrati tudi [[banjo]], [[mandolina|mandolino]] in [[pedal steel]], kar je sicer pred njim igral Leadon.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Nick|last=Deriso|title=Don Felder on the Eagles' &quot;Hotel California,&quot; &quot;Heavy Metal,&quot; other solo songs: Gimme Five|date=16. november 2012|accessdate=21. januar 2017|url=http://somethingelsereviews.com/2012/11/16/one-track-mind-don-felder-on-the-eagles-hotel-california-those-shoes-and-solo-songs/|language=en}}&lt;/ref&gt;

V začetku 1976 je skupina izdala prvi [[kompilacijski album]], ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Their Greatest Hits (1971–1975)|date=|accessdate=24. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/album/their-greatest-hits-1971-1975-mw0000189766|language=en}}&lt;/ref&gt; Album je postal najbolje prodajan album 20. stoletja v ZDA,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|accessdate=21. januar 2017|url=http://edition.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|language=en|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310091439/http://edition.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kjer je bilo prodanih 29 milijonov izvodov, 42 milijonov izvodov pa je bilo prodanih po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Steve|last=Knopper|title=How the Eagles' 'Greatest Hits' Invented a New Kind of Blockbuster|url=http://www.rollingstone.com/music/news/how-the-eagles-greatest-hits-invented-a-new-kind-of-blockbuster-20160120|magazine=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MTV 2009&quot;/&gt; Album je ostal najbolje prodajan vse dokler ga ni leta 2009, po smrti [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]], prehitel njegov album ''[[Thriller (album)|Thriller]]''.&lt;ref name=&quot;MTV 2009&quot;&gt;{{navedi novice|first=Kyle|last=Anderson|title=Michael Jackson's Thriller Set to Become Top-Selling Album of All Time|publisher=MTV|date=20. julij 2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1616537/thriller-set-overtake-eagles-top-selling-lp.jhtml|accessdate=21. januar 2017|language=en|archive-date=2014-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140125042833/http://www.mtv.com/news/articles/1616537/thriller-set-overtake-eagles-top-selling-lp.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Album je Eaglese potrdil kot najuspešnejšo ameriško skupino desetletja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Kevin|last=Coffey|title=Ranking biggest rock, pop stars of each decade, 1950s to today|publisher=Omaha|date=11. januar 2015|url=http://www.omaha.com/go/ranking-biggest-rock-pop-stars-of-each-decade-s-to/article_49b9a522-9503-5ff7-86a2-c5fed081c5b4.html|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011171337/http://www.omaha.com/go/ranking-biggest-rock-pop-stars-of-each-decade-s-to/article_49b9a522-9503-5ff7-86a2-c5fed081c5b4.html|archive-date=2017-10-11|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Naslednji album, ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'', ki je izšel 8. decembra 1976,&lt;ref name=&quot;hotel&quot;/&gt; je bil peti studijski album skupine in prvi, na katerem je igral tudi Walsh. Album je bil dokončan po letu in pol, ta proces pa je, skupaj s turnejo, »osušil« skupino. Prvi singl z albuma, »New Kid in Town«, je postal tretji singl skupine, ki je dosegel vrh lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt;

Drugi singl, »Hotel California«, je maja 1977 dosegel vrh lestvice in postal ena najprepoznavnejših skladb skupine.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Skladba predstavlja Henleyja na glavnem vokalu ter kitarski solo Felderja in Walsha.&lt;ref name=&quot;calif&quot;&gt;{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.guitarworld.com/100-greatest-guitar-solos-no-8-hotel-california-don-felder-joe-walsh|title=100 Greatest Guitar Solos: No. 8 — The Eagles' &quot;Hotel California&quot; (Don Felder, Joe Walsh)|date=21. september 2015|work=Guitar World Staff|publisher=Guitar World|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Napisali so jo Felder, Henley in Frey, pri čemer je Felder napisal vso glasbo. Nenavadno besedilo je bilo interpretirano na številne, tudi kontroverzne načine. Pojavljale so se celo govorice, da govori o [[satanizem|satanizmu]]. Skupina je zanikala te govorice, v dokumentarnem filmu ''History of the Eagles'' pa je govorice še enkrat zanikal Henley, ki je leta 2007 za ''60 Minutes'' povedal, da gre za skladbo o temni strani ameriških sanj in o ameriškem ekscesu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Steve|last=Kroft|url=http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=3538308n|title=Eagles: Dark Days|date=25. november 2007|work=60 Minutes|publisher=CBS News|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Z nekoliko tršim zvokom je bil singl »[[Life in the Fast Lane]]« velik uspeh, ki je pomagal pri Walshevi uveljavitvi v skupini. To je bil tretji in zadnji singl z albuma, ki je dosegel 11. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt; Prva stran albuma se zaključi z balado »Wasted Time«, druga stran pa se začne z njeno reprizo. Zadnja skladba z albuma je »The Last Resort«, skladba, ki jo je Frey nekoč označil kot »Henleyjev opus«, Henley pa jo je opisal kot »nikoli v celoti realizirano«.&lt;ref name=&quot;Crowe&quot;&gt;{{navedi splet|first=Cameron|last=Crowe|url=http://www.theuncool.com/journalism/the-very-best-of-the-eagles/|title=Eagles: Very Best Of – Conversations With Don Henley and Glenn Frey|date=avgust 2003|work=Conversations with Glenn Frey and Don Henley|publisher=The Uncool|accessdate=21. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Na drugi strani albuma je v vinilu jedkano sporočilo »V.O.L. Is Five-Piece Live«, kar pomeni, da je bil instrumentalni del skladbe »Victim of Love« posnet v studiu v živo, brez nasnemavanj.&lt;ref name=&quot;victim&quot;&gt;{{navedi splet|title=VICTIM OF LOVE by EAGLES|work=songfacts.com|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=14771|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je to potrdil v notranjih opombah albuma ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]''. Skladba pa je bila tudi predmet spora med [[Don Felder|Donom Felderjem]] in preostalimi člani skupine. V dokumentarcu iz leta 2013 je Felder trdil, da so mu člani skupine obljubili glavni vokal pri skladbi »Victim of Love«, za katero je napisal večino glasbe. Po številnih neproduktivnih poskusih snemanja Felderjevega vokala je manager skupine, [[Irving Azoff]], Felderja odpeljal na malico. Felderja so nato odstranili iz miksa, glavni vokal pa je medtem posnel Don Henley.&lt;ref name=&quot;victim&quot;/&gt; Joe Walsh je dejal, da ni Felder skupini nikoli odpustil tega (v svoji knjigi je Felder sicer zanikal zamero). Album ''Hotel California'' se je pojavil na številnih seznamih najboljših albumov vseh časov&lt;ref&gt;{{cite magazine|title=Rolling Stone's 500 Greatest Albums of All Time No. 37 – Hotel California|magazine=[[Rolling Stone]]|url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-eagles-hotel-california-20120524|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in je najbolje prodajani studijski album skupine. V ZDA je bilo prodanih več kot 16 milijonov izvodov, po vsem svetu pa več kot 32 milijonov.
[[Slika:Timothy B. Schmit.jpg|thumb|left|Po Meisnerjevem odhodu iz skupine, je bas kitaro v skupini prevzel [[Timothy B. Schmit]], ki je Meisnerja zamenjal že v skupini [[Poco]].]]
Album je prejel grammyja za »posnetek leta« (»Hotel California«) in za »najboljši vokalni aranžma« (»New Kid in Town«).&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt; Album se je uvrstil na vrh lestvice&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; in je bil leta 1978 nominiran za album leta, vendar je izgubil proti albumu ''Rumours'' skupine [[Fleetwood Mac]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Grammy Awards 1978|work=awardsandshows.com|url=http://www.awardsandshows.com/features/grammy-awards-1978-226.html|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Dolga svetovna promocijska turneja je utrudila člane skupine in ustvarila napetosti med njimi.

''Hotel California'' je zadnji album, na katerem je igral ustanovni član skupine Randy Meisner, ki je skupino nenadoma zapustil po turneji leta 1977. Skupina je bila na turneji enajst mesecev, člani skupine pa so bili zaradi turneje utrujeni. Ko so junija 1977 prispeli v [[Knoxville, Tennessee]], se je Meisnerju pojavila [[peptična razjeda]].&lt;ref name=&quot;Greene&quot;&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: The Eagles Play 'Take It to the Limit' in 1977|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-the-eagles-play-take-it-to-the-limit-in-1977-20150716|date=16. julij 2015|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Meisner je tako imel težave z visokimi toni v njegovi prepoznavni skladbi »Take It to the Limit« in je ni želel izvajati. Frey in Meisner sta nato govorila o njegovi nepripravljenosti izvajanja te skladbe in Meisner se je odločil, da ne bo odpel skladbe na koncertu, ker je staknil tudi [[gripa|gripo]].&lt;ref name=&quot;History&quot;&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:39:20–1:42:05|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hallfame&quot;&gt;{{cite magazine|first=Andy|last=Greene|title=Flashback: All the Eagles Unite for Rock and Roll Hall of Fame Induction|magazine=Rolling Stone|url=http://www.rollingstone.com/music/videos/flashback-all-the-eagles-unite-for-rock-and-roll-hall-of-fame-induction-20130207|date=7. februar 2013|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Frey in Meisner sta nato v zaodrju fizično obračunala, nakar je Meisner zapustil stavbo. Po incidentu je bil Meisner izoliran iz skupine&lt;ref name=&quot;Greene&quot;/&gt; in se je odločil zapustiti skupino po koncu turneje ter se vrniti v [[Nebraska|Nebrasko]] k družini. Njegov zadnji nastop s skupino je bil 3. septembra 1977 v [[East Troy, Wisconsin|East Troyju, Wisconsin]].{{sfn|Felder|Holden|2008|p=188}} Meisnerja je pri Eaglesih nadomestil isti glasbenik, ki ga je nadomestil že pri skupini [[Poco]], [[Timothy B. Schmit]], ki je bil tudi edini kandidat za Meisnerjevo mesto.&lt;ref&gt;{{cite AV media|title=History of the Eagles|year=2013|time=1:42:05–1:43:00|url=http://www.imdb.com/title/tt2194326/|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=190}}

Leta 1977 je skupina, brez Felderja, prispevala instrumentale in spremljevalne vokale na albumu ''Little Criminals'', [[Randy Newman|Randyja Newmana]], vključno s skladbo »Short People«, kjer sta spremljevalne vokale pela Frey in Schmit.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Randy Newman: Little Criminals - credits|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/little-criminals-mw0000651368/credits|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1977–1980: ''The Long Run'' in razpad ===
[[Slika:Rolling-stone-1979-The Eagles in performance, 2008.jpg|thumb|right|Eaglesi na naslovnici revije ''[[Rolling Stone]]'', 29. novembra 1979]]
Leta 1977 so Eaglesi odšli v studio in začeli s pripravljanjem nasednjega albuma, ''[[The Long Run]]''.&lt;ref name=&quot;longrun&quot;/&gt; Skupina je album končala v dveh letih.&lt;ref name=&quot;run&quot;/&gt; Sprva je bilo mišljeno, da bi bil to dvojni album,&lt;ref name=&quot;run&quot;&gt;{{navedi splet|first=Jeff|last=Giles|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-long-run/|title=36 Years Ago: The Eagles Grind to a Halt with ‘The Long Run’|work=Ultimate Classic Rock|date=24. september 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; vendar člani skupine niso napisali dovolj skladb. ''The Long Run'' je izšel 24. septembra 1979. Nekateri kritiki so ga označili za neuspeh, ker ni mogel parirati predhodniku,&lt;ref name=&quot;run&quot;/&gt; vseeno pa je bil komercialno uspešen. Dosegel je vrh lestvice,&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; prodanih pa je bilo sedem milijonov izvodov. Z albuma so izšli tudi trije top 10 singli. »Heartache Tonight« je bil zadnji singl skupine, ki je 10. novembra 1979 dosegel vrh lestvice,&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; »[[The Long Run (singl)|The Long Run]]« in »I Can't Tell You Why« pa sta oba dosegla osmo mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Skupina je osvojila skupno četrtega grammyja za skladbo »Heartache Tonight«.&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt; Skladbi »In the City«, ki jo je napisal Walsh in »The Sad Cafe« sta postali del koncertnega repertoarja. Skupina je med snemanjem posnela tudi dve [[božič]]ni skladbi, »Funky New Year« in »Please Come Home for Christmas«, slednja je leta 1978 izšla kot singl in dosegla 18. mesto lestvice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/please-come-home-for-christmas-mw0000101244|title=Eagles: Please Come Home for Christmas|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt;

Frey, Henley in Schmit so prispevali spremljevalne vokale na singlu »Look What You've Done to Me« avtorja [[Boz Scaggs|Boza Scaggsa]]. Drugačna verzija skladbe z ženskimi spremljevalnimi vokali se je pojavila na [[soundtrack]]u ''Urban Cowboy'', skupaj s hitom Eaglesov, »Lyin' Eyes«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0081696/soundtrack|title=Urban Cowboy (1980) - Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

31. julija 1980 so v [[Long Beach, Kalifornija|Long Beachu]] izbruhnila čustva, kar je bilo opisano kot »Long Night at Wrong Beach« (»dolga noč na napačni plaži«).&lt;ref name=&quot;Times&quot;&gt;{{navedi splet|title=How The Eagles took it to the limits|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|website=[[The Times]]|author=|date=12. oktober 2007|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080718172259/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article2638985.ece|archivedate=18. julij 2008|language=en}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209}} Pred začetkom koncerta je med Felderjem in Freyjem izbruhnilo sovraštvo, ki se je začelo s tem, da je Felder ženi senatorja Kalifornije dejal: »Ni za kaj - mislim«, ko se je ta zahvalila skupini za koncert ob senatorjevi ponovni izvolitvi.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=209-210}} Frey in Felder sta cel koncert drug drugemu grozila s kasnejšim fizičnim obračunom. »Še tri skladbe, pa te bom pretepel,« je Frey dejal Felderju pred koncem koncerta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Andrew|last=Gumbel|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/eagles-reform-checking-back-into-the-hotel-california-434806.html|title=Eagles reform: checking back into the Hotel California|newspaper=[[The Independent]]|date=3. februar 2007|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Med skladbo »Best of My Love« pa je Felder Freyju dejal: »Ko bomo šli z odra te bom pretepel.«&lt;ref name=&quot;Times&quot;/&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=210}}

Pokazalo se je, da je bil to konec skupine, ki pa je še vedno bila pod pogodbo z založbo [[Elektra Records]], pri kateri naj bi izdala [[album v živo]] s turneje. Tako je novembra 1980 izšel album ''[[Eagles Live]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-live-mw0000200567|title=Eagles: Eagles Live|work=[[AllMusic]]|author=Ruhlmann, William|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je bil zmiksan na obeh straneh države,&lt;ref name=&quot;live&quot;&gt;{{navedi novice|first=Nick|last=DeRiso|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-live-1980/|title=35 Years Ago: The Eagles Limp Away With the Patched-Together ‘Live’|work=Ultimate Classic Rock|date=7. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; saj je Frey že bil zapustil skupino in je ostal v [[Los Angeles]]u, ostali pa so v [[Miami]]ju pripravljali album.&lt;ref name=&quot;live&quot;/&gt;{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Producent albuma Bill Szymczyk je dejal, da je skupina trojne harmonije zaključevala kar prek Federal Expressa.{{sfn|Eliot|2004|p=39}} Frey ni želel govoriti z nobenim članom skupine in je odpustil Irvinga Azoffa kot svojega managerja.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=214}} Na notranjih opombah albuma je preprosto zapisano »Hvala vam in lahko noč.« Z albuma je izšel singl, »Seven Bridges Road«, ki je bil posnet na enem izmed koncertov. Skladbo je napisal [[Steve Young]], aranžiral pa [[Iain Matthews]] na svojem albumu ''Valley Hi'', ki je izšel leta 1973.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/valley-hi-mw0000377941|title=Ian Matthews: Valley Hi|author=Hartenbach, Brett|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Singl je leta 1980 dosegel 21. mesto lestvice in je postal zadnji top 40 singl skupine do leta 1994.&lt;ref name=&quot;hot100#2&quot;/&gt;

=== 1980–1994: Premor ===
[[Slika:World Series of Rock '74 - 1974 print ad.jpg|thumb|right|Walsh je bil pred prihodom k Eaglesom že uveljavljen solo izvajalec]]
Po razpadu skupine so njeni člani začeli s solo karierami. Elektra, dolgoletna založba skupine, je bila lastnik pravic solo albumov njenih članov. Walsh je bil v 70. letih, pred časom z Eaglesi in po njem, že uveljavljen solo izvajalec,&lt;ref name=&quot;walsh&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.joewalsh.com/about|first=|last=|title=Joe Walsh - About|work=joewalsh.com|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2012-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20120528233501/http://www.joewalsh.com/about|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ostali člani pa so se prvič predstavili kot solisti. Leta 1981 je Walsh izdal uspešen album ''There Goes the Neighborhood'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/there-goes-the-neighborhood-mw0000318908|first=Ben|last=Davies|title=Joe Walsh: There Goes the Neighborhood|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ostali njegovi albumi iz 80. let, kot je na primer ''Got Any Gum?'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/got-any-gum-mw0000196228|first=James|last=Chrispell|title=Joe Walsh: Got Any Gum?|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; pa so bili manj uspešni. V tem času je kot studijski glasbenik sodeloval z [[Dan Fogelberg|Danom Fogelbergom]], [[Steve Winwood|Stevom Winwoodom]], [[John Entwistle|Johnom Entwistlom]], [[Richard Marx|Richardom Marxom]] in skupino [[Emerson, Lake &amp; Palmer]],&lt;ref name=&quot;walsh&quot;/&gt; kot producent in skladatelj pa je med drugim sodeloval pri albumu ''Old Wave'', ki ga je izdal [[Ringo Starr]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/old-wave-mw0000108585/credits|first=|last=|title=Ringo Starr: Old Wave|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles. Leta 1981 je sodeloval v duetu s [[Stevie Nicks|Steviejem Nicksom]] iz skupine [[Fleetwood Mac]]. Skupaj sta izvedla skladbo »Leather and Lace«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/music/pictures/readers-poll-the-10-greatest-duets-of-all-time-20140604/3-stevie-nicks-and-don-henley-leather-and-lace-797-72|first=|last=|title=3. Stevie Nicks and Don Henley, &quot;Leather and Lace&quot;|work=Rolling Stone|date=4. junij 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202063510/http://www.rollingstone.com/music/pictures/readers-poll-the-10-greatest-duets-of-all-time-20140604/3-stevie-nicks-and-don-henley-leather-and-lace-797-72|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1982 je izdal album ''I Can't Stand Still'', ki vsebuje hit »Dirty Laundry«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/i-cant-stand-still-mw0000190305|first=Mike|last=DeGagne|title=Don Henley: I Can't Stand Still|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Ta album se težko primerja z njegovim naslednikom, ''Building the Perfect Beast'' (1984),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/building-the-perfect-beast-mw0000650250|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: Building the Perfect Beast|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki vsebuje hite »The Boys of Summer« (peto mesto lestvice), »All She Wants to Do Is Dance« (deveto mesto), »Not Enough Love in the World« (34. mesto) in »Sunset Grill« (22. mesto).&lt;ref name=&quot;henleyhot100#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/301124/don-henley/chart|first=|last=|title=Don Henley - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegov naslednji album, ''The End of the Innocence'', ki je izšel leta 1989,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-end-of-the-innocence-mw0000198450|first=Vik|last=Iyengar|title=Don Henley: The End of the Innocence|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je bil prav tako zelo uspešen. Album vsebuje skladbe »The End of the Innocence«, »The Last Worthless Evening« in »The Heart of the Matter«. Njegova solistična kariera je bila prekinjena zaradi spora o pogodbi med njim in njegovo založbo, ki je bil razrešen ob ponovni obuditvi Eaglesov leta 1994.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Philips|first=Chuck|url=http://articles.latimes.com/1993-09-01/entertainment/ca-30272_1_geffen-records|title=Henley Ups the Ante in Geffen Fight :  Lawsuit: Singer charges that entertainment impresario conspired with record corporations to blackball him.|work=Los Angeles Times|date=1. september 1993|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tudi Frey je v 80. letih dosegel solo uspeh. Leta 1982 je izdal debitantski album ''No Fun Aloud'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/no-fun-aloud-mw0000311674|first=Mike|last=DeGagne|title=Glenn Frey: No Fun Aloud|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; s katerega je izšel hit »The One You Love«, ki je dosegel 15. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/302924/glenn-frey/chart|first=|last=|title=Glenn Frey - Chart history: Hot 100 #1|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2015-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150204083722/http://www.billboard.com/artist/302924/glenn-frey/chart|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z naslednjega albuma, ''The Allnighter'', ki je izšel dve leti kasneje,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-allnighter-mw0000193885|first=William|last=Ruhlmann|title=Glenn Frey: The Allnighter|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je izšel hit »Sexy Girl«, ki je dosegel 20. mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; S skladbo »The Heat Is On« iz [[soundtrack]]a filma ''[[Policaj z Beverly Hillsa]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0086960/soundtrack|first=|last=|title=Policaj z Beverly Hillsa (1984): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; je dosegel drugo mesto lestvice.&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; Še eno drugo mesto lestvice je dosegel leta 1985 s skladbo »You Belong to the City«&lt;ref name=&quot;freyhot100#1&quot;/&gt; iz soundtracka ''[[Miami Vice]]'', ki vsebuje še eno Freyjevo skladbo, »Smuggler's Blues«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/miami-vice-original-tv-soundtrack-mw0000190997|first=Steven|last=McDonald|title=Original TV Soundtrack: Miami Vice [Original TV Soundtrack]|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; V istoimenski epizodi serije se je Frey pojavil kot »Jimmy«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0647113/|first=|last=|title=Miami Vice: Smuggler's Blues |work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Prispeval je tudi skladbo »Flip City« za soundtrack ''[[Ghostbusters II]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0097428/soundtrack|first=|last=|title=Ghostbusters II (1989): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in skladbo »Part of Me, Part of You« za soundtrack ''[[Thelma &amp; Louise]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0103074/soundtrack|first=|last=|title=Thelma in Louise (1991): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Don Henley (2088057840).jpg|thumb|left|Henley je verjetno dosegel največji komercialni solo uspeh od vseh članov skupine Eagles.]]
Nekdanji skladatelj, kasneje filmar [[Cameron Crowe]], tudi oboževalec Eaglesov, je v svoji novinarski karieri napisal številne članke o skupinah Eagles in Poco. Leta 1982 je bil po njegovem prvem scenariju posnet celovečerni film ''[[Fast Times at Ridgemont High]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982)|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Film je koproduciral manager Eaglesov, Irving Azoff, ki je prav tako koproduciral soundtrack, ki je izšel pri Elektri. Henley, Walsh, Schmit in Felder so prispevali solo skladbe k soundtracku filma.&lt;ref name=&quot;highsound&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0083929/soundtrack|first=|last=|title=Fast Times at Ridgemont High (1982): Soundtracks|work=[[IMDb]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Glasbena skupina, ki igra na koncu filma, igra priredbo skladbe Eaglesov »Life in the Fast Lane«. 

Felder je prav tako izdal solo album in prispeval dve skladbi soundtracku filma ''Heavy Metal'': »Heavy Metal (Takin' a Ride)«,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/heavy-metal-soundtrack/|first=David|last=Konow|title=35 Years Ago: Sammy Hagar, Black Sabbath and More Appear on ‘Heavy Metal’ Soundtrack|work=Ultimate Classic Rock|date=2. avgust 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; pri kateri spremljevalne vokale pojeta Henley in Schmit in »All of You«. Felder je imel tudi manjši hit »Bad Girls«, ki je izšel na njegovem albumu ''[[Airborne (album)|Airborne]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/airborne-mw0000228090|first=Joe|last=Viglione|title=Don Felder: Airborne|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Schmit je imel plodno solo kariero. Soundtrack filma ''Fast Times at Ridgemont High'' vsebuje njegov hit »So Much in Love«.&lt;ref name=&quot;highsound&quot;/&gt; Sodeloval je tudi z zasedbo [[Crosby, Stills, Nash &amp; Young|Crosby, Stills &amp; Nash]] in je prispeval vokal pri skladbah »Southern Cross« in »Wasted on the Way«, ki sta izšli na albumu ''Daylight Again'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/daylight-again-mw0000189646|first=Lindsay|last=Planer|title=Crosby, Stills &amp; Nash: Daylight Again|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; saj je skupina potrebovala dodatnega vokalista zaradi [[David Crosby|Crosbyjeve]] zasvojenosti z drogo. Schmit je pel tudi spremljevalne vokale na albumu ''[[Toto IV]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/toto-iv-mw0000100642/credits|first=|last=|title=Toto: Toto IV - credits|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], vključno s skladbo »[[I Won't Hold You Back]]«, leta 1982 pa je s skupino odšel na evropsko turnejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.toto99.com/blog2010/index.php?/archives/863-SCHMIDT,-TIMOTHY-B.html|title=SCHMIDT, TIMOTHY B|author=|work=toto99.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Med letoma 1983 in 1985 je bil član skupine Coral Reefer&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.buffettnews.com/resources/coralreeferband/?bid=102|title=Coral Reefer Band: Timothy B. Schmit|author=|work=buffettnews.com|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Jimmy Buffett|Jimmyja Buffetta]] in skoval pojem »Parrotheads« za Buffettove zveste oboževalce.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bassplayer.com/artists/1171/timothy-b-schmit-up-amp-down-the-highway/26204|first=Brian|last=Fox|title=Timothy B. Schmit: Up &amp; Down The Highway|work=Bass Player|date=29. julij 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1987 je imel top 40 hit »Boys' Night Out« in top 30 hit lestvice Adult Contemporary, »Don't Give Up«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Hot 100|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2015-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20150811030338/http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/429982/timothy-b-schmit/chart?f=341|first=|last=|title=Timothy B. Schmit - Chart history: Adult Contemporary|work=Billboard|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Obe skladbi sta izšli na njegovem albumu ''Timothy B.''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/timothy-b-mw0000196697|first=Bruce|last=Eder|title=Timothy B. Schmit: Timothy B.|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Skupaj z Meisnerjem in Walshem se je Schmit pojavil na debitantskem singlu [[Richard Marx|Richarda Marxa]] »Don't Mean Nothing«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://k1017fm.com/big-q-looks-at-richard-marxs-dont-mean-nothing/|first=Michael|last=Behan|title=Big Q Looks at Richard Marx’s “Don’t Mean Nothing”|work=K1017fm|date=19. september 2013|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 sta Schmit in Walsh kot člana superskupine [[Ringo Starr &amp; His All-Starr Band|All-Starr Band]] odšla na turnejo in s skupino posnela album v živo na [[Montreux Jazz Festival]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Ringo-Starr-And-His-All-Starr-Band-Volume-2-Live-From-Montreux/release/2159879|first=|last=|title=Ringo Starr And His All Starr Band* ‎– Ringo Starr And His All Starr Band Volume 2: Live From Montreux|work=Discogs|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Schmit je, poleg albuma ''Timothy B.'', izdal še dva solo albuma, leta 1984 ''Playin' It Cool''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/playin-it-cool-mw0000223928|first=Rob|last=Theakston|title=Timothy B. Schmit: Playin' It Cool|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in ''Tell Me the Truth'' leta 1990.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/tell-me-the-truth-mw0000204273|first=Joe|last=Viglione|title=Timothy B. Schmit: Tell Me the Truth|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Schmit je bil edini nekdanji član Eaglesov, ki se je pojavil na kompilacijskem spominskem albumu ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', kjer je prispeval spremljevalne vokale [[Vince Gill|Gillovi]] priredbi skladbe »I Can't Tell You Why«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/common-thread-the-songs-of-the-eagles-mw0000621256/credits|first=|last=|title=Various Artists: Common Thread: The Songs of the Eagles|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Meisner je trikrat dosegel top 40 lestvice, vključno s skladbo »Hearts on Fire«, ki se je leta 1981 uvrstila na 19. mesto lestvice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/360889/randy-meisner/chart|first=|last=|title=Randy Meisner - Chart history|work=Billboard|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 1994–2001: Obuditev skupine in ''Hell Freezes Over'' ===
[[Slika:Va-common-thread-the-songs-of-the-The Eagles in performance, 2008.jpg|thumb|right|Naslovnica spominskega kompilacijskega albuma, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', ki je botroval ponovni združitvi skupine leta 1994]]
Spominski kompilacijski album Eaglesov, ''Common Thread: The Songs of the Eagles'', je izšel leta 1993, 13 let po razpadu skupine. [[Travis Tritt]] je želel v videospotu »Take It Easy« posneti Eaglese za časa albuma ''The Long Run'' in ti so na to pristali.&lt;ref&gt;{{cite video|url=https://www.youtube.com/watch?v=HFbCOA0C-1c|title=Travis Tritt feat. The Eagles-Take It Easy|publisher=[[YouTube]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Po dolgih letih govoric v javnosti se je skupina naslednje leto ponovno zbrala. Zasedba je ostala ista kot pri albumu ''The Long Run'': Frey, Henley, Walsh, Felder in Schmit,&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|title=1994-1996 Hell Freezes Over Tour|work=Eagles Online Central|date=|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/1994hfo.htm|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; na koncertih pa so jih spremljali Scott F. Crago (bobni), John Corey (klaviature, kitara, spremljevalni vokali), Timothy Drury (klaviature, kitara, spremljevalni vokali) in Al Garth (saksofon, violina).

Na prvem javnem nastopu aprila 1994 je Frey dejal, da »ni skupina nikoli razpadla, da si je le vzela 14-letne počitnice«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Courtney|last=Subramanian|title=10 Band Reunions That Rocked|work=[[Time]]|date=21. avgust 2013|url=http://newsfeed.time.com/2013/08/24/10-band-reunions-that-rocked/slide/the-eagles/|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125044355/http://newsfeed.time.com/2013/08/24/10-band-reunions-that-rocked/slide/the-eagles/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na turneji, ki je sledila, je bil posnet album v živo ''[[Hell Freezes Over]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hell Freezes Over|work=[[AllMusic]]|date=|url=http://www.allmusic.com/album/hell-freezes-over-mw0000122816|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; (poimenovan je bil po Henleyjevi izjavi ob razpadu skupine, da »se bo skupina ponovno združila, ko bo pekel zmrznil«),&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Corbin|last=Reiff|title=The Story of the Eagles’ Reunion Record, ‘Hell Freezes Over’|work=Ultimate Classic Rock|date=8. november 2014|url=http://ultimateclassicrock.com/eagles-hell-freezes-over-tour/|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je debitiral na prvem mestu lestvice.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; Z albuma so izšle tudi štiri nove studijske skladbe. »Get Over It« in »Love Will Keep Us Alive« sta se uvrstili med top 40.&lt;ref name=&quot;hot100#1&quot;/&gt; Tako album kot turneja sta se izkazala za uspešna, prodanih pa je bilo šest milijonov izvodov albuma. Turneja je bila septembra 1994 prekinjena zaradi Freyjevih težav z [[divertikulitis]]om, leta 1995 pa se je nadaljevala in trajala vse do leta 1996.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Great Gastro-Intestinal Saga of Glenn Frey (1994–95)|url=http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|website=Eagles Online Central|author=|date=|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011185039/http://eaglesonlinecentral.com/articles/illness.htm|archivedate=11. oktober 2007|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|title=The Eagles|work=rockhall.com|date=|url=https://www.rockhall.com/inductees/eagles|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Na slovesnosti ob sprejemu je vseh sedem članov Eaglesov (Frey, Henley, Felder, Walsh, Schmit, Leadon in Meisner) skupaj izvedlo skladbi »Take It Easy« in »Hotel California«.&lt;ref name=&quot;hallfame&quot;/&gt; Sledile so številne turneje, znane predvsem po rekordnih cenah vstopnic.&lt;ref name=&quot;Fans&quot;&gt;{{navedi novice|first=Lucy|last=Cockcroft|title=Eagles fans forced to pay £1,000 per ticket|newspaper=The Daily Telegraph|date=12. oktober 2007|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1565979/Eagles-fans-forced-to-pay-andpound1,000-per-ticket.html|accessdate=22. januar 2017|language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=The price of fame|newspaper=The Sydney Morning Herald|url=http://www.smh.com.au/news/Music/The-price-of-fame/2004/12/03/1101923322669.html|date=4. december 2004|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

28. in 29. decembra 1999 so Eaglesi nastopili v Mandalay Bay Events Centru v [[Las Vegas]]u,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=1999: Eagles play Mandalay Bay in Las Vegas as rehearsal for Millennium Show|newspaper=thisdayineagleshistory.blogspot.si|url=https://thisdayineagleshistory.blogspot.si/2011/12/1999-eagles-play-mandalay-bay-in-las.html|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 31. decembra pa v [[Staples Center|Staples Centru]] v [[Los Angeles]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=THE EAGLES TO PERFORM AT STAPLES CENTER|publisher=staplescenter.com|url=https://www.staplescenter.com/news/detail/the-eagles-to-perform-at-staples-center|date=6. maj 1999|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202040755/https://www.staplescenter.com/news/detail/the-eagles-to-perform-at-staples-center|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; To so bili zadnji koncerti skupine, na katerih je igral Don Felder. Koncerti so kasneje postali del tožbe, ki jo je Felder vložil proti članom skupine.&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;/&gt; Koncertni posnetki so izšli na [[zgoščenka|zgoščenki]] kot del seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'', ki je izšel novembra 2000.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Eagles: Selected Works: 1972–1999|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/selected-works-1972-1999-mw0000105627|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Set je, poleg koncerta, vključeval tudi hit single skupine, skladbe z albumov in posnetke s snemanja albuma ''[[The Long Run]]''. Leta 2002 je set prejel platinasti certifikat organizacije [[Recording Industry Association of America]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Gold &amp; Platinum – Eagles|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;se=Eagles#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je skupina nadaljevala s turnejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2001-2002 Tour|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/tour/2001mil.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Zasedbo so sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit ter [[Steuart Smith]] (kitare, mandolina, klaviature, spremljevalni vokali; prevzel je Felderjevo vlogo), Michael Thompson (klaviature, trombon), Will Hollis (klaviature, spremljevalni vokali), Scott Crago (bobni, tolkala), Bill Armstrong (trobila), Al Garth (saksofon, violina), Christian Mostert (saksofon) in Greg Smith (saksofon, tolkala).&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Additional Musicians and Touring Band|author=|work=Eagles Online Central|url=http://www.eaglesonlinecentral.com/band/index.htm|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2001–2007: Felderjeve tožbe in premor ===
6. februarja 2001 je bil Felder odpuščen iz skupine Eagles. Kmalu je vložil tožbe proti podjetju Eagles, Ltd., Donu Henleyju in Glennu Freyju.&lt;ref name=&quot;Latimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/doc/421745758.html?FMT=ABS&amp;FMTS=&amp;type=current&amp;date=&amp;author=&amp;pub=&amp;edition=&amp;startpage=&amp;desc=|title=Reborn Eagles Lose Peaceful, Easy Feeling; Musicians advocate Henley is sued by a fired bandmate who calls him a hypocrite in royalties fight|author=Leeds, Jeff|date=8. december 2002|work=Los Angeles Times|accessdate=22. januar 2017|language=en|archive-date=2016-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160222150348/http://pqasb.pqarchiver.com/latimes/doc/421745758.html?FMT=ABS&amp;FMTS=&amp;type=current&amp;date=&amp;author=&amp;pub=&amp;edition=&amp;startpage=&amp;desc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;&gt;{{navedi splet|title=Eagles Sued By Don Felder Over Dismissal|url=http://music.yahoo.com/read/news/12033366|website=Yahoo! Music|author=Attwood, Brett|date=12. februar 2001|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050620074152/http://music.yahoo.com/read/news/12033366|archivedate=20. junij 2005|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje je Felder razkril, da sta Henley in Frey po turneji ''Hell Freezes Over'' vztrajala, da bi morala dobiti večji delež zaslužka od turneje, čeprav je bil prej zaslužek enakomerno porazdeljen med vseh pet članov skupine.&lt;ref name=&quot;feldersue&quot;/&gt; Felder ju je tudi obtožil, da sta ga silila v podpis sporazuma, po katerem sta Frey in Henley prejela trikrat večji delež dobička od prodaje box seta ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' kot Felder. Set je izšel novembra 2000, prodanih pa je bilo približno 267.000 izvodov. Skupina je od prodaje zaslužila več kot 16 milijonov dolarjev. 

Odvetnik Freyja in Henleyja, Daniel M. Petrocelli, je o tem dejal, da sta se »Henley in Frey odločila, da Felder ne bo več član skupine; da sta ga odpustila iz skupine, kar naj bi bila njuna pravica, ter da se takšne stvari v rock skupinah dogajajo že od samega začetka.«&lt;ref name=&quot;Latimes&quot;/&gt;

Henley in Frey sta nato Felderja tožila zaradi kršitve pogodbe in poskusa izdaje izpovedne knjige. Knjiga ''Heaven and Hell: My Life in The Eagles (1974–2001)'' je izšla 1. novembra 2007 v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://login.thetimes.co.uk/?gotoUrl=http%3A%2F%2Fwww.thetimes.co.uk%2Ftto%2Farts%2Fmusic%2F|title= Hell may have frozen over, but the Eagles are still feuding|author=Sandall, Robert|date=28. oktober 2007|work=The Sunday Times|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ameriška izdaja pa 28. aprila 2008 pri založbi John Wiley &amp; Sons.

23. januarja 2002 je okrožno sodišče v Los Angelesu obravnavalo dve pritožbi, obravnava naj bi potekala septembra 2006,{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}} a je bila 8. maja 2007 sklenjena izvensodna poravnava in tožbi sta bili umaknjeni.{{sfn|Felder|Holden|2008|p=327}}

Leta 2003 je skupina izdala kompilacijski album ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]].''&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: The Very Best Of [2003]|url=http://www.allmusic.com/album/the-very-best-of-2003-mw0002114338|work=[[AllMusic]]|accessdate=22. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Dvojni album je bila prva kompilacija skupine, ki je vsebovala material iz celotne kariere skupine, od začetkov pa do albuma ''Hell Freezes Over''. Album je debitiral na 3. mestu lestvice in prejel trikratno platinasto certifikacijo.&lt;ref name=&quot;billboard200#1&quot;/&gt; Z albuma je izšel nov singl, ki govori o [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], »Hole in the World«. Istega leta je dolgoletni spremljevalec skupine Warren Zevon začel s snemanjem svojega zadnjega albuma, ''The Wind''. Pri snemanju albuma so sodelovali tudi Henley, Walsh in Schmit.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|title=Warren Zevon: The Wind - credits|url=http://www.allmusic.com/album/the-wind-mw0000039633/credits|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

14. junija 2005 so Eaglesi izdali nov dvojni [[DVD]] set, ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'', z dvema novima skladbama: Freyjevo »No More Cloudy Days« in Walshevo »One Day at a Time«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|title=Eagles: Farewell 1 Tour: Live from Melbourne|url=http://www.allmusic.com/album/farewell-1-tour-live-from-melbourne-mw0001010970|work=[[AllMusic]]|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Posebna izdaja leta 2006, ki so jo prodajali v trgovinah [[Walmart]], je vsebovala dodatno zgoščenko s tremi novimi skladbami: studijsko verzijo skladbe »No More Cloudy Days«, »Fast Company« in »Do Something«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Eagles package new music with Australian DVD|url=http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|website=TheROCKradio|author=|date=1. december 2006|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110721190300/http://www.therockradio.com/2006/12/eagles-package-new-music-with.html|archivedate=21. julij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2007–2013: Svetovna turneja ''Long Road Out of Eden'' ===
Zasedbo Eaglesov so leta 2007 sestavljali Frey, Henley, Walsh in Schmit. 20. avgusta 2007 je izšel singel »How Long« avtorja [[J. D. Souther]]ja,&lt;ref name=&quot;howlong&quot;&gt;{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=9160|title=HOW LONG by EAGLES|work=songfacts.com|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; skupaj z videospotom na Yahoo! Music. Po televiziji je bil videospot prvič prikazan 23. avgusta 2007 na kanalu Country Music Television med oddajo Top 20 Countdown. Skupina je skladbo izvajala že na koncertih v 70. letih, vendar je ni posnela, ker jo je Souther želel izdati na svojem prvem albumu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Lindsay|last=Planer|url=http://www.allmusic.com/album/john-david-souther-mw0000308961|title=J.D. Souther: John David Souther|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;howlong&quot;/&gt; Souther je s skupino sodeloval že prej in je soavtor nekaterih hitov skupine, kot so »Best of My Love«, »Victim of Love«, »Heartache Tonight« in »New Kid in Town«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Stacia|last=Proefrock|url=http://www.allmusic.com/artist/jd-souther-mn0000121357/biography|title=J.D. Souther - biography|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

30. oktobra 2007 so Eaglesi izdali prvi album z novim materialom po letu 1979, ''[[Long Road Out of Eden]]''.&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; Prvo leto po izdaji je bilo album v ZDA možno kupiti le prek uradne spletne strani skupine in v trgovinah Walmart ter trgovinah Sam's Club.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Natalie|last=Zfat|url=http://www.rollingstone.com/music/news/don-henley-talks-new-eagles-lp-20070813|title=Don Henley Talks New Eagles LP|magazine=Rolling Stone|date=13. avgust 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Debitiral je na vrhu lestvic v ZDA,&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Peters|first=Mitchell|title=Revised Chart Policy Lands Eagles At number 1|url=http://www.billboard.com/articles/news/1047391/revised-chart-policy-lands-eagles-at-no-1|magazine=Billboard|date=6. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|url=http://www.officialcharts.com/artist/29506/eagles/|title=Eagles - full Official Chart History|work=Official Charts|date=|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Avstralija|Avstraliji]], [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in [[Norveška|Norveškem]]. Postal je tretji album skupine in skupno sedma izdaja skupine, ki je prejela vsaj sedemkratno platinasto certifikacijo organizacije RIAA.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=RIAA – Gold &amp; Platinum – Long Road out of Eden|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;se=long+road+out+of+eden#search_section|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je za [[CNN]] dejal, da je »to verjetno zadnji album, ki ga je skupina posnela.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Denise|last=Quan|title=Don Henley: 'Let the chips fall where they may'|publisher=CNN|url=http://edition.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Music/11/16/don.henley/|date=19. november 2007|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Eaglesi so 7. novembra 2007 prvič nastopili na podelitvi nagrad Country Music Association Awards in v živo izvedli skladbo »How Long«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Stephen L.|last=Betts|url=http://www.rollingstone.com/music/news/flashback-see-the-eagles-lone-cma-awards-performance-20160120|title=Flashback: See the Eagles' Lone CMA Awards Performance|work=Rolling Stone|date=20. januar 2016|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064324/http://www.rollingstone.com/music/news/flashback-see-the-eagles-lone-cma-awards-performance-20160120|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:The Eagles in Berlin.JPG|thumb|Eaglesi na koncertu v [[Berlin]]u, 2009]]
28. januarja 2008 je izšel drugi singl z albuma ''Long Road Out of Eden''. »Busy Being Fabulous« je dosegel 28. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Country Songs&lt;ref name=&quot;awards&quot;/&gt; in 12. mesto ameriške lestvice ''Billboard'' Hot Adult Contemporary Tracks&lt;ref name=&quot;awards&quot;&gt;{{navedi splet|title=Eagles – Awards|work=[[AllMusic]]|accessdate=23. januar 2017|url=http://www.allmusic.com/artist/eagles-mn0000144847/awards|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je skupina osvojila petega grammyja v kategoriji ''Grammy za najboljšo vokalno country izvedbo dueta ali skupine'' za skladbo »How Long«.&lt;ref name=&quot;grammys&quot;/&gt;

20. marca 2008 je skupina v [[London|londonski]] [[O2 Arena|O2 Areni]] začela svetovno promocijsko turnejo ''Long Road Out of Eden''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ian|last=Gittins|url=https://www.theguardian.com/music/2008/mar/24/popandrock.eagles|title=The Eagles: O2, London|work=[[The Guardian]]|date=24. marec 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Turneja je vsebovala tudi koncert na Rio Tinto Stadiumu v mestu [[Sandy, Utah]].&lt;ref name=&quot;utah&quot;&gt;{{navedi splet|first=Scott|last=Iwasaki|url=http://www.deseretnews.com/article/705302582/Eagles-soar-at-Rio-Tinto-Stadiums-first-concert.html|title=Concert review: Eagles soar at Rio Tinto Stadium's first concert|work=Deseret News|date=10. maj 2009|accessdate=25. januar 2017|language=en|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202033519/http://www.deseretnews.com/article/705302582/Eagles-soar-at-Rio-Tinto-Stadiums-first-concert.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; To je bil sploh prvi koncert, izveden na novem [[Nogomet|nogometnem]] stadionu.&lt;ref name=&quot;utah&quot;/&gt; Turneja se je odvijala tudi v [[Evropa|Evropi]], z zadnjim koncertom 22. julija 2009 v [[Lizbona|Lizboni]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|url=http://portugalresident.com/eagles-in-lisbon|title=Eagles in Lisbon|work=Portugal Resident|date=24. december 2008|accessdate=25. januar 2017|language=en}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Poleti 2010 je skupina koncertirala po stadionih [[Severna Amerika|Severne Amerike]] skupaj z [[Dixie Chicks]] in s [[Keith Urban|Keithom Urbanom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Ray|last=Waddell|url=http://www.billboard.com/articles/news/958954/the-eagles-dixie-chicks-keith-urban-team-up-for-live-nation-shows|title=The Eagles, Dixie Chicks, Keith Urban Team Up For Live Nation Shows|work=Billboard|date=16. marec 2010|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Turneja se je nato preselila v [[Anglija|Anglijo]], kjer je skupina 1. julija 2011 igrala na [[Hop Farm Festival]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Matt|last=Wilkinson|url=http://www.nme.com/news/music/the-eagles-14-1300176|title=Eagles, Brandon Flowers, Bryan Ferry for Hop Farm Festival|work=NME|date=21. februar 2011|accessdate=25. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2010 je Schmit na vprašanje, če skupina načrtuje nov album, odgovoril: »Moja prva reakcija bi bila: ni govora, ampak tako sem dejal že pred zadnjim albumom, tako da resnično ne vem. Glasbene skupine so krhke entitete in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Snemanje zadnjega albuma nam je vzelo veliko časa in veliko nas. Na neki točki smo si vzelo leto premora. Nisem siguren, če bi bili sposobni še enkrat narediti to. Ne bom povsem zanikal vprašanja, vendar resnično ne vem.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Iain|last=Shedden|title=Eagles have learned to take it easy|url=http://www.theaustralian.com.au/news/arts/eagles-have-learned-to-take-it-easy/story-e6frg8n6-1225960402149|newspaper=The Australian|date=25. november 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Walsh je leta 2010 dejal, da bo morda, pred njenim dokončnim koncem, izšel še en album skupine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Paul|last=Cashmere|title=Joe Walsh To Release First Album In 18 Years|url=http://www.undercover.fm/news/13170-video-joe-walsh-to-release-first-album-in-18-years|publisher=Undercover.fm|date=26. december 2010|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Frey je leta 2012 v intervjuju dejal, da skupina razmišlja o izdaji [[EP]]-ja s potencialnimi 4 do 6 skladbami, ki bi bile mešanica novega materiala in priredb.&lt;ref&gt;{{cite interview|first=Glenn|last=Frey|interviewer=Marco Gandolfi|title=Glenn Frey Interview|date=25. junij 2012|url=http://www.music-news.com/showreview.asp?nReviewID=8330|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 2013–2016: Dokumentarec ''History of the Eagles'', turneja in Freyjeva smrt ===
[[Slika:Eagles in concert September 2014.jpg|thumb|Turneja History of the Eagles, 2014, kjer se je skupini pridružil Bernie Leadon (drugi z leve).]]
Februarja 2013 je skupina izdala dokumentarni film z naslovom ''History of the Eagles'' in 6. julija 2013 začela z istoimensko turnejo.&lt;ref&gt;{{cite magazine|title=Eagles Announce 'History' Tour: 11 Summer Dates|url=http://www.billboard.com/biz/articles/news/touring/1554161/eagles-announce-history-tour-11-summer-dates|magazine=Billboard|date=21. marec 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en|archive-date=2013-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130324001249/http://www.billboard.com/biz/articles/news/touring/1554161/eagles-announce-history-tour-11-summer-dates|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dokumentarec je istega leta prejel [[emmy]]ja za najboljši glasbeni miks.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=|last=|title=Emmys: History Of The Eagles|url=http://www.emmys.com/shows/history-eagles|work=emmys.com|accessdate=1. februar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Henley je o turneji, ki je potekala po vsem svetu in se končala 29. julija 2015,&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; dejal, da bi lahko bila zadnja in da bo na turneji prisoten vsaj še en nekdanji član skupine, ki se bo vrnila k svojim koreninam.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Sterling|last=Whitaker|url=http://ultimateclassicrock.com/don-henley-former-eagle-2013-tour/|title=Eagles Reportedly Reuniting with Bernie Leadon for 2013 Tour|work=Ultimate Classic Rock|date=21. februar 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Na turneji se je kot gost pojavil tudi originalni kitarist skupine, Bernie Leadon.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; Walsh je dejal, da ni nikoli imel priložnosti igrati z Leadonom, da pa je bil z njim v stiku. Dejal je še, da se veseli njegovega prihoda in da bo končno lahko igral z njim.&lt;ref name=&quot;Smith&quot;&gt;{{navedi novice|first=Steve|last=Smith|title=Bernie Leadon rejoins The Eagles; Ozzy relapses; Stones add more U.S. shows|url=http://www.presstelegram.com/homedivtest/ci_23044628/steve-smith-bernie-leadon-rejoins-eagles-ozzy-relapses|newspaper=Press-Telegram|date=18. april 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en|archive-date=2013-07-01|archive-url=https://archive.today/20130701071607/http://www.presstelegram.com/homedivtest/ci_23044628/steve-smith-bernie-leadon-rejoins-eagles-ozzy-relapses|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nekdanja člana Randy Meisner in Don Felder se na turneji nista pojavila.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{cite magazine|url=http://www.rollingstone.com/music/news/eagles-tour-will-feature-founding-guitarist-bernie-leadon-20130705|title=Eagles Tour Will Feature Founding Guitarist Bernie Leadon|magazine=Rolling Stone|date=5. julij 2013|accessdate=23. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Meisner je bil sicer povabljen, a se iz zdravstvenih razlogov turneje ni udeležil, medtem ko Felder ni bil povabljen. Čeprav so bile njegove tožbe leta 2007 umaknjene, je Henley dejal, da je Felder še vedno vpleten v pravni spor proti članom skupine.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt;

Štirje Eaglesi (Frey, Henley, Walsh in Schmit) so bili leta 2015 izbrani za sprejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], vendar je bil sprejem zaradi Freyjevih zdravstvenih težav prestavljen za leto dni.&lt;ref name=&quot;Kennedy&quot;&gt;{{cite magazine|title=Eagles Postpone Kennedy Center Honors Due to Glenn Frey's Health|url=http://www.billboard.com/articles/columns/rock/6753066/eagles-postpone-kennedy-center-honors-glenn-frey-health|magazine=Billboard|date=4. november 2015|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:The 2016 Kennedy Center Honorees Pose for a Photo (31289768961).jpg|thumb|left|Skupina bi morala nagrado [[Kennedy Center Honors]] prejeti že leta 2015, vendar so zaradi Freyjevega slabega zdravja prejem prestavili za eno leto. Frey je 18. januarja 2016 umrl in tako so nagrado prejeli le Henley, Walsh in Schmit.]]
18. januarja 2016 je umrl ustanovni član skupine Glenn Frey v starosti 67 let, v predelu [[Washington Heights, Manhattan|Washington Heights]] v [[New York]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Founding Member Of Eagles Glenn Frey Dies At 67, Band's Website, Rep Report|url=http://losangeles.cbslocal.com/2016/01/18/founding-member-of-eagles-glenn-frey-dies-at-67-bands-website-rep-report/|publisher=KCBS-TV|date=18. januar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; Don Henley je tako ostal edini preostali član prvotne zasedbe. Po podatkih na uradni spletni strani skupine so bili vzroki Freyjeve smrti [[revmatoidni artritis]], akutni [[ulcerativni kolitis]] in [[pljučnica]] med okrevanjem po operaciji na črevesju.&lt;ref name=&quot;Morton&quot;&gt;{{navedi novice|first=Victor|last=Morton|title=Eagles guitarist Glenn Frey dies at 67|url=http://www.washingtontimes.com/news/2016/jan/18/glenn-frey-eagles-guitarist-dies-67/|date=18. januar 2016|newspaper=The Washington Times|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;TMZ&quot;&gt;{{navedi novice|title=Eagles Guitarist Dead at 67|url=http://www.tmz.com/2016/01/18/glenn-frey-the-eagles-dead/|date=18. januar 2016|publisher=TMZ|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

V Freyjevo čast so Eaglesi, februarja, na 58. podelitvi [[grammy]]jev, skupaj z Leadonom, koncertnim kitaristom [[Steuart Smith|Steuartom Smithom]] in soavtorjem [[Jackson Browne|Jacksonom Brownom]], izvedli skladbo »Take It Easy«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Dan|last=Rys|title=Jackson Browne, Eagles Members Pay Tribute to Glenn Frey With 'Take It Easy' at the 2016 Grammys|url=http://www.billboard.com/articles/news/grammys/6875302/glenn-frey-eagles-tribute-grammys-2016|magazine=Billboard|date=15. februar 2016|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; 6. marca 2016 je Henley v intervjuju za BBC News nastop skupine na podelitvi grammyjev opisal kot dokončno slovo skupine in dejal: »Mislim, da nas ne boste več videli nastopiti skupaj.«&lt;ref name=&quot;BBC&quot;/&gt;

10. junija 2016 je bil Henley intervjuvan za revijo ''Rolling Stone'' o celotnem opusu skupine. Med razmišljanjem o albumu ''[[Long Road Out of Eden]]'' in o statusu skupine je dejal sledeče:

&lt;blockquote&gt;Ko sedaj gledam nazaj, vidim, da album vsebuje številne skladbe slovesa: »No More Walks in the Wood«, »I Don't Want to Hear Any More«, »You Are Not Alone«, »Long Road Out of Eden«, »Last Good Time in Town«, »Center of the Universe« in preroško »It's Your World Now«, Glennovo lepo filozofsko slovo ženi in otrokom. Zdi se, kot da bi vedeli, da bo to naš zadnji album. Naši oboževalci so bili čudoviti. Do konca so nam bili zvesti in na žalost je to konec. Ampak kakšna pot ... kakšna nora, čudovita pot.&lt;ref name=&quot;Henley&quot;/&gt;&lt;/blockquote&gt;

=== 2017 – Vrnitev na turneje ===
Marca 2017 je v javnost prišla novica, da bo skupina julija 2017 odigrala dva koncerta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/03/29/arts/music/classic-west-classic-east-fleetwood-mac-eagles.html|title=A Pair of Classic Rock Events Will Bring Fleetwood Mac and the Eagles to the Coasts|last=Sisario|first=Ben|date=29. marec 2017|work=[[The New York Times]]|publisher=The New York Times Company|access-date=30. marec 2017|quote=}}&lt;/ref&gt; 16. maja 2017 je Don Henley potrdil, da bo namesto Glenna nastopil njegov sin, [[Deacon Frey]] skupaj s še enim glasbenikom.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Michael|last=Gallucci|title=Glenn Frey's Son To Join the Eagles|newspaper=Ultimate Classic Rock|date=16. maj 2017|accessdate=5. junij 2017|url=http://ultimateclassicrock.com/glenn-frey-son-eagles/|language=en}}&lt;/ref&gt; V medije je kasneje prišla novica, da bo z Eaglesi nastopil še [[Vince Gill]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/music/la-et-ms-eagles-reunion-vince-gill-deacon-frey-classic-west-east-20170530-story.html|title=The Eagles call on family — and Vince Gill — to carry on without Glenn Frey for Classic West-East shows|date=31. maj 2017|publisher=|accessdate=5. junij 2017|via=LA Times|language=en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2018 je skupina odšla na severnoameriško turnejo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tour|accessdate=3. december 2017|website=Eagles.com|url=https://eagles.com/events|language=en|archive-date=2018-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180825084416/https://eagles.com/events|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; spremljevani zasedbi pa se je kot kitarist pridružil še Will, sin Dona Henleyja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=David|last=Lindquist|title=Eagles tour features Don Henley's son as well as Glenn Frey's|newspaper=The Indianapolis Star|date=14. marec 2018|accessdate=25. avgust 2018|url=https://www.indystar.com/story/entertainment/music/2018/03/14/eagles-mystery-guitarist-william-henley-son-don-henley/424495002/|language=en}}&lt;/ref&gt;

Septembra in oktobra 2019 je skupina na treh koncertih v MGM Grand Garden Areni v [[Las Vegas]]u izvedla celoten album ''Hotel California'' ter še nekaj največjih uspešnic.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jon|last=Blistein|title=Eagles Plot Special 'Hotel California' Shows in Las Vegas|magazine=[[Rolling Stone]]|date=2. april 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-hotel-california-concert-las-vegas-816490/}}&lt;/ref&gt; Zasedbo so sestavljali Don Henley, Joe Walsh in Timothy B. Schmit ter Deacon Frey in Vince Gill, skupaj s 46-članskim orkestrom in 22-članskim zborom. Po koncertih v Las Vegasu, je skupina oznanila vest, da bo med 7. februarjem in 18. aprilom 2020 v šestih mestih izvedla turnejo &quot;Hotel California 2020 Tour&quot;.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first1=Jon|last1=Blistein|first2=Jon|last2=Blistein|title=Eagles Plot 2020 'Hotel California' Tour|magazine=[[Rolling Stone]]|date=8. oktober 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.rollingstone.com/music/music-news/eagles-2020-hotel-california-tour-dates-896197/}}&lt;/ref&gt;


25. junija 2019 je časopis ''[[The New York Times Magazine]]'' uvrstil skupino Eagles med številne izvajalce, katerih master trakovi so bili uničeni leta 2008 v požaru studia Universal Studios Hollywood.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jody|last=Rosen|title=Here Are Hundreds More Artists Whose Tapes Were Destroyed in the UMG Fire|magazine=[[The New York Times Magazine]]|date=25. junij 2019|accessdate=9. marec 2020|url=https://www.nytimes.com/2019/06/25/magazine/universal-music-fire-bands-list-umg.html}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;
=== 2024 – sedaj: Sphere, Las Vegas ===
Skupina Eagles še vedno nastopa v prizorišču Sphere v [[Las Vegas|Las Vegasu]], tudi po smrti Glenna Freya, odtlej sta se skupini pridružila sin Glenna Freya Deakon Frey in Vince Gill. Nastopi v Sphere so se začeli leta 2024 in se nadaljujejo še sedaj, z več dodatnimi datumi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.goldradio.com/artists/eagles/vince-gill-glenn-frey-band/?utm_source=copilot.com |title=Vince Gill reveals why Don Henley picked him to join the Eagles after death of Glenn Frey |accessdate= |date=13. avgust 2024 |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tasteofcountry.com/the-eagles-vince-gill-first-concert/?utm_source=copilot.com |title=Taste of Country: Remember When Vince Gill Stunned Fans by Joining the Eagles |accessdate= |date=15. julij 2023 |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eagles.com/blogs/news/eagles-live-in-concert-at-sphere?utm_source=copilot.com |title=Eagles - Life in concert at Sphere|accessdate= |date=13. oktober 2025 |format= |work=|language=EN }}&lt;/ref&gt;

== Glasbeni slog ==
Na Eaglese so vplivale [[R&amp;B]], [[soul]], [[bluegrass]] in [[rock]] skupine 60. let, kot so [[The Birds]] in [[Buffalo Springfield]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=NWDaHoKjvd0|title=Donald Henley (Eagles) – Interview with Jools Holland (2007)|publisher=[[YouTube]]|date=17. avgust 2014|accessdate=24. januar 2017}}&lt;/ref&gt; Zvok skupine je bil opisan kot »kalifornijski rock«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jamie|last=Reno|title=A Close Connection|magazine=San Diego Magazine|date=avgust 2005|volume=57|issue=10|url=https://books.google.com/?id=dwAEAAAAMBAJ&amp;pg=PA248&amp;dq=%22california+rock%22|page=248|issn=0036-4045|language=en}}&lt;/ref&gt; Sal Manna, avtor notranjih opomb zgoščenke ''[[Hell Freezes Over]]'' iz leta 1994, je dejal, da »ni nihče čisto vedel, kaj pomeni oznaka 'kalifornijski rock' – razen mogoče, da je ta glasba, ker je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] vse mogoče, bolj svobodomiselna.«&lt;ref name=&quot;Manna&quot;&gt;{{cite AV media notes|title=Hell Freezes Over|first=Sal|last=Manna|type=CD|language=en}}&lt;/ref&gt; Revija ''Rolling Stone'' je zvok skupine opisala kot kombinacijo »[[country]] vokalnih harmonij s [[hard rock]] kitarami in besedili«.

Slog skupine je bil opisan kot [[country rock]],&lt;ref name=&quot;Smith&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Eagles|url=https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|website=[[Enciklopedija Britannica]]|author=Hunter, James|date=17. julij 2005|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161127173639/https://www.britannica.com/topic/the-Eagles|archivedate=2016-11-27|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=David|last=Horn|first2=John|last2=Shepherd|title=Continuum Encyclopedia of Popular Music of the World|year=2012|volume=8 – Genres: North America|publisher=Continuum International Publishing Group|quote=This appeal also applied to country rock acts such as The Eagles and Ronstadt|url=https://books.google.com/?id=__DTvryrBZkC&amp;pg=PA438&amp;dq=%22eagles%22|page=438|isbn=978-1-4411-6078-2|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pop/Rock » Folk/Country Rock » Country-Rock|url=http://www.allmusic.com/style/country-rock-ma0000002536|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor1-first=Lee|editor1-last=Stacey|editor2-first=Lol|editor2-last=Henderson|title=Encyclopedia of Music in the 20th Century|year=2013|chapter=Evolution of folk rock|publisher=Routledge|isbn=1-5795-8079-3|url=https://books.google.com/books?id=HcC2AgAAQBAJ&amp;pg=PT1586|language=en}}&lt;/ref&gt; [[soft rock]],&lt;ref name=&quot;Fans&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Christopher|last=Knowles|title=The Secret History of Rock 'n' Roll|chapter=The Eagles|year=2010|publisher=Cleis Press|isbn=1-57344-564-9|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Jim|last=Beviglia|title=Lyric Of The Week: The Eagles, &quot;Wasted Time&quot;|url=http://www.americansongwriter.com/2014/05/lyric-week-eagles-wasted-time/|magazine=American Songwriter|date=19. maj 2014|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-date=2017-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170915023603/http://americansongwriter.com/2014/05/lyric-week-eagles-wasted-time/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=John Peel's Records: 'E' Is For Eagles|work=The Quietus|date=19. maj 2014|url=http://thequietus.com/articles/08918-john-peels-records-e|accessdate=26. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Chris|last=Smith|title=The Greenwood Encyclopedia of Rock History: From Arenas to the Underground, 1974–1980|year=2006|page=88|quote=As a result, soft-rock acts like the Eagles, the Bee Gees, Fleetwood Mac, and Elton John became some of the most popular musical artists of the decade.|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=0-313-32937-0|language=en}}&lt;/ref&gt; in [[folk rock]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Sean|last=Leary|title=Eagles bring classic sound to Q-C|work=Quad-City Times|publisher=Go&amp;Do|url=http://qctimes.com/entertainment/music/eagles-bring-classic-sound-to-q-c/article_f05dbfe9-e35e-539f-b596-2acbc2acf199.html|date=21. oktober 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20131025074422/http://qctimes.com/entertainment/music/eagles-bring-classic-sound-to-q-c/article_f05dbfe9-e35e-539f-b596-2acbc2acf199.html|archive-date=2013-10-25|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|first=Chris|last=Martins|title=The History of the Eagles: American Dream or American Nightmare?|url=http://www.spin.com/blogs/history-eagles-sundance-documentary-premiere/|magazine=Spin|date=20. januar 2013|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Eagles Take Cape Town on a Super-cool Nostalgia Trip|url=http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|website=Rolling Stone|author=Williams, David|date=5. april 2012|accessdate=24. januar 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120416102527/http://www.rollingstone.co.za/opinion/item/755-the-eagles-take-cape-town-on-a-super-cool-nostalgia-trip|archivedate=16. april 2012|language=en}}&lt;/ref&gt; kasneje pa so skupino označili za izvajalko [[album rock]]a in [[arena rock]]a.&lt;ref name=&quot;Eagles&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;hotel&quot;&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Hotel California|url=http://www.allmusic.com/album/hotel-california-mw0000189884|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;

Prva dva albuma skupina vsebujeta kombinacijo tradicionalnega [[rock and roll]]a, [[country]]ja in [[ljudska glasba|ljudske glasbe]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: Eagles|url=http://www.allmusic.com/album/eagles-mw0000189885|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je skupini dala zvok, ki jih je popeljal v ospredje [[country rock]] in [[folk rock]] gibanj iz 70. let. Pri tretjem albumu skupine, ''[[On the Border]]'', je skupina svoj slog približala [[hard rock]]u,&lt;ref name=&quot;Border&quot;&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: On the Border|publisher=[[AllMusic]]|url=http://www.allmusic.com/album/on-the-border-mw0000193647|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; stilu, ki se ga je prej samo dotikala. Pri nasledniku, ''[[One of These Nights]]'', so odkrivali mehkejši zvok, kar se sliši predvsem pri hit singlih »Take It to the Limit« in »Lyin' Eyes«, ki sta kombinacija rocka, [[pop glasba|popa]], countryja in ljudske glasbe.&lt;ref name=&quot;Manna&quot;/&gt; Album iz leta 2007, ''[[Long Road Out of Eden]]'', je na dan ponovno zvabil zvok country rocka z začetkov skupine.&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; Skupina je v svojih skladbah eksperimentirala tudi s številnimi drugimi zvrstmi glasbe, vključno z R&amp;B-jem,&lt;ref name=&quot;Manna&quot;/&gt; [[blues rock]]om,&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;&gt;{{navedi splet|first=Stephen Thomas|last=Erlewine|title=Eagles: Long Road Out of Eden|url=http://www.allmusic.com/album/long-road-out-of-eden-mw0000497545|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[funk]]om,&lt;ref name=&quot;LongRoad&quot;/&gt; [[pop rock]]om,&lt;ref name=&quot;longrun&quot;&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: The Long Run|url=http://www.allmusic.com/album/the-long-run-mw0000650104|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; [[disco]]m,&lt;ref name=&quot;nights&quot;&gt;{{navedi splet|first=William|last=Ruhlmann|title=Eagles: One of These Nights|url=http://www.allmusic.com/album/one-of-these-nights-mw0000189767|work=[[AllMusic]]|accessdate=24. januar 2017|language=en}}&lt;/ref&gt; in bluegrassom.&lt;ref name=&quot;Border&quot;/&gt;

== Člani skupine ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
;Sedanja zasedba
* [[Don Henley]] – vokali, bobni, tolkala, kitare &lt;small&gt;(1971–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Joe Walsh]] – kitare, klaviature, vokali &lt;small&gt;(1975–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Timothy B. Schmit]] – bas kitara, akustična kitara, vokali &lt;small&gt;(1977–1980, 1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Deacon Frey]] – vokali, ritem kitara, solo kitara &lt;small&gt;(2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Vince Gill]] – vokali, ritem kitara, solo kitara &lt;small&gt;(2017–danes)&lt;/small&gt;
;Sedanji gostujoči glasbeniki

* John Corey – klavir, spremljevalni vokali, tolkala, kitare &lt;small&gt;(1994, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Scott F. Crago]] – bobni, tolkala &lt;small&gt;(1994–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* Will Hollis – klaviature, sintetizatorji, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2015, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* [[Steuart Smith]] – kitare, mandolina, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2016, 2017–danes)&lt;/small&gt;
* Michael Thompson – klavir, klaviature, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(2001–2015, 2017–danes)&lt;/small&gt;
{{col-2}}
;Nekdanji člani
* [[Glenn Frey]] – vokali, kitare, orglice, klaviature &lt;small&gt;(1971–1980, 1994–2016)&lt;/small&gt;
* [[Bernie Leadon]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali &lt;small&gt;(1971–1975; turneja 2013–2016)&lt;/small&gt;
* [[Randy Meisner]] – bas kitara, guitarrón, vokali &lt;small&gt;(1971–1977)&lt;/small&gt;
* [[Don Felder]] – kitare, mandolina, banjo, pedal steel, vokali &lt;small&gt;(1974–1980, 1994–2001)&lt;/small&gt;

;Nekdanji gostujoči glasbeniki
* [[Joe Vitale]] – bobni, tolkala, klaviature, spremljevalni vokali &lt;small&gt;(1977–1980)&lt;/small&gt;
* [[Timothy Drury]] – klaviature, vokali, kitare &lt;small&gt;(1994–1999)&lt;/small&gt;
* Al Garth – saksofon, violina &lt;small&gt;(1994–2012)&lt;/small&gt;
* Bill Armstrong – trobenta &lt;small&gt;(2005–2010; umrl leta 2010)&lt;/small&gt;
* Chris Mostert – tenorski saksofon, altovski saksofon &lt;small&gt;(2005–2010)&lt;/small&gt;
* Greg Smith – baritonski saksofon &lt;small&gt;(2005–2010)&lt;/small&gt;
* Les Lovitt – trobenta &lt;small&gt;(2010)&lt;/small&gt;
* Richard H. W. Davis – klaviature, spremljevalni vokal &lt;small&gt;(2007–2010)&lt;/small&gt;
* Will Henley – ritem kitara &lt;small&gt;(2018)&lt;/small&gt;
{{col-end}}

=== Časovnica ===
{{#tag:timeline|
ImageSize  = width:1000 height:auto barincrement:30
PlotArea   = left:110 bottom:75 top:05 right:10
Alignbars  = justify
DateFormat = mm/dd/yyyy
Period     = from:03/01/1971 till:{{#time:m/d/Y}}
TimeAxis   = orientation:horizontal format:yyyy
Legend     = orientation:vertical position:bottom columns:4
ScaleMajor = increment:5 start:1975
ScaleMinor = increment:1 start:1972

Colors =
 id:vocals   value:red     legend:Vokali
 id:guitar   value:green   legend:Kitara
 id:bass     value:blue    legend:Bas_kitara
 id:keyboard value:purple  legend:Klaviature
 id:drums    value:orange  legend:Bobni
 id:touring  value:yellow  legend:Gost_na_turneji
 id:studio   value:black   legend:Studijski_albumi

LineData =
 layer:back color:studio
 at:06/01/1972
 at:03/17/1973
 at:03/22/1974
 at:06/10/1975
 at:12/08/1976
 at:09/24/1979
 at:10/30/2007

BarData =
 bar:GF text:&quot;Glenn Frey&quot;
 bar:BL text:&quot;Bernie Leadon&quot;
 bar:DF text:&quot;Don Felder&quot;
 bar:JW text:&quot;Joe Walsh&quot;
 bar:RM text:&quot;Randy Meisner&quot;
 bar:TS text:&quot;Timothy B. Schmit&quot;
 bar:DH text:&quot;Don Henley&quot;

PlotData =

 width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4)
  
 bar:GF from:start till:07/31/1980 color:guitar width:11
 bar:GF from:start till:07/31/1980 color:vocals width:3
 bar:GF from:01/01/1973 till:07/31/1980 color:keyboard width:7
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:GF from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7

 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:drums width:11
 bar:DH from:start till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:DH from:01/01/1977 till:11/07/1980 color:guitar width:7
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:drums width:11
 bar:DH from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:7
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:drums  width:11
 bar:DH from:03/06/2017 till:end        color:guitar width:7

 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:guitar width:11
 bar:BL from:start till:12/20/1975 color:vocals width:3
 bar:BL from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:touring width:11
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:vocals width:3
 bar:BL from:07/06/2013 till:07/29/2015 color:guitar width:7

 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:bass width:11
 bar:RM from:start till:09/03/1977 color:vocals width:3
 bar:RM from:01/01/1998 till:01/12/1998 color:guitar width:11

 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:guitar width:11
 bar:DF from:01/15/1974 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:guitar width:11
 bar:DF from:04/01/1994 till:02/06/2001 color:vocals width:3

 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:guitar width:11
 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:keyboard width:7
 bar:JW from:12/20/1975 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:guitar width:11
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:keyboard width:7
 bar:JW from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:JW from:03/06/2017 till:end        color:guitar width:11
 bar:JW from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3

 bar:TS from:09/30/1977 till:11/07/1980 color:bass width:11
 bar:TS from:03/01/1978 till:11/07/1980 color:vocals width:3
 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:bass width:11
 bar:TS from:04/01/1994 till:01/18/2016 color:vocals width:3
 bar:TS from:03/06/2017 till:end        color:bass width:11
 bar:TS from:03/06/2017 till:end        color:vocals width:3
}}

=== Zasedbe ===
{| class=&quot;toccolours&quot; border=1 cellpadding=2 cellspacing=0 style=&quot;float: width: 375px; margin: 0 0 1em 1em; border-collapse: collapse; border: 1px solid #E2E2E2;&quot; width=99%
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1971-1974
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1974-1975
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1976-1977
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1977-1980
|-
| valign=top |
* '''[[Glenn Frey]]''' - [[vokal]], [[kitara]], [[klaviature]], slide kitara, [[orglice (glasbilo)|orglice]]
* '''[[Bernie Leadon]]''' - kitare, vokal, [[banjo]], [[mandolina]], dobro
* '''[[Randy Meisner]]''' - [[bas kitara]], vokal, kitara
* '''[[Don Henley]]''' - vokal, [[bobni]], kitara
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''[[Don Felder]]''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel, talk box
* '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel
* '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, slide kitara, pedal steel
* '''[[Joe Walsh]]''' - kitare, vokal, klaviature, talk box
* '''Randy Meisner''' - bas kitara, vokal, guitarrón
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, sintetizator
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, [[orgle|električne orgle]], talk box
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, slide kitara
* '''[[Timothy B. Schmit]]''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1980-1994
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 1994-2001
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2001-2013
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2013-2016
|-
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Don Felder''' - kitare, vokal, pedal steel, mandolina
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, orgle, slide kitara
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, akustična kitara
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
| valign=top |
* '''Glenn Frey''' - vokal, kitare, klaviature
* '''Bernie Leadon''' - kitare, vokal, banjo, mandolina, pedal steel
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
|-
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2016-2017
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2017
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 2017 - sedaj
! width=&quot;25%&quot; valign=&quot;top&quot; bgcolor=&quot;#e7ebee&quot; | 
|-
| valign=top |
'''Premor'''
| valign=top |
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
| valign=top |
* '''Joe Walsh''' - kitare, vokal, klaviature, talk box, orglice
* '''Timothy B. Schmit''' - bas kitara, vokal
* '''Don Henley''' - vokal, bobni, tolkala, kitare
* '''Vince Gill''' - vokal, kitare
* '''Deacon Frey''' - vokal, kitare
|-
|}

== Diskografija ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
===Studijski albumi===
* ''[[Eagles (album)|Eagles]]'' (1972)
* ''[[Desperado (album)|Desperado]]'' (1973)
* ''[[On the Border]]'' (1974)
* ''[[One of These Nights]]'' (1975)
* ''[[Hotel California (album)|Hotel California]]'' (1976)
* ''[[The Long Run]]'' (1979)
* ''[[Long Road Out of Eden]]'' (2007)

===Albumi v živo===
* ''[[Eagles Live]]'' (1980)
* ''[[Hell Freezes Over]]'' (1994)
* ''[[Farewell 1 Tour - Live from Melbourne]]'' (2005)
* ''[[Live from the Forum MMXVIII]]'' (2020)
{{col-2}}

===Kompilacijski albumi===
* ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]]'' (1976)
* ''[[Eagles Greatest Hits, Vol. 2]]'' (1982)
* ''The Best of Eagles'' (1985)
* ''The Legend of Eagles'' (1988)
* ''[[The Very Best of the Eagles]]'' (1994)
* ''[[Selected Works: 1972–1999]]'' (2000)
* ''[[The Very Best Of (album, Eagles)|The Very Best Of]]'' (2003)
* ''[[Eagles (box set)|Eagles]]'' (2005)
* ''The Studio Albums 1972–1979'' (2013)
* ''Legacy'' (2018)
{{col-end}}

== Nagrade ==
=== [[Nagrada Grammy|Grammyji]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Kategorija
! Naslov
|-
| 1975
| Najboljša vokalna pop izvedba dueta, skupine ali zbora
| »Lyin' Eyes«
|-
| 1977
| Posnetek leta
| »Hotel California«
|-
| 1977
| Najboljši vokalni aranžma
| »New Kid in Town«
|-
| 1979
| Najboljša vokalna rock izvedba dueta ali skupine
| »Heartache Tonight«
|-
| 2008
| Najboljša vokalna country izvedba dueta ali skupine
| »How Long«
|-
| 2009
| Najboljša instrumentalna pop izvedba
| »I Dreamed There Was No War«
|}

=== Ostalo ===
* Leta 1998 je bila skupina sprejeta v [[Hram slavnih rokenrola]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]].
* 7. decembra 1999 je RIAA počastila Eaglese s priznanjem za najbolje prodajan album stoletja za ''[[Their Greatest Hits (1971–1975)]].''&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Eagles hits album named best-selling of century|publisher=CNN|date=8. december 1999|url=http://archives.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|accessdate=22. januar 2017|language=en|archive-date=2011-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110816155604/http://archives.cnn.com/1999/SHOWBIZ/Music/12/08/eagles/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Leta 2001 je bila skupina sprejeta v Hram slavnih vokalnih skupin.
* Leta 2003 je televizijska hiša Country Music Television skupino uvrstila na 34. mesto ''Seznama 40 največjih mož countryja''. Eaglesi so bili eni izmed štirih izvajalcev na seznamu, ki so bili duet ali skupina, poleg zasedb Alabama, Flatt &amp; Scruggs in Brooks &amp; Dunn.
* Leta 2015 je bila skupina izbrana za prejem nagrade [[Kennedy Center Honors]], kar je najvišje ameriško odlikovanje na področju kulture in umetnosti. Nagrado naj bi prejeli 6. decembra, vendar je bila podelitev prestavljena zaradi Freyjevega šibkega zdravja.&lt;ref name=&quot;Kennedy&quot;/&gt; Frey je mesec dni kasneje umrl.&lt;ref name=&quot;Morton&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;TMZ&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Viri ==
{{Refbegin}}
*{{navedi knjigo|title=To the Limit: The Untold Story of the Eagles|url=https://archive.org/details/tolimituntoldsto0000elio|last=Eliot|first=Marc|publisher=Da Capo Press|year=2004|isbn=978-0-3068-1398-6|language=en}}
*{{navedi knjigo|title=Heaven and Hell: My Life in the Eagles (1974–2001)|url=https://archive.org/details/heavenhellmylife0000feld|last2=Holden|first2=Wendy|publisher=Wiley &amp; Sons|year=2008|isbn=978-0-4704-5042-0|language=en|first1=Don|last1=Felder|authorlink1=Don Felder}}
*{{navedi knjigo|title=Born Standing Up: A Comic's Life|url=https://archive.org/details/bornstandingupco0000mart_s1v1|last=Martin|first=Steve|publisher=Scribner|year=2007|isbn=978-1-4165-5364-9|language=en}}
{{Refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Eagles (band)}}
*{{official|http://www.eaglesband.com}}
*{{discogs artist}}
*{{Allmusic|class=artist|id=mn0000144847}}
*[http://donhenley.com Don Henley] uradna spletna stran
*[http://www.timothybschmit.com Timothy B. Schmit] uradna spletna stran
*[http://joewalsh.com Joe Walsh] uradna spletna stran
*[http://www.glennfreyonline.com Glenn Frey] uradna spletna stran
*[http://donfelder.com/ Don Felder] uradna spletna stran

{{Eagles}}
{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1971]]
[[Kategorija:Ameriške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1980]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 1994]]
[[Kategorija:Prejemniki grammyja]]
[[Kategorija:Eagles| ]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]</text>
      <sha1>7hnkjij57dk56jbm1v1c9tjy3rx4acz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Ocvirk (glasbenik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>240215</id>
    <revision>
      <id>6772442</id>
      <parentid>5997747</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:28:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772442</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2411" sha1="e2o1jgw9tls7bpi8b34ej2pb3gz7sef" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Ivan Ocvirk}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan Ocvirk''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[skladatelj]], * [[14. avgust]] [[1883]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], † [[1951]], [[Sisek]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu Francu in materi Agati (rojena Rezar). Po končani ljudski šoli v [[Šoštanj]]u je leta 1901 dokončal orglarsko šolo v [[Celje|Celju]]. V letih 1901−1903 je bil [[organist]] v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] in [[zborovodja]] pevskega društva »Gornji grad«, nato organist v [[Šentjur]]ju (1903-1905), zatem pa je postal učitelj petja v [[frančiškani|frančiškanskem]] [[semenišče|semenišču]] in vodja cerkvenega zbora v [[Sinj]]u v [[Dalmacija|Dalmaciji]]; od 1910–1911 je poučeval v cerkvenoglasbeni šoli v [[Regensburg]]u in na novem konservatoriju na [[Dunaj]]u; od 1911–1913 je bil [[kapelnik]]  mestnega [[pihalni orkester|pihalnega orkestra]] in vodja zbora ter organist v mestni župnijski cerkvi v [[Sisek|Sisku]], obenem pa še zborovodja v [[sinagoga|sinagogi]] in pri društvih Danica in Sloga. Leta 1913 se je vrnil na prejšnje delavno mesto v Sinj in prevzel mesto kapelnika tamkajšnjega pihalnega orkestra in učitelja petja na gimnaziji. Med [[prva svetovna vojna|vojno]] je 1915 osem mesecev vodil novo osnovani vojaški pihalni orkester v Sisku, nato se je vrnil v Sinj. 

Kot skladatelj je komponiral vokalno in instrumentalno glasbo. Njegove skladbe so bile objavljene v raznih glasilih ter raznih glasbenih zbirkah in pesmaricah. Posebej, večinoma v samozaložbi pa so izšle: ''Deset napevov k blagoslovu'' (6 za mešani, 4 za moški zbor), ''Trije cerkveni napevi za mešani zbor'', ''Nageljni'' (pesmi za [[Mešani pevski zbor|mešani]] in moški zbor), ''Petero mašnih pesmi za mešani zbor'', ''Šestero velikonočnih pesmi za mešani zbor'', ''Pred- in poigre za orgle ali harmonij'', ''Skladbe za harmonij'' (1918), ''12 zborova'' (mješ. i muških), ''14 zborova'' (mješ. i muških). V rokopisu pa je ostalo več skladb za [[klavir]], [[orgle]], salonski orkester in zborovske skladbe.

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=393073|avtor=Premrl Stanko|ime=Ocvirk Ivan|vir=SBL}}

{{musician-stub}} 

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ocvirk, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Slovenski organisti]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]]</text>
      <sha1>e2o1jgw9tls7bpi8b34ej2pb3gz7sef</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Madžari (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>246577</id>
    <revision>
      <id>6772530</id>
      <parentid>6772315</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:48:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>poglavje</comment>
      <origin>6772530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="156" sha1="iti31a0e850b54dhgehuuuql7nszddl" xml:space="preserve">'''Madžari''' je lahko:

* [[Madžari]], narod

== Naselje ==

* [[Madžari, Sisek]], Hrvaška
* [[Madžari, Črna gora]], Črna gora

{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>iti31a0e850b54dhgehuuuql7nszddl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Novo Selo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>246724</id>
    <revision>
      <id>6772444</id>
      <parentid>6357742</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:28:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772444</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3236" sha1="8dh7jpsvg4to3bt3qnihh5zh76rh8gb" xml:space="preserve">'''Novo Selo''' je lahko:
=== Avstrija ===
* Novo selo (Neusaß), občina [[Kotmara vas]], Koroška
* Novo Selo, hrvaško ime za naselje [[Neudorf bei Parndorf]] na [[Gradiščanska|Gradiščanskem]]

=== Bolgarija ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo selo, Kjustendil]]
* [[Novo selo, Plovdiv]]
* [[Novo selo, Ruse]]
* [[Novo selo, Sofija]]
* [[Novo selo, Stara Zagora]]
* [[Novo selo, Veliko Trnovo]]
* [[Novo selo, Vidin]]
*[[Dolno Novo Selo]] (2)
*[[Gorno Novo Selo]] 
*[[Gorsko Novo Selo]]

{{div col end}}

=== Bosna in Hercegovina ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo Selo, Bijeljina]]
* [[Novo Selo, Brod]]
* [[Novo Selo, Donji Vakuf]]
* [[Novo Selo, Gradiška]]
* [[Novo Selo, Kupres, FBiH]]
* [[Novo Selo, Kupres, RS]]
* [[Novo Selo, Odžak]]
* [[Novo Selo, Prnjavor]]
* [[Novo Selo, Sokolac]]
* [[Novo Selo, Šamac]]
* [[Novo Selo, Tešanj]]
* [[Novo Selo, Zenica]]
* [[Novo Selo, Zvornik]]
* [[Novo Selo, Vukosavlje]]
{{div col end}}

=== Črna gora ===
* [[Novo Selo, Danilovgrad]]

=== Hrvaška ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo Selo, Čazma]]
* [[Novo Selo, Požega]]
* [[Novo Selo, Selca]]
* [[Novo Selo, Sisek]]
* [[Novo Selo, Slunj]]
* [[Novo Selo, Vrbovec]]
* [[Novo Selo Bosiljevsko]]
* [[Novo Selo Garešničko]]
* [[Novo Selo Glinsko]]
* [[Novo Selo Koreničko]]
* [[Novo Selo Lasinjsko]]
* [[Novo Selo na Dravi]]
* [[Novo Selo Okićko]]
* [[Novo Selo Palanječko]]
* [[Novo Selo Perjasičko]]
* [[Novo Selo Podravsko]]
* [[Novo Selo Rok]]
* [[Novo Selo Žumberačko]]
*[[Donje Novo Selo]] 
*[[Ličko Novo Selo]] 
*[[Našičko Novo Selo]] 
*[[Vinkovačko Novo Selo]]
{{div col end}}

=== Kosovo ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo Selo, Kosovska Kamenica]]
* [[Novo Selo, Peć]]
* [[Novo Selo, Prizren]]
* [[Novo Selo, Srbica]]
* [[Novo Selo, Vitina]]
* [[Novo Selo, Vučitrn]]
{{div col end}}

=== Severna Makedonija ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo Selo, Novo Selo]] (občinsko središče pri Strumici na meji z Bolgarijo)
* [[Novo Selo, Bogovinje]]
* [[Novo Selo, Čaška]]
* [[Novo Selo, Debarca]]
* [[Novo Selo, Demir Hisar]]
* [[Novo Selo, Kičevo]]
* [[Novo Selo, Kočani]]
* [[Novo Selo, Kumanovo]]
* [[Novo Selo, Mavrovo i Rostuša]]
* [[Novo Selo, Novaci]]
* [[Novo Selo, Radovište]]
* [[Novo Selo, Struga]]
* [[Novo Selo, Veles]]
* [[Novo Selo, Vrapčište]]
* [[Novo Selo, Zelenikovo]]
* [[Novo Selo, Želino]]
{{div col end}}

=== Srbija ===
{{div col|colwidth=30em}}
* [[Novo Selo, Bela Palanka]]
* [[Novo Selo, Bujanovac]]
* [[Novo Selo, Gadžin Han]]
* [[Novo Selo, Kanjiža]]
* [[Novo Selo, Kuršumlija]]
* [[Novo Selo, Lebane]]
* [[Novo Selo, Leskovac]]
* [[Novo Selo, Loznica]]
* [[Novo Selo, Prokuplje]]
* [[Novo Selo, Raška]]
* [[Novo Selo, Sokobanja]]
* [[Novo Selo, Surdulica]]
* [[Novo Selo, Trgovište]]
* [[Novo Selo, Velika Plana]]
* [[Novo Selo, Vladimirci]]
* [[Novo Selo, Vrnjačka Banja]]
*[[Bačko Novo Selo]]
*[[Banatsko Novo Selo]]
*[[Donje Novo Selo]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[Nova Sela (razločitev)]]
* [[Staro Selo]]
* [[Novoselec]] (Hrvaška)
* [[Novoselci]] (2 naselji na Hrvaškem in 1 pri [[Bosanska Dubica|Bosanski Dubici]], BiH)
* [[Novoselë]], ime štirih krajev v južnem delu [[Albanija|Albanije]]
* [[Nova vas]]

{{razločitev-kraj}}</text>
      <sha1>8dh7jpsvg4to3bt3qnihh5zh76rh8gb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Donje Mokrice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249967</id>
    <revision>
      <id>6772506</id>
      <parentid>6590462</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:03:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1202" sha1="6r2czndkzg508sf0adr05tfhs2wmrke" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=61
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=125
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Donje Mokrice''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 175 || 164 || 149 || 121 || 99 || 61
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>6r2czndkzg508sf0adr05tfhs2wmrke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dumače</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249970</id>
    <revision>
      <id>6772507</id>
      <parentid>6590465</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:03:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1214" sha1="qnai511w5djn135x86ngc2tnnd42bvc" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=369
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=142
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Dumače''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 180 || 0 || 205 || 248 || 251 || 262 || 236 || 217 || 203 || 175 || 139 || 115 || 106 || 88 || 369
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>qnai511w5djn135x86ngc2tnnd42bvc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gornje Mokrice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249976</id>
    <revision>
      <id>6772499</id>
      <parentid>6590472</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:01:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1225" sha1="88pg7vswukyglqmr62lfnl55dnyq5zj" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=102
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=137
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Gornje Mokrice''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 447 || 1574 || 433 || 500 || 534 || 554 || 479 || 576 || 469 || 234 || 220 || 211 || 189 || 176 || 102
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>88pg7vswukyglqmr62lfnl55dnyq5zj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Međurače</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249989</id>
    <revision>
      <id>6772500</id>
      <parentid>6590485</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:01:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1216" sha1="b7xv7icfa8k9x0khfwjpch0oemxo71p" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=54
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=127
|postna=44273
|posta=sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Međurače''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 168 || 141 || 122 || 153 || 161 || 168 || 143 || 145 || 117 || 115 || 120 || 102 || 80 || 73 || 54
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>b7xv7icfa8k9x0khfwjpch0oemxo71p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nebojan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249993</id>
    <revision>
      <id>6772497</id>
      <parentid>6590490</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1215" sha1="hlk1n3qhbrqs377yeyu32otmbjb51bv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=265
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=115
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Nebojan''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 567 || 0 || 566 || 776 || 798 || 736 || 769 || 808 || 762 || 743 || 693 || 591 || 446 || 360 || 265
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>hlk1n3qhbrqs377yeyu32otmbjb51bv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Novi Farkašić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>249995</id>
    <revision>
      <id>6772502</id>
      <parentid>6590492</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:01:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1223" sha1="f2a9x67t95zm7zsqaqt672zqf0m5j2q" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=114
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=124
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Novi Farkašić''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 306 || 0 || 376 || 455 || 430 || 468 || 393 || 389 || 376 || 361 || 326 || 242 || 208 || 193 || 114
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>f2a9x67t95zm7zsqaqt672zqf0m5j2q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slana, Petrinja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250002</id>
    <revision>
      <id>6772509</id>
      <parentid>6590500</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:04:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1238" sha1="lt8dcnsxr595dfbt0xfymxh54nfuc23" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Slana}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=130
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=136
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Slana''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 424 || 613 || 588 || 704 || 787 || 692 || 592 || 608 || 530 || 513 || 481 || 383 || 331 || 276 || 130
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>lt8dcnsxr595dfbt0xfymxh54nfuc23</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srednje Mokrice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250003</id>
    <revision>
      <id>6772505</id>
      <parentid>6590501</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:02:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1201" sha1="1o5lac5xq2oazwf9h2whj593aiu84e5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=35
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=128
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Srednje Mokrice''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 101 || 99 || 95 || 83 || 46 || 35
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>1o5lac5xq2oazwf9h2whj593aiu84e5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vratečko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250009</id>
    <revision>
      <id>6772504</id>
      <parentid>6590508</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:02:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1216" sha1="boqs9j5ityyvxzcdy8g8aj1amet6xg3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=60
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=119
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=[[Petrinja]]
|obcina=
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Vratečko''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[Petrinja|mesto Petrinja]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 211 || 224 || 215 || 310 || 334 || 368 || 342 || 301 || 279 || 268 || 224 || 163 || 114 || 90 || 60
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>boqs9j5ityyvxzcdy8g8aj1amet6xg3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petrovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250332</id>
    <revision>
      <id>6772513</id>
      <parentid>6590688</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:07:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1371" sha1="cluhtqxr72ctb3kv77kbnxc86v0tuc3" xml:space="preserve">''za priimek glej [[Petrovec (priimek)]]''{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=303
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=108
|postna=44273
|posta=Sela, Sisek
|mesto=
|obcina=Lekenik
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Petrovec''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Lekenik|občino Lekenik]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 27 || 78 || 66 || 85 || 116 || 136 || 143 || 168 || 214 || 220 || 246 || 278 || 282 || 306 || 303
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
* [[Petrovec, Severna Makedonija]]
* priimek [[Petrovec (priimek)|Petrovec]]

{{Commonscat|Petrovec (Lekenik)}}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>cluhtqxr72ctb3kv77kbnxc86v0tuc3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bok Palanječki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250355</id>
    <revision>
      <id>6772498</id>
      <parentid>6590715</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:00:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772498</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1260" sha1="jz7icvzdgt80k2u9c0lfajimc95ofqk" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Bok}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=160
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=97
|postna=44000
|posta=Sisek
|mesto=
|obcina=Martinska Ves
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Bok Palanječki''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 353 || 395 || 358 || 367 || 358 || 377 || 373 || 342 || 350 || 324 || 292 || 249 || 207 || 204 || 160
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>jz7icvzdgt80k2u9c0lfajimc95ofqk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Setuš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250367</id>
    <revision>
      <id>6772515</id>
      <parentid>6590727</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:08:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1230" sha1="eid9d1lezzjb7qtw1qc5uu7ovjprwcv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=206
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=98
|postna=44000
|posta=Sisek
|mesto=
|obcina=Martinska Ves
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Setuš''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 394 || 477 || 514 || 508 || 494 || 504 || 487 || 462 || 431 || 415 || 398 || 344 || 292 || 236 || 206
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>eid9d1lezzjb7qtw1qc5uu7ovjprwcv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Strelečko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250369</id>
    <revision>
      <id>6772514</id>
      <parentid>6590728</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:07:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1234" sha1="00sykv9tojdatpkz7ohcffwjyjzalke" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=511
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=96
|postna=44000
|posta=Sisek
|mesto=
|obcina=Martinska Ves
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Strelečko''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 132 || 163 || 169 || 209 || 253 || 296 || 284 || 264 || 225 || 252 || 347 || 458 || 526 || 545 || 511
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>00sykv9tojdatpkz7ohcffwjyjzalke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tišina Erdedska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250370</id>
    <revision>
      <id>6772503</id>
      <parentid>6590729</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:02:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1265" sha1="kbp9ysc9s0kb2h5msfnt7l38bcl3icq" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Tišina}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=320
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=97
|postna=44000
|posta=Sisek
|mesto=
|obcina=Martinska Ves
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Tišina Erdedska''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 487 || 501 || 533 || 549 || 582 || 630 || 554 || 595 || 567 || 583 || 593 || 521 || 482 || 388 || 320
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>kbp9ysc9s0kb2h5msfnt7l38bcl3icq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tišina Kaptolska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>250371</id>
    <revision>
      <id>6772508</id>
      <parentid>6590730</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:03:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1266" sha1="mmw1unizcktq5y0bxw33h0d4yzdxv75" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Tišina}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=
|prebivalstvo=289
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=97
|postna=44000
|posta=Sisek
|mesto=
|obcina=Martinska Ves
|zupanija=[[Slika:Zastava sisacko moslavacke zupanije.gif|25px|Siško-moslavška županija]] [[Siško-moslavška županija]]
}}

'''Tišina Kaptolska''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod [[občina Martinska Ves|občino Martinska Ves]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 158 || 133 || 124 || 174 || 211 || 247 || 247 || 262 || 273 || 276 || 323 || 334 || 267 || 308 || 289
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije]]</text>
      <sha1>mmw1unizcktq5y0bxw33h0d4yzdxv75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Banfi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>253279</id>
    <revision>
      <id>6772720</id>
      <parentid>6637335</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:46:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6772720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1289" sha1="cbf0pqagr97ulgpeal191tll2cgms55" xml:space="preserve">{{drugipomeni4|naselju na Hrvaškem|priimek|Banfi (priimek)}}
{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika= Dvorac_Banfi,_Štrigova_-_zapadno_krilo.jpg
|prebivalstvo=344
|prebivalstvo_od=2001
|nadmorska=266
|postna=40312 
|posta=Štrigova 
|mesto=
|obcina=Štrigova
|zupanija=[[Slika:Flag of Međimurje County.svg|25px|Medžimurska županija]] [[Medžimurska županija]]
}}

'''Banfi''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada pod občino [[Štrigova]]; le-ta pa v [[Medžimurska županija|Medžimursko županijo]].

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 534 || 911 || 635 || 597 || 659 || 688 || 576 || 620 || 650 || 716 || 626 || 594 || 426 || 362 || 344
|-
|}

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Medžimurske županije]]</text>
      <sha1>cbf0pqagr97ulgpeal191tll2cgms55</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Štrigova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>253287</id>
    <revision>
      <id>6772721</id>
      <parentid>6637344</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:49:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6772721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5214" sha1="sxctzja0i2829i2r6rrs4jn85m8iirf" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Štrigova (Croatia) - glavna ulica.jpg
|prebivalstvo=2,769
|prebivalstvo_od=2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2011/SI-1441.pdf |title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. |accessdate=2012-08-26 |archive-date=2014-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819030849/http://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2011/SI-1441.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=202 
|postna=40312
|posta=Štrigova
|mesto=
|obcina=Štrigova
|zupanija=[[Slika:Flag of Međimurje County.svg|25px|Medžimurska županija]] [[Medžimurska županija]]
}}
[[Slika:Crkva sv. Jeronima, Štrigova (Croatia) - sjeverozapad.jpg|thumb|right|250px|[[Cerkev svetega Hieronima, Štrigova|Podružnična cerkev sv. Hieronima]]]]
[[Slika:Josip Bedeković - Natale solum magni ecclesiae dostoris sancti Hieronymi (1752).jpg|thumb|right|250px|''Rojstni kraj velikega cerkvenega učitelja svetega Hieronima'' ([[Josip Bedeković Komorski]]), 1757]]

'''Štrigova''' je [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in središče [[občina Štrigova|istoimenske občine]] z okoli 2.500 prebivalci, ki je sestavni del [[Medžimurska županija|Medžimurske županije]].

==Zgodovina==
Naselje Štrigova je skozi stoletja bilo del [[Medžimurje|Medžimurja]], od leta 1929 jugoslovanske [[Dravska banovina|Dravske banovine]], oziroma še do leta 1946 zgodovinske pokrajine [[Štajerska|Štajerske]]. Tega leta je bila nekdanja Občina Štrigova razdeljena na dva dela, med [[Socialistična republika Slovenija|LR Slovenijo]] in [[Socialistična republika Hrvaška|LR Hrvaško]]. Naselja [[Banfi]], [[Grabrovnik]], [[Jalšovec]], [[Leskovec, Štrigova|Leskovec]], [[Prekopa, Štrigova|Prekopa]], [[Robadje]], [[Stanetinec]], [[Sveti Urban, Štrigova|Sveti Urban]] in Štrigova so postali del [[Hrvaška|Hrvaške]], naselja [[Gibina, Razkrižje|Gibina]], [[Globoka]], [[Kopriva, Razkrižje|Kopriva]], [[Razkrižje]], [[Šafarsko]], [[Šprinc]] in [[Veščica, Razkrižje|Veščica]] pa so prišla v [[Slovenija|Slovenijo]].

=== Štrigova kot naslednica Stridona ===

Štrigova je znana kot domnevna lokacija rimskega mesta [[Stridon]], v katerem se je rodil cerkveni oče in učitelj [[sveti Hieronim]]. Tako imenovana »panonska domneva« ima med strokovnjaki malo zagovornikov. Prvi med zagovorniki so bili [[celjski grofje]], ki so na svoje ozemlje poklicali redovnike [[Pavlinci|pavlince]]. Ti so bili vneti zagovorniki Hieronimovega panonskega porekla, verjetno tudi zato, ker je sveti Hieronim prvi napisal življenjepis njihovega duhovnega očeta, svetega [[Pavel iz Teb|Pavla iz Teb]]. [[Cerkev sv. Hieronima, Štrigova|Cerkev sv. Hieronima]] in samostan je dal zgraditi [[Friderik II. Celjski]] leta 1448. Cerkev je leta 1738 močno prizadel potres, zato je pavlinec [[Josip Bedeković Komorski]] leta 1749 dal zgraditi novo. Bedeković je bil tudi sicer zagovornik štrigovskega Stridona in je leta 1757 izdal knjigo ''Rojstni kraj velikega cerkvenega učitelja svetega Hieronima'' (''Natale solum magni ecclesiae doctoris sancti Hieronymi''), v kateri razvija to tezo.&lt;ref&gt;[[Rafko Valenčič]], ''Sveti Hieronim – mož s Krasa'', Družina, Ljubljana 2007, strani 74–75.&lt;/ref&gt;

==Znamenitosti==
V naselju se nahajata [[župnijska cerkev]] [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Štrigova|sv. Marije Magdalene]] ter [[Podružnična cerkev|podružnična cerkev]] [[Cerkev svetega Hieronima, Štrigova| sv. Hieronima]].

== Demografija ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-

|-
| [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]]
|-
| 363 || 397 || 392 || 351 || 426 || 433 || 444 || 426 || 421 || 415 || 465 || 396 || 589 || 558 || 447
|-
|}
==Regionalno in čezmejno sodelovanje==
Občina Štrigova sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.  &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
== Viri ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam naselij na Hrvaškem]]

==Zunanje povezave==
*[https://siol.net/novice/slovenija/meja-kjer-so-se-slovenci-morali-s-hrvati-vedno-bosti-za-vsako-ped-zemlje-451572 Meja, kjer so se Slovenci morali s Hrvati vedno bosti za vsako ped zemlje] pridobljeno 15. marca 2023
* [https://siol.net/novice/slovenija/mejni-spor-z-madezem-poboja-371355 Mejni spor z madežem poboja] pridobljeno 15. marca 2023
*[https://www.dnevnik.si/1042982643 Zgodovinska fronta: Kočljivo vprašanje meje se vleče že skoraj sto let] pridobljeno 15. marca 2023
* [http://www.tic-strigova.hr/index.html uradna stran turistične skupnosti Štrigova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130709051616/http://www.tic-strigova.hr/index.html |date=2013-07-09 }}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Medžimurske županije]]</text>
      <sha1>sxctzja0i2829i2r6rrs4jn85m8iirf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>2. armadna oblast (Kraljevina Jugoslavija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>256043</id>
    <revision>
      <id>6772441</id>
      <parentid>6595667</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:27:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772441</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3087" sha1="09x2yi48ij4cqkovx7obbwvhqv76bk4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name=2. armadna oblast
|image=
|caption=
|country={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]
|allegiance=
|type=[[Štab]]
|branch=[[Kopenska vojska]]
|dates=? - april 1941
|specialization=Upravljanje
|command_structure=[[Štab vrhovnega poveljstva Kraljevine Jugoslavije|Štab vrhovnega poveljstva]]
|size=[[Armada]]
|current_commander=
|garrison=[[Sarajevo]]
|ceremonial_chief=
|nickname=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
|patron=
|colonel_of_the_regiment=
|colonel_in_chief=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=
|identification_symbol_label=
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
|}}

'''2. armadna oblast''' je bil [[štab]], ki je nadzoroval [[vojaške enote]] v moči [[armada|armade]] in je deloval v okviru [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].

Armadna oblast je bila lokacirana v [[Sarajevo|Sarajevu]].

== Organizacija ==
; 1. september 1939
* [[Bosanska divizija (Kraljevina Jugoslavija)|Bosanska divizija]] ([[Sarajevo]])
:* [[10. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|10. pehotni polk]] (Sarajevo)
:* [[15. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|15. pehotni polk]] ([[Tuzla]])
:* [[6. samostojni artilerijski divizion (Kraljevina Jugoslavija)|6. samostojni artilerijski divizion]] (Tuzla)
:* [[22. artilerijski polk (Kraljevina Jugoslavija)|22. artilerijski polk]] (Sarajevo)
* [[Vrbaska divizija (Kraljevina Jugoslavija)|Vrbaska divizija]] ([[Banja Luka]])
:* [[26. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|26. pehotni polk]] ([[Sisek]])
:* [[33. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|33. pehotni polk]] (Banja Luka)
:* [[44. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|44. pehotni polk]] ([[Otočac]])
:* [[55. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|55. pehotni polk]] ([[Bihać]])
:* [[9. samostojni artilerijski divizion (Kraljevina Jugoslavija)|9. samostojni artilerijski divizion]] (Banja Luka)
:* [[25. artilerijski polk (Kraljevina Jugoslavija)|25. artilerijski polk]] ([[Petrinja]])
* [[Zetska divizija (Kraljevina Jugoslavija)|Zetska divizija]] ([[Cetinje]])
:* [[29. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|29. pehotni polk]] ([[Trebinje]])
:* [[38. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|38. pehotni polk]] ([[Podgorica]])
:* [[48. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|48. pehotni polk]] ([[Pljevlja]])
:* [[8. samostojni artilerijski divizion (Kraljevina Jugoslavija)|8. samostojni artilerijski divizion]] (Podgorica)
:* [[24. artilerijski polk (Kraljevina Jugoslavija)|24. artilerijski polk]] (Trebinje)
* [[Artilerijski polk Mostar]]
* [[Avtomobilski polk Sarajevo]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 4, str. 112.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[Narodnoosvobodilno gibanje]]

{{NOVJ-stub}}

[[Kategorija:Armadne oblasti Kraljevine Jugoslavije|02]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1941]]
[[Kategorija:Vojaške enote aprilske vojne]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Sarajevu]]</text>
      <sha1>09x2yi48ij4cqkovx7obbwvhqv76bk4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrbaska divizija (Kraljevina Jugoslavija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>256052</id>
    <revision>
      <id>6772436</id>
      <parentid>6595677</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772436</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2065" sha1="1t8x28tpmwg6e0cklpmqob3gq3b4vp9" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name=Vrbaska divizija
|image=
|caption=
|country={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]
|allegiance=
|type=[[Pehotna divizija]]
|branch=[[Kopenska vojska]]
|dates=? - april 1941
|specialization=[[Pehotno bojevanje]]
|command_structure=[[2. armadna oblast (Kraljevina Jugoslavija)|2. armadna oblast]]
|size=[[Divizija]]
|current_commander=
|garrison=[[Banjaluka]]
|ceremonial_chief=
|nickname=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
|patron=
|colonel_of_the_regiment=
|colonel_in_chief=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=
|identification_symbol_label=
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
}}

'''Vrbaska divizija''' je bila [[pehotna divizija|pehotna]] [[divizija]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojske Kraljevine Jugoslavije]], ki je bila uničena med [[aprilska vojna|aprilsko vojno]].

Divizijski štab je bil nastanjen v [[Banjaluka|Banjaluki]].

== Organizacija ==
; 1. september 1939
* štab ([[Banjaluka]])
:* [[26. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|26. pehotni polk]] ([[Sisek]])
:* [[33. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|33. pehotni polk]] (Banjaluka)
:* [[44. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|44. pehotni polk]] ([[Otočac]])
:* [[55. pehotni polk (Kraljevina Jugoslavija)|55. pehotni polk]] ([[Bihać]])
:* [[9. samostojni artilerijski divizion (Kraljevina Jugoslavija)|9. samostojni artilerijski divizion]] (Banjaluka)
:* [[25. artilerijski polk (Kraljevina Jugoslavija)|25. artilerijski polk]] ([[Petrinja]])

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 4, str. 112.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[Narodnoosvobodilno gibanje]]
* [[seznam divizij Kraljevine Jugoslavije]]

{{NOVJ-stub}}

[[Kategorija:Divizije Kraljevine Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1941]]
[[Kategorija:Vojaške enote aprilske vojne]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Banjaluki]]</text>
      <sha1>1t8x28tpmwg6e0cklpmqob3gq3b4vp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mika Špiljak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257612</id>
    <revision>
      <id>6772433</id>
      <parentid>6596378</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:22:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772433</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3282" sha1="6gf9l0q8n2e1wp2z6728db5zvgt9top" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Mika Špiljak
|lived=
|image=&lt;!--WD--&gt;
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=&lt;!--WD--&gt;
|placeofdeath=&lt;!--WD--&gt;
|allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]
|branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]]
|serviceyears=
|rank=[[Polkovnik (SFRJ)|Polkovnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=[[Politik]]
}}

'''Mika Špiljak''', [[Hrvati|hrvaški]] [[politik]], * [[28. november]] [[1916]], [[Sisek]] † [[18. maj]] [[2007]], [[Zagreb]]. Od 1933 je deloval v delavskem gibanju (takat je delal kot čevljarski pomočnik v Zagrebu), 1935 je postal član Zveze komunističke mladine Jugoslavije (SKOJ) in 1938 član KPJ. 1941 je bil eden od organizatorjev partizanskega gibanja v okolici Siska (Pokuplje). Od 1942 je bil politični komisar 6. banijskega bataljona NOV, ob koncu vojne je bil imenovan za sekretarja PK SKOJ-a za Hrvaško. 

Špiljak je bil po vojni:
* sekretar MK [[KPH]] Zagreba (1945-51; 1948-50 tudi zagrebški župan) in član politbiroja CK KPH od 1951
* član IS S SRH; član CK ZKJ od 1952 in IK od 1964
* podpredsednik Sveta Zveze sindikatov Jugosl.(1958-)
* predsednik Izvršnega sveta Sabora [[Hrvaška|SRH]] (1963-67)
* član Predsedstva (CK) ZKJ (1966-86; 1969-71 tudi Izvršnega biroja?)  
* predsednik jugoslovanske zvezne vlade (Zveznega izvršnega sveta - [[ZIS]]; 1967-69)
* predednik Zbora narodov Zvezne skupščine (1969-74)
* predsednik Sveta [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zveze sindikatov]] Jugoslavije (1974-80?)
* član in [[predsednik Predsedstva SFRJ]] (1983-84), kar je postal po smrti glavnega hrvaškega voditelja, [[Vladimir Bakarić|Vladimira Bakarića]]
* predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške (1984-86)
Odlikovan je bil mdr. z redoma narodnega heroja in junaka socialističnega dela.

== Sklici in viri  ==
{{sklici}}
* ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 9, str. 541.

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam hrvaških politikov]]

{{Croatian Prime Minister}}
{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Špiljak, Mika}}
[[Kategorija:Hrvaški častniki]]
[[Kategorija:Hrvaški partizani]]
[[Kategorija:Hrvaški politiki]]
[[Kategorija:Hrvaški politični komisarji]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]]
[[Kategorija:Župani Zagreba]]
[[Kategorija:Predsedniki Izvršnega sveta Sabora]]
[[Kategorija:Predsedniki Zveznega izvršnega sveta SFRJ]]
[[Kategorija:Člani Sabora]]
[[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Člani Sveta federacije Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Predsedniki Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Predsedniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške]]
[[Kategorija:Junaki socialističnega dela]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Mirogoj]]</text>
      <sha1>6gf9l0q8n2e1wp2z6728db5zvgt9top</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Peternelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257909</id>
    <revision>
      <id>6772681</id>
      <parentid>6164835</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pf1576</username>
        <id>268165</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <origin>6772681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2526" sha1="bj0gxcqsnc9b6mgfn19hw55h312obla" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}
'''Jože Peternelj Mausar''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[pisatelj]], * [[12. januar]] [[1927]], [[Jarčja Dolina]], † [[28. februar]] [[2013]], [[Škofja Loka]]&lt;ref&gt;http://www.gorenjskiglas.si/e_files/priloge/pdf/priloga_784.pdf {{Slepa povezava}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V spomin: Jože Peternelj Mausar (1927 - 2013)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20130305/C/303059997/v-spomin-joze-peternelj-mausar-1927-2013|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-12-21|date=5. marec 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==Življenje in delo==
Dolga leta je živel in delal v [[Žiri|Žireh]]. Do leta [[1971]] je bil zaposlen v tovarni obutve [[Alpina]], od takrat dalje pa je deloval kot svobodni umetnik.&lt;ref&gt;30 let tovarne obutve Žiri. Žiri: Alpina, 1977 {{COBISS|ID=472886}} &lt;/ref&gt; Leta [[2007]] je bil imenovan za častnega občana [[občina Žiri|občine Žiri]]. Zadnja leta je preživel v domu za starejše občane Škofja Loka, kjer je tudi umrl.

Samostojno je razstavljal v domačem kraju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na [[Japonska|Japonskem]] in drugod. Udeležil se je tudi več skupinskih razstav v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Švica]], [[Srbija]], [[Kanada]], [[Poljska]], [[BiH]], [[Hrvaška]], [[Avstrija]], [[Francija]], [[Norveška]] ..Museum Osnabrück - Deutschland.).

Poleg slikanja se je ukvarjal tudi s pisanjem. Izdal je že več povesti v samostojnih izdajah, krajše prispevke pa je objavljal v literarnih revijah in zbornikih.

== Bibliografija ==
* ''[[Vrnitev]]'', 1981 {{COBISS|ID=19512832}}
* ''Krtar in Dolinci'', 1983 {{COBISS|ID=23533063}}
* ''Drenikov kot'', 1986 {{COBISS|ID=832542}}
* ''[[Mateja|Mateja ]]'', 1991 {{COBISS|ID=23725056}}
* ''[[Štirideset let pozneje: Vojakova tožba|Štirideset let pozneje]]'', 1992 {{COBISS|ID=32348928}}
* ''Kolhoz v Butalah'', 1994 {{COBISS|ID=44186368}}
* ''Greh v dolini'', 1995 {{COBISS|ID=46226432}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=5BB33CFE Imenovanje za častnega občana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304213454/http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=5BB33CFE |date=2016-03-04 }}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{normativna kontrola}}
{{literat-stub}}
{{painter-stub}}

{{DEFAULTSORT:Peternelj, Jože}}
[[Kategorija:Jože Peternelj| ]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>bj0gxcqsnc9b6mgfn19hw55h312obla</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772683</id>
      <parentid>6772681</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pf1576</username>
        <id>268165</id>
      </contributor>
      <comment>/* Bibliografija */</comment>
      <origin>6772683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2533" sha1="6lnuiy2bzqlgy48wrpdovssb9icbsg7" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}
'''Jože Peternelj Mausar''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[pisatelj]], * [[12. januar]] [[1927]], [[Jarčja Dolina]], † [[28. februar]] [[2013]], [[Škofja Loka]]&lt;ref&gt;http://www.gorenjskiglas.si/e_files/priloge/pdf/priloga_784.pdf {{Slepa povezava}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V spomin: Jože Peternelj Mausar (1927 - 2013)|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20130305/C/303059997/v-spomin-joze-peternelj-mausar-1927-2013|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-12-21|date=5. marec 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==Življenje in delo==
Dolga leta je živel in delal v [[Žiri|Žireh]]. Do leta [[1971]] je bil zaposlen v tovarni obutve [[Alpina]], od takrat dalje pa je deloval kot svobodni umetnik.&lt;ref&gt;30 let tovarne obutve Žiri. Žiri: Alpina, 1977 {{COBISS|ID=472886}} &lt;/ref&gt; Leta [[2007]] je bil imenovan za častnega občana [[občina Žiri|občine Žiri]]. Zadnja leta je preživel v domu za starejše občane Škofja Loka, kjer je tudi umrl.

Samostojno je razstavljal v domačem kraju, [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Škofja Loka|Škofji Loki]], na [[Japonska|Japonskem]] in drugod. Udeležil se je tudi več skupinskih razstav v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Švica]], [[Srbija]], [[Kanada]], [[Poljska]], [[BiH]], [[Hrvaška]], [[Avstrija]], [[Francija]], [[Norveška]] ..Museum Osnabrück - Deutschland.).

Poleg slikanja se je ukvarjal tudi s pisanjem. Izdal je že več povesti v samostojnih izdajah, krajše prispevke pa je objavljal v literarnih revijah in zbornikih.

== Bibliografija ==
* ''[[Vrnitev]]'', 1981 {{COBISS|ID=19512832}}
* ''Krtar in Dolinci'', 1983 {{COBISS|ID=23533063}}
* ''Drenikov kot'', 1986 {{COBISS|ID=832542}}
* ''[[Mateja (roman)|Mateja]]'', 1991 {{COBISS|ID=23725056}}
* ''[[Štirideset let pozneje: Vojakova tožba|Štirideset let pozneje]]'', 1992 {{COBISS|ID=32348928}}
* ''Kolhoz v Butalah'', 1994 {{COBISS|ID=44186368}}
* ''Greh v dolini'', 1995 {{COBISS|ID=46226432}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=5BB33CFE Imenovanje za častnega občana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304213454/http://www.ziri.si/slo/main.asp?id=5BB33CFE |date=2016-03-04 }}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

{{normativna kontrola}}
{{literat-stub}}
{{painter-stub}}

{{DEFAULTSORT:Peternelj, Jože}}
[[Kategorija:Jože Peternelj| ]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]</text>
      <sha1>6lnuiy2bzqlgy48wrpdovssb9icbsg7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam naselij Siško-moslavške županije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>259697</id>
    <revision>
      <id>6772470</id>
      <parentid>6153918</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:43:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9938" sha1="25vmmu394my6sglx6oxoju4f6fx9kxe" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[naselje|naselij]] [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavške županije]].'''

{{CompactTOC}}


: Opomba: Naselja ''v ležečem tisku'' so opuščena.

== B ==
[[Babina Rijeka]] - [[Bair]] - [[Balinac, Hrvaška|Balinac]] - [[Banova Jaruga]] - [[Bansko Vrpolje]] - [[Batina, Kutina|Batina]] - [[Batinova Kosa]] - [[Baturi]] - [[Baćin]] - [[Begovići]] - [[Bestrma]] - [[Bijele Vode, Hrvaška|Bijele Vode]] - [[Bijelnik]] - [[Bistrač]] - [[Bišćanovo]] - [[Blatuša]] - [[Blinja]] - [[Blinjska Greda]] - [[Blinjski Kut]] - [[Bobovac, Sunja|Bobovac]] - [[Bojna, Glina|Bojna]] - [[Bok Palanječki]] - [[Borojevići]] - [[Borovac, Hrvaška|Borovac]] - [[Borovita]] - [[Bović]] - [[Brest Pokupski]] - [[Brestača]] - [[Brestik]] - [[Brezovac, Novska|Brezovac]] - [[Brezovo Polje, Hrvaška|Brezovo Polje]] - [[Brežane Lekeničke]] - [[Brinjani]] - [[Brkiševina]] - [[Brnjavac]] - [[Brnjeuška]] - [[Bročice]] - [[Brubno]] - [[Brđani Cesta]] - [[Brđani Kosa]] - [[Budaševo]] - [[Buinja]] - [[Buinjski Riječani]] - [[Bukovica, Topusko|Bukovica]] - [[Buzeta]] - 

== C ==
[[Cepeliš]] - [[Cerje Letovanićko]] - [[Ciglenica, Popovača|Ciglenica]] - [[Crevarska Strana]] - [[Crkveni Bok]] - [[Crnac, Sisek|Crnac]] - [[Crni Potok, Topusko|Crni Potok]] -

== Ć ==
[[Ćore]] - 

== Č ==
[[Čaire]] - [[Čapljani]] - [[Čavlovica]] - [[Četvrtkovac]] - [[Čigoč]] - [[Čremušnica]] - [[Čukur]] - [[Čuntić]] - 

== D ==
[[Dabrina]] - [[Deanovići]] - [[Desna Martinska Ves]] - [[Desni Degoj]] - [[Desni Dubrovčak]] - [[Desno Trebarjevo]] - [[Desno Željezno]] - [[Divuša]] - [[Dodoši, Hrvaška|Dodoši]] - [[Dolnjaki]] - [[Donja Bačuga]] - [[Donja Budičina]] - [[Donja Bučica]] - [[Donja Gračenica]] - [[Donja Jelenska]] - [[Donja Letina]] - [[Donja Mlinoga]] - [[Donja Oraovica]] - [[Donja Pastuša]] - [[Donja Stupnica]] - [[Donja Trstenica]] - [[Donja Velešnja]] - [[Donja Vlahinička]] - [[Donja Čemernica]] - [[Donje Jame]] - [[Donje Komarevo]] - [[Donje Mokrice]] - [[Donje Selište]] - [[Donje Taborište, Glina|Donje Taborište]] - [[Donji Bjelovac]] - [[Donji Cerovljani]] - [[Donji Dobretin]] - [[Donji Hrastovac]] - [[Donji Javoranj]] - [[Donji Klasnić]] - [[Donji Kukuruzari]] - [[Donji Selkovac]] - [[Donji Viduševac]] - [[Donji Vukojevac]] - [[Donji Žirovac]] - [[Dragotina, Glina|Dragotina]] - [[Dragotinci, Petrinja|Dragotinci]] - [[Draškovac, Hrvaška|Draškovac]] - [[Drenov Bok]] - [[Drenovac Banski]] - [[Drljača]] - [[Dugo Selo Lasinjsko]] - [[Dumače]] - [[Dužica]] - [[Dvor, Sisaško-moslavinska županija|Dvor]] - [[Dvorišće, Glina|Dvorišće]] - 

== G ==
[[Gage]] - [[Glavičani]] - [[Glina, Sisaško-moslavinska županija|Glina]] - [[Glinska Poljana]] - [[Gojlo]] - [[Golinja]] - [[Golubovac Divuški]] - [[Gora, Petrinja|Gora]] - [[Gorička]] - [[Gornja Bačuga]] - [[Gornja Bučica]] - [[Gornja Gračenica]] - [[Gornja Jelenska]] - [[Gornja Letina]] - [[Gornja Meminska]] - [[Gornja Mlinoga]] - [[Gornja Oraovica]] - [[Gornja Pastuša]] - [[Gornja Stupnica]] - [[Gornja Trstenica]] - [[Gornja Velešnja]] - [[Gornja Vlahinićka]] - [[Gornja Čemernica]] - [[Gornje Jame]] - [[Gornje Komarevo]] - [[Gornje Mokrice]] - [[Gornje Selište]] - [[Gornje Taborište, Glina|Gornje Taborište]] - [[Gornji Bjelovac]] - [[Gornji Cerovljani]] - [[Gornji Dobretin]] - [[Gornji Hrastovac]] - [[Gornji Javoranj]] - [[Gornji Klasnić]] - [[Gornji Kukuruzari]] - [[Gornji Selkovac]] - [[Gornji Viduševac]] - [[Gornji Vukojevac]] - [[Gornji Žirovac]] - [[Graberje]] - [[Grabovac Banski]] - [[Grabovica, Hrvaška|Grabovica]] - [[Graboštani]] - [[Grabričina]] - [[Grabrov Potok]] - [[Gradusa Posavska]] - [[Gračanica Šišinečka]] - [[Greda Sunjska]] - [[Greda, Sisek|Greda]] - [[Gređani, Topusko|Gređani]] - [[Grmušani]] - [[Gušće]] - [[Gvozd, Hrvaška|Gvozd]] - [[Gvozdansko]] -

== H ==
[[Hajtić]] - [[Hađer]] - [[Hrastelnica]] - [[Hrastovica, Petrinja|Hrastovica]] - [[Hrtić]] - [[Hrvatska Dubica]] - [[Hrvatska Kostajnica]] - [[Hrvatski Čuntić]] - [[Hrvatsko Selo]] - [[Husain]] - 

== I ==
[[Ilova]] - [[Ilovačak]] - [[Ivanjski Bok]] - 

== J ==
[[Jabukovac, Hrvaška|Jabukovac]] - [[Jamarica]] - [[Janja Lipa]] - [[Jasenovac]] - [[Jasenovčani]] - [[Javnica]] - [[Javornik, Sisaško-moslavinska županija|Javornik]] - [[Jazavica]] - [[Jazvenik]] - [[Jezero Posavsko]] - [[Jovac, Dvor|Jovac]] - [[Jošavica]] - [[Joševica]] - 

== K ==
[[Katinovac]] - [[Katoličke Čaire]] - [[Katoličko Selišće]] - [[Kepčije]] - [[Kihalac]] - [[Kinjačka]] - [[Kirin]] - [[Kladari, Hrvaška|Kladari]] - [[Kletište]] - [[Klinac]] - [[Klobučak]] - [[Knezovljani]] - [[Kobiljak]] - [[Komogovina]] - [[Komora, Sisaško-moslavinska županija|Komora]] - [[Kompator]] - [[Kosna]] - [[Kostreši Bjelovački]] - [[Kostreši Šaški]] - [[Kostrići]] - [[Kotarani]] - [[Kozaperovica]] - [[Kozarac, Gvozd|Kozarac]] - [[Kozarice]] - [[Kozibrod]] - [[Košutarica]] - [[Krajiška Kutinica]] - [[Kraljeva Velika]] - [[Kraljevčani]] - [[Krapje, Jasenovac|Krapje]] - [[Kratečko]] - [[Krivaj Sunjski]] - [[Krivaj, Lipovljani|Krivaj]] - [[Kričke, Novska|Kričke]] - [[Križ Hrastovački]] - [[Kuljani]] - [[Kutina, Sisaško-moslavaška županija|Kutina]] - [[Kutinica]] - [[Kutinska Slatina]] - 

== L ==
[[Lekenik]] - [[Letovanci]] - [[Letovanić]] - [[Lijeva Luka]] - [[Lijeva Martinska Ves]] - [[Lijevo Trebarjevo]] - [[Lijevo Željezno]] - [[Lipovljani]] - [[Ljeskovac, Dvor|Ljeskovac]] - [[Ljubina, Dvor|Ljubina]] - [[Ljubljanica, Majur|Ljubljanica]] - [[Lonja]] - [[Lotine]] - [[Lovska]] - [[Lovča]] - [[Ludinica]] - [[Lukavec Posavski]] - [[Luščani]] - 

== M ==
[[Madžari, Sisek|Madžari]] - [[Mahovo]] - [[Maja, Glina|Maja]] - [[Majdan, Dvor|Majdan]] - [[Majske Poljane]] - [[Majski Trtnik]] - [[Majur]] - [[Mala Gorica, Petrinja|Mala Gorica]] - [[Mala Gradusa]] - [[Mala Ludina]] - [[Mala Paukova]] - [[Mala Solina]] - [[Mala Vranovina]] - [[Mali Gradac]] - [[Mali Obljaj]] - [[Malička]] - [[Malo Krčevo]] - [[Marinbrod]] - [[Martinovići, Glina|Martinovići]] - [[Matijevići, Dvor|Matijevići]] - [[Mačkovo Selo]] - [[Mečenčani]] - [[Međurače]] - [[Međurić]] - [[Mikleuška]] - [[Miočinovići]] - [[Mišinka]] - [[Mlaka, Jasenovac|Mlaka]] - [[Momčilovića Kosa]] - [[Moslavačka Slatina]] - [[Moštanica, Hrvaška|Moštanica]] - [[Moščenica]] - [[Mračaj]] - [[Mustafina Klada]] - [[Mužilovčica]] - 

== N ==
[[Nebojan]] - [[Nova Drenčina]] - [[Nova Subocka]] - [[Novi Farkašić]] - [[Novi Grabovac]] - [[Novo Pračno]] - [[Novo Selište]] - [[Novo Selo Glinsko]] - [[Novo Selo Palanječko]] - [[Novo Selo, Sisek|Novo Selo]] - [[Novoselci, Sunja|Novoselci]] - [[Novska]] -

== O ==
[[Odra Sisačka]] - [[Okoli]] - [[Osekovo]] - [[Ostojići]] - [[Ostrožin]] - 

== P ==
[[Paklenica, Novska|Paklenica]] - [[Palanjek]] - [[Palanjek Pokupski]] - [[Panjani]] - [[Papići]] - [[Paukovac]] - [[Pecka, Hrvaška|Pecka]] - [[Pecki]] - [[Pedalj]] - [[Perna]] - [[Petkovac]] - [[Petrinja]] - [[Petrinjci]] - [[Petrovec]] - [[Pešćenica]] - [[Piljenice]] - [[Pješčanica]] - [[Plesmo]] - [[Pobrđani, Sunja|Pobrđani]] - [[Podbrđe, Popovača|Podbrđe]] - [[Podgorje, Gvozd|Podgorje]] - [[Pokupsko Vratečko]] - [[Poljana Lekenička]] - [[Ponikvari]] - [[Popovac, Novska]] - [[Popovača]] - [[Potok, Popovača|Potok]] - [[Prekopa, Glina|Prekopa]] - [[Prelošćica]] - [[Prevršac]] - [[Prijeka]] - [[Prnjavor Čuntićki]] - [[Puska]] - 

== R ==
[[Radonja Luka]] - [[Rajić, Novska|Rajić]] - [[Rajčići]] - [[Rausovac]] - [[Ravno Rašće]] - [[Rađenovci]] - [[Repušnica]] - [[Rogulje, Dvor|Rogulje]] - [[Rosulje, Hrvatska Kostajnica|Rosulje]] - [[Roviška]] - [[Roždanik]] - [[Rujevac, Dvor|Rujevac]] - [[Ruškovica]] - 

== S ==
[[Sela, Sisek|Sela]] - [[Selište Kostajničko]] - [[Selište, Kutina|Selište]] - [[Selišće Sunjsko]] - [[Setuš]] - [[Sibić]] - [[Sigetac]] - [[Sisek]] - [[Sjeverovac]] - [[Skela, Hrvaška|Skela]] - [[Slabinja, Hrvatska Dubica|Slabinja]] - [[Slana, Petrinja|Slana]] - [[Slatina Pokupska]] - [[Slavsko Polje]] - [[Slovinci]] - [[Sočanica]] - [[Srednja Meminska]] - [[Srednje Mokrice]] - [[Stanić Polje]] - [[Stankovac]] - [[Stara Drenčina]] - [[Stara Subocka]] - [[Stari Brod]] - [[Stari Farkašić]] - [[Stari Grabovac]] - [[Staro Pračno]] - [[Staro Selo Topusko]] - [[Staro Selo, Sisek|Staro Selo]] - [[Staza]] - [[Stipan]] - [[Strašnik]] - [[Stražbenica]] - [[Strelečko]] - [[Strmen]] - [[Struga Banska]] - [[Stružec]] - [[Stubalj]] - [[Stupno]] - [[Stupovača]] - [[Sunja]] - [[Suvoj]] - [[Svinica]] - [[Svračica]] - 

== Š ==
[[Šakanlije]] - [[Šartovac]] - [[Šatornja]] - [[Šaš, Sunja|Šaš]] - [[Šaševa]] - [[Šegestin]] - [[Šibine]] - [[Šišinec]] - [[Šljivovac, Hrvaška|Šljivovac]] - [[Švrakarica]] - 

== T ==
[[Taborište]] - [[Tanac]] - [[Timarci]] - [[Tišina Erdedska]] - [[Tišina Kaptolska]] - [[Topolovac]] - [[Topusko]] - [[Trebež, Jasenovac|Trebež]] - [[Tremušnjak]] - [[Trepča, Gvozd|Treoča]] - [[Trgovi]] - [[Trnovac Glinski]] - [[Trtnik Glinski]] - [[Turčenica]] - 

== U ==
[[Udetin]] - [[Umetić]] - [[Unčani]] - [[Utolica]] - [[Uštica]] - 

== V ==
[[Vanići]] - [[Vedro Polje, Sunja|Vedro Polje]] - [[Velika Gradusa]] - [[Velika Ludina]] - [[Velika Solina]] - [[Velika Vranovina]] - [[Veliki Gradac]] - [[Veliki Obljaj]] - [[Veliki Šušnjar]] - [[Veliko Krčevo]] - [[Veliko Svinjičko]] - [[Vidrenjak]] - [[Višnjica, Jasenovac|Višnjica]] - [[Vlahović, Glina|Vlahović]] - [[Volinja]] - [[Voloder]] - [[Vorkapić]] - [[Voćarica]] - [[Vratečko]] - [[Vrh Letovanićki]] - [[Vukoševac]] - [[Vurot]] - 

== Z ==
[[Zakopa]] - [[Zaloj]] - [[Zamlača, Dvor|Zamlača]] - [[Zbjegovača]] - [[Zirčica]] - [[Zrin]] - [[Zrinska Draga]] - [[Zrinski Brđani]] - [[Zut]] - 

== Ž ==
[[Žabno]] - [[Žažina]] - [[Živaja]] - [[Žreme]] - [[Župić]] - 

[[Kategorija:Seznami naselij na Hrvaškem|Siško-moslavška županija]]
[[Kategorija:Naselja Siško-moslavške županije|*]]</text>
      <sha1>25vmmu394my6sglx6oxoju4f6fx9kxe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kubooktaeder</title>
    <ns>0</ns>
    <id>259830</id>
    <revision>
      <id>6772380</id>
      <parentid>6618663</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:45:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772380</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19376" sha1="d39bd8dza3jewdzftdvlf7e7aunmeyi" xml:space="preserve">{| class=wikitable width=320 style=&quot;float:right;margin-left:1em&quot;
! style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; colspan=2 | {{PAGENAME}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; colspan=2 | [[slika:Cuboctahedron.svg|250px]] &lt;br /&gt; [[:slika:Cuboctahedron.gif|(animacija)]]
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; width=105 | vrsta || [[arhimedsko telo]] &lt;br /&gt; [[uniformni polieder]]
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[Eulerjeva karakteristika|elementi]] || ''F'' = 14, ''E'' = 24, &lt;br /&gt; ''V'' = 12 (χ = 2)
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[stranska ploskev|stranske ploskve]] na stran || 8{3} + 6{4}
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[Conwayjeva notacija poliedrov|Conwayjev zapis]] || aC &lt;br /&gt; aaT
|-
| rowspan=2 style=&quot;background-color:#e7dcc3&quot; | [[Schläflijev simbol|Schläflijevi simboli]] || rr{4,3} ali &lt;math&gt;r\begin{Bmatrix} 4 \\ 3 \end{Bmatrix}&lt;/math&gt; &lt;br /&gt; rr{3,3} ali &lt;math&gt;r\begin{Bmatrix} 3 \\ 3 \end{Bmatrix}&lt;/math&gt;
|-
|| t&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;{4,3} ali t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{3,3}
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[Wythoffov simbol]] || 2 &amp;#124; 3 4 &lt;br /&gt; 3 3 &amp;#124; 2
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[Coxeter-Dinkinov diagram]] || {{CDD|node|4|node_1|3|node}} ali {{CDD||node_1|split1-43|nodes}} &lt;br /&gt; {{CDD|node_1|3|node|3|node_1}} ali {{CDD||node|split1|nodes_11}}
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[seznam grup sferne simetrije|simetrija]] || [[oktaedrska simetrija|O&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt;]], B&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, [4,3], (*432), red 48 &lt;br /&gt; [[tetraedrska simetrija|T&lt;sub&gt;d&lt;/sub&gt;]], [3,3], (*332), red 24
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[točkovne grupe v treh razsežnostih|vrtilna grupa]] || [[oktaedrska simetrija|O]], [4,3]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (432), red 24
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[diedrski kot]] || 125,26° &lt;br /&gt; &lt;math&gt;\arcsec(-\sqrt{3})\, &lt;/math&gt;
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | [[uniformni polieder|sklici]] || [[uniformni polieder|U]]&lt;sub&gt;07&lt;/sub&gt;, [[Harold Scott MacDonald Coxeter|C]]&lt;sub&gt;19&lt;/sub&gt;, [[seznam modelov Wenningerjevih poliedrov|W]]&lt;sub&gt;11&lt;/sub&gt;
|-
| style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; | značilnosti || [[konveksni polieder|konveksen]] &lt;br /&gt; [[polpravilni polieder|polpravilen]] &lt;br /&gt; [[kvazipravilni polieder|kvazipravilen]]
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[slika:Cuboctahedron.png|120px]] &lt;br /&gt; obarvane stranske ploskve
| style=&quot;vertical-align:top;text-align:center;&quot; | [[Slika:Cuboctahedron vertfig.svg|140x140_pik]] &lt;br /&gt; 3.4.3.4 &lt;br /&gt; ([[slika oglišč]])
|-
| style=&quot;vertical-align:top;text-align:center;&quot; | [[slika:Rhombicdodecahedron.jpg|120px]] &lt;br /&gt; [[rombski dodekaeder]] &lt;br /&gt; ([[dualni polieder]])
| style=&quot;text-align:center;&quot; | [[slika:Cuboctahedron flat.svg|140px]] &lt;br /&gt; [[mreža telesa]]
|}
'''Kubooktaeder''' je v [[geometrija|geometriji]] [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]]. Je [[arhimedsko telo]], eno od trinajstih konveksnih [[izogonalna oblika|izogonalnih]] [[prizma|neprizmatičnih]] [[geometrijsko telo|teles]] skonstruirano z dvema ali več vrstami [[pravilni mnogokotnik|pravilnih mnogokotniških]] [[stranska ploskev|stranskih ploskev]].

Ima [[14 (število)|štirinajst]] pravilnih stranskih ploskev, od tega osem [[enakostranični trikotnik|enakostraničnotrikotniških]] in šest [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]nih. Ima 24 popolnoma [[skladnost (geometrija)|skladnih]] [[rob (geometrija)|rob]]ov, ki vsak ločuje enakostranični trikotnik od kvadrata, ter 12 popolnoma enakih [[oglišče|oglišč]], v katerih se stikajo dva enakostranična trikotnika in dva kvadrata. Zaradi tega je [[polpravilni polieder]], ki je tako [[izogonalna figura|ogliščno]] kot [[izotoksalna figura|robovnoprehoden]].

Njegov [[dualni polieder]], oziroma [[Catalanovo telo]], je [[rombski dodekaeder]].

Telo je bilo verjetno znano [[Platon]]u. V [[Heron]]ovih ''Definitiones'' je naveden [[Arhimed]], ki naj bi izrekel, da je Platon vedel za telo sestavljeno iz 8-ih trikotnikov in 6-ih kvadratov.&lt;ref&gt;{{sktxt|Heath|1931|pp=176}}.&lt;/ref&gt;

== Druga imena ==

* ''heptaparaleloeder'' ([[Buckminster Fuller]])
** Fuller je uporabil ime »[[dimaksion]]« za to obliko, uporabljeno v zgodnejši različici [[dimaksionski zemljevid|dimaksionske projekcije]]. Imenoval ga je tudi »vektorsko ravnovesje.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=9sM44p385Ws|title= Vector Equilibrium|last1=Fuller|first1= R. Buckminster|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; Kubooktaeder sestavljen iz togih opornikov povezanih z gibljivimi oglišči je imenoval »jitterbug« (ta oblika se lahko deformira v [[oktaeder]], [[tetraeder]] ali [[ikozaeder]] z odstranjenjem kvadratnih ploskev). 
* s simetrijo O&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt; reda 48 je ''[[rektifikacija (geometrija)|rektificirana]] [[kocka]]'' ali ''rektificirani oktaeder'' ([[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]])
* s simetrijo T&lt;sub&gt;d&lt;/sub&gt; reda 24 je ''[[kantelacija (geometrija)|kantelirani]] [[tetraeder]]'' ali rombitetraeder.
* s simetrijo D&lt;sub&gt;3d&lt;/sub&gt; reda 12 je ''trikotniška [[girobikupola]]''.

== Kartezične koordinate ==

[[kartezični koordinatni sistem|Kartezične koordinate]] 12 oglišč kubooktaedra s središčem v [[koordinatno izhodišče|izhodišču]] z dolžino robu enako &lt;math&gt;\sqrt{2}\, &lt;/math&gt; so:
: (±1, ±1, 0)
: (±1, 0, ±1)
: (0, ±1, ±1)

Alternativna množica koordinat obstaja v [[štirirazsežni prostor|4-prostor]]u kot 12 permutacij:
: (0, 1, 1, 2)

Ta konstrukcija obstaja kot ena od 16-ih [[ortant]]nih [[faceta (geometrija)|facet]] [[rektificirana 24-celica|kantelirane 16-celice]].

=== Korenski vektorji ===

12 oglišč kubooktaedra lahko predstavlja [[korenski sistem|korenske vektorje]] [[enostavna Liejeva grupa|enostavne Liejeve grupe]] A&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Z dodatnimi 6-imi oglišči [[oktaeder|oktaedra]] ta oglišča predstavljajo 18 korenskih vektorjev enostavne Liejeve grupe B&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;.

== Površina in prostornina ==

[[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V'' kubooktaedra z dolžino robu ''a'' sta:

: &lt;math&gt; P = \left(6+2\sqrt{3}\right)a^{2} \approx 9,4641016 a^{2} \!\, , &lt;/math&gt;
: &lt;math&gt; V = \frac{5}{3} \sqrt{2}a^{3} \approx 2,3570226 a^{3} \!\, . &lt;/math&gt;

Če se skonstruira množica vseh 13-ih arhimedskih teles z enakimi dolžinami robov, bi bil kubooktaeder najmanjši.

== Pravokotne projekcije ==

Kubooktaeder ima štiri posebne [[pravokotna projekcija|pravokotne projekcije]] usrediščene na oglišče, rob in dve vrsti stranskih ploskev (enakostranični trikotniki in kvadrati). Zadnji dve odgovarjata [[Coxeterjev element#Coxeterjeva ravnina|Coxeterjevima ravninama]] B&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; in A&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;. Poševni projekciji kažeta kvadrat in šestkotnik, ki potekata skozi središče kubooktaedra.
{|class=wikitable width=740
|+ [[projekcija (linearna algebra)#Pravokotna projekcija|Pravokotne projekcije]]
|-
! usrediščeno na
! [[oglišče]] &lt;br /&gt; &amp;nbsp; &lt;br /&gt; &amp;nbsp;
! [[rob (geometrija)|rob]] &lt;br /&gt; &amp;nbsp; &lt;br /&gt; &amp;nbsp;
! [[stranska ploskev|stransko ploskev]] – &lt;br /&gt; [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]
! stransko ploskev – &lt;br /&gt; [[enakostranični trikotnik]]
! colspan=2 | poševni projekciji &lt;br /&gt; &amp;nbsp; &lt;br /&gt; &amp;nbsp;
|-
! slika
| [[slika:Cube t1 v.png|80px]]
| [[slika:Cube t1 e.png|80px]]
| [[slika:3-cube t1 B2.svg|80px]]
| [[slika:3-cube t1.svg|80px]]
| [[slika:Cuboctahedron B2 planes.svg|80px]]
| [[slika:Cuboctahedron 3 planes.svg|80px]]
|- align=center
! projektivna &lt;br /&gt; simetrija
| [2]
| [2]
| [4]
| [6]
| &amp;nbsp;
| &amp;nbsp;
|-
! [[rombski dodekaeder|rombski &lt;br /&gt; dodekaeder]]
| [[slika:Dual cube t1 v.svg|80px]]
| [[slika:Dual cube t1 e.png|80px]]
| [[slika:Dual cube t1 B2.svg|80px]]
| [[slika:Dual cube t1.svg|80px]]
| [[slika:Dual cube t1 skew1.png|80px]]
| [[slika:Dual cube t1 skew2.png|80px]]
|}

== Sferno tlakovanje ==

Kubooktaeder se lahko predstavi tudi kot [[sferno tlakovanje]] in projicira na ravnino s [[stereografska projekcija|stereografsko projekcijo]]. Ta projekcija je [[konformna preslikava|konformna]] in ohranja [[kot]]e ne pa tudi [[ploščina|ploščin]] ali [[dolžina|dolžin]]. [[premica|Premice]] na [[sfera|sferi]] se projicirajo kot [[krožni lok]]i na ravnino.
{|class=wikitable
|-
! [[ortografska projekcija]]
! colspan=2|[[stereografska projekcija|stereografski projekciji]]
|- align=center valign=top
| [[slika:Uniform tiling 432-t1.svg|160px]]
| [[slika:cuboctahedron stereographic projection square.png|160px]]
| [[slika:cuboctahedron stereographic projection triangle.png|160px]]
|-
| &amp;nbsp;
| usrediščeno na [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]
| usrediščeno na [[enakostranični trikotnik]]
|}

== Disekcija ==

Kubooktaeder se lahko razdeli na dve [[tristrana kupola|trikotniški kupoli]] s skupnim šestkotnikom, ki poteka skozi središče kubooktaedra. Če se ti dve trikotniški kupoli zavrtita tako, da se med seboj poravnajo trikotniki in kvadrati, nastane [[Johnsonovo telo]] J&lt;sub&gt;27&lt;/sub&gt;, [[tristrana ortobikupola|trikotniška ortobikupola]], ki se imenuje tudi antikubooktaeder.
: [[slika:Cuboctahedron 3 planes.svg|120px]][[slika:Triangular cupola.svg|120px]][[slika:Triangular_orthobicupola.png|120px]]

Kubooktaeder se lahko razdeli tudi na 6 [[kvadratna piramida|kvadratnih piramid]] in 8 [[tetraeder|tetraedrov]], ki se srečajo v središču. Ta disekcija je izražena v [[tetraedrsko-oktaedrsko satovje|alterniranem kubičnem satovju]], kjer so pari kvadratnih piramid kombinirani v [[oktaeder|oktaedre]].
: [[slika:TetraOctaHoneycomb-VertexConfig.svg|160px]]

== Geometrijski odnosi ==

[[slika:P1-A3-P1.gif|thumb|Razvijanje [[tetraeder|tetraedra]] razširjenega v kubooktadeder in obratno razširjenega v dualni tetraeder]]
[[slika:A3-P5-P3.gif|thumb|Razvijanje [[oktaeder|oktaedra]] v [[psevdoikozaeder]] in kubooktaeder]]
Kubooktaeder lahko nastane z ustreznim [[presek (geometrija)|presekom]] štirirazsežne [[16-celica|16-celice]].

Kubooktaeder ima [[oktaedrska simetrija|oktaedrsko simetrijo]]. Njegova prva [[stelacija]] je [[poliedrski sestav|sestav]] [[kocka|kocke]] in njenega duala [[oktaeder|oktaedra]], kjer oglišča kubooktaedra ležijo na [[razpolovišče|razpoloviščih]] robov obeh teles. 

Kubooktaeder je [[rektifikacija (geometrija)|rektificirana]] [[kocka]] in tudi rektificirani [[oktaeder]].

Je tudi [[kantelacija (geometrija)|kantelirani]] [[tetraeder]]. S to konstrukcijo je dan [[Wythoffov simbol]]: {{nowrap|3 3 {{!}} 2}}. [[slika:Cantellated tetrahedron.png|50px]]

Poševna kantelacija tetraedra tvori telo s stranskimi ploskvami vzporednimi s stranskimi ploskvami kubooktaedra, osem tikotnikov dveh velikosti in šest pravokotnikov. Njegovi robovi sicer niso enaki, ostaja pa točkovnoprehoden: ima polno tetraedrsko [[simetrijska grupa|simetrijsko grupo]] in njegova oglišča so pod njo enakovredna.

RObovi kubooktaedra tvorijo pravilni [[šestkotnik]]. Če se oktaeder preseka v ravnini enega od teh šestkotnikov, vsaka nastala polovica predstavlja [[tristrana kupola|trikotniško kupolo]], enega od [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]] J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Zaradi tega se lahko kubooktaeder imenuje tudi trikotniška [[bikupola (geometrija)|girobikupola]], najpreprostejša v nizu (poleg [[girobifastigij]]a ali »diagonalne girobikupole«). Če se polovici zavrtita tako, da se med seboj poravnajo trikotniki in kvadrati, in nazaj spojita, nastane novo Johnsonovo telo, J&lt;sub&gt;27&lt;/sub&gt;, [[tristrana ortobikupola|trikotniška ortobikupola]], imenovana tudi antikubooktaeder.

Obe trikotniški bikupoli sta pomembni pri [[pakiranje krogel|pakiranju krogel]]. Razdalja med središčem telesa do njegovih oglišč je enaka dolžini robov. Vsaka središčna [[krogla]] ima lahko do dvanajst sosedov, in v ploskovnocentrirani kubični mreži ti lahko zavzamejo lege oglišč kubooktaedra. V šeskotniški [[gosto pakiranje|gostopakirani]] mreži odgovarjajo ogliščem trikotniške ortobikupole. V obeh primerih središčna krogla leži v središču telesa.

Kubooktaedri se pojavljajo kot [[celica (geometrija)|celice]] v treh [[konveksno uniformno satovje|konveksnih uniformnih satovjih]] in v devetih [[uniformni polihoron|uniformnih polihoronih]].

Prostornina kubooktaedra je {{sfrac|5|6}} ograjene kocke in {{sfrac|5|8}} ograjenega oktaedra.

=== Razvrstitev oglišč ===

Kubooktaeder ima enako [[razvrstitev robov]] in [[razvrstitev oglišč|oglišč]] kot dva [[nekonveksni uniformni polieder|nekonveksna uniformna poliedra]]: [[kubohemioktaeder]] (skupne kvadratne stranske ploskve) in [[oktahemioktaeder]] (skupne trikotniške stranske ploskve). Velja tudi kot kantelirani [[tetraeder]] kot rektificirani [[tetratetraeder]].

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;400&quot; style=&quot;vertical-align:top;text-align:center&quot;
| [[slika:cuboctahedron.png|100px]] &lt;br /&gt; kubooktaeder
| [[slika:cubohemioctahedron.png|100px]] &lt;br /&gt; [[kubohemioktaeder]]
| [[slika:octahemioctahedron.png|100px]] &lt;br /&gt; [[oktahemioktaeder]]
|}

Kubooktaeder [[pokrivni prostor|2-pokrije]] [[tetrahemiheksaeder]],&lt;ref name=&quot;richter&quot;&gt;{{citat|ref= {{harvid|Richter}}|last1= Richter|first1= David A.|url= http://homepages.wmich.edu/~drichter/rptwo.htm|title= Two Models of the Real Projective Plane|date= |accessdate= 2016-06-27|language= en|archive-date= 2016-03-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303181036/http://homepages.wmich.edu/~drichter/rptwo.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; ki ima temu ustrezno enako [[abstraktni politop|abstraktno]] [[slika oglišč|sliko oglišč]] (dva trikotnika in dva kvadrata: 3.4.3.4) in polovico oglišč, robov in stranskih ploskev. (Dejanska slika oglišč tetrahemiheksaedra je 3.4.{{sfrac|3|2}}.4, s faktorjem {{sfrac|''a''|2}} zaradi križa.)
{|class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;400&quot; style=&quot;vertical-align:top;text-align:center&quot;
|[[slika:cuboctahedron.png|100px]] &lt;br /&gt; kubooktaeder
|[[slika:tetrahemihexahedron.png|100px]] &lt;br /&gt; [[tetrahemiheksaeder]]
|}

== Sorodni poliedri ==

Kubooktaeder predstavlja eno družino uniformnih poliedrov povezanih s kocko in pravilnim oktoedrom.
{{oktaedrska prisekavanja}}

Kubooktaeder ima tudi [[tetraedrska simetrija|tetraedrsko simetrijo]] z dvema barvama trikotnikov.
{{tetraedrska prisekavanja}}

=== Sorodni kvazipravilni poliedri in tlakovanja ===

Kubooktaeder obstaja v zaporedju simetrij kvazipravilnih poliedrov in tlakovanj s [[konfiguracija oglišč|konfiguracijami oglišč]] (3.''n'')&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, od tlakovanja sfere do evklidske ravnine v hiperbolično ravnino. Z [[notacija orbifold|orrbiteričnim zapisom]] simetrije *''n''32 so vsa ta tlakovanja [[Wythoffova konstrukcija]] znotraj [[fundamentalna domena|fundamentalne domene]] simetrije, z generatorskimi točkami ob oglišču domene s pravim kotom.&lt;ref&gt;{{sktxt|Coxeter|1973}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{sktxt|Huson|1991}}.&lt;/ref&gt;
{{mala tabela kvazilegularni-3}}

{{tabela kvazilegularni-4}}

Ta polieder je [[topologija|topološko]] povezan kot del niza [[kantelacija (geometrija)|kanteliranih]] poliedrov s sliko oglišč (3.4.''n''.4) in se nadaljuje kot tlakovanje [[hiperbolični prostor|hiperbolične ravnine]]. Te [[izogonalna oblika|ogliščnoprehodne]] oblike imajo [[zrcalna simetrija|zrcalno simetrijo]] (*''n''32).

{{mala tabela razširjenih tlakovanj}}

== Sorodni politopi ==
[[slika:Orthogonal projection envelopes 24-cell.png|thumb|right|Pravokotne projekcije [[24-celica|24-celice]]]]

Kubooktaeder se lahko razstavi v pravilni [[oktaeder]] in osem nepravilnih vendar skladnih oktaedrov v obliki [[konveksna ogrinjača|konveksne ogrinjače]] kocke z dvema nasprotnima ogliščema odstranjenima. Ta dekompozicija kubooktaedra odgovarja projekciji v tri razsežnosti [[24-celica|24-celice]] vzporedni s prvo celico. Pod to projekcijo kubooktaeder tvori projekcijsko ogrinjačo, ki se lahko razstavi v šest kvadratnih stranskih ploskev, pravilni oktaeder in osem nepravilnih oktaedrov. Ti elementi odgovarjajo slikam šestim oktaedrskim celicam v 24-celici, najbližji in najbolj oddaljene celice iz štirirazsežnega pogleda in preostalih osem parov celic.

== Pojavitev v kulturi in medijih ==
&lt;gallery&gt;
Two cuboctahedrons 2.jpg|Dva kubooktaedra na dimniku [[Bolnišnica Hilel Jaffe|Bolnišnice Hilel Jaffe]], [[Hadera]], [[Izrael]].
HeurekaKubOkt.jpg|»Hevrekapolieder«, [[Heureka (razstava)|Heureka]], [[Zürich]], 1991.
&lt;/gallery&gt;

* v epizodi »[[By Any Other Name]]« druge sezone ''[[Zvezdne steze|Zvezdnih stez]]'' tuja bitja napadejo vesoljsko ladjo [[Vesoljska ladja Enterprise|''Enterprise'']] in pretvorijo posadko v nežive kubooktaedre.
* igrača »Geo Twister« [http://www.trainerswarehouse.com/prodinfo.asp?number=FIGEO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070806054132/http://trainerswarehouse.com/prodinfo.asp?number=FIGEO |date=2007-08-06 }} je elastični kubooktaeder.
* vesoljske postaje Coriolis v računalniški igri ''[[Elite (video igra)|Elite]]'' imajo obliko kubooktaedra.

== Glej tudi ==

* [[kubooktaedrski graf]]
* [[ikozidodekaeder]]
* [[rombikubooktaeder]]
* [[prisekani kubooktaeder]]

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Coxeter|first1= Harold Scott MacDonald|authorlink1= Harold Scott MacDonald Coxeter|title=[[Regular Polytopes]]|date= 1973|edition= 3.|publisher= Dover|isbn= 0-486-61480-8|cobiss= |chapter= § V: The Kaleidoscope, Section: 5.7 Wythoff's construction}}
* {{citat|last1= Heath|first1= Thomas Little |title=A manual of Greek mathematics|publisher= Clarendon|pages= |date= 1931}}
* {{citat|last1= Huson|first1= Daniel H. |title=Two Dimensional symmetry Mutations|date= 1991|url= http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/summary?doi=10.1.1.30.8536}}
{{refend}}

== Nadaljnje branje ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Cromwell|first1= Peter Richard|authorlink1= Peter Richard Cromwell|title= Polyhedra|date= 1997|publisher= Cambridge University Press|location= Cambridge, New York|pages=79-86|chapter= Archimedean solids|isbn=0-521-55432-2|cobiss= 6472537}}
* {{citat|last1= Ghyka|first1= Matila|title= The geometry of art and life.|date= 1977|publisher= Dover Publications|location= New York|isbn= 9780486235424|pages= 51&amp;ndash;56, 81&amp;ndash;84|edition= [Nachdr.]}}
*{{navedi enciklopedijo|last1= Weisstein|first1= Eric Wolfgang|authorlink1= Eric Wolfgang Weisstein|title= Cuboctahedron|encyclopedia= CRC Concise Encyclopedia of Mathematics.|date= 2002|publisher= CRC Press|location= Hoboken|isbn= 9781420035223|pages= 620&amp;ndash;621|edition= 2.}}
* {{citat|last1= Williams|first1= Robert Edward|authorlink1= Robert Edward Williams|title= The Geometrical Foundation of Natural Structure: A Source Book of Design|date= 1979|publisher= Dover Publications, Inc|location= |isbn= 0-486-23729-X|chapter= Section 3-9}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Cuboctahedron|kubooktaeder}}
* {{MathWorld|id=Cuboctahedron|title=Cuboctahedron}}
* {{MathWorld|id=ArchimedeanSolid|title=Archimedean Solid}}
* [http://www.mathconsult.ch/showroom/unipoly/ The Uniform Polyhedra] {{ikona en}}
* [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/vp.html Virtual Reality Polyhedra] The Encyclopedia of Polyhedra {{ikona en}}
* Klitzing, Richard, 3D convex uniform polyhedra, [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/polyhedra.htm o3x4o - co] {{ikona en}}
* [http://www.dr-mikes-math-games-for-kids.com/polyhedral-nets.html?net=dYI7PStK037OedkFHPiwHK2fbnxjxylGZCjWfNh0UwMgy82zEaWFzVL3PBfYB9SDz8RMvhNkpb8sS9R&amp;name=Cuboctahedron#applet Editable printable net of a Cuboctahedron with interactive 3D view] {{ikona en}}

{{-}}

{{poliedri}}

[[Kategorija:Arhimedska telesa]]
[[Kategorija:Kvazipravilni poliedri]]</text>
      <sha1>d39bd8dza3jewdzftdvlf7e7aunmeyi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5</title>
    <ns>2</ns>
    <id>261251</id>
    <revision>
      <id>6772347</id>
      <parentid>6647889</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:57:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5058" sha1="hkm1m9wmiowdkb4yoem58d27zjt0zjs" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of bird}}
__NOTOC__
{{Speciesbox
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

The '''Armenian gull''' ('''''Larus armenicus''''') is a large [[gull]] found in the [[Caucasus]] and the [[Middle East]]. It was formerly classified as a [[subspecies]] of the [[European herring gull]] (''L. argentatus''), but is now generally considered to be a separate species, although [[BirdLife International]] lumps it with the [[yellow-legged gull]] (''L. michahellis'').

==Description==
The Armenian gull is a fairly large gull species, though it is on average the smallest of the &quot;[[herring gull]]&quot; complex. It can range from {{convert|52|to|62|cm|in|abbr=on}}, from {{convert|120|to|145|cm|in|abbr=on}} across the wings, and weighs from {{convert|600|to|960|g|lb|abbr=on}}. Among standard measurements, its [[Wing chord (biology)|wing chord]] is {{convert|38.5|to|45.8|cm|in|abbr=on}}, its [[Beak|bill]] is {{convert|4.1|to|5.6|cm|in|abbr=on}} and its [[Tarsus (skeleton)|tarsus]] is {{convert|5.7|to|6.4|cm|in|abbr=on}}.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; They are superficially similar to yellow-legged gulls but are slightly smaller with a slightly darker grey back and dark eyes. The area of black on the wingtips is more extensive with smaller white spots. The bill is short with a distinctive black band just before the tip. First-winter birds are mainly brown. They have a whitish rump, pale inner [[Remiges|primary feathers]], and a narrow, sharply defined black band on the tail. Although their ranges do not overlap, with its darkish mantle, both black and red near the tip of its bill and a dark eye, the Armenian gull bears a remarkable resemblance to the [[California gull]] (''L. californicus'') of North America.
==Distribution and habitat==
The Armenian gull nests beside mountain lakes in [[Georgia (country)|Georgia]], [[Armenia]], [[Turkey]], and western [[Iran]]. The largest colonies are at [[Lake Sevan]] and [[Lake Arpi]] in Armenia. It is a partial [[Bird migration|migrant]], with many birds wintering on the coasts of Turkey, [[Lebanon]], and [[Israel]]. Smaller numbers reach [[Cyprus]], [[Egypt]], and the [[Persian Gulf]].
==Breeding==
The nest is a mound of vegetation built on the ground on an island or the lakeshore. Three eggs are laid, mainly in late April. The nesting colonies are very dense with nests close together and territorial conflicts are common.

==Gallery==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|At Lake Sevan
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|At [[Sevanavank]] monastery 
File:Larus armenicus stamp.jpg|An illustration of Armenian gulls on a 2003 Armenian stamp
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Juvenile of Armenian gull in flight, flying over [[Lake Sevan]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==References==
{{Reflist}}

==Bibliography==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==External links==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}

&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>hkm1m9wmiowdkb4yoem58d27zjt0zjs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772375</id>
      <parentid>6772347</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772375</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5135" sha1="missylccd19uur67hjqf9yhde2721hq" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of bird}}
__NOTOC__
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') is a large [[gull]] found in the [[Caucasus]] and the [[Middle East]]. It was formerly classified as a [[subspecies]] of the [[European herring gull]] (''L. argentatus''), but is now generally considered to be a separate species, although [[BirdLife International]] lumps it with the [[yellow-legged gull]] (''L. michahellis'').

==Description==
The Armenian gull is a fairly large gull species, though it is on average the smallest of the &quot;[[herring gull]]&quot; complex. It can range from {{convert|52|to|62|cm|in|abbr=on}}, from {{convert|120|to|145|cm|in|abbr=on}} across the wings, and weighs from {{convert|600|to|960|g|lb|abbr=on}}. Among standard measurements, its [[Wing chord (biology)|wing chord]] is {{convert|38.5|to|45.8|cm|in|abbr=on}}, its [[Beak|bill]] is {{convert|4.1|to|5.6|cm|in|abbr=on}} and its [[Tarsus (skeleton)|tarsus]] is {{convert|5.7|to|6.4|cm|in|abbr=on}}.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; They are superficially similar to yellow-legged gulls but are slightly smaller with a slightly darker grey back and dark eyes. The area of black on the wingtips is more extensive with smaller white spots. The bill is short with a distinctive black band just before the tip. First-winter birds are mainly brown. They have a whitish rump, pale inner [[Remiges|primary feathers]], and a narrow, sharply defined black band on the tail. Although their ranges do not overlap, with its darkish mantle, both black and red near the tip of its bill and a dark eye, the Armenian gull bears a remarkable resemblance to the [[California gull]] (''L. californicus'') of North America.
==Distribution and habitat==
The Armenian gull nests beside mountain lakes in [[Georgia (country)|Georgia]], [[Armenia]], [[Turkey]], and western [[Iran]]. The largest colonies are at [[Lake Sevan]] and [[Lake Arpi]] in Armenia. It is a partial [[Bird migration|migrant]], with many birds wintering on the coasts of Turkey, [[Lebanon]], and [[Israel]]. Smaller numbers reach [[Cyprus]], [[Egypt]], and the [[Persian Gulf]].
==Breeding==
The nest is a mound of vegetation built on the ground on an island or the lakeshore. Three eggs are laid, mainly in late April. The nesting colonies are very dense with nests close together and territorial conflicts are common.

==Gallery==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|At Lake Sevan
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|At [[Sevanavank]] monastery 
File:Larus armenicus stamp.jpg|An illustration of Armenian gulls on a 2003 Armenian stamp
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Juvenile of Armenian gull in flight, flying over [[Lake Sevan]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==References==
{{Reflist}}

==Bibliography==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==External links==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>missylccd19uur67hjqf9yhde2721hq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772420</id>
      <parentid>6772375</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:49:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772420</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5283" sha1="asb985bq09zvkc9ryubw1srpngjkq7b" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of bird}}
__NOTOC__
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velik [[Galeb (poddružina)|galeb]], ki ga najdemo na [[Kavkaška regija|Kavkazu]] in [[Srednji vzhod|Bližnjem vzhodu]] . Prej je bil uvrščen med [[Podvrsta (biologija)|podvrste]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), daj pa na splošno velja za ločeno vrsto, čeprav ga [[BirdLife International]] uvršča skupaj z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, čeprav je v povprečju najmanjši iz kompleksa &quot; [[Herring gull|srebrnih galebov]] &quot;. Lahko se giblje od {{Convert|52|to|62|cm|in|abbr=on}}, od {{Convert|120|to|145|cm|in|abbr=on}} čez krila in tehta od {{Convert|600|to|960|g|lb|abbr=on}} . Med standardnimi meritvami je [[Wing chord (biology)|dolžina njegovega krila]] {{Convert|38.5|to|45.8|cm|in|abbr=on}}, njegov [[Kljun|račun]] je {{Convert|4.1|to|5.6|cm|in|abbr=on}} in njegov [[Nartnica|tarzus]] je {{Convert|5.7|to|6.4|cm|in|abbr=on}}.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Na videz so podobni rumenonogim galebom, vendar so nekoliko manjši z nekoliko temnejšim sivim hrbtom in temnimi očmi. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice, ki prvič pozimijo, so večinoma rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[letalno pero|primarna peresa]] in ozek, ostro definiran črn pas na repu. Čeprav se njuna območja razširjenosti ne prekrivajo, ima armenski galeb s svojim temnim plaščem, ki je blizu konice kljuna črn in rdeč, ter temnim očesom izjemno podobnost s [[California gull|kalifornijskim galebom]] (''L. californicus'') iz Severne Amerike.

== Razširjenost in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]] . Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|jezeru Sevan]] in [[Lake Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]] . Manjše število doseže [[Ciper]], [[Egipt]] in [[Perzijski zaliv]] .

==Gnezdenje==
Gnezdo je kup rastlinja, zgrajen na tleh na otoku ali obali jezera. Izležejo tri jajca, večinoma konec aprila. Gnezditvene kolonije so zelo goste, gnezda so tesno skupaj, teritorialni konflikti pa so pogosti.

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>asb985bq09zvkc9ryubw1srpngjkq7b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772430</id>
      <parentid>6772420</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:13:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772430</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5568" sha1="lstbu0pw9snjllrzoawik3ec9insnt9" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of bird}}
__NOTOC__
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velika [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Galeb (poddružina)|galeba]], ki živi na območju [[Kavkaška regija|Kavkaza]] in [[Srednji vzhod|Bližnjeg vzhoda]]. V preteklosti je bil razvrščen kot podvrsta [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), danes pa ga večinoma obravnavajo kot samostojno vrsto, čeprav ga organizacija [[BirdLife International]] uvršča združuje z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, vendar je v povprečju najmanjši predstavnik iz kompleksa &quot;[[Srebrni galebi|srebrnih galebov]]&quot;. V dolžino meri od 52 do 62 cm, razpon njegovih kril znaša od 120 do 145 cm, tehta pa od 600 do 960 g. Med standardnimi telesnimi merami je dolžina peruti od 38,5 do 45,8 cm, dolžina [[Kljun|kljuna]] je od 4,1 do 5,6 cm, dolžina [[Nartnica|nartnice]] pa od 5,7 do 6,4 cm.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Po videzu je podoben [[Rumenonogi galeb|rumenonogemu galebu]], vendar je nekoliko manjši, ima nekoliko temnejši siv hrbet in temne oči. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice v prvem zimskem perju so pretežno rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[Pero|primarna letalna peresa]] in ozek in ozek, ostro omejen črn pas na repu. Čeprav se območji razširjenosti obeh vrst ne prekrivata, je armenski galeb zaradi temnejšega hrbtnega perja, črne in rdeče obarvanosti v bližini konice kljuna ter temnih oči zelo podoben severnoameriškemu [[Kalifornijski galeb|kalifornijskemu galebu]] (''L. californicus'').

== Območje razširjenosti in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]]. Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|Sevanskem jezeru]]  in [[Jezero Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]]. Manjše število jih prezimuje tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Egipt|Egiptu]] in in ob obalah [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].

==Gnezdenje==
[[Gnezdo]] je kup rastlinskega materiala, ki ga galeb zgradi na tleh, na otoku ali ob obali jezera. Samica običajno znese tri [[Jajce|jajca]], večinoma konec aprila. Armenski galebi gnezdijo v zelo gostih kolonijah, kjer so gnezda postavljena blizu skupaj.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt; Zaradi majhnih razdalj med gnezdi so pogosti ozemeljski spopadi med pticami.

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>lstbu0pw9snjllrzoawik3ec9insnt9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772434</id>
      <parentid>6772430</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:22:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Gnezdenje */</comment>
      <origin>6772434</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7154" sha1="cgilsyh1m3hbed6mp2n8tbnflu98b7r" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of bird}}
__NOTOC__
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velika [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Galeb (poddružina)|galeba]], ki živi na območju [[Kavkaška regija|Kavkaza]] in [[Srednji vzhod|Bližnjeg vzhoda]]. V preteklosti je bil razvrščen kot podvrsta [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), danes pa ga večinoma obravnavajo kot samostojno vrsto, čeprav ga organizacija [[BirdLife International]] uvršča združuje z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, vendar je v povprečju najmanjši predstavnik iz kompleksa &quot;[[Srebrni galebi|srebrnih galebov]]&quot;. V dolžino meri od 52 do 62 cm, razpon njegovih kril znaša od 120 do 145 cm, tehta pa od 600 do 960 g. Med standardnimi telesnimi merami je dolžina peruti od 38,5 do 45,8 cm, dolžina [[Kljun|kljuna]] je od 4,1 do 5,6 cm, dolžina [[Nartnica|nartnice]] pa od 5,7 do 6,4 cm.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Po videzu je podoben [[Rumenonogi galeb|rumenonogemu galebu]], vendar je nekoliko manjši, ima nekoliko temnejši siv hrbet in temne oči. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice v prvem zimskem perju so pretežno rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[Pero|primarna letalna peresa]] in ozek in ozek, ostro omejen črn pas na repu. Čeprav se območji razširjenosti obeh vrst ne prekrivata, je armenski galeb zaradi temnejšega hrbtnega perja, črne in rdeče obarvanosti v bližini konice kljuna ter temnih oči zelo podoben severnoameriškemu [[Kalifornijski galeb|kalifornijskemu galebu]] (''L. californicus'').

== Območje razširjenosti in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]]. Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|Sevanskem jezeru]]  in [[Jezero Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]]. Manjše število jih prezimuje tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Egipt|Egiptu]] in in ob obalah [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].

==Gnezdenje==
[[Gnezdo]] je kup rastlinskega materiala, ki ga galeb zgradi na tleh, na otoku ali ob obali jezera. Samica običajno znese tri [[Jajce|jajca]], večinoma konec aprila. Armenski galebi gnezdijo v zelo gostih kolonijah, kjer so gnezda postavljena blizu skupaj.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt; Zaradi majhnih razdalj med gnezdi so pogosti ozemeljski spopadi med pticami.

== Ogroženost ==
Svetovna populacija armenskega galeba se je v preteklosti močno zmanjšala zaradi preganjanja, saj so ptice povzročale škodo v ribištvu, in pobiranja jajc iz gnezd (del Hoyo et al. 1996, Olsen and Larsson 2004). Uspešnost razmnoževanja se je močno zmanjšala tudi zaradi znižanja gladine jezera Sevan v Armeniji. Vodo iz jezera so namreč odvzemali za namakanje kmetijskih površin in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah (Adamian and Klem Jr. 1999). 

*Dodatne grožnje v Armeniji vključujejo krivolov v ribogojnicah na Araratski ravnini, kjer se osebki, ki se ne razmnožujejo, zadržujejo vse leto, odrasli osebki pa se tam zbirajo tudi v času prezimovanja; evtrofikacijo Sevanskega jezera zaradi cvetenja alg (ki je posledica odplak ter odtekanja kmetijskih voda), kar vpliva na prehransko zalogo, saj prihaja do zmanjševanja števila vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin; ter nadaljnje zniževanje gladine jezera zaradi popravil jezov (Aghababyan et al. in prep.).
*Posodobitev naprav za čiščenje odpadnih voda in obdelavo odpadkov je verjetno zmanjšala kakovost življenjskega prostora v Izraelu, zato so se ptice, ki so tam nekoč prezimovale, morda preselile drugam (A. Ben Dov in litt. 2015). 
*Galebi se hranijo tudi na odlagališčih odpadkov v Armeniji, vendar se zaradi recikliranja komunalnih odpadkov količina razpoložljive hrane zmanjšuje (K. Aghababyan in litt. 2021) 
*Jezero Urumija v provinci Azerbajdžan v Iranu, kjer je bilo zabeleženo gnezdenje te vrste, se je močno skrčilo (A. Ben Dov in litt. 2015).

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>cgilsyh1m3hbed6mp2n8tbnflu98b7r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772477</id>
      <parentid>6772434</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:48:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ogroženost */</comment>
      <origin>6772477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8202" sha1="6p7imwnvx5owep77ux07w2r81am096n" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Vrsta ptice}}
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velika [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Galeb (poddružina)|galeba]], ki živi na območju [[Kavkaška regija|Kavkaza]] in [[Srednji vzhod|Bližnjeg vzhoda]]. V preteklosti je bil razvrščen kot podvrsta [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), danes pa ga večinoma obravnavajo kot samostojno vrsto, čeprav ga organizacija [[BirdLife International]] uvršča združuje z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, vendar je v povprečju najmanjši predstavnik iz kompleksa &quot;[[Srebrni galebi|srebrnih galebov]]&quot;. V dolžino meri od 52 do 62 cm, razpon njegovih kril znaša od 120 do 145 cm, tehta pa od 600 do 960 g. Med standardnimi telesnimi merami je dolžina peruti od 38,5 do 45,8 cm, dolžina [[Kljun|kljuna]] je od 4,1 do 5,6 cm, dolžina [[Nartnica|nartnice]] pa od 5,7 do 6,4 cm.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Po videzu je podoben [[Rumenonogi galeb|rumenonogemu galebu]], vendar je nekoliko manjši, ima nekoliko temnejši siv hrbet in temne oči. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice v prvem zimskem perju so pretežno rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[Pero|primarna letalna peresa]] in ozek in ozek, ostro omejen črn pas na repu. Čeprav se območji razširjenosti obeh vrst ne prekrivata, je armenski galeb zaradi temnejšega hrbtnega perja, črne in rdeče obarvanosti v bližini konice kljuna ter temnih oči zelo podoben severnoameriškemu [[Kalifornijski galeb|kalifornijskemu galebu]] (''L. californicus'').

== Območje razširjenosti in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]]. Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|Sevanskem jezeru]]  in [[Jezero Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]]. Manjše število jih prezimuje tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Egipt|Egiptu]] in in ob obalah [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].

==Gnezdenje==
[[Gnezdo]] je kup rastlinskega materiala, ki ga galeb zgradi na tleh, na otoku ali ob obali jezera. Samica običajno znese tri [[Jajce|jajca]], večinoma konec aprila. Armenski galebi gnezdijo v zelo gostih kolonijah, kjer so gnezda postavljena blizu skupaj.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt; Zaradi majhnih razdalj med gnezdi so pogosti ozemeljski spopadi med pticami.

== Ogroženost ==
Svetovna populacija armenskega galeba se je v preteklosti močno zmanjšala zaradi preganjanja, saj so ptice povzročale škodo v ribištvu, in pobiranja jajc iz gnezd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=del Hoyo |first1=Josep |last2=Elliott |first2=Andrew |last3=Sargatal |first3=Jordi |year=1996 |title=Handbook of the Birds of the World |volume=3: Hoatzin to Auks |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona, Španija |isbn=978-84-87334-20-7}}&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Malling Olsen | first1=Klaus | last2=Larsson | first2=Hans | title=Gulls of Europe, Asia and North America | publisher=Christopher Helm | publication-place=London | date=2007 | isbn=978-0-7136-7087-5}}&lt;/ref&gt; Uspešnost razmnoževanja se je močno zmanjšala tudi zaradi znižanja gladine jezera Sevan v Armeniji. Vodo iz jezera so namreč odvzemali za namakanje kmetijskih površin in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah.&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Adamyan | first1=M. S. | last2=Klem | first2=Daniel | title=Handbook of the birds of Armenia | publisher=American University of Armenia | publication-place=Oakland, Calif | date=1999 | isbn=0-9657429-3-8}}&lt;/ref&gt; 

*Dodatne grožnje v Armeniji vključujejo krivolov v ribogojnicah na Araratski ravnini, kjer se osebki, ki se ne razmnožujejo, zadržujejo vse leto, odrasli osebki pa se tam zbirajo tudi v času prezimovanja; evtrofikacijo Sevanskega jezera zaradi cvetenja alg (ki je posledica odplak ter odtekanja kmetijskih voda), kar vpliva na prehransko zalogo, saj prihaja do zmanjševanja števila vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin; ter nadaljnje zniževanje gladine jezera zaradi popravil jezov.&lt;ref name=IUCN /&gt;
*Posodobitev naprav za čiščenje odpadnih voda in obdelavo odpadkov je verjetno zmanjšala kakovost življenjskega prostora v Izraelu, zato so se ptice, ki so tam nekoč prezimovale, morda preselile drugam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Larus armenicus {{!}} Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |url=https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20240911132742/https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-date=2024-09-11 |access-date=2026-10-30 |website=Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
*Galebi se hranijo tudi na odlagališčih odpadkov v Armeniji, vendar se zaradi recikliranja komunalnih odpadkov količina razpoložljive hrane zmanjšuje&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;
*Jezero Urumija v provinci Azerbajdžan v Iranu, kjer je bilo zabeleženo gnezdenje te vrste, se je močno skrčilo&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>6p7imwnvx5owep77ux07w2r81am096n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772486</id>
      <parentid>6772477</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:52:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ogroženost */</comment>
      <origin>6772486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8271" sha1="d92gosey38m743fbqa2xvb9hf33lgtw" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Vrsta ptice}}
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velika [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Galeb (poddružina)|galeba]], ki živi na območju [[Kavkaška regija|Kavkaza]] in [[Srednji vzhod|Bližnjeg vzhoda]]. V preteklosti je bil razvrščen kot podvrsta [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), danes pa ga večinoma obravnavajo kot samostojno vrsto, čeprav ga organizacija [[BirdLife International]] uvršča združuje z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, vendar je v povprečju najmanjši predstavnik iz kompleksa &quot;[[Srebrni galebi|srebrnih galebov]]&quot;. V dolžino meri od 52 do 62 cm, razpon njegovih kril znaša od 120 do 145 cm, tehta pa od 600 do 960 g. Med standardnimi telesnimi merami je dolžina peruti od 38,5 do 45,8 cm, dolžina [[Kljun|kljuna]] je od 4,1 do 5,6 cm, dolžina [[Nartnica|nartnice]] pa od 5,7 do 6,4 cm.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Po videzu je podoben [[Rumenonogi galeb|rumenonogemu galebu]], vendar je nekoliko manjši, ima nekoliko temnejši siv hrbet in temne oči. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice v prvem zimskem perju so pretežno rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[Pero|primarna letalna peresa]] in ozek in ozek, ostro omejen črn pas na repu. Čeprav se območji razširjenosti obeh vrst ne prekrivata, je armenski galeb zaradi temnejšega hrbtnega perja, črne in rdeče obarvanosti v bližini konice kljuna ter temnih oči zelo podoben severnoameriškemu [[Kalifornijski galeb|kalifornijskemu galebu]] (''L. californicus'').

== Območje razširjenosti in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]]. Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|Sevanskem jezeru]]  in [[Jezero Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]]. Manjše število jih prezimuje tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Egipt|Egiptu]] in in ob obalah [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].

==Gnezdenje==
[[Gnezdo]] je kup rastlinskega materiala, ki ga galeb zgradi na tleh, na otoku ali ob obali jezera. Samica običajno znese tri [[Jajce|jajca]], večinoma konec aprila. Armenski galebi gnezdijo v zelo gostih kolonijah, kjer so gnezda postavljena blizu skupaj.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt; Zaradi majhnih razdalj med gnezdi so pogosti ozemeljski spopadi med pticami.

== Ogroženost ==
Svetovna populacija armenskega galeba se je v preteklosti močno zmanjšala zaradi preganjanja, saj so ptice povzročale škodo v ribištvu, in pobiranja jajc iz gnezd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=del Hoyo |first1=Josep |last2=Elliott |first2=Andrew |last3=Sargatal |first3=Jordi |year=1996 |title=Handbook of the Birds of the World |volume=3: Hoatzin to Auks |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona, Španija |isbn=978-84-87334-20-7}}&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Malling Olsen | first1=Klaus | last2=Larsson | first2=Hans | title=Gulls of Europe, Asia and North America | publisher=Christopher Helm | publication-place=London | date=2007 | isbn=978-0-7136-7087-5}}&lt;/ref&gt; Uspešnost razmnoževanja se je močno zmanjšala tudi zaradi znižanja gladine Sevanskega jezera v Armeniji. Vodo iz jezera so namreč odvzemali za namakanje kmetijskih površin in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah.&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Adamyan | first1=M. S. | last2=Klem | first2=Daniel | title=Handbook of the birds of Armenia | publisher=American University of Armenia | publication-place=Oakland, Calif | date=1999 | isbn=0-9657429-3-8}}&lt;/ref&gt; 

*Dodatne grožnje v Armeniji vključujejo [[krivolov]] v ribogojnicah na [[Araratska planota|Araratski planoti]], kjer se osebki, ki se ne razmnožujejo, zadržujejo vse leto, odrasli osebki pa se tam zbirajo tudi v času prezimovanja; [[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] Sevanskega jezera zaradi cvetenja alg (ki je posledica odplak ter odtekanja kmetijskih voda), kar vpliva na prehransko zalogo, saj prihaja do zmanjševanja števila vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin; ter nadaljnje zniževanje gladine jezera zaradi popravil jezov.&lt;ref name=IUCN /&gt;
*Posodobitev naprav za čiščenje odpadnih voda in obdelavo odpadkov je verjetno zmanjšala kakovost življenjskega prostora v [[Izrael|Izraelu]], zato so se ptice, ki so tam nekoč prezimovale, morda preselile drugam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Larus armenicus {{!}} Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |url=https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20240911132742/https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-date=2024-09-11 |access-date=2026-10-30 |website=Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
*Galebi se hranijo tudi na odlagališčih odpadkov v Armeniji, vendar se zaradi recikliranja komunalnih odpadkov količina razpoložljive hrane zmanjšuje.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;
*[[Urmijsko jezero|Urumijsko jezero]] v [[Iran|Iranu]], kjer je bilo zabeleženo gnezdenje te vrste, se je močno skrčilo.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>d92gosey38m743fbqa2xvb9hf33lgtw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772488</id>
      <parentid>6772486</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:53:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ogroženost */</comment>
      <origin>6772488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8297" sha1="pnyrmj69vkqrsh6w57oenvy3wtm2ynv" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Vrsta ptice}}
{{Speciesbox
| name = Armenski galeb
| image = Armenian Gull standing, closeup at Sevan Lake.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Larus armenicus'' |volume=2021 |article-number=e.T22694357A154521947|doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22694357A154521947.en |access-date=11 November 2021}}&lt;/ref&gt;
| genus = Larus
| species = armenicus
| authority = [[Sergei Aleksandrovich Buturlin|Buturlin]], 1934
| synonyms = ''Larus cachinnans armenicus''
| synonyms_ref = &lt;ref&gt;{{avibase|F6951FF7E28D37AC|Armenian Gull}}&lt;/ref&gt;
| range_map = Lupus armenicus range.png
}}

'''Armenski galeb''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Larus armenicus''''') je velika [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Galeb (poddružina)|galeba]], ki živi na območju [[Kavkaška regija|Kavkaza]] in [[Srednji vzhod|Bližnjeg vzhoda]]. V preteklosti je bil razvrščen kot podvrsta [[Podvrsta (biologija)|podvrsta]] [[Srebrni galeb|srebrnega galeba]] (''L. argentatus''), danes pa ga večinoma obravnavajo kot samostojno vrsto, čeprav ga organizacija [[BirdLife International]] uvršča združuje z [[Rumenonogi galeb|rumenonogim galebom]] (''L. michahellis'').&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

== Opis ==
Armenski galeb je precej velika vrsta galeba, vendar je v povprečju najmanjši predstavnik iz kompleksa &quot;[[Srebrni galebi|srebrnih galebov]]&quot;. V dolžino meri od 52 do 62 cm, razpon njegovih kril znaša od 120 do 145 cm, tehta pa od 600 do 960 g. Med standardnimi telesnimi merami je dolžina peruti od 38,5 do 45,8 cm, dolžina [[Kljun|kljuna]] je od 4,1 do 5,6 cm, dolžina [[Nartnica|nartnice]] pa od 5,7 do 6,4 cm.&lt;ref name=&quot;Olsen&quot;&gt;''Gulls of North America, Europe, and Asia'' by Klaus Malling Olsen &amp; Hans Larsson. Princeton University Press (2004). {{ISBN|978-0691119977}}.&lt;/ref&gt; Po videzu je podoben [[Rumenonogi galeb|rumenonogemu galebu]], vendar je nekoliko manjši, ima nekoliko temnejši siv hrbet in temne oči. Črno območje na konicah kril je obsežnejše z manjšimi belimi pikami. Kljun je kratek z značilnim črnim pasom tik pred konico. Ptice v prvem zimskem perju so pretežno rjave barve. Imajo belkast zadnji del, bleda notranja [[Pero|primarna letalna peresa]] in ozek in ozek, ostro omejen črn pas na repu. Čeprav se območji razširjenosti obeh vrst ne prekrivata, je armenski galeb zaradi temnejšega hrbtnega perja, črne in rdeče obarvanosti v bližini konice kljuna ter temnih oči zelo podoben severnoameriškemu [[Kalifornijski galeb|kalifornijskemu galebu]] (''L. californicus'').

== Območje razširjenosti in habitat ==
Armenski galeb gnezdi ob gorskih jezerih v [[Gruzija|Gruziji]], [[Armenija|Armeniji]], [[Turčija|Turčiji]] in zahodnem [[Iran|Iranu]]. Največje kolonije so ob [[Sevansko jezero|Sevanskem jezeru]]  in [[Jezero Arpi|jezeru Arpi]] v Armeniji. Je delna [[Selitev ptic|selivka]], saj številne ptice prezimujejo na obalah Turčije, [[Libanon|Libanona]] in [[Izrael|Izraela]]. Manjše število jih prezimuje tudi na [[Ciper|Cipru]], v [[Egipt|Egiptu]] in in ob obalah [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].

==Gnezdenje==
[[Gnezdo]] je kup rastlinskega materiala, ki ga galeb zgradi na tleh, na otoku ali ob obali jezera. Samica običajno znese tri [[Jajce|jajca]], večinoma konec aprila. Armenski galebi gnezdijo v zelo gostih kolonijah, kjer so gnezda postavljena blizu skupaj.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt; Zaradi majhnih razdalj med gnezdi so pogosti ozemeljski spopadi med pticami.

== Ogroženost ==
Svetovna populacija armenskega galeba se je v preteklosti močno zmanjšala zaradi preganjanja, saj so ptice povzročale škodo v ribištvu, in pobiranja jajc iz gnezd.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=del Hoyo |first1=Josep |last2=Elliott |first2=Andrew |last3=Sargatal |first3=Jordi |year=1996 |title=Handbook of the Birds of the World |volume=3: Hoatzin to Auks |publisher=Lynx Edicions |location=Barcelona, Španija |isbn=978-84-87334-20-7}}&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Malling Olsen | first1=Klaus | last2=Larsson | first2=Hans | title=Gulls of Europe, Asia and North America | publisher=Christopher Helm | publication-place=London | date=2007 | isbn=978-0-7136-7087-5}}&lt;/ref&gt; Uspešnost razmnoževanja se je močno zmanjšala tudi zaradi znižanja gladine Sevanskega jezera v Armeniji. Vodo iz jezera so namreč odvzemali za namakanje kmetijskih površin in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah.&lt;ref&gt;{{cite book | last1=Adamyan | first1=M. S. | last2=Klem | first2=Daniel | title=Handbook of the birds of Armenia | publisher=American University of Armenia | publication-place=Oakland, Calif | date=1999 | isbn=0-9657429-3-8}}&lt;/ref&gt; 

*Dodatne grožnje v Armeniji vključujejo [[krivolov]] v ribogojnicah na [[Araratska planota|Araratski planoti]], kjer se osebki, ki se ne razmnožujejo, zadržujejo vse leto, odrasli osebki pa se tam zbirajo tudi v času prezimovanja; [[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] Sevanskega jezera zaradi cvetenja alg (ki je posledica odplak ter odtekanja kmetijskih voda), kar vpliva na prehransko zalogo, saj prihaja do zmanjševanja števila vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin; ter nadaljnje zniževanje gladine jezera zaradi popravil jezov.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;
*Posodobitev naprav za čiščenje odpadnih voda in obdelavo odpadkov je verjetno zmanjšala kakovost življenjskega prostora v [[Izrael|Izraelu]], zato so se ptice, ki so tam nekoč prezimovale, morda preselile drugam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Larus armenicus {{!}} Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |url=https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20240911132742/https://redlist.parks.org.il/en/aves/detail/Larus%20armenicus/ |archive-date=2024-09-11 |access-date=2026-10-30 |website=Israeli Biodiversity Risk Assessments Project |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
*Galebi se hranijo tudi na odlagališčih odpadkov v Armeniji, vendar se zaradi recikliranja komunalnih odpadkov količina razpoložljive hrane zmanjšuje.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;
*[[Urmijsko jezero|Urumijsko jezero]] v [[Iran|Iranu]], kjer je bilo zabeleženo gnezdenje te vrste, se je močno skrčilo.&lt;ref name=&quot;iucn status 11 November 2021&quot; /&gt;

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;120px&quot;&gt;
File:Armenian gull, Sevan 2018.jpg|Ob Sevanskem jezeru 
File:3 Armenian Gulls - front, back and side views.jpg|V samostanu [[Sevanavank]] 
File:Larus armenicus stamp.jpg|Ilustracija armenskih galebov na armenski znamki iz leta 2003
Image:Armenian Gull Juvenile in flight, Sevan lake.jpg|Mladi armenski galeb med letom nad [[Sevansko jezero|Sevanskim jezerom]]
Image:Armenian Gull in flight at Sevan lake, March 2008.jpg
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Bibliografija==
* Alan Harris, Hadoram Shirihai &amp; David Christie (1996) ''The Macmillan Birder's Guide to European and Middle Eastern Birds'', Macmillan, London.
* D.W. Snow &amp; C.M. Perrins (1998) ''The Birds of the Western Palearctic, Concise Edition'' (Vol. 1),   Oxford University Press, Oxford.
* M.S. Adamian &amp; D. Klem, Jr. (1997) ''A Field Guide to Birds of Armenia''. [[American University of Armenia]], {{ISBN|0-9657429-1-1}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons-inline}}
*{{Wikispecies-inline|Larus armenicus}}

* [http://www.xs4all.nl/~calidris/armenian.htm Armenian gull photos by Rudy Offerein]
* [http://www.martinreid.com/Gull%20website/armeinx.html Armenian Gull photos by Martin Reid]

{{Gulls}}

{{Taxonbar|from=Q683138}}
&lt;!-- [[Category:Larus|Armenian gull]]
[[Category:Birds of Armenia]]
[[Category:Birds of West Asia]]
[[Category:Birds described in 1934|Armenian gull]]
[[Category:Taxa named by Sergei Buturlin|Armenian gull]] --&gt;</text>
      <sha1>pnyrmj69vkqrsh6w57oenvy3wtm2ynv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Leteče krilo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262265</id>
    <revision>
      <id>6772668</id>
      <parentid>4768732</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:26:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6772668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4745" sha1="9p0fxitrxbjtzj02yvwvi73r7876b6y" xml:space="preserve">[[Slika:B-2 first flight 071201-F-9999J-034.jpg|thumb|Sodobni ameriški [[strateški bombnik]] [[Northrop B-2]]]]
'''Leteče krilo''' ({{jezik-en|Flying Wing}}) ali '''samokrilnik''' je zasnova [[letalo|letala]], ki nima izrazitega trupa, temveč je vse, kar je pri običajnem letalu nameščeno v trupu, nameščeno v glavni strukturi [[letalsko krilo|krila]]. Nekatere zasnove sicer ohranijo trup, vendar nimajo klasičnih repnih krmilnih površin.

Ker zaradi odsotnosti izrazitega trupa posledično ni takega [[upor sredstva|zračnega upora]], je leteče krilo teoretično najučinkovitejša oblika letala. Zaradi nekaterih drugih pomanjkljivosti, povezanih predvsem s stabilnostjo in vodljivostjo letala, se prednost letečega krila napram klasični obliki letala delno ali popolnoma izniči.

==Zgodovina==
[[Slika:Armstrong Whitworth AW 52 in 1946.jpg|thumb|Britanski Armstrong Whitworth AW 52 iz obdobja tik po 2. svetovni vojni]]
Ideja letečega krila obstaja že od časa prvih letal, ker bi bila taka zasnova zaradi nizkega zračnega upora in sorazmerno nizke krilne obremenitve primerna za izdelavo letal z dolgim dosegom, ki bi lahko prevažala večje število potnikov čez [[Atlantski ocean|Atlantik]].

V [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] je [[Hugo Junkers]] že leta [[1910]] zasnoval prvo [[jadralno letalo]] z obliko letečega krila, širši razvoj pa je bil zaradi [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in omejitev, ki so jih Nemčiji po koncu vojne postavili zavezniki, otežen. Poleg Junkersa so se z razvojem letečih kril ukvarjali tudi [[Alexander Lippisch]] in brata Horten, ki sta med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] izdelala prototipe več letečih kril; najbolj znan je bil reaktivni [[bombnik]] [[Horten Ho 229|Ho-229]], ki pa ni bil uveden v uporabo.

V [[Združene države Amerike|ZDA]] je raziskave na področju letečih kril izvajal [[Jack Northrop]], ki je v letečem krilu videl naslednjo obliko letal in se z njimi začel ukvarjati že leta [[1939]], prvo letalo tega tipa, N-1M pa je izdelal leta [[1940]]. Po koncu 2. svetovne vojne, ko se je začel razvoj bombnikov dolgega dosega, je Northrop zasnoval dve letali z obliko letečega krila - [[B-35|YB-35]] in [[B-49|YB-49]]. Zaradi težav s stabilnostjo in nekaterih drugih problemov med testiranjem nobeno od teh letal ni bilo uvedeno v serijsko proizvodnjo. Raziskave na področju letečih kril so tako zastale.

Konec [[1970.|sedemdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so leteča krila ponovno postala predmet raziskav, tokrat zaradi nizke [[radarski presek|radarske opaznosti]], čeprav v aerodinamičnem smislu ta oblika ni nudila kakšne prednosti. Do takrat so bili tudi že razviti sistemi ''fly-by-wire'', ki so odpravili večino težav, povezanih z letečimi krili. To je pomenilo nastanek [[strateški bombnik|strateškega bombnika]] [[Northrop B-2|B-2 Spirit]], kasneje pa tudi drugih, [[vojaško brezpilotno letalo|brezpilotnih letal]] z zmanjšano radarsko opaznostjo.

==Posebnosti letečega krila==

Leteče krilo je teoretično najbolj učinkovita oblika letala, ki zaradi majhnega zračnega upora pomeni veliko učinkovitost. Tudi nižja krilna obremenitev, kot pri klasični obliki letala pomeni, da ima leteče krilo prednosti tudi glede strukturne trdnosti konstrukcije.

Problemi letečega krila so naslednji:

* Namestitev motorjev, tovora, goriva, kabine za posadko in potnike v krilo zahteva večjo debelino krila, kot bi bilo nujno potrebno, kar poveča zračni upor letala.

* Leteče krilo zaradi specifične zasnove nima lastne stabilnosti po višini in smeri. Ker ima zaradi odsotnosti repa leteče krilo krmilne površine nameščene precej bližje [[težišče|težišča]], morajo zaradi krajše ročice odkloni krmilnih površin za dosego enake učinkovitosti biti večji ali pa morajo krmilne površine imeti večjo površino. Večji odkloni pomenijo večji zračni upor, ki posebej pride do izraza v primeru pogostih popravkov. Problem z učinkovitostjo krmilnih površin se deloma rešuje s povečanjem puščice krila, ki krmilne površine pomakne dlje od težišča.

Zaradi odsotnosti repa je leteče krilo nestabilno tudi po smeri. Ker zaradi prej omenjene majhne ročice klasične vertikalne krmilne površine nimajo zadostnega učinka, se po navadi uporabi umetno povečanje zračnega upora na enem krilu, ki povzroči vrtenje v smeri tega krila (bombnik B-2 za ta namen uporablja razcepljena krilca).

==Glej tudi==
* [[Kanardi]]
* [[BWB krilo]]
* [[Delta krilo]]
* [[Krilo]]
* [[Horten Ho 229]]

{{Kategorija v Zbirki|Flying wing aircraft|leteče krilo}}

[[Kategorija:Konfiguracije zrakoplovov]]
[[Kategorija:Konstrukcija letalskih kril]]
[[Kategorija:Leteča krila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9p0fxitrxbjtzj02yvwvi73r7876b6y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772669</id>
      <parentid>6772668</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:27:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4733" sha1="2y3lpt9qpca68izcpdkrcvmqyyqink0" xml:space="preserve">[[Slika:B-2 first flight 071201-F-9999J-034.jpg|thumb|Sodobni ameriški [[strateški bombnik]] [[Northrop B-2]]]]
'''Leteče krilo''' ({{jezik-en|Flying Wing}}) ali '''samokrilnik''' je zasnova [[letalo|letala]], ki nima izrazitega trupa, temveč je vse, kar je pri običajnem letalu nameščeno v trupu, nameščeno v glavni strukturi [[letalsko krilo|krila]]. Nekatere zasnove sicer ohranijo trup, vendar nimajo klasičnih repnih krmilnih površin.

Ker zaradi odsotnosti izrazitega trupa posledično ni takega [[upor sredstva|zračnega upora]], je leteče krilo teoretično najučinkovitejša oblika letala. Zaradi nekaterih drugih pomanjkljivosti, povezanih predvsem s stabilnostjo in vodljivostjo letala, se prednost letečega krila napram klasični obliki letala delno ali popolnoma izniči.

==Zgodovina==
[[Slika:Armstrong Whitworth AW 52 in 1946.jpg|thumb|Britanski Armstrong Whitworth AW 52 iz obdobja tik po 2. svetovni vojni]]
Ideja letečega krila obstaja že od časa prvih letal, ker bi bila taka zasnova zaradi nizkega zračnega upora in sorazmerno nizke krilne obremenitve primerna za izdelavo letal z dolgim dosegom, ki bi lahko prevažala večje število potnikov čez [[Atlantski ocean|Atlantik]].

V [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] je [[Hugo Junkers]] že leta 1910 zasnoval prvo [[jadralno letalo]] z obliko letečega krila, širši razvoj pa je bil zaradi [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in omejitev, ki so jih Nemčiji po koncu vojne postavili zavezniki, otežen. Poleg Junkersa so se z razvojem letečih kril ukvarjali tudi [[Alexander Lippisch]] in brata Horten, ki sta med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] izdelala prototipe več letečih kril; najbolj znan je bil reaktivni [[bombnik]] [[Horten Ho 229|Ho-229]], ki pa ni bil uveden v uporabo.

V [[Združene države Amerike|ZDA]] je raziskave na področju letečih kril izvajal [[Jack Northrop]], ki je v letečem krilu videl naslednjo obliko letal in se z njimi začel ukvarjati že leta 1939, prvo letalo tega tipa, N-1M pa je izdelal leta 1940. Po koncu 2. svetovne vojne, ko se je začel razvoj bombnikov dolgega dosega, je Northrop zasnoval dve letali z obliko letečega krila - [[B-35|YB-35]] in [[B-49|YB-49]]. Zaradi težav s stabilnostjo in nekaterih drugih problemov med testiranjem nobeno od teh letal ni bilo uvedeno v serijsko proizvodnjo. Raziskave na področju letečih kril so tako zastale.

Konec [[1970.|sedemdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] so leteča krila ponovno postala predmet raziskav, tokrat zaradi nizke [[radarski presek|radarske opaznosti]], čeprav v aerodinamičnem smislu ta oblika ni nudila kakšne prednosti. Do takrat so bili tudi že razviti sistemi ''fly-by-wire'', ki so odpravili večino težav, povezanih z letečimi krili. To je pomenilo nastanek [[strateški bombnik|strateškega bombnika]] [[Northrop B-2|B-2 Spirit]], kasneje pa tudi drugih, [[vojaško brezpilotno letalo|brezpilotnih letal]] z zmanjšano radarsko opaznostjo.

==Posebnosti letečega krila==

Leteče krilo je teoretično najbolj učinkovita oblika letala, ki zaradi majhnega zračnega upora pomeni veliko učinkovitost. Tudi nižja krilna obremenitev, kot pri klasični obliki letala pomeni, da ima leteče krilo prednosti tudi glede strukturne trdnosti konstrukcije.

Problemi letečega krila so naslednji:

* Namestitev motorjev, tovora, goriva, kabine za posadko in potnike v krilo zahteva večjo debelino krila, kot bi bilo nujno potrebno, kar poveča zračni upor letala.

* Leteče krilo zaradi specifične zasnove nima lastne stabilnosti po višini in smeri. Ker ima zaradi odsotnosti repa leteče krilo krmilne površine nameščene precej bližje [[težišče|težišča]], morajo zaradi krajše ročice odkloni krmilnih površin za dosego enake učinkovitosti biti večji ali pa morajo krmilne površine imeti večjo površino. Večji odkloni pomenijo večji zračni upor, ki posebej pride do izraza v primeru pogostih popravkov. Problem z učinkovitostjo krmilnih površin se deloma rešuje s povečanjem puščice krila, ki krmilne površine pomakne dlje od težišča.

Zaradi odsotnosti repa je leteče krilo nestabilno tudi po smeri. Ker zaradi prej omenjene majhne ročice klasične vertikalne krmilne površine nimajo zadostnega učinka, se po navadi uporabi umetno povečanje zračnega upora na enem krilu, ki povzroči vrtenje v smeri tega krila (bombnik B-2 za ta namen uporablja razcepljena krilca).

==Glej tudi==
* [[Kanardi]]
* [[BWB krilo]]
* [[Delta krilo]]
* [[Krilo]]
* [[Horten Ho 229]]

{{Kategorija v Zbirki|Flying wing aircraft|leteče krilo}}

[[Kategorija:Konfiguracije zrakoplovov]]
[[Kategorija:Konstrukcija letalskih kril]]
[[Kategorija:Leteča krila]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2y3lpt9qpca68izcpdkrcvmqyyqink0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fly on the Wall (pesem)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265241</id>
    <revision>
      <id>6772643</id>
      <parentid>6754231</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T04:19:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36495" sha1="q4thcuog7y8svzwv5y5dqttsd072szj" xml:space="preserve">{{Drugi pomeni|Fly on the wall (razločitev)}}
{{Infopolje Glasbeni singl
| Name        = Fly on the Wall
| Cover       = Miley-Cyrus-Fly-on-the-Wall.jpg
| Border      = yes
| Artist      = [[Miley Cyrus]]
| from Album  = [[Breakout (album)|Breakout]]
| B-side      = Fly on the Wall - Remix
| Released    = [[16. februar]] [[2009]]&lt;ref name=&quot;allmusic&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&amp;sql=10:09fwxz90ld0e|title=allmusic {{{Fly on the Wall &gt; Overview}}}|accessdate=26. september 2009 |work=[[Allmusic]] |publisher=[[Macrovision Corporation]]}}&lt;/ref&gt;
| Format      = [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]]
| Recorded    = 
| Genre       = [[Synthpop]], [[electropop]], [[pop rock]] 
| Length      = 2:31
| Label       = [[Hollywood Records|Hollywood]]
| Writer      = [[Miley Cyrus]], [[Antonina Armato]], [[Tim James (music producer)|Tim James]], Devrim Karaoglu
| Producer    = Antonina Armato, Tim James
| Last single = »[[7 Things]]«&lt;br /&gt; (2008)
| This single = »'''Fly on the Wall'''«&lt;br /&gt; (2009)
| Next single = »[[The Climb (pesem)|The Climb]]«&lt;br /&gt; (2009)
| Misc        = 
}}
»'''Fly on the Wall'''« je [[pop glasba|pop]] pesem, ki jo je izvedla ameriška glasbenica [[Miley Cyrus]]. Izšla je kot tretji mednarodni singl iz njenega drugega glasbenega albuma, imenovanega ''[[Breakout (album)|Breakout]]'', in sicer 16. februarja 2009 s svojim [[remiks|remixom]] na [[B-stran]]i. Je drugi singl Miley Cyrus v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada|Kanadi]] in drugih državah, kjer singl »[[See You Again]]« ni izšel tudi kot [[remiks|remix]] [[See You Again#Remix Rock Mafia|Rock Mafia]]. Pesem ima elemente [[pop rock]]a, [[dance-pop]]a in [[synthpop]]a. Besedilo pesmi si razlagajo na različne načine, nekateri na primer trdijo, da govori o ljubosumnem fantu. Miley Cyrus pravzaprav pravi, da besedilo govori o [[paparazzi]]h in njihovih obsežnih vpadih v zasebnost slavnih.

Pesem so glasbeni kritiki večinoma hvalili, nekateri kritiki so trdili, da kljubuje pričakovanjem [[teen pop]] glasbe in je najboljša pesem na albumu ''Breakout''. Kljub temu, da je na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] v Združenih državah Amerike pesem »Fly on the Wall« zasedla le štiriinosemdeseto mesto, je v [[Evropa|Evropi]] dosegla velik komercialni uspeh. Pesem »Fly on the Wall« se je najvišje uvrstila na lestvici [[UK Singles Chart]], kjer je zasedla šestnajsto mesto. [[Videospot]] za singl je režiral Philip Andelman, prvič pa se je predvajal na kanalu ''[[FNMTV]]''. Videospot za pesem »[[Thriller (pesem, Michael Jackson)|Thriller]]« je navdihnil videospot za pesem, ki se večinoma dogaja v podzemni parkirni hiši, v kateri Miley Cyrus naleti na papparazze in jim skuša ubežati. Miley Cyrus je pesem promovirala preko mnogih različnih prireditev, na katerih je z njo nastopila, vključno s svojo prvo samostojno svetovno turnejo, [[Wonder World Tour]], kjer je med nastopom s pesmijo izvedla kratek del plesa pesmi »Thriller«.

== Sestava ==
Pesem »Fly on the Wall« je [[pop rock]] pesem&lt;ref name=&quot;allmusic&quot; /&gt; z velikim vplivom [[električna kitara|električnih kitar]], [[klaviatura|klaviature]] in [[sopran]]ovega [[pevec|vokala]].&lt;ref name=&quot;allmusic2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&amp;sql=Ap23m964ogeq8&amp;emc=lm&amp;m=631283&amp;l=6&amp;v=70688|title=allmusic {{{Breakout &gt; Review}}}|accessdate=26. september 2009 |work=Allmusic|publisher=Macrovision Corporation|first=Heather|last=Phares}}&lt;/ref&gt; Na pesem so vplivali elektronska glasba, industrijska glasba,&lt;ref name=&quot;bostonglobe&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.boston.com/ae/music/cd_reviews/articles/2008/07/22/with_her_new_cd_miley_cyrus_breaks_out____a_little/|title=Z novim CD-jem, se Miley Cyrus prebije -- nekoliko|accessdate=26. september 2009|date=22. julij 2008|first=Sarah|last=Rodman|work=[[The Boston Globe]]|publisher=[[The New York Times Company]]|archive-date=2009-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090611083116/http://www.boston.com/ae/music/cd_reviews/articles/2008/07/22/with_her_new_cd_miley_cyrus_breaks_out____a_little/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; glasbo iz osemdesetih in glasbo novega vala.&lt;ref name=&quot;about.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://top40.about.com/od/albums/fr/mileybreakout.htm|title=Miley Cyrus - ''Breakout''|work=[[About.com]]|publisher=The New York Times Company|accessdate=26. september 2009|first=Bill|last=Lamb|archive-date=2009-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20090709170953/http://top40.about.com/od/albums/fr/mileybreakout.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sheet&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicnotes.com/sheetmusic/mtd.asp?ppn=MN0073902|title=Digitalna glasba - Miley Cyrus - »Fly on the Wall« |accessdate=26. september 2009 |work=Music Notes.com|publisher=[[Alfred Publishing Company]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je napisana v [[g-mol]]u.&lt;ref name=&quot;sheet&quot; /&gt; Vokali Miley Cyrus se raztezajo čez dve oktavi, od G&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; do D&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;.&lt;ref name=&quot;sheet&quot; /&gt; Temu sledi procesija akordov G5—D—Gm7.&lt;ref name=&quot;sheet&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;slant&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://slantmagazine.com/music/music_review.asp?ID=1436|title=Miley Cyrus: ''Breakout'' |date=20. julij 2008 |accessdate=26. september 2009 |work=[[Slant Magazine|Slant]]|publisher=The New York Times Company|first=Sal|last=Cinquemani}}&lt;/ref&gt;

Besedilo pesmi, ki so ga napisali Miley Cyrus, [[Antonina Armato]], [[Tim James (glasbeni producent)|Tim James]] in Devrim Karaoglu, so si poslušalci narobe razlagali na mnogo različnih načinov. Protagonistka pesem poje iz perspektive prve osebe, medtem ko obsoja nedoločeno osebo zaradi vdiranja v njeno zasebno življenje. Mnogo glasbenih kritikov je menilo, da besedilo govori o »fantu, ki je obseden z nadzorom«.&lt;ref name=&quot;allmusic2&quot; /&gt; Ben Ratliff iz revije ''[[The New York Times]]'' se je postavil na stran fanta, saj je menil, da je protagonistka pesmi »nasilna do nekega ubogega fanta, ker si je želel vedeti, o čem se pogovorja s svojimi prijatelji.«&lt;ref name=&quot;newyorktimes&quot; /&gt; Sarah Rodman iz revije ''[[The Boston Globe]]'' je menila, da bi lahko pesem opisala mnogo različnih stvari, kot na primer »bivšega fanta, medije in celo njene oboževalce.«&lt;ref name=&quot;bostonglobe&quot; /&gt; Kakorkoli že, v [[intervju]]ju z Jocelyn Vena iz [[MTV News]], je Miley Cyrus povedala, da pesem govori o »[[mediji]]h« in tem, »kako mislijo, da vedo vse o [njej], čeprav to ni res. Želijo si biti muhe na steni in [me] opazovati 24/7.«&lt;ref name=&quot;mtvfly&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599176/20081112/cyrus__miley.jhtml|title=Miley Cyrus posname različico videospota Michaela Jacksona za pesem »Thriller« -- Zombije zamenja s papparazzi|work=[[MTV News]]|publisher=[[Viacom]]|first=Jcelyn|last=Vena|date=13. november 2008|accessdate=27. september 2009|archive-date=2010-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109231246/http://www.mtv.com/news/articles/1599176/20081112/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Miley Cyrus je razložila koncept pesmi v intervjuju z Nancy O'Dell za revijo ''[[Access Hollywood]]''. Povedala je:

{{Navedek|[[Paparazzi]]. Pesem sem napisala za medije, saj vedno menijo, da morajo biti v mojem življenju. Včasih si želijo, da bi se lahko naredili nevidne in bili z menoj ves čas. In da bi me lahko nekoliko bolje poznali, če bi bili z menoj v moji hiši, v moji sobi ter mojih različnih krajih. Torej, mojo zgodbo lahko opazujemo z različnih mest, poskušam pobegniti stran od papparazzev, oni pa ne grejo in ne grejo stran, kot nadležne muhe.&lt;ref name=&quot;accesshollywood&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.accesshollywood.com/access-extended-miley-cyrus-talks-fly-on-the-wall_video_865222|title=Omejen dostop: Miley Cyrus govori o pesmi »Fly On The Wall«|work=[[Access Hollywood]]|publisher=[[NBC Universal Television Distribution]]|accessdate=26. september 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20100826024305/http://www.accesshollywood.com/access-extended-miley-cyrus-talks-fly-on-the-wall_video_865222|archive-date=2010-08-26|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}}

== Kritični sprejem ==
[[Slika:Miley Cyrus at Kids' Inaugural 2.jpg||thumb|270px|left|Miley Cyrus nastopa s pesmijo »Fly on the Wall« na prireditvi [[Priredtive Baracka Obame#Kids' Inaugural: »We Are the Future«|Kids' Inaugural: »We Are the Future«]] 19. januarja 2009 v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]]]

Pesem »Fly on the Wall« je s strani glasbenih kritikov prejela večinoma pozitive kritike. Bill Lamb iz spletne strani [[About.com]] je pesem označil za »amfetamino hitenja« ter jo pohvalil zaradi njenega [[teen pop]] in generičnih pritožb ter jo označil za eno izmed »najboljših pesmi z albuma ''[[Breakout (album)|Breakout]]''«
.&lt;ref name=&quot;about.com&quot; /&gt; Heather Phares iz spletne strani [[Allmusic]] je napisala, da je pesem »slabša verzija« pesmi »[[Toxic (pesem)|Toxic]]« [[Britney Spears]] in namignila, kakšna bodo prihodnja glasbena dela Miley Cyrus.&lt;ref name=&quot;allmusic2&quot; /&gt; Sarah Rodman iz revije ''[[The Boston Globe]]'' je napisala, da je pesem »Fly on the Wall« sprememba tempa za Miley Cyrus in jo označila za »najbolj zanimivo pesem z albuma«.&lt;ref name=&quot;bostonglobe&quot; /&gt; Mikael Wood je napisal, da je pesem ''[[The Los Angeles Times]]'' rezultat standrdov podjetja [[The Walt Disney Company|Walt Disney Company]] ter zaenkrat »najboljša pesem z albuma«.&lt;ref name=&quot;latimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/music/la-et-miley-cyrus-breakout-review22-jul200822,0,7262817.story|first=Mikael|last=Wood|accessdate=26. september 2009 |date=21. julij 2008 |title=''Breakout'', album Miley Cyrus: Dolga pot Hannah Montane |work=[[The Los Angeles Times]]|publisher=[[Tribune Company]]}}&lt;/ref&gt; Skupaj s pesmijo »Full Circle« je Sal Cinquemani iz revije [[Slant Magazine]] napisal, da sta obe pesmi »več kot vredni« slediti pesmi »[[See You Again]].«&lt;ref name=&quot;slant&quot; /&gt; Mordechai Shinefield iz revije ''[[The Village Voice]]'' je napisal, da je pesem »goreče brilijantna« in je »najboljša, najbolj jezna pesem [iz albuma ''Breakout''].«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.villagevoice.com/2008-07-23/music/miley-cyrus-teen-siren/|title=Miley Cyrus, najstniška sirena|first=Mordechai|last=Shinefield|date=22. julij 2008|accessdate=26. september 2009|work=[[The Village Voice]]|publisher=[[Village Voice Media]]|archive-date=2009-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20091213133724/http://www.villagevoice.com/2008-07-23/music/miley-cyrus-teen-siren|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Johnny Dee iz revije [[Virgin Media]] je napisal, da je pesem »Fly on the Wall« skupaj s pesmijo »[[7 Things]]« »enkratna pop pesem,« ki lahko dolgoročno spodbudi njeno kariero.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.virginmedia.com/music/reviews/albumreviews/mileycyrus-breakout.php|title=Miley Cyrus: Ocena albuma ''Breakout''|first=Johnny|last=Dee|work=Virgin Media.com|publisher=[[Virgin Media|Virgin Media Inc]]|accessdate=26. september 2009|archive-date=2009-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090619121357/http://www.virginmedia.com/music/reviews/albumreviews/mileycyrus-breakout.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ratliff je pesem »Fly on the Wall« negativno primerjal s pesmimi glasbene skupine [[Pussycat Dolls]] in napisal, da čeprav je glas Miley Cyrus v glavnem bogat z globokimi dodatki, vendar je v tej pesmi postal »raztegnjen in varčevalen«. Kakorkoli že, napisal je, da je pesem »najprimernejša za najstnike«.&lt;ref name=&quot;newyorktimes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2008/07/21/arts/music/21choi.html?_r=1&amp;pagewanted=1&amp;_r|title=Miley Cyrus |date=21. julij 2008 |accessdate=26. september 2009 |work=[[The New York Times]]|first=Ben|last=Ratliff|publisher=The New York Times Company}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki na lestvicah ==
Pesem »Fly on the Wall« se je ob koncu tedna 9. avgusta leta 2008 uvrstila na devetinšestdeseto mesto lestvice [[Hot Digital Songs]] ob izidu albuma ''[[Breakout (album)|Breakout]]'', vendar je iz lestvice izpadla, ko se je uvrstila na lestvico [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]; v naslednjem tednu je pesem izpadla iz lestvice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=395&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Miley Cyrus|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|publisher=[[Nielsen Business Media, Inc]]|accessdate=27. september 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091020115513/http://www.billboard.com/#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=395&amp;g=Singles|archivedate=2009-10-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&amp;searchlink=MILEYCYRUS&amp;sql=11:apfqxqwdld0e~T51|title=allmusic {{{Miley Cyrus &gt; Charts &amp; Awards &gt; Billboard Singles}}}|work=Allmusic|publisher=Macrovision Corporation|accessdate=27. september 2009 }}&lt;/ref&gt; Ob koncu leta 2009 je pesem zasedla mesto na ameriških lestvicah, kjer je zasedla dvainsedemdeseto mesto na lestvici [[Hot 100 Airplay]],&lt;ref name=&quot;acharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/36999|title=Miley Cyrus - »Fly on the Wall« - Glasbena lestvica |publisher=aCharts.us|accessdate=27. september 2009 }}&lt;/ref&gt; štiriinšestdeseto mesto na lestvici [[Pop 100]] in lestvici [[Pop 100 Airplay]].&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot; /&gt; Ob koncu tedna 10. januarja 2009 je pesem pristala na triinosemdesetem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100  zaradi uspešnosti na radijih, vendar je izpadla iz lestvice že v prihodnjem tednu.&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;billboard&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=379&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov pesmi in albumov Miley Cyrus na lestvicah|accessdate=27. september 2009|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080822150806/http://www.billboard.com/#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=379&amp;g=Singles|archivedate=2008-08-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na lestvici [[Canadian Hot 100]] je pesem zasedla triinsedemdeseto mesto ob koncu tedna 9. avgusta leta 2008 zaradi uspešne digitalne prodaje.&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt; Pesem je bila na lestvici Canadian Hot 100 prisotna še dva druga tedna, od 7. februarja 2009 dalje pa se na lestvico ni več uvrstila.&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;

Pesem je bila uspešnejša na področju Evrope. Ob koncu tedna 1. januarja 2009 je pesem »Fly on the Wall« zasedla devetdeseto mesto na glasbeni lestvici [[UK Singles Chart]].&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ukchart&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=34205|title=Lestvica se začne - Miley Cyrus - »Fly on the Wall«|accessdate=27. september 2009|date=1. januar 2009|publisher=[[The Official Charts Company]]|work=Chart Stats.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090306013905/http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=34205|archivedate=2009-03-06|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Čez januar in februar tistega leta je pesem zasedala višja in višja mesta še štiri tedne.&lt;ref name=&quot;ukchart&quot; /&gt; Ob koncu tedna 28. februarja leta 2009 je pesem pristala na šestnajstem mestu lestvice in tako postala drugi najbolje uvrščeni singl Miley Cyrus na lestvici v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].&lt;ref name=&quot;ukchart&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ukchart2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12147|title=Lestvica se začne - Miley Cyrus|accessdate=27. september 2009|date=1. januar 2009|publisher=The Official Charts Company|work=Chart Stats.com|archiveurl=https://archive.today/20120721213352/http://www.chartstats.com/artistinfo.php?id=12147|archivedate=2012-07-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nato je singl počasi zasedal nižja in nižja mesta na lestvici, dokler ni ob koncu tedna 4. aprila tistega leta zasedel šestinosemdeseto mesto.&lt;ref name=&quot;ukchart&quot; /&gt; Na lestvici [[European Hot 100]] je pesem »Fly on the Wall« zasedla sedeminpetdeseto mesto ob koncu tedna 7. marca 2009 ter na lestvici ostala še pet tednov.&lt;ref name=&quot;billboardeurope&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/hot-100#/artist/miley-cyrus/chart-history/772285?f=349&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Miley Cyrus na lestvicah |work=Billboard|accessdate=27. september 2009 |publisher=Nielsen Business Media, Inc}}&lt;/ref&gt; Ob koncu tedna 29. januarja tistega leta je pesem zasedla devetinštirideseto mesto na glasbeni lestvici [[Irish Singles Chart]].&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt; Nekaj tednov kasneje je pesem na lestvici dosegla triindvajseto mesto, nato pa je 12. marca 2009 izpadla iz lestvice.&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt; V [[Avstrija|Avstriji]] je pesem 18. marca tistega leta zasedla sedeminpetdeseto mesto, nato pa je čez dva tedna izpadla iz lestvice.&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt; Pesem je sedem tednov preživela tudi na lestvici [[German Singles Chart]], kjer je zasedla dvainšestdeseto mesto.&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;

== Videospot ==
V [[intervju]]ju z [[MTV News]] je Philip Andelman razložil, da je bila Miley Cyrus, ko je vzpostavila stik z njim, da bi režiral videospot za pesem »Fly on the Wall,« že odločena, da se bo porogala [[paparazzi|paparazzem]].&lt;ref name=&quot;mtvfly&quot; /&gt; Philip Andelman ni želel ustvariti »česa preveč resnega«, zato je videospot posnel z »igrivega« vidika.&lt;ref name=&quot;mtvfly&quot; /&gt; Miley Cyrus je koncept videospota razložila v intervjuju z Nancy O'Dell iz revije ''[[Access Hollywood]]''. Dejala je:

{{Navedek|Koncept je neke vrste »[[Thriller (pesem, Michael Jackson)|Thrillerski]]«. Na nek način sem [[zombi]]je zamenjala s paparazzi, ki me nekako napadajo. In moj fant me poskuša obvarovati, vendar sama ne vem, da je tudi on eden izmed paparazzev. Torej se poskušam skriti in jim uiti. V bistvu je zares zabavno, ker bežim stran od svojega fanta in bežim pred paparazzi in čez cel videospot poskušam najti pot za beg.&lt;ref name=&quot;accesshollywood&quot; /&gt;}}

Videospot se prične s kratko, dramatično glasbo. Osredotoči se na Miley Cyrus, ki nosi top, kavbojke, škornje in črno usnjeno jakno, ter njenega fanta, ki zapuščata kino in se pogovarjata o filmu, ki sta si ga ogledala. Naenkrat njen fant prične kašljati, na nebu pa se izza oblakov prikaže [[polna luna]]. Miley Cyrus se zgrozi, ko opazi, da se spreminja v [[paparazzi|paparazza]] in mu poskuša ubežati, med tem ko ji on vpije: »Miley, pridi sem! Samo nekaj fotografij želim posneti!« ter jo skuša fotografirati. Glasba pesmi »Fly on the Wall« se prične, ko Miley Cyrus zbeži v podzemno parkirno hišo in se skuša skriti za stebri ter črnim avtomobilom Mercedes-Benz SLR McLaren. Kmalu zatem se Miley Cyrus skuša prikazati izza avta, vendar jo začne preganjati množica paparazzev s svojimi kamerami. Čez celoten videospot Miley Cyrus beži in se skuša skriti množici. Deli so razmaknjeni čez cel videospot, nekje v sredini videospota začne Miley Cyrus, oblečena v dolgo sivo majico in kavbojke plesati ter peti pred avtom znamke Mercedes. Nazadnje Miley Cyrus ujamejo paparazzi. Najprej je prestrašena, nato pa presenečena in zmedena, saj množica nenadoma začne plesati. Njen fant, ki se pojavi normalen, jo reši, ko se v avtomobilu znamke Mercedes pripelje tja. Znotraj avtomobila mu Miley Cyrus opiše nenavadno srečanje s paparazzi. Vendar ona ne ve, da ima njen fant znotraj avtomobila montirano kamero; videospot se zaključi s tem, da prikažejo [[spletna stran|spletno stran]], na kateri te posnetke objavi pod naslovom »Miley Cyrus motijo paparazzi!!!« (»Miley Cyrus Bugs at Paparazzi!!!«). Videospot pesmi »Fly on the Wall« se je prvič predvajal 5. decembra leta 2008 na [[MTV]]-jevi oddaji ''[[FNMTV]]''.&lt;ref name=&quot;mtvvideo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://buzzworthy.mtv.com/2008/12/08/new-video-miley-cyrus-fly-on-the-wall/|title=Nov videospot: Miley Cyrus, »Fly On The Wall«|work=[[MTV]]|publisher=Viacom|date=8. december 2008|accessdate=27. september 2009|archive-date=2009-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20091201100932/http://buzzworthy.mtv.com/2008/12/08/new-video-miley-cyrus-fly-on-the-wall/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Videospot je navdihnil kultni videospot Michaela Jacksona za pesem »[[Michael Jackson's Thriller|Thriller]],« vendar so zombije zamenjali s paparazzi. MTV je videospot pesmi »Fly on the Wall« primerjal tudi z videospotom pesmi [[Britney Spears]], »[[Circus (pesem, Britney Spears)|Circus]]« in pesmi [[Lindsay Lohan]], »[[Rumors (pesem)|Rumors]]«.&lt;ref name=&quot;mtvvideo&quot; /&gt;

== Nastopi v živo ==
[[Slika:Miley Cyrus Wonder World concert at Auburn Hills 06.jpg|thumb|190px|right|Miley Cyrus nastopa s pesmijo Fly on the Wall na svoji prvi samostojni svetovni turneji, [[Wonder World Tour]] 6. oktobra 2009 v [[Auburn Hills, Michigan|Auburn Hillsu]], [[Michigan]]]]

Miley Cyrus je s pesmijo »Fly on the Wall« prvič nastopila na prireditvi [[Disney Channel Games]] 2008 4. maja leta 2008.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1586832/20080505/cyrus__miley.jhtml|title=Miley Cyrus se zahvali oboževalcem za podporo med snemanjem za prireditev Disney Channel Games|first=Chris|last=Harris|work=MTV News|publisher=Viacom|date=5. maj 2008|accessdate=27. september 2009|archive-date=2009-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20090823024306/http://www.mtv.com/news/articles/1586832/20080505/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;dcgames&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://disney.go.com/videos/#/videos/musicvideos/&amp;content=190035|title=Miley Cyrus|accessdate=27. september 2009|publisher=[[The Walt Disney Company]]|work=[[Disney.com]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080822112016/http://disney.go.com/videos/#/videos/musicvideos/&amp;content=190035|archivedate=2008-08-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nastop Miley Cyrus, oblečene v rdeč plašč, so kasneje uporabili za promocijo kanala [[Disney Channel]].&lt;ref name=&quot;dcgames&quot; /&gt; 17. maja 2008 je Miley Cyrus pesem izvedla na prireditvi [[Zootopia]] 2008.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2008/05/19/jonas-brothers-new-kids-on-the-block-miley-cyrus-earn-fans-shrieks-at-zootopia/|title=Jonas Brothers, New Kids on the Block in Miley Cyrus si zaslužijo aplavz oboževalcev na prireditvi Zootopia|work=[[Rolling Stone]]|publisher=[[Jann Wenner]]|first=Erica|last=Futterman|date=19. maj 2008|accessdate=27. september 2009|archive-date=2008-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602003630/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2008/05/19/jonas-brothers-new-kids-on-the-block-miley-cyrus-earn-fans-shrieks-at-zootopia/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 18. julija tistega leta je Miley Cyrus v oddaji ''[[Good Morning America]]'' izvedla pesmi »Fly on the Wall,« »[[Breakout (pesem, Miley Cyrus)|Breakout]]«, »[[7 Things]]« in »Bottom of the Ocean.«&lt;ref name=&quot;gma&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/GMA/SummerConcert/Story?id=5404016&amp;page=1|title=Miley je pripravljena na »preboj« po »napaki« na VF-ju |first=Olivia|last=Sterns|date=22. julij 2008 |accessdate=27. september 2009 |work=[[ABC News]]|publisher=The Walt Disney Company}}&lt;/ref&gt; Med nastopom je Miley Cyrus nosila vzorčasto srajco, mini-krilo in škornje.&lt;ref name=&quot;gma&quot; /&gt; 1. avgusta leta 2008 je Miley Cyrus pesem »Fly on the Wall« izvedla v oddaji ''[[FNMTV]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/soundboard/2008/08/fntmv-miley-cyr.html|title=FNMTV: Miley Cyrus nastopa; videospoti Hawthorne Heights, All Time Low in Davida Bannerja se prvič predvajajo |work=The Los Angeles Times|publisher=Tribune Comapny|date=1. avgust 2008 |accessdate=27. september 2009 |first=Margaret|last=Wappler}}&lt;/ref&gt; 21. novembra tistega leta je bila pesem izvedena na podelitvi nagrad [[American Music Awards]] 2008.&lt;ref name=&quot;ama&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://site.abc.go.com/primetime/ama/?pn=performers#t=0|title=American Music Awards leta 2008 - Nastopajoči |work=[[American Broadcasting Company|ABC]]|publisher=The Walt Disney Company|accessdate=27. september 2009 }} {{Dead link|date=Junij 2010| bot=DASHBot}}&lt;/ref&gt; Kritiki iz kanala [[American Broadcasting Company|ABC]] so napisali, da je Miley Cyrus »neustrašno sprejela svojo novo ustvarjalno usmeritev« z izvedbo pesmi »Fly on the Wall.«&lt;ref name=&quot;ama&quot; /&gt; 25. novembra tistega leta je Miley Cyrus pesem izvedla v zadnji sezoni oddaje ''[[Dancing with the Stars]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://omg.yahoo.com/news/roll-call-is-miley-cyrus-performing-on-dancing-with-the-stars-finale/15318|title=Neznani klic: Bo Miley Cyrus nastopila v finalu oddaje ''Dancing With The Stars''?|accessdate=27. september 2009|work=[[Yahoo! Music]]|publisher=[[Yahoo! Inc]]|first=Jesse|last=Spero|archive-date=2009-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090115000718/http://omg.yahoo.com/news/roll-call-is-miley-cyrus-performing-on-dancing-with-the-stars-finale/15318|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na novoletni večer leta 2008 je Miley Cyrus nosila belo srajico, hlače, škornje in vzorčasto jakno za gostovanje ''FNMTV''-jeve posebne novoletne prireditve s [[Pete Wentz|Peteom Wentzom]].&lt;ref name=&quot;fnmtv&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1601653/20081219/cyrus__miley.jhtml|title=Miley Cyrus bo pomagala ''FNMTV''-jevemu odštevanju od leta 2008 -- iz spalnice oboževalca!|date=17. december 2008|accessdate=27. september 2009|publisher=Viacom|work=MTV News|archive-date=2010-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100426025206/http://www.mtv.com/news/articles/1601653/20081219/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Epizodo je začela z izvedbo pesmi »Fly on the Wall« in »7 Things.«&lt;ref name=&quot;fnmtv&quot; /&gt; 19. januarja 2009 je pesem izvedla na prireditvi [[Prireditve Baracka Obame#Kids' Inaugural: »We Are the Future«|Kids' Inaugural: »We Are the Future«]] za proslavitev zmage [[Barack Obama|Baracka Obame]] na volitvah.&lt;ref&gt;{{cite press release|publisher=[[Disney Channel]]|title=Presidential Inaugural Committee Announces Talent Lineup for Neighborhood Inaugural Ball and Kids' Inaugural Concert|url=http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/Neighborhood_Ball_Kids_Inaugural_TalentRelease.doc|date=13. januar 2009|accessdate=27. september 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kids&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1603046/20090119/cyrus__miley.jhtml|title=Jonas Brothers in Miley Cyrus počastijo oboževalce (in družino Obama) na prireditvi »Kids' Inaugural«|first=Jocelyn|last=Vena|work=MTV News|publisher=Viacom|date=19. januar 2009|accessdate=27. september 2009|archive-date=2009-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20091028200441/http://www.mtv.com/news/articles/1603046/20090119/cyrus__miley.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na prireditvi je nastopila z mnogimi spremljevalnimi plesalci in nosila navadno vzorčasto sivo srajico, črne hlače in škornje.&lt;ref name=&quot;kids&quot; /&gt; S pesmijo je Miley Cyrus nastopila tudi v [[London]]u na prireditvi [[Apple Store]].&lt;ref name=&quot;livefromlondon&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?i=316595910&amp;id=316595900&amp;s=143444&amp;uo=4|title=''iTunes: Live from London''|work=[[iTunes Store]] United Kingdom|publisher=[[Apple Inc.|Apple Inc]]|accessdate=27. september 2009|archive-date=2025-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250628185740/https://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum%3Fi%3D316595910%26id%3D316595900%26s%3D143444%26uo%3D4|url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pesmi, ki jih je Miley Cyrus izvedla sama ali pa skupaj s svojim očetom, je britanska različica trgovine [[iTunes Store]] ekskluzivno prodala kot [[extended play|EP]] z naslovom ''iTunes Live from London''.&lt;ref name=&quot;livefromlondon&quot; /&gt; 7. junija leta 2009 je Miley Cyrus s pesmijo »Fly on the Wall« nastopila na dvajseti prireditvi A Time for Heroes Celebrity Carnival.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0,,20283773_20631203,00.html|title=Miley Cyrus - A Time for Heroes Celebrity Carnival|date=8. junij 2009|accessdate=3. oktober 2009|work=[[InStyle]]|publisher=[[IPC Media]]|archive-date=2009-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20090612023324/http://www.instyle.com/instyle/parties/party/0%2C%2C20283773_20631203%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Pesem »Fly on the Wall« je bila ena izmed pesmi, ki jih je Miley Cyrus izvedla na svoji prvi samostojni svetovni turneji, [[Wonder World Tour]]. Nastop se je pričel s posnetkom [[Brezrepe dvoživke|žabe]], ki z jezikom ulovi muho, med tem pa sta dva akrobata umaknila skalno steno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Harrington|first=Jim|title=Ocena koncerta: Miley Cyrus zapusti Hannah Montano daleč za seboj na nastopu v Oaklandu |work=[[Oakland Tribune]]|publisher=[[MediaNews Group]]|date=19. september 2009 |url=http://www.mercurynews.com/music/ci_13376611 |accessdate=27. september 2009 }}&lt;/ref&gt; Miley Cyrus in njeni plesalci so se nato prikazali iz zelenega [[traktor]]ja ter začeli s pesmijo. Miley Cyrus je nosila ekstravagantno belo obleko s perjem na hrbtu&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/photos/miley-cyrus-brings-wonder-world-tour-to-la/1622113/4271921/photo.jhtml|title=Miley Cyrus v sklopu turneje Wonder World Tour nastopi tudi v L.A.-ju|work=MTV|publisher=[[Getty Images]]|accessdate=28. september 2009|archive-date=2009-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090927083554/http://www.mtv.com/photos/miley-cyrus-brings-wonder-world-tour-to-la/1622113/4271921/photo.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ter uporabila izdelano koreografijo.&lt;ref name=&quot;melthom&quot;&gt;{{navedi splet
|last=Thompsen|first=Melinda M.|title=Ocena koncerta: Miley Cyrus zažiga na koncertu v Rose Gardenu, ko prične s svojo turnejo v Portlandu |work=[[The Oregonian]]|publisher=[[Advance Publications]]|date=15. september 2009 |url=http://www.oregonlive.com/music/index.ssf/2009/09/review_miley_cyrus_rocks_the_r.html|accessdate=27. september 2009 }}&lt;/ref&gt; Na neki točki med nastopom Miley Cyrus nepričakovano nekaj časa lebdi nad občinstvom.&lt;ref name=&quot;melthom&quot; /&gt; Na koncu Miley Cyrus in njeni plesalci skupaj izvedejo ples iz videospota pesmi [[Michael Jackson|Michaela Jacksona]], »Thriller.«&lt;ref name=&quot;melthom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;lareview&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2009/09/live-review-miley-cyrus-wonder-world-concert-at-staples-center.html|title=Ocena nastopa koncerta v živo: Koncert v sklopu turneje Miley Cyrus, »Wonder World Tour,« v centru Staples Center |date=23. september 2009 |accessdate=27. september 2009 |work=The Los Angeles Times|first=Mikael|last=Wood|publisher=Tribune Company}}&lt;/ref&gt; S pesmijo je Miley Cyrus nastopila na koncertu [[Rock in Rio#Rock in Rio Lizbona &amp; Madrid (2010)|Rock in Rio]] v [[Lizbona|Lizboni]], [[Portugalska]], 29. maja 2010 in v [[Madrid]]u, [[Španija]], 4. junija 2010.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1282550/Miley-Cyrus-struts-stage-VERY-racy-costume.html|title=Oh, moja Miley! Disneyjeva zvezdnica skače po odru v kostumu, ki razkriva ZELO veliko |date=30. maj 2010 |work=[[Daily Mail]]|publisher=[[Daily Mail and General Trust]]|accessdate=30. maj 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/miley-cyrus-to-play-rock-in-rio-madrid-1004065510.story#/news/miley-cyrus-to-play-rock-in-rio-madrid-1004065510.story|title=
Miley Cyrus bo nastopila na koncertu Rock In Rio v Madridu |first=Howell|last=Llewellyn|date=5. februar 2010 |work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=8. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;

== Seznam verzij ==
{{Col-begin}}
{{Col-2}}
* '''Promocijski CD singl'''&lt;ref name=&quot;track&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&amp;titel=Fly+On+The+Wall&amp;cat=s|title=Miley Cyrus - »Fly on the Wall« |work=Ultratop.de|publisher=[[Ultratop]]|accessdate=30. september 2009 }}&lt;/ref&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija z albuma)&lt;/small&gt; - 2:33
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(remix Davida Kahnea)&lt;/small&gt; - 2:34

* '''Britanski digitalni singl'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewAlbum?i=304455380&amp;id=304455370&amp;s=143444&amp;uo=4|title=»Fly on the Wall« - Singl |publisher=Apple Inc|work=iTunes Store United Kingdom|accessdate=27. september 2009 }}&lt;/ref&gt;
# »Fly on the Wall« - 2:31
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(remix [[Digital Dog]]a)&lt;/small&gt;

* '''Digitalni remix singl'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.fr/Wall-Jason-Nevins-Remix-Radio/dp/B0025IG8WO/ref=sr_1_3?ie=UTF8&amp;s=dmusic&amp;qid=1254101066&amp;sr=8-3|work=Amazon.fr|publisher=[[Amazon.com]]|accessdate=28. september 2009 |title=»Fly on the Wall« (remix Jasona Nevinsa (radijska verzija)): Miley Cyrus: Amazon.fr: Téléchargement MP3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.de/Wall-Jason-Nevins-Remix-Radio/dp/B001TYX6RK/ref=sr_1_4?ie=UTF8&amp;qid=1254101346&amp;sr=1-4|work=Amazon.de|publisher=Amazon.com|title=»Fly on the Wall« (Jason Nevins Remix (radijska verzija)): Miley Cyrus: Amazon.de: MP3 Download|accessdate=28. september 2009 }}&lt;/ref&gt;
# »Fly on the Wall« (remix Jasona Nevinsa) - 2:52

* '''Maksimalni CD singl'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://allmusic.com/cg/amg.dll?p=amg&amp;sql=10:hvfixz8aldke|title=allmusic {{{Fly on the Wall [EP] &gt; Overview}}}|accessdate=27. september 2009 |work=Allmusic|publisher=Macrovision Corporation}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.co.uk/Fly-Wall-Miley-Cyrus/dp/B001PGTRYS/ref=sr_1_11?ie=UTF8&amp;s=music&amp;qid=1254100157&amp;sr=8-11|title=»Fly on the Wall«: Miley Cyrus: Amazon.co.uk: Glasba |accessdate=27. september 2009 |work=Amazon.co.uk|publisher=Amazon.com}}&lt;/ref&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija z albuma)&lt;/small&gt; - 2:31
# »[[7 Things]]« &lt;small&gt;(radijska verzija Bimbo Jonesa)&lt;/small&gt; - 2:58
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(remix Jasona Nevinsa)&lt;/small&gt; - 2:52

* '''Avstralska digitalna naložitev'''
# »Fly on the Wall« - 2:31
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(radijski remix [[Jason Nevins|Jasona Nevinsa]])&lt;/small&gt; - 2:52
# »7 Things« &lt;small&gt;(radijska verzija [[Bimbo Jones]]a)&lt;/small&gt; - 2:58
{{col-2}}
* '''EP z remixi'''&lt;ref name=&quot;track&quot; /&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(kratki remix Digital Doga)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(kratki remix Jasona Nevinsa)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(inštrumentalna verzija Digital Doga)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(inštrumentalna verzija Jasona Nevinsa)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija Digital Doga)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija Jasona Nevinsa)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(remix Davida Kahnea)&lt;/small&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija z albuma)&lt;/small&gt; – 2:33

* '''DE Premium CD singl'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.de/Premium-Single-Miley-Hannah-Montana/dp/B001S7T19A/ref=sr_1_4?ie=UTF8&amp;s=music&amp;qid=1254100391&amp;sr=8-4|title=Fly on the Wall (Premium Single): Miley Cyrus aka Hannah Montana: Amazon.de: Musik|accessdate=27. september 2009|publisher=Amazon.com|work=Amazon.de}}&lt;/ref&gt;
# »Fly on the Wall« &lt;small&gt;(verzija z albuma)&lt;/small&gt; - 2:31
# »7 Things« &lt;small&gt;(radijska verzija Bimbo Jones)&lt;/small&gt; - 2:58
{{Col-end}}

== Dosežki ==
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Lestvica (2008 — 2009)
!Dosežek
|-
|[[Australian Recording Industry Association|Australian Singles Chart]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Miley+Cyrus&amp;titel=Fly+On+The+Wall&amp;cat=s|title=Miley Cyrus - »Fly on the Wall« (pesem)|work=Australian-charts.com|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=18. oktober 2010 }}&lt;/ref&gt;
|align=&quot;center&quot;|54
|-
|[[Ö3 Austria Top 40|Austrian Singles Chart]]&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|57
|-
|[[Canadian Hot 100]]&lt;ref name=&quot;acharts&quot;/&gt;
|align=&quot;center&quot;|73
|-
|[[European Hot 100]]&lt;ref name=&quot;billboardeurope&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|57
|-
|[[Media Control Charts|German Singles Chart]]&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|62
|-
| [[Irish Singles Chart]]&lt;ref name=&quot;acharts&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|23
|-
|[[UK Singles Chart]]&lt;ref name=&quot;ukchart&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|16
|-
|U.S. [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]&lt;ref name=&quot;billboard&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|84
|-
| U.S. [[Pop 100]]&lt;ref name=&quot;allmusiccharts&quot; /&gt;
|align=&quot;center&quot;|64
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.youtube.com/watch?v=3RSlhNJFohI Videospot pesmi »Fly on the Wall«] na [[YouTube]]u (objavil [[Hollywood Records]])

{{Singli Miley Cyrus}}

[[Kategorija:Pesmi Miley Cyrus]]
[[Kategorija:Singli leta 2009]]</text>
      <sha1>q4thcuog7y8svzwv5y5dqttsd072szj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6</title>
    <ns>2</ns>
    <id>268625</id>
    <revision>
      <id>6772350</id>
      <parentid>6649712</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:03:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7326" sha1="89ryj941bjbxuumnmsn3zeyek42hl4o" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of flowering plant}}
{{Speciesbox
|image = KilTulipaArmena03.jpg
|image_caption = 
|status =
|status_system =
|status_ref=
|genus = Tulipa
|parent = Tulipa subg. Tulipa
|species = armena
|authority = [[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
|synonyms =
{{collapsible list|bullets = true
|title=&lt;small&gt;Synonymy&lt;/small&gt;
|''Tulipa confusa'' &lt;small&gt;Gabrieljan&lt;/small&gt;
|''Tulipa galatica'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa karabachensis'' &lt;small&gt;Grossh.&lt;/small&gt;
|''Tulipa lutea'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa mucronata'' &lt;small&gt;Fomin&lt;/small&gt;
|''Tulipa willmottiae'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa gesneriana'' var. ''minor'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
|''Tulipa armena'' f. ''galatica'' &lt;small&gt;(Freyn) Raamsd.&lt;/small&gt;
  }}
|synonyms_ref = &lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
}}

'''''Tulipa armena''''' is a species of [[flowering plant]] in the [[Liliaceae]] family.&lt;ref name=KewPOWO&gt;{{cite web|url= https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:542826-1|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=Plants of the World Online|publisher=The Trustees of the Royal Botanic Gardens, Kew|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-0000744390|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=World Flora Online|publisher=The World Flora Online Consortium|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt; It is referred to by the common name '''Armenian tulip,''' and is native to the historical [[Armenian Highlands]] as the name implies; current regions of [[Armenia]], modern day [[Turkey]], [[Iran]], [[South Caucasus]], and [[Azerbaijan]].

==Description==
''Tulipa armena'' is extremely variable.{{sfn|Pavord|1999|p=22}} The [[bulb]] has a papery [[Tunica (biology)|tunic]] that is not very hairy. The stems are between {{Convert abbreviated|8 and 25|cm}} long, the 3–6 leaves are broad, scimitar-shaped, hairy or smooth and often have wavy edges. They are grey-green, but with a red overlay.{{sfn|Pavord|1999|p=289}} They can be up to {{Convert abbreviated|20|cm}} long. The large solitary flowers are cup- or bowl-shaped and very variable. Some are red with a dark violet, black or dark green basal blotch, sometimes striped and mottled in yellow, others yellow,&lt;ref name=Marais1980&gt;{{cite journal |last1=Marais |first1=W. |title=Notes on Tulipa (Liliaceae) |journal=Kew Bulletin |date=1980 |volume=35 |issue=2 |pages=257–259 |doi=10.2307/4114569 |jstor=4114569 |bibcode=1980KewBu..35..257M }}&lt;/ref&gt; in the red form, sometimes the black basal blotch has a yellow border. The [[tepal]]s are normally oval. The [[Stamen|filament]]s are black or blackish purple, the [[anther]]s yellow or black.

''Tulipa armena'' is placed in the subgenus ''Tulipa''.&lt;ref name=ChriGovaDaviHall13/&gt; In Turkey, the subspecies ''lycica'' and ''armena'' are differentiated by the hairs on the bulb.

''Tulipa armena'' is easily confused with ''[[Tulipa julia]]'', which has a hairier tunic.{{sfn|Pavord|1999|p=23}}

==Habitat==
The Armenian tulip was found from Northeast [[Turkey]] through [[Transcaucasia]] ([[Armenia]], [[Azerbaijan]] and [[Georgia (country)|Georgia]]) to northwestern [[Iran]].&lt;ref name=WCSP_289694/&gt; It grows on alpine meadows and grasslands at moderate to high elevation{{Citation needed|date=July 2026}}, rocky mountain slopes between {{Convert abbreviated|1000-2700|m}} [[Above sea level|ASL]], and especially in [[steppe]] areas on alkalic soils with a high [[humus]] content.&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;&gt;{{cite journal |last1=Coşkunçelebi |first1=Kamil |last2=Terzioğlu |first2=Salih |last3=Türkmen |first3=Zafer |last4=Makbul |first4=Serdal |last5=Usta |first5=Ayhan |title=A comparative study on two closely relative Tulipa L. taxa from NE Anatolia |journal=Plant Systematics and Evolution |date=December 2008 |volume=276 |issue=3–4 |pages=191–198 |id={{ProQuest|2259351008}} |doi=10.1007/s00606-008-0094-z |bibcode=2008PSyEv.276..191C |s2cid=13038809 }}&lt;/ref&gt; It also occurs on the [[Marmaris]] peninsula in Southwestern Turkey at much lower elevations.{{sfn|Pavord|1999|p=289}}

==Synonyms==
''Tulipa armena'' was first described by [[Pierre Edmond Boissier|Edmund Boissier]] in 1859, the [[Type (biology)#type locality|locus typicus]] is located in Northeast Turkey.
Populations found in the [[Karabakh]] mountain range in Armenia and Azerbaijan have been called ''T.&amp;nbsp;karabachensis'', but this is regarded as a synonym of ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=WCSP_289694&gt;{{Citation |chapter=''Tulipa armena''|title=World Checklist of Selected Plant Families |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |chapter-url=http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=289694 |accessdate=2013-10-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ChriGovaDaviHall13&gt;{{cite journal |last1=Christenhusz |first1=Maarten J. M. |last2=Govaerts |first2=Rafaël |last3=David |first3=John C. |last4=Hall |first4=Tony |last5=Borland |first5=Katherine |last6=Roberts |first6=Penelope S. |last7=Tuomisto |first7=Anne |last8=Buerki |first8=Sven |last9=Chase |first9=Mark W. |last10=Fay |first10=Michael F. |title=Tiptoe through the tulips – cultural history, molecular phylogenetics and classification of ''Tulipa'' (Liliaceae) |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |date=July 2013 |volume=172 |issue=3 |pages=280–328 |doi=10.1111/boj.12061 |doi-access=free |s2cid=86783174 }}&lt;/ref&gt; 
Plants from Eastern Turkey and Northwest Iran with a hairy tunic and longer stems have been described as ''T.&amp;nbsp;willmottiae'' Freyn.&lt;ref name=Marais1980/&gt; ''T.&amp;nbsp;mucronata'' Fomin, ''T.&amp;nbsp;karabachensis'' Grossh. pro parte, ''T.&amp;nbsp;confusa'' Gabrielian may also be synonyms of ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=Marais1980/&gt;
The name ''T.&amp;nbsp;galatica'' has been used for the yellow variety without basal blotch.{{sfn|Wilford|2006|p=80}}
In contrast,  ''[[Tulipa gumusanica]]'' has been confirmed as a separate species.&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;/&gt;

==Uses==
The Armenian tulip is used as a garden plant. It needs dry, hot summers and should be grown in free draining soil and full sun. It flowers between April and June;{{sfn|Pavord|1999|p=289}} in England, it flowers in April.{{sfn|Wilford|2006|p=81}}

==References==
{{Reflist}}

==Sources==
* {{cite book |last1=Pavord |first1=Anna |title=The Tulip |date=1999 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-0-7475-4296-4 |oclc=756352325 }}
* {{cite book |last1=Wilford |first1=Richard |title=Tulips: species and hybrids for the gardener |date=2006 |publisher=Timber Press |isbn=978-0-88192-763-4 |oclc=938201855 }}

{{Taxonbar|from=Q7852084}}

&lt;!-- [[Category:Tulipa|armena]]
[[Category:Flora of Iran]]
[[Category:Flora of the Transcaucasus]]
[[Category:Flora of Turkey]]
[[Category:Garden plants]]
[[Category:Taxa named by Pierre Edmond Boissier]]
[[Category:Armenian Highlands]] --&gt;</text>
      <sha1>89ryj941bjbxuumnmsn3zeyek42hl4o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772511</id>
      <parentid>6772350</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:06:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7460" sha1="mjr4heulosb4k9yy0uqcil0473vutka" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of flowering plant}}
{{Speciesbox
|image = KilTulipaArmena03.jpg
|image_caption = 
|status =
|status_system =
|status_ref=
|genus = Tulipa
|parent = Tulipa subg. Tulipa
|species = armena
|authority = [[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
|synonyms =
{{collapsible list|bullets = true
|title=&lt;small&gt;Synonymy&lt;/small&gt;
|''Tulipa confusa'' &lt;small&gt;Gabrieljan&lt;/small&gt;
|''Tulipa galatica'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa karabachensis'' &lt;small&gt;Grossh.&lt;/small&gt;
|''Tulipa lutea'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa mucronata'' &lt;small&gt;Fomin&lt;/small&gt;
|''Tulipa willmottiae'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa gesneriana'' var. ''minor'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
|''Tulipa armena'' f. ''galatica'' &lt;small&gt;(Freyn) Raamsd.&lt;/small&gt;
  }}
|synonyms_ref = &lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
}}

'''''Tulipa armena''''' je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Kritosemenke|cvetoče rastline]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Lilijevke|lilijevk]] (Liliaceae)&lt;ref name=KewPOWO&gt;{{cite web|url= https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:542826-1|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=Plants of the World Online|publisher=The Trustees of the Royal Botanic Gardens, Kew|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-0000744390|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=World Flora Online|publisher=The World Flora Online Consortium|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt; Imenujejo ga '''armenski tulipan''' in izvira iz zgodovinskega [[Armensko višavje|Armenskega višavja]], kot že ime pove; sedanjih območij [[Armenija|Armenije]], sodobne [[Turčija|Turčije]], [[Iran|Irana]], [[Zakavkazje|Južnega Kavkaza]] in [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]]

== Opis ==
''Tulipa armena'' je izjemno spremenljiva.{{sfn|Pavord|1999|p=22}} [[gomolj|Čebulica]] ima papirnato [[Tunica (biology)|ovojnico]], ki ni zelo dlakava. Stebla so dolga med {{Cvt|8 and 25|cm}} so od 3 do 6 listov, širokih, sabljaste oblike, dlakavi ali gladki in imajo pogosto valovite robove. So sivozelene barve, vendar z rdečo prevleko.{{sfn|Pavord|1999|p=289}} Lahko jih je do {{Cvt|20|cm}} dolgo. Veliki posamezni cvetovi so skodelicaste ali skledaste oblike in so zelo spremenljivi. Nekatere so rdeče s temno vijolično, črno ali temno zeleno bazalno liso, včasih progaste in lisaste v rumeni barvi, druge rumene,&lt;ref name=Marais1980&gt;{{cite journal |last1=Marais |first1=W. |title=Notes on Tulipa (Liliaceae) |journal=Kew Bulletin |date=1980 |volume=35 |issue=2 |pages=257–259 |doi=10.2307/4114569 |jstor=4114569 |bibcode=1980KewBu..35..257M }}&lt;/ref&gt; v rdeči obliki, včasih ima črna bazalna lisa rumen rob. [[Tepal|Lističi]] so običajno ovalni. [[Prašnik|Nitke]] so črne ali črnkasto vijolične, [[Prašnik|prašnice]] rumene ali črne.

''Tulipa armena'' uvrščamo v podrod ''Tulipa''.&lt;ref name=ChriGovaDaviHall13/&gt; V Turčiji se podvrsti ''lycica'' in ''armena'' razlikujeta po dlačicah na čebulici.

''Tulipa armena'' zlahka zamenjamo s ''[[Tulipa julia]]'', ki ima bolj dlakavo tuniko.{{sfn|Pavord|1999|p=23}}

==Habitat==
Armenski tulipan so našli od severovzhodne [[Turčija|Turčije]] preko [[Zakavkazje|Zakavkazja]] ( [[Armenija|Armenije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Gruzija|Gruzije]] ) do severozahodnega [[Iran|Irana.]]&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot; /&gt; Raste na alpskih travnikih in traviščih na zmerni do visoki nadmorski višini{{Citation needed|date=July 2026}}, skalnata gorska pobočja med {{Cvt|1000-2700|m}} [[Nadmorska višina|ASL]], zlasti na [[Stepa|stepskih]] območjih na alkalnih tleh z visoko vsebnostjo [[Humus|humusa]].&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;&gt;{{cite journal |last1=Coşkunçelebi |first1=Kamil |last2=Terzioğlu |first2=Salih |last3=Türkmen |first3=Zafer |last4=Makbul |first4=Serdal |last5=Usta |first5=Ayhan |title=A comparative study on two closely relative Tulipa L. taxa from NE Anatolia |journal=Plant Systematics and Evolution |date=December 2008 |volume=276 |issue=3–4 |pages=191–198 |id={{ProQuest|2259351008}} |doi=10.1007/s00606-008-0094-z |bibcode=2008PSyEv.276..191C |s2cid=13038809 }}&lt;/ref&gt; Pojavlja se tudi na polotoku [[Marmaris]] v jugozahodni Turčiji na precej nižjih nadmorskih višinah.{{sfn|Pavord|1999|p=289}}

== Sinonimi ==
''Tulipana armena'' je prvi opisal [[Pierre Edmond Boissier|Edmund Boissier]] leta 1859, [[tip|locus typicus]] se nahaja v severovzhodni Turčiji. Populacije, ki jih najdemo v gorovju [[Karabah]] v Armeniji in Azerbajdžanu, so poimenovali ''T.&amp;#x20;karabachensis'', vendar se to šteje za sinonim za ''T.&amp;#x20;armena'' .&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot;&gt;{{Citation |chapter=''Tulipa armena''|title=World Checklist of Selected Plant Families |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |chapter-url=http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=289694 |accessdate=2013-10-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ChriGovaDaviHall13&quot;&gt;{{cite journal |last1=Christenhusz |first1=Maarten J. M. |last2=Govaerts |first2=Rafaël |last3=David |first3=John C. |last4=Hall |first4=Tony |last5=Borland |first5=Katherine |last6=Roberts |first6=Penelope S. |last7=Tuomisto |first7=Anne |last8=Buerki |first8=Sven |last9=Chase |first9=Mark W. |last10=Fay |first10=Michael F. |title=Tiptoe through the tulips – cultural history, molecular phylogenetics and classification of ''Tulipa'' (Liliaceae) |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |date=July 2013 |volume=172 |issue=3 |pages=280–328 |doi=10.1111/boj.12061 |doi-access=free |s2cid=86783174 }}&lt;/ref&gt; 
Rastline iz vzhodne Turčije in severozahodnega Irana z dlakavo tuniko in daljšimi stebli so bile opisane kot ''T.&amp;nbsp;willmottiae'' Freyn.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot; /&gt; ''T.&amp;nbsp;mucronata'' Fomin, ''T.&amp;nbsp;karabachensis'' Grossh. pro parte, ''T.&amp;nbsp;confusa'' Gabrielian sta lahko tudi sinonima za ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=Marais1980/&gt;
Ime ''T.&amp;nbsp;galatica'' has been used for the yellow variety without basal blotch.{{sfn|Wilford|2006|p=80}}
V nasprotju s tem je bila ''[[Tulipa gumusanica]]'' potrjena kot ločena vrsta.&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;/&gt;

== Uporaba ==
Armenski tulipan se uporablja kot vrtna rastlina. Potrebuje suha, vroča poletja in naj bi gojili v prosto odcednih tleh in na polnem soncu. Cveti med aprilom in junijem;{{sfn|Pavord|1999|p=289}} v Angliji cveti aprila.{{sfn|Wilford|2006|p=81}}

==Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
* {{cite book |last1=Pavord |first1=Anna |title=The Tulip |date=1999 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-0-7475-4296-4 |oclc=756352325 }}
* {{cite book |last1=Wilford |first1=Richard |title=Tulips: species and hybrids for the gardener |date=2006 |publisher=Timber Press |isbn=978-0-88192-763-4 |oclc=938201855 }}

{{Taxonbar|from=Q7852084}}
&lt;!-- [[Category:Tulipa|armena]]
[[Category:Flora of Iran]]
[[Category:Flora of the Transcaucasus]]
[[Category:Flora of Turkey]]
[[Category:Garden plants]]
[[Category:Taxa named by Pierre Edmond Boissier]]
[[Category:Armenian Highlands]] --&gt;</text>
      <sha1>mjr4heulosb4k9yy0uqcil0473vutka</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772519</id>
      <parentid>6772511</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7705" sha1="153rn9o6ha7smepgw837raxe3jnpjmx" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of flowering plant}}
{{Speciesbox
|image = KilTulipaArmena03.jpg
|image_caption = 
|status =
|status_system =
|status_ref=
|genus = Tulipa
|parent = Tulipa subg. Tulipa
|species = armena
|authority = [[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
|synonyms =
{{collapsible list|bullets = true
|title=&lt;small&gt;Synonymy&lt;/small&gt;
|''Tulipa confusa'' &lt;small&gt;Gabrieljan&lt;/small&gt;
|''Tulipa galatica'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa karabachensis'' &lt;small&gt;Grossh.&lt;/small&gt;
|''Tulipa lutea'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa mucronata'' &lt;small&gt;Fomin&lt;/small&gt;
|''Tulipa willmottiae'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa gesneriana'' var. ''minor'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
|''Tulipa armena'' f. ''galatica'' &lt;small&gt;(Freyn) Raamsd.&lt;/small&gt;
  }}
|synonyms_ref = &lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
}}

'''''Tulipa armena''''' je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Kritosemenke|cvetoče rastline]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Lilijevke|lilijevk]] (Liliaceae).&lt;ref name=KewPOWO&gt;{{cite web|url= https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:542826-1|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=Plants of the World Online|publisher=The Trustees of the Royal Botanic Gardens, Kew|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-0000744390|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=World Flora Online|publisher=The World Flora Online Consortium|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt; Imenujejo ga '''armenski tulipan'''. Kot pove njeno ime, izvira iz območja zgodovinskega [[Armensko višavje|Armenskega višavja]], ki danes obsega ozemlja [[Armenija|Armenije]], sodobne [[Turčija|Turčije]], [[Iran|Irana]], [[Zakavkazje|Južnega Kavkaza]] in [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]].

== Opis ==
''Tulipa armena'' je zelo raznolika vrsta.{{sfn|Pavord|1999|p=22}} Njena [[čebulica]] je obdana s tanko, papirnato [[Tunika (biologija)|tuniko]] (zunanja plast rastnega vršička), ki ni izrazito dlakava. [[Steblo]] je dolgo od 8 do 25 cm. Ima od 3 do 6 širokih, sablajsto oblikovanih [[List|listov]], ki so lahko gladki ali poraščeni z dlačicami. Njihovi robovi so pogosto valoviti. Listi so sivozelene barve, z rdečkastim nadihom{{sfn|Pavord|1999|p=289}} in lahko dosežejo dolžino do 20 cm. 

Veliki posamični [[Cvet|cvetovi]] so čašaste ali skledaste oblike. Barva cvetov je zelo različna. Lahko so rdeči s temno vijolično, črno ali temno zeleno liso na dnu cvetnih listov, včasih pa so rumeno progasti ali lisasti, drugi so rumeni.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot;&gt;{{cite journal |last1=Marais |first1=W. |title=Notes on Tulipa (Liliaceae) |journal=Kew Bulletin |date=1980 |volume=35 |issue=2 |pages=257–259 |doi=10.2307/4114569 |jstor=4114569 |bibcode=1980KewBu..35..257M }}&lt;/ref&gt; Pri rdeči barvni obliki ima črna lisa na dnu včasih rumen rob. [[Perigonov list|Perigonovi listi]] so običajno ovalne oblike. [[Prašnik|Prašnične niti]] so črne ali črnovijolične, [[Prašnica|prašnice]] pa rumene ali črne.

''Tulipa armena'' je uvrščena v podrod ''Tulipa''.&lt;ref name=&quot;ChriGovaDaviHall13&quot; /&gt; V Turčiji se podvrsti ''lycica'' in ''armena''razlikujeta glede na poraščenost čebulice.

''Tulipa armena'' je mogoče zlahka zamenjati z vrsto ''[[Tulipa julia]]'', ki ima bolj dlakavo tuniko (ovojno plast čebulice).{{sfn|Pavord|1999|p=23}}

==Habitat==
Armenski tulipan so našli od severovzhodne [[Turčija|Turčije]] preko [[Zakavkazje|Zakavkazja]] ([[Armenija|Armenije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Gruzija|Gruzije]]) do severozahodnega [[Iran|Irana.]]&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot; /&gt; Raste na alpskih travnikih in traviščih na zmerni do visoki nadmorski višini{{Citation needed|date=July 2026}}, skalnata gorska pobočja med {{Cvt|1000-2700|m}} [[Nadmorska višina|ASL]], zlasti na [[Stepa|stepskih]] območjih na alkalnih tleh z visoko vsebnostjo [[Humus|humusa]].&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;&gt;{{cite journal |last1=Coşkunçelebi |first1=Kamil |last2=Terzioğlu |first2=Salih |last3=Türkmen |first3=Zafer |last4=Makbul |first4=Serdal |last5=Usta |first5=Ayhan |title=A comparative study on two closely relative Tulipa L. taxa from NE Anatolia |journal=Plant Systematics and Evolution |date=December 2008 |volume=276 |issue=3–4 |pages=191–198 |id={{ProQuest|2259351008}} |doi=10.1007/s00606-008-0094-z |bibcode=2008PSyEv.276..191C |s2cid=13038809 }}&lt;/ref&gt; Pojavlja se tudi na polotoku [[Marmaris]] v jugozahodni Turčiji na precej nižjih nadmorskih višinah.{{sfn|Pavord|1999|p=289}}

== Sinonimi ==
''Tulipana armena'' je prvi opisal [[Pierre Edmond Boissier|Edmund Boissier]] leta 1859, [[tip|locus typicus]] se nahaja v severovzhodni Turčiji. Populacije, ki jih najdemo v gorovju [[Karabah]] v Armeniji in Azerbajdžanu, so poimenovali ''T.&amp;#x20;karabachensis'', vendar se to šteje za sinonim za ''T.&amp;#x20;armena'' .&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot;&gt;{{Citation |chapter=''Tulipa armena''|title=World Checklist of Selected Plant Families |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |chapter-url=http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=289694 |accessdate=2013-10-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ChriGovaDaviHall13&quot;&gt;{{cite journal |last1=Christenhusz |first1=Maarten J. M. |last2=Govaerts |first2=Rafaël |last3=David |first3=John C. |last4=Hall |first4=Tony |last5=Borland |first5=Katherine |last6=Roberts |first6=Penelope S. |last7=Tuomisto |first7=Anne |last8=Buerki |first8=Sven |last9=Chase |first9=Mark W. |last10=Fay |first10=Michael F. |title=Tiptoe through the tulips – cultural history, molecular phylogenetics and classification of ''Tulipa'' (Liliaceae) |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |date=July 2013 |volume=172 |issue=3 |pages=280–328 |doi=10.1111/boj.12061 |doi-access=free |s2cid=86783174 }}&lt;/ref&gt; 

Rastline iz vzhodne Turčije in severozahodnega Irana z dlakavo tuniko in daljšimi stebli so bile opisane kot ''T.&amp;nbsp;willmottiae'' Freyn.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot; /&gt; ''T.&amp;nbsp;mucronata'' Fomin, ''T.&amp;nbsp;karabachensis'' Grossh. pro parte, ''T.&amp;nbsp;confusa'' Gabrielian sta lahko tudi sinonima za ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot; /&gt;

Ime ''T.&amp;nbsp;galatica'' has been used for the yellow variety without basal blotch.{{sfn|Wilford|2006|p=80}} V nasprotju s tem je bila ''[[Tulipa gumusanica]]'' potrjena kot ločena vrsta.&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot; /&gt;

== Uporaba ==
Armenski tulipan se uporablja kot vrtna rastlina. Potrebuje suha, vroča poletja in naj bi gojili v prosto odcednih tleh in na polnem soncu. Cveti med aprilom in junijem;{{sfn|Pavord|1999|p=289}} v Angliji cveti aprila.{{sfn|Wilford|2006|p=81}}

==Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
* {{cite book |last1=Pavord |first1=Anna |title=The Tulip |date=1999 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-0-7475-4296-4 |oclc=756352325 }}
* {{cite book |last1=Wilford |first1=Richard |title=Tulips: species and hybrids for the gardener |date=2006 |publisher=Timber Press |isbn=978-0-88192-763-4 |oclc=938201855 }}

{{Taxonbar|from=Q7852084}}
&lt;!-- [[Category:Tulipa|armena]]
[[Category:Flora of Iran]]
[[Category:Flora of the Transcaucasus]]
[[Category:Flora of Turkey]]
[[Category:Garden plants]]
[[Category:Taxa named by Pierre Edmond Boissier]]
[[Category:Armenian Highlands]] --&gt;</text>
      <sha1>153rn9o6ha7smepgw837raxe3jnpjmx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772524</id>
      <parentid>6772519</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:40:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7856" sha1="8s24rj3cn5ns2kvsqmynwdfi4ejdsm0" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of flowering plant}}
{{Speciesbox
| image = KilTulipaArmena03.jpg
| image_caption = 
| status = 
| status_system = 
| status_ref = 
| genus = Tulipa
| parent = Tulipa subg. Tulipa
| species = armena
| authority = [[Pierre Edmond Boissier|Boiss.]]&lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
| synonyms = {{collapsible list|bullets = true
|title=&lt;small&gt;Sinonimija&lt;/small&gt;
|''Tulipa confusa'' &lt;small&gt;Gabrieljan&lt;/small&gt;
|''Tulipa galatica'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa karabachensis'' &lt;small&gt;Grossh.&lt;/small&gt;
|''Tulipa lutea'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa mucronata'' &lt;small&gt;Fomin&lt;/small&gt;
|''Tulipa willmottiae'' &lt;small&gt;Freyn&lt;/small&gt;
|''Tulipa gesneriana'' var. ''minor'' &lt;small&gt;Boiss.&lt;/small&gt;
|''Tulipa armena'' f. ''galatica'' &lt;small&gt;(Freyn) Raamsd.&lt;/small&gt;
  }}
| synonyms_ref = &lt;ref name=WCSP_289694/&gt;
}}

'''''Tulipa armena''''' je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Kritosemenke|cvetoče rastline]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Lilijevke|lilijevk]] (Liliaceae).&lt;ref name=KewPOWO&gt;{{cite web|url= https://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:542826-1|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=Plants of the World Online|publisher=The Trustees of the Royal Botanic Gardens, Kew|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.worldfloraonline.org/taxon/wfo-0000744390|title= Tulipa armena Boiss.|author=&lt;!--Not stated--&gt;|date=n.d.|website=World Flora Online|publisher=The World Flora Online Consortium|access-date= September 6, 2020}}&lt;/ref&gt; Imenujejo ga '''armenski tulipan'''. Kot pove njeno ime, izvira iz območja zgodovinskega [[Armensko višavje|Armenskega višavja]], ki danes obsega ozemlja [[Armenija|Armenije]], sodobne [[Turčija|Turčije]], [[Iran|Irana]], [[Zakavkazje|Južnega Kavkaza]] in [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]].

== Opis ==
''Tulipa armena'' je zelo raznolika vrsta.{{sfn|Pavord|1999|p=22}} Njena [[čebulica]] je obdana s tanko, papirnato [[Tunika (biologija)|tuniko]] (zunanja plast rastnega vršička), ki ni izrazito dlakava. [[Steblo]] je dolgo od 8 do 25 cm. Ima od 3 do 6 širokih, sablasto oblikovanih [[List|listov]], ki so lahko gladki ali poraščeni z dlačicami. Njihovi robovi so pogosto valoviti. Listi so sivozelene barve, z rdečkastim nadihom{{sfn|Pavord|1999|p=289}} in lahko dosežejo dolžino do 20 cm. 

Veliki posamični [[Cvet|cvetovi]] so čašaste ali skledaste oblike. Barva cvetov je zelo različna. Lahko so rdeči s temno vijolično, črno ali temno zeleno liso na dnu cvetnih listov, včasih pa so rumeno progasti ali lisasti, drugi so rumeni.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot;&gt;{{cite journal |last1=Marais |first1=W. |title=Notes on Tulipa (Liliaceae) |journal=Kew Bulletin |date=1980 |volume=35 |issue=2 |pages=257–259 |doi=10.2307/4114569 |jstor=4114569 |bibcode=1980KewBu..35..257M }}&lt;/ref&gt; Pri rdeči barvni obliki ima črna lisa na dnu včasih rumen rob. [[Perigonov list|Perigonovi listi]] so običajno ovalne oblike. [[Prašnik|Prašnične niti]] so črne ali črnovijolične, [[Prašnica|prašnice]] pa rumene ali črne.

''Tulipa armena'' spada v podrod ''Tulipa''.&lt;ref name=&quot;ChriGovaDaviHall13&quot; /&gt; V Turčiji se podvrsti ''lycica'' in ''armena'' razlikujeta glede na poraščenost čebulice.

Vrsto ''Tulipa armena'' je mogoče zlahka zamenjati z vrsto ''[[Tulipa julia]]'', ki ima bolj dlakavo tuniko (ovojno plast čebulice).{{sfn|Pavord|1999|p=23}}

==Habitat==
Armenski tulipan je razširjen od severovzhodne [[Turčija|Turčije]] preko [[Zakavkazje|Zakavkazja]] ([[Armenija|Armenije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Gruzija|Gruzije]]) do severozahodnega [[Iran|Irana.]]&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot; /&gt; Najpogosteje ga najdemo na skalnatih gorskih pobočjih, na nadmorski višini od 1.000 do 2.700 m, zlasti na [[Stepa|stepskih]] območjih z alkalnimi tlemi, bogatimi s [[Humus|humusom]].&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot;&gt;{{cite journal |last1=Coşkunçelebi |first1=Kamil |last2=Terzioğlu |first2=Salih |last3=Türkmen |first3=Zafer |last4=Makbul |first4=Serdal |last5=Usta |first5=Ayhan |title=A comparative study on two closely relative Tulipa L. taxa from NE Anatolia |journal=Plant Systematics and Evolution |date=December 2008 |volume=276 |issue=3–4 |pages=191–198 |id={{ProQuest|2259351008}} |doi=10.1007/s00606-008-0094-z |bibcode=2008PSyEv.276..191C |s2cid=13038809 }}&lt;/ref&gt; Pojavlja se tudi na polotoku [[Marmaris]] v jugozahodni Turčiji, kjer raste na precej nižjih nadmorskih višinah.{{sfn|Pavord|1999|p=289}}

== Sinonimi ==
''Tulipana armena'' je prvi opisal [[Pierre Edmond Boissier|Edmund Boissier]] leta 1859, Tipsko nahajališče vrste (''locus typicus'') je v severovzhodni Turčiji. Populacije, ki so jih našli v gorovju [[Karabah]] v Armeniji in Azerbajdžanu, so sprva poimenovali ''T.&amp;#x20;karabachensis'',vendar se to ime danes obravnava kot sinonim za ''T.&amp;#x20;armena''.&lt;ref name=&quot;WCSP_289694&quot;&gt;{{Citation |chapter=''Tulipa armena''|title=World Checklist of Selected Plant Families |publisher=[[Royal Botanic Gardens, Kew]] |chapter-url=http://apps.kew.org/wcsp/namedetail.do?name_id=289694 |accessdate=2013-10-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ChriGovaDaviHall13&quot;&gt;{{cite journal |last1=Christenhusz |first1=Maarten J. M. |last2=Govaerts |first2=Rafaël |last3=David |first3=John C. |last4=Hall |first4=Tony |last5=Borland |first5=Katherine |last6=Roberts |first6=Penelope S. |last7=Tuomisto |first7=Anne |last8=Buerki |first8=Sven |last9=Chase |first9=Mark W. |last10=Fay |first10=Michael F. |title=Tiptoe through the tulips – cultural history, molecular phylogenetics and classification of ''Tulipa'' (Liliaceae) |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |date=July 2013 |volume=172 |issue=3 |pages=280–328 |doi=10.1111/boj.12061 |doi-access=free |s2cid=86783174 }}&lt;/ref&gt; 

Rastline iz vzhodne Turčije in severozahodnega Irana, ki imajo bolj dlakavo ovojnico čebulice in daljša stebla, so bile opisane kot ''T.&amp;nbsp;willmottiae'' Freyn.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot; /&gt; Tudi imena ''T.&amp;nbsp;mucronata'' Fomin, ''T.&amp;nbsp;karabachensis'' Grossh. pro parte, ''T.&amp;nbsp;confusa'' Gabrielian se lahko obravnavajo kot sinonimi vrste ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=&quot;Marais1980&quot; /&gt;

Ime ''T.&amp;nbsp;galatica'' se uporablja za rumeno barvno obliko cvetov, ki nima temne lise na dnu cvetnih listov.{{sfn|Wilford|2006|p=80}} Nasprotno pa je bilo potrjeno, da je ''[[Tulipa gumusanica]]'' samostojna vrsta in ne sinonim vrste ''T.&amp;nbsp;armena''.&lt;ref name=&quot;Kamil Coşkunçelebi 2008&quot; /&gt;

== Uporaba ==
Armenski tulipan se goji kot okrasna vrtna rastlina. Za uspešno rast potrebuje suha in vroča poletja. Najbolje uspeva na sončnih legah v dobro odcednih tleh, v katerih se voda ne zadržuje. Cveti od aprila do junija.{{sfn|Pavord|1999|p=289}} v Angliji običajno zacveti že aprila.{{sfn|Wilford|2006|p=81}}

==Sklici==
{{Reflist}}

==Viri==
* {{cite book |last1=Pavord |first1=Anna |title=The Tulip |date=1999 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-0-7475-4296-4 |oclc=756352325 }}
* {{cite book |last1=Wilford |first1=Richard |title=Tulips: species and hybrids for the gardener |date=2006 |publisher=Timber Press |isbn=978-0-88192-763-4 |oclc=938201855 }}

{{Taxonbar|from=Q7852084}}
&lt;!-- [[Category:Tulipa|armena]]
[[Category:Flora of Iran]]
[[Category:Flora of the Transcaucasus]]
[[Category:Flora of Turkey]]
[[Category:Garden plants]]
[[Category:Taxa named by Pierre Edmond Boissier]]
[[Category:Armenian Highlands]] --&gt;</text>
      <sha1>8s24rj3cn5ns2kvsqmynwdfi4ejdsm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dušan Ogrin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270514</id>
    <revision>
      <id>6772614</id>
      <parentid>6620316</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:13:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21584" sha1="ox7ryn736lkpnbx6lpdlb3n2feewyi9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dušan Ogrin''', [[Slovenci|slovenski]] [[krajinski arhitekt]], * [[14. november]] [[1929]], [[Skopje]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes [[Severna Makedonija]]), † [[20. maj]] [[2019]], [[Ljubljana]].

Prof. Dušan Ogrin, slovenski krajinski arhitekt, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in utemeljitelj študija [[Krajinska arhitektura|krajinske arhitekture]] v Sloveniji in na Hrvaškem, je leta 1955 diplomiral  iz vrtnarstva na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani, predhodnici [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]]. Po diplomi je delal v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] do leta 1957, ko je pričel z delom asistenta na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo. Leta 1960 je postal predavatelj, leta 1965 docent, leta 1972 izredni profesor in leta 1986 redni profesor. Leta 1960 je na takrat že Biotehniški fakulteti kot profesor prevzel vodenje Katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo (1960), in jo s povsem novimi pogledi na urejanje krajine preoblikoval v Oddelek za krajinsko arhitekturo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organiziranost / Krajinska arhitektura|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/organiziranost/krajinska-arhitektura/|website=www.bf.uni-lj.si|accessdate=2021-05-21}}&lt;/ref&gt;. Upokojil se je novembra 2000, ko je dopolnil sedemdeset let.

== Razvoj področja in študija krajinske arhitekture ==
Profesor Dušan Ogrin je na področju urejanja krajine opravil pionirsko delo. Krajinski arhitekturi v Sloveniji je utiral pot tako na področju izobraževanja kot tudi na področju praktičnega strokovnega dela, njegova teoretska misel pa je mejnike postavljala tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, je strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno umestil na kulturno stran. V svojih teoretskih in praktičnih delih je, na podlagi poznanja  zakonitosti in procesov v naravi, postavil bistvo krajinske arhitekture in jo opredelil kot večplastno, prostorsko, funkcionalno in mitološko celovitost, ki si od nekdaj prizadeva izraziti človekovo mesto v univerzumu, njegov odmik od narave in položaj v družbi.

Leta 1972 je uvedel podiplomski, leta 1976 pa še dodiplomski študij krajinske arhitekture v Ljubljani. Že pred tem je leta 1968 v Zagrebu soutemeljil študij Oblikovanje pejsaža&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krajobrazna arhitektura|url=https://www.agr.unizg.hr/hr/group/161/Krajobrazna+arhitektura|website=Sveučilište u Zagrebu Agronomski fakultet|accessdate=2021-05-21|language=hr|last=AGR.hr}}&lt;/ref&gt;. Pri snovanju študija krajinske arhitekture v Sloveniji je izhajal iz specifičnih družbenih potreb pri urejanju prostora in varstvu krajinske dediščine;.. Ločitev študija krajinske arhitekture od pejsažne dendrologije je bila rezultat premišljenega študija univerzitetnih programov po svetu, ki jih je za študij na Univerzi v Ljubljani v marsikaterem pogledu nadgradil in izpopolnil, ocene domačih razmer ter visoko postavljenih meril in ciljev. Ustanovil in vodil je Katedro za krajinsko planiranje in oblikovanje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organiziranost / Krajinska arhitektura / O oddelku / Katedre in druge enote / Katedra za krajinsko planiranje in oblikovanje|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/organiziranost/krajinska-arhitektura/o-oddelku/katedre-in-druge-enote/katedra-za-krajinsko-planiranje-in-oblikovanje/|website=www.bf.uni-lj.si|accessdate=2021-05-21}}&lt;/ref&gt;, jo ontološko ločil od hortikulture in s sodelavci razvil v Oddelek. Najbolj tesno je sodeloval s kolegom [[Ivan Marušič|Marušičem]] in v razvijanju študija krajinske arhitekture skozi oblikovalske in planerske poglede na urejanje krajine utiral pot strokovnemu razvoju krajinske arhitekture v Sloveniji. Opozarjala sta, da je dobro prostorsko načrtovanje tisto, ki zna in zmore usklajevati navzkrižne interese in iskati najboljšo možno pot prostorskega razvoja. Poudarjala sta pomen optimizacije - tehtanja alternativ o razvoju v prostoru. Prav v prizadevanju za demokratičnost odločanja o rabi prostora je njun največji prispevek. Pod nazori Dušana Ogrina in Janeza Marušiča se je krajinska arhitektura razvila v stroko, ki v dinamiki razvoja in varstva ustrezno rešuje vprašanja prostorskega in socialnega prestrukturiranja.

== Pedagoško delo ==
Utemeljil in vodil je študij krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani, širil zbor predavateljev in asistentov, poučeval studijske (Načrtovanje mestne krajine, Oblikovanje krajine, Varstvo kulturne krajine) in teoretske predmete (Teorijo in razvoj krajinskega oblikovanja in mnoge druge). Predaval je tudi na mnogih univerzah po svetu, skupno 29, v Evropi, ZDA, Kanadi in Aziji. Kot gostujoč profesor je daljši čas predaval na univerzah Cornell (Philadelphia, Pennsylvania,) Državni univerzi Utah (Logan,Utah), Urbana-Illinois (Tennessee), Baton Rouge (Louisiana), Tucson (Arizona), Berkeley (California), Pomona (California), Seattle (Washington), Athens (Georgia), Madison (Wisconsin), Amherst (Massachusetts) in Charlotesville (Virginia) v ZDA, v Montrealu v Kanadi, v Åsu na Norveškem, v Haifi v Izraelu, v Sheffildu v Veliki Britaniji ter v Hannovru v Nemčiji. Na [[Univerza Harvard|Harvardu]] je gostoval desetkrat v letih med 1983 in 1992. Svoje obsežno znanje in razumevanje vloge in poslanstva krajinske arhitekture je na študente prenašal tudi kot mentor pri pripravi diplomskih in magistrskih del, saj je bil v 43. (1957-2000) letih poučevanja na Biotehniški fakulteti od skupnega števila 120 diplomantov mentor pri 46. diplomah, od katerih so tri dobile fakultetno Prešernovo nagrado, ter 11. magistrskih delih.

== Znanstveno in strokovno delo ==
Na samem začetku strokovnega razvoja krajinske arhitekture na slovenskem je med leti 1969 in 1972 organiziral pet mednarodnih posvetovanj, s katerimi je odpiral še danes aktualne teme krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Leta 1972 je v Ljubljani organiziral prvi simpozij na svetu o krajinskem načrtovanju, kar mu svetovna strokovna javnost še danes priznava kot največjo zaslugo. Simpozij je pod naslovom Krajinsko planiranje / Landscape Planning / Landschaftsplanung&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Krajinsko planiranje : zbornik mednarodnega simpozija Ljubljana 29.-31. 8. 1972 :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897665|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135451/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897665|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; potekal od 29. do 31. 8. 1972, udeležilo pa se ga je 12 vabljenih govorcev iz Jugoslavije, Evrope, ZDA in Izraela, med njimi Carl Steinitz, Ruth Enis, Sven Ingvar Andersson in Meto Vroom. Carl Steinitz je še vedno povezan z ljubljansko šolo in je tudi častni doktor Univerze v Ljubljani (2007). Drugo odmevnejšo konferenco je Dušan Ogrin organiziral v letu 1992 z naslovom “Koncepti v krajinski arhitekturi”, kot eden od pobudnikov Evropske konference šol za krajinsok arhitekturo, European Conference of Landscape Architectural Schools (ECLAS)&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Stoltz|first=Ronald R.|date=1993|title=1992 EUROPEAN CONFERENCE OF LANDSCAPE ARCHITECTURAL SCHOOLS (ECLAS), August 27-29, 1992, at the University of Ljubljana, Slovenia|url=https://www.jstor.org/stable/43324101|magazine=Landscape Journal|volume=12|issue=2|pages=202–206|issn=0277-2426}}&lt;/ref&gt;. V svetovnem merilu odmevni sta bili tudi mednarodni konferenci o mestni krajini (Urban Landscape) leta 1988, ki se je je udeležil tudi znameniti ameriški krajinski arhitekt Laurence Halprin, in konferenca  Varstvo narave zunaj zavarovanih območij leta 1996.

Ogrin je vrtu oziroma svetovni vrtnoarhitekturni dediščini posvetil obsežnejši del svojega dolgoletnega raziskovalnega dela. Leta 1993 je na podlagi teh raziskovanj z založbama Pudon in EWO izdal knjigo Vrtna umetnost sveta, ki jo je v angleščini z naslovom The World Heritage of Gardens&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The World Heritage of Gardens|url=https://books.google.si/books/about/The_World_Heritage_of_Gardens.html?id=3NlqQgAACAAJ&amp;redir_esc=y|publisher=Thames and Hudson|date=1993|isbn=978-0-500-23666-6|language=en|first=Dušan|last=Ogrin}}&lt;/ref&gt; hkrati izdala založba Thames &amp; Hudson, kmalu zatem pa je izšla še v italijanščini pri založbi Fenice (1995). S to knjigo je skušal razumeti vrt v vseh njegovih funkcionalnih vidikih in pomenskih odtenkih. Ker je bil tudi odličen poznavalec rastlin in naravnih procesov, mu je uspelo na vrt pogledati onkraj ustaljenih umetnostnozgodovinskih meril. Skrbel je za razvoj strokovnega jezika v slovenščini in mu je prav s to knjigo zastavil ustrezen besednjak. Nadgradil ga je v svojem zadnjem delu, knjigi z naslovom Krajinska arhitektura (2010), v katero je zapisal temelje stroke in začrtal njeno poslanstvo. Vse svoje monografije je opremil tudi s svojimi vrhunskimi fotografijami krajin.

Na strokovnem področju je opravljal tudi več vodilnih funkcij: bil je član upravnega odbora IFLA (International Federation of Landscape Architects)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=International Federation of Landscape Architects|url=https://www.iflaworld.com/|website=International Federation of Landscape Architects|accessdate=2021-05-21|language=en-US}}&lt;/ref&gt;, predsednik komiteja za krajinsko načrtovanje IUCN (International Union for Conservation of Nature)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=International Union for Conservation of Nature|url=https://www.iucn.org/|website=IUCN|accessdate=2021-05-21|language=en}}&lt;/ref&gt;, ustanovil je društvo krajinskih arhitektov Jugoslavije (UPAJ - Udruženje Pejzažnih Arhitekata Jugoslavije) in bil njegov prvi predsednik, do konca pa je ostal tudi aktiven član Društva krajinskih arhitektov Slovenije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Društvo krajinskih arhitektov Slovenije|url=http://www.dkas.si/|website=www.dkas.si|accessdate=2021-05-21}}&lt;/ref&gt;. V 80. letih dvajsetega stoletja je sodeloval pri pripravi še danes nedosežno dobre prostorske zakonodaje, v 90. je sodeloval pri izoblikovanju Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije in pripravil Usmeritve za urejanje izjemnih krajin (1998)&lt;ref&gt;https://www.krajinskapolitika.si/wp-content/uploads/2018/10/Usmeritve-za-urejanje-izjemnih-krajin_VSE_faze_Acer_1998_.pdf&lt;/ref&gt; ter izdal publikacijo Izjemne krajine Slovenije (1999)&lt;ref&gt;https://www.krajinskapolitika.si/wp-content/uploads/2018/10/Izjemne-krajine-Slovenije_Ogrin_1999-1.pdf&lt;/ref&gt;, ki opisuje pojem izjemne krajine in pomen termina tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem merilu. Ves čas si je prizadeval tudi za razvoj strokovnega časopisja. Zasnoval in urednikoval je najprej časopis Pejsaž in prostor (1970), v letih (2004 - 2010) pa še revijo Landscape 21&lt;ref&gt;http://www.dkas.si/files/Landscape21_WEB.pdf&lt;/ref&gt;. Bil je član uredniškega odbora dveh mednarodnih revij za krajinsko arhitekturo, Landscape Journal in Landscape and Urban Planning&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Landscape and Urban Planning|url=https://www.journals.elsevier.com/landscape-and-urban-planning}}&lt;/ref&gt;.

== Nagrade in priznanja ==
Raziskovalno teoretsko delo je Ogrin ves čas dopolnjeval s prakso in v svoji bogati karieri prejel vrsto nagrad na javnih krajinskoarhitekturnih natečajih. Med temi izstopajo zlasti njegovi projekti za pokopališča v Novi Gorici (Stara Gora), na Ptuju in v Novem mestu (Srebrniče). Poleg različnih ureditev v slovenskem prostoru je v zadnjih letih svojega ustvarjanja uresničil tudi nekaj svojih idej o oblikovanju zelenega mestnega prostora na Hrvaškem.

Načrtovalski opus obsega 45 krajinskoarhitekturnih načrtov za parke, odprte površine javnih zgradb, trge, šolska dvorišča, pokopališča, stanovanjska naselja (krajinska zasnova soseske Ruski car in Štepanjskega naselja v Ljubljani, 1969) in drugih.

Poleg številnih nagrad za natečajne projekte krajinskega oblikovanja je profesor Ogrin za svoje delo prejel več državnih in mednarodnih nagrad. Med njimi izstopajo Zlata medalja Peter - Joseph Lenné, ki mu jo je podelila Goethejeva Fundacija iz Basla (1975), Srebrni častni znak svobode predsednika Republike Slovenije (1997)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2012|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2021-05-21|archive-date=2022-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019133903/https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Seznam-vseh-odlikovancev-od-leta-1992-do-decembra-2012?OpenDocument|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ter prva nagrada za življenjsko delo Evropskega sveta šol za krajinsko arhitekturo (ECLAS)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ECLAS Announces Lifetime Achievement Awards|url=https://land8.com/eclas-announces-lifetime-achievement-awards/|website=Land8|date=2009-12-01|accessdate=2021-05-21|language=en-US}}&lt;/ref&gt; leta 2009. V Sloveniji je prejel tri Plečnikova odličja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajenci|url=https://www.drustvo-dal.si/nagrajenci|website=www.drustvo-dal.si|accessdate=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135447/https://www.drustvo-dal.si/nagrajenci|archive-date=2021-05-21|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; prvo v letu 1976 za pionirsko pedagoško delo in metodološki prispevek na področju urejanja in oblikovanja kulturne krajine, druga je sledila izdaji knjige Vrtna umetnost sveta leta 1994, tretje pa je prejel leta 2001 za pokopališče Srebrniče pri Novem mestu.

Za oblikovanje prve informativne knjižice za študij Urejanja krajine je leta 1971 prejel priznanje BIO. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije mu je leta 2002 podelilo priznanje za življenjsko delo, istega leta je bil imenovan tudi za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.

Od vseh gotovo najpomembnejši pa je Sckellov prstan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sckell-Ehrenring|url=http://www.badsk.de/preise/sckell-ehrenring|website=www.badsk.de|accessdate=2021-05-21|language=de|first=Bayerische Akademie der Schönen|last=Künste}}&lt;/ref&gt;, nagrada, ki mu jo je leta 1995 za vrhunski dosežek na področju zgodovine vrtne umetnosti in teorije krajinske arhitekture podelila Bavarska akademija za likovno umetnost v Münchnu. Na slovesnosti ob podelitvi je v svojem predavanju ''Je vrtna umetnost dejansko umetnost?'' [''Ist Gartenkust tatsächlich Kunst?''] vrt postavil v središče razvijajočega se področja krajinske arhitekture. Vrt ga je zanimal kot opredmetenje, še bolj pa kot zamisel, ki stoji na samem začetku dolge poti krajinskega oblikovanja kot osrednjega področja krajinske arhitekture.

== Pomembnejša dela ==
Krajinsko planiranje&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; – zbornik konference

Zelenje v urbanem okolju&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zelenje v urbanem okolju : zbornik mednarodnega simpozija Ljubljana 3.-4. 9. 1970 :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897409|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135448/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897409|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – zbornik simpozija

Trata v javnem zelenju&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trata v javnem zelenju : zbornik simpozija, Ljuubljana 18.-20. 9. 1969 :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21184513|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135444/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21184513|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – zbornik simpozija

Ceste in krajina&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ceste in krajina : zbornik mednarodnega seminarja Urejanje krajine ob avtomobilskih cestah :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897153|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135444/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6897153|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – zbornik seminarja

Srebrniče&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pokopališče Srebrniče|url=https://www.openhouseslovenia.org/objekt/pokopalisce-srebrnice/|website=Odprte hiše Slovenije|accessdate=2021-05-21|language=en-US|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135447/https://www.openhouseslovenia.org/objekt/pokopalisce-srebrnice/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – zasnova pokopališča

Katalog del: načrtovanje, raziskave, pedagogika, publikacije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katalog del : 1955-2009 : načrtovanje, raziskave, pedagogika, publikacije :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/249020928|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2020-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928005825/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/249020928|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – monografija

Širitev mestnega parka Tivoli, 1993 (objavljeno v monografiji Katalog del)

Krajinska zasnova soseske Ruski Car, Ljubljana, 1969 (objavljeno v monografiji Katalog del in v Soseske in ulice: Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila, 2016&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Soseske in ulice : Vladimir Braco Mušič in arhitektura velikega merila : [Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 17. maj-20. november 2016] :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/284931584|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020142226/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/284931584|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;)

Slovenske krajine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenske krajine :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/14345472|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135444/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/14345472|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – monografija

Vrtna umetnost sveta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vrtna umetnost sveta : pregled svetovne dediščine : 400 strani, 589 ilustracij, 386 barvnih :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36050176|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135446/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36050176|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – monografija

Krajinska arhitektura&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krajinska arhitektura : [učbenik na študiju krajinske arhitekture] :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253697024|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135449/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/253697024|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; – monografija

Zelenilo u Atenskoj povelji – povijesni doprinos ili utopija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katalog Knjižnica grada Zagreba - Detalji|url=https://www.katalog.kgz.hr/pagesResults/bibliografskiZapis.aspx?&amp;currentPage=1&amp;searchById=1&amp;sort=0&amp;age=0&amp;spid0=1&amp;spv0=ciam&amp;mdid0=0&amp;vzid0=0&amp;xm0=1&amp;selectedId=454001815&amp;AspxAutoDetectCookieSupport=1|website=www.katalog.kgz.hr|accessdate=2021-05-21|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521135446/https://www.katalog.kgz.hr/pagesResults/bibliografskiZapis.aspx?&amp;currentPage=1&amp;searchById=1&amp;sort=0&amp;age=0&amp;spid0=1&amp;spv0=ciam&amp;mdid0=0&amp;vzid0=0&amp;xm0=1&amp;selectedId=454001815&amp;AspxAutoDetectCookieSupport=1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; (članek v Arhitektura: časopis za arhitekturu, urbanizam i primijenjenu umjetnost str. 66-73, Zagreb)

Zeleni sistem Ljubljane&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zeleni sistem Ljubljane : zasnova :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2810233|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; – konceptualna vloga mestnega zelenja (raziskovalno poročilo)

Uvodnik v monografiji Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji – Smisel slovenske krajinsko-arhitekturne dediščine&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Historical parks and gardens in Slovenia; Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Historical parks and gardens in Slovenia :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/53431808|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-05-21|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; (The Significance of the Slovene Landscape Architectural Heritage)

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}}

{{architect-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ogrin, Dušan}}
[[Kategorija:Slovenski krajinski arhitekti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>ox7ryn736lkpnbx6lpdlb3n2feewyi9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samo Resnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279964</id>
    <revision>
      <id>6772523</id>
      <parentid>6599038</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:39:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Urharec</username>
        <id>76649</id>
      </contributor>
      <origin>6772523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2627" sha1="4jfuf4js3iapoby31kx2z4mu92hy2mp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Samo Resnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[publicist]], [[novinar]], [[esejist]], politični aktivist, [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[15. oktober]] [[1962]], [[Maribor]], † [[9. april]] [[2011]].&lt;ref&gt;{{navedi novico |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/samu-resniku-v-spomin/255283 |author=Gorščak, Natalija |title=Samu Resniku v spomin |work=MMC RTV-SLO |date=13.4.2011 |accessdate=13.4.2011}}&lt;/ref&gt;

Resnik je bil znan tako po svojih političnih in literarnih esejih pa tudi pisanju in urejanju [[Slovenska znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih zgodb]]. Na začetku 80. let 20. stoletja je v času študija biologije postal urednik mariborske študentske revije ''[[Katedra (časopis)|Katedra]]''. Kasneje je postal urednik študentskega časopisa ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', ki ga je izdajala [[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani]]. Bil je tudi urednik ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''.

Bil je aktivno vključen v procese demokratizacije Slovenije. Leta 1986 je kot urednik ''[[Katedra (časopis)|Katedre]]'' objavil esej Spomenke Hribar Krivda in greh s katerim se je v Sloveniji začela javna razprava o povojnih pobojih. V slovenski jezik je prevajal temeljne eseje ameriških federalistov in se zavzemal za večstrankarsko demokracijo v Sloveniji. Bil je eden ustanovnih članov ''Slovenske demokratične zveze'', ustanovni član ''Nove stranke'', aktiven v Odboru za varstvo človekovih pravic ter aktivist Mirovnega inštituta. Zaradi svojega zavzemanja za demokratizacijo je bil tudi sodno preganjan.

Svoje eseje in pesmi je izdajal v različnih časopisih in revijah, med drugim tudi pri [[Revija_2000|Reviji 2000]] ter reviji ''Znamenje''. Napisal je tri knjige in sicer leta 2003 prozno pripoved z naslovom ''Dotiki'' {{cobiss|ID=124689152}}, leta 2005 pesniško zbirko ''Prijaznemu dvomu'' {{cobiss|ID=222421504}} in leta 2009 zbirko esejev in literarnih zapisov z naslovom ''Odpirati okna - včeraj, danes in jutri'' {{cobiss|ID=248964352}}. Je tudi sourednik (skupaj z Žigo Leskovškom) ene prvih zbirk znanstvenofantastičnih zgodb z naslovom ''Fantazija''.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{literat-stub}}
{{novinar-stub}}

{{DEFAULTSORT:Resnik, Samo}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1962]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Resnik, Samo]]</text>
      <sha1>4jfuf4js3iapoby31kx2z4mu92hy2mp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jacques-Emile-Louis-Léon Humbert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282229</id>
    <revision>
      <id>6772322</id>
      <parentid>6772321</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:00:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1281" sha1="q7o72kd8dmyj0uvvnv1tg3lfof5coq1" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jacques-Emile-Louis-Léon Humbert
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1912–1953
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jacques-Emile-Louis-Léon Humbert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[17. december]] [[1893]], † [[24. junij]] [[1993]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Humbert/Jacques-%C3%89mile-Louis-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Humbert, Jacques-Emile-Louis-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>q7o72kd8dmyj0uvvnv1tg3lfof5coq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jean-Louis-Auguste Humbert</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282230</id>
    <revision>
      <id>6772323</id>
      <parentid>5930922</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:07:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="835" sha1="9so58114v9rvlcgjg4nxz83ahddckhe" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jean-Louis-Auguste Humbert
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1955]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jean-Louis-Auguste Humbert''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1895]], † [[9. januar]] [[1975]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Humbert/Jean-Louis-Auguste/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Humbert, Jean-Louis-Auguste}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>9so58114v9rvlcgjg4nxz83ahddckhe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emile-Albert-Léon Humblot</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282231</id>
    <revision>
      <id>6772325</id>
      <parentid>5927838</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6772325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="868" sha1="cnbpwgxm1e0zbrwahid0n4kbksynaa8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Emile-Albert-Léon Humblot
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Emile-Albert-Léon Humblot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. december]] [[1881]], † [[25. marec]] [[1962]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Humblot/%C3%89mile-Albert-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Humblot, Emile-Albert-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>cnbpwgxm1e0zbrwahid0n4kbksynaa8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772327</id>
      <parentid>6772325</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:15:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="905" sha1="r76w0dh833mtwsw36v43p7wu22t8oxa" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Emile-Albert-Léon Humblot
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Emile-Albert-Léon Humblot''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. december]] [[1881]], † [[25. marec]] [[1962]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Humblot/%C3%89mile-Albert-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Humblot, Emile-Albert-Léon}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]</text>
      <sha1>r76w0dh833mtwsw36v43p7wu22t8oxa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>François-Napoléon-Henri-Dieudonné Hupel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282233</id>
    <revision>
      <id>6772331</id>
      <parentid>5928463</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:24:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6772331</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="937" sha1="5g8corhae20vcoh7xv48cclruzr86dh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=François-Napoléon-Henri-Dieudonné Hupel
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1941
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''François-Napoléon-Henri-Dieudonné Hupel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. junij]] [[1883]], † [[28. avgust]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hupel/Fran%C3%A7ois-Napol%C3%A9on-Henri-Dieudonn%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hupel, François-Napoléon-Henri-Dieudonné}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>5g8corhae20vcoh7xv48cclruzr86dh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Louis-Aristide-Alexandre Hurault</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282234</id>
    <revision>
      <id>6772332</id>
      <parentid>5932322</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:27:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772332</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="969" sha1="nmzfynjfik3vs5iau59lysn7yq78yvw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Louis-Aristide-Alexandre Hurault
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Louis-Aristide-Alexandre Hurault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. avgust]] [[1886]], † [[2. november]] [[1973]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hurault/Louis-Aristide-Alexandre/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Hurault, Louis-Aristide-Alexandre}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski geografi]]
[[Kategorija:Vojaški geografi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>nmzfynjfik3vs5iau59lysn7yq78yvw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Antoine-Jules-Joseph Huré</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282235</id>
    <revision>
      <id>6772333</id>
      <parentid>5926240</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:32:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6772333</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="950" sha1="steuh1tqokqy8o6icugwja2mdiz1w8h" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Antoine-Jules-Joseph Huré
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1895–1940
|rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Antoine-Jules-Joseph Huré''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. februar]] [[1873]], † [[december]] [[1949]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hur%C3%A9/Antoine-Jules-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Huré, Antoine-Jules-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>steuh1tqokqy8o6icugwja2mdiz1w8h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772335</id>
      <parentid>6772333</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:35:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1212" sha1="kd3cr40xdzx564o5znsqtxsb8qqjycu" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Antoine-Jules-Joseph Huré
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1895–1940
|rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Antoine-Jules-Joseph Huré''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. februar]] [[1873]], † [[december]] [[1949]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hur%C3%A9/Antoine-Jules-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Huré, Antoine-Jules-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]</text>
      <sha1>kd3cr40xdzx564o5znsqtxsb8qqjycu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edmond-Edouard Husson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282236</id>
    <revision>
      <id>6772337</id>
      <parentid>5927680</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6772337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="858" sha1="7szb47apppng7qm74t1o5yum0o16kbn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond-Edouard Husson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1941
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond-Edouard Husson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. marec]] [[1883]], † [[4. april]] [[1973]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Husson/Edmond-Edouard/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Husson, Edmond-Edouard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>7szb47apppng7qm74t1o5yum0o16kbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul-Louis Husson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282237</id>
    <revision>
      <id>6772339</id>
      <parentid>5934347</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:45:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772339</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="808" sha1="1at7x69m06ad65whwmv6i2bmzly1usa" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Paul-Louis Husson
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1938&lt;br&gt;1939–1940
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Paul-Louis Husson''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. julij]] [[1878]], † [[18. januar]] [[1963]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Husson/Paul-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Husson, Paul-Louis}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>1at7x69m06ad65whwmv6i2bmzly1usa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jacques-Joseph Husté</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282238</id>
    <revision>
      <id>6772341</id>
      <parentid>5930579</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:49:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772341</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="833" sha1="i5n9zvrrd1cs2skytoc7kvw1k3m2pjw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jacques-Joseph Husté
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1943&lt;br&gt;1944–1947
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jacques-Joseph Husté''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[11. oktober]] [[1888]], † [[5. oktober]] [[1967]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Hust%C3%A9/Jacques-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Husté, Jacques-Joseph}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>i5n9zvrrd1cs2skytoc7kvw1k3m2pjw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marcel Ihler</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282306</id>
    <revision>
      <id>6772674</id>
      <parentid>5932550</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:36:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6772674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="969" sha1="gu04z18yjz8xuh3iw0k4wfrguzwzvbt" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marcel Ihler
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1899–1945
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marcel Ihler''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. avgust]] [[1880]], † [[14. april]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Ihler/Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ihler, Marcel}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1880]]
[[Kategorija:Umrli leta 1975]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>gu04z18yjz8xuh3iw0k4wfrguzwzvbt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772678</id>
      <parentid>6772674</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:41:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 13 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1547" sha1="og9oso5cfgvt14r7jxa11n650uemz3u" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marcel Ihler
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1899–1945
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marcel Ihler''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. avgust]] [[1880]], † [[14. april]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Ihler/Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ihler, Marcel}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]
[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]]
[[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]]
[[Kategorija:Nosilci reda svete Ane]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Stanislava]]
[[Kategorija:Nosilci reda belega orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega zaklada]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>og9oso5cfgvt14r7jxa11n650uemz3u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>François-Joseph-Jean Ingold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>282307</id>
    <revision>
      <id>6772682</id>
      <parentid>5928453</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:47:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6772682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1047" sha1="ezxm5wmizhw5mj3imvk5njgqkxvgouy" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=François-Joseph-Jean Ingold
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1951&lt;br&gt;1961–1962
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''François-Joseph-Jean Ingold''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. april]] [[1894]], † [[19. december]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Ingold/Fran%C3%A7ois-Joseph-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ingold, François-Joseph-Jean}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojaški poveljniki Kameruna]]</text>
      <sha1>ezxm5wmizhw5mj3imvk5njgqkxvgouy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772685</id>
      <parentid>6772682</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:52:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 3 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1174" sha1="4kali55e6dtr29yxq3bli0gfzqi0ak1" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=François-Joseph-Jean Ingold
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1951&lt;br&gt;1961–1962
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''François-Joseph-Jean Ingold''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. april]] [[1894]], † [[19. december]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Ingold/Fran%C3%A7ois-Joseph-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Ingold, François-Joseph-Jean}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]</text>
      <sha1>4kali55e6dtr29yxq3bli0gfzqi0ak1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alice Čop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292180</id>
    <revision>
      <id>6772469</id>
      <parentid>5961435</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:43:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5943" sha1="om0yoz86x8exdtgjhzkuk8bkay8oc8t" xml:space="preserve">{{BŽO brez virov}}
{{wikificiraj}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Alice Čop''' (roj. '''Veselská'''), [[Čehi|češko]]-[[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki režiser|gledališka režiserka]], [[scenarist]]ka, in pedagoginja, * [[1972]], [[Praga]], [[Češkoslovaška]].

Deluje kot vodja Lutkovnega gledališča Velenje

Leta 1995 je diplomirala na Filozofski fakulteti Karlove univerze, iz francoščine (prevajalstvo) z diplomsko nalogo na temo »Problematika prevoda filozofskih dram [[Jean-Paul Sartre|Jean-Paula Sartra]] na primeru njegove igre Le Diable et le Bon Dieu (Hudič in Bog) v prevodu A.J. Liehma«. Vmes je začela študirati režijo in dramaturgijo na Gledališki Akademiji v Pragi (DAMU). Magisterij je pridobila na katedri avtorskega gledališča in pedagogike pri Ivanu Vyskočilu.

Leta 1999 se je preselila v Slovenijo (njen mož, Slovenec [[Kajetan Čop]] je na DAMU končal lutkovno in alternativno scenografijo ter avtorsko gledališče).

Takoj po preselitvi sta z možem ustvarila neodvisno alternativno gledališko skupino BUREKTEATER, skupaj ustvarjata predstave za otroke in odrasle in se že vrsto let redno udeležujeta festivalov doma in v tujini (ANA DESETNICA, LENT, ANA MRAZ, KUNIGUNDA, PIKIN FESTIVAL, RDEČI REVIRJI, BIBIANA na Slovaškem...)  Med drugimi sta leta 2001 ustvarila  afriško lutkovno pravljico – koncert  LILI GORO za CANKARJEV DOM  z igralko Violeto Tomič v glavni vlogi in ob „živi spremljavi“ članov tolkalne skupine STOP ter skupine KESUKOZI.  Izvirno glasbo je napisal skladatelj Peter Šavli.

Leta 2002 pa glasbeno monodramo ali „črni kabaret“ K.A.F.K.A.,  navdihnjeno petimi pripovedkami praškega pisatelja Franca Kafke. Cilj je bil predstaviti mladim tega znamenitega pisatelja na drugačen, moderen  način (ne le kot obvezno berilo). Predstava je nastala s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS in MC Velenje.

Skupaj sta ustvarila tudi dve otroški lutkovni avtorski nanizanki na RTV Slovenija: VESELA HIŠICA (2000) in NOTKOTI (2008).
Leta 2007 sta kot gostujoča avtorja ustvarila v Bosanskem narodnem pozorištu v Zenici (BiH) predstavo PRINCEZA PAUNICA I ZLATA JABUKA po motivih jugoslovanske narodne pravljice. Leta 2010 je prevedla iz češčine absurdno igro Ivana Vyskočila HAPRDANS ali HAmlet PRinc DANSki, ki jo s kuhinjskimi pripomočki izvaja Kajetan Čop.

Od leta 2003 sta oba tesno povezana z LUTKOVNIM GLEDALIŠČEM VELENJE.  Alice Čop kot vodja gledališča ter režiserka in scenaristka vseh predstav; Kajetan Čop kot  scenograf. Na svojem repertoarju je Lutkovno gledališče Velenje imelo že nekaj adaptacij klasičnih pravljic bratov Grimm za najmlajše gledalce, na primer:  RAZBOJNIŠKI ŽIVŽAV (Bremenski godci), KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI? (Rdeča kapica),  JANKO IN METKA, SNEŽINKA IN ROŽICA, a tudi vsebinsko težje predstave za otroke od 10 leta:  DEKLICA MOMO IN TATOVI ČASA (po motivih otroške eksistencialne knjige nemškega pisatelja Michaela Endeja), NE S PEKLENŠČKI ČEŠENJ ZOBAT! po motivih &quot;Vragov svak&quot; bratov Grimm ter O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH (avtorsko lutkovno-gibalno pravljico A. Čop po motivih izvirnih legend „črne“ Afrike, katera je nastala s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS ;  predstava  se je uvrstila v final Gledaliških  Vizij 2006 na Ptuj in doživela uspešno gostovanje  po Sloveniji in na Hrvaškem (na primer v  Daskalištu (Sisek), klubu Močvara (Zagreb), SOS vasici za sirote v Lekeniku)). V okviru projekta EPK 2012 je ustvarila predstavi PETKRAT PIKA! (po motivih knjige A. Lindgren) in avtorsko FRDAMANO PRAVLJICO (parodijo na klasične pravljice). Leta 2013 je napisala in režirala interaktivne predstave METULJČEK CEKINČEK (po motivih pesmice Janeza Bitenca) in TRIJE PRAŠIČKI, v lanskem letu 2014 pa priredbo BIKCA FERDINANDA Munro Leafa, ki gledalce popelje v vročekrvno Španijo ter SVINJSKEGA PASTIRJA H.Ch.Andersena, v katerem otrokom predstavlja barok.

V letih 2007 - 2008 je za šoštanjski mesečnik LIST napisala serijo strokovnih članov (namenjene laikom) o zgodovini in teoriji lutk  v rubriki LUTKOVNI KOTIČEK. Rubriko je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo

V prostorih MLADINSKEGA CENTRA VELENJE in v sodelovanju s CENTROM SREDNJIH ŠOL VELENJE Alice Čop uči velenjske dijake avtorsko gledališče v francoskem jeziku.

Predstava »EURO ARMY: JUNGLE MISSION«, ki je kritizirala agresivno obnašanje ameriške vojske v deželah tretjega sveta in je bila nagrajena na Dnevih frankofonije v Celju 2005 ter zastopala Slovenijo na Festivalu mladih mediteranske regije v francoskem Frejus - tudi tam dobila dve nagradi (za eno treh najboljših predstav srečanja in za najboljšo režijo); predstava »JE VAIS AVOIR UN BEBE!« (Imela bom dojenčka!), hitro se odvijajoča groteska o treh nenavadnih nosečnicah in norem ginekologu (navdušencu kloniranja), je bila druga na Dnevih frankofonije v Celju 2007, prejeli so še nagrado za najboljšega igralca srečanja; »LE DIALOGUE INTERCULTUREL À LA NOTRE« (Mednarodni dialog po naše), predstava o komunikacijskih barierah v okviru EU se je na Dnevih frankofonije v Celju 2009 uvrstila na drugem mestu in je zastopala Slovenijo na Festivalu mladih mediteranske regije v francoskem Frejus.

Povezana je tudi z amaterskimi gledališči AGLEDAŠ v Šoštanju (prevod in dramaturgija IZ ŽIVLJENJA ŽUŽELK Karla Čapka) in GLEDALIŠČE VELENJE (priredba in dramaturgija GOSPOD POSLANEC Branislava NUšića); Sodeluje tudi pri projektu MINI LUTKOVNI ODER v Vili Mayer v Šoštanju.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čop, Alice}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1975]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čop, Alice]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Čop, Alice]]</text>
      <sha1>om0yoz86x8exdtgjhzkuk8bkay8oc8t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kušar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296148</id>
    <revision>
      <id>6772703</id>
      <parentid>6708376</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:50:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6772703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1787" sha1="mg8papdfellu5nq8lxbkopu2ca5ndsv" xml:space="preserve">'''Kušar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tudi Hrvatov:
*[[Alenka Vojska Kušar]] (*1942), zdravnica
*[[Anita Kušar]], agronomka, nutricionistka
*[[Barbara Kušar]], zborovska pevka, vodja zbora [[Carmen manet]]
* [[Bene Kušar]], oblikovalec plakatov za filme
* [[Domen Kušar]], arhitekt, doc. FA
* [[Franci Kušar]], harmonikar in skladatelj ([[Beneški fantje]])
* [[Igor Kušar]] (*1955), ekonomist, podjetnik in politik
* [[Ivan Kušar]] (1859—1942), hrvaški časnikar in prevajalec v Trstu
* [[Janez Kušar]] (*1958), strojnik 
* [[Janko Kušar]] (1929—2014), politik
* [[Jerneja Kušar]] (*1982), dramaturginja
* [[Jože Kušar]] (1940—2026), arhitekt, izr. profesor FA
* [[Josip Kušar]] (1838—1902), podjetnik in politik
* Josip Kušar (1865—1913), pravnik, odvetnik
* [[Jure Kušar]] (*1958), operni pevec, tenorist 
* [[Kaja Kušar]], športna plesalka (hiphop) 
* [[Katja Kušar]], poliotologinja (2. = rokometašica)
*[[Klemen Kušar]], arhitekt
*[[Marcel Kušar]] (1858—1940), hrvaški jezikoslovec
*[[Matej Kušar]], harmonikar
* [[Meta Kušar]] (*1952), pesnica, esejistka
* [[Peter Kušar]] (1940—2004), muzikolog, glasbeni kritik in publicist
* [[Simon Kušar]] (*1976), geograf, strok. za regionalno planiranje, prof. FF
* [[Slavko Kušar]] (*1946), gradbenik
* [[Špela Kušar]] (*1981), slikarka, restavratorka
* [[Štefan Kušar]] (1910—2002), duhovnik
* [[Valentin Kušar]] (1873—1962), fizik in matematik, prof. UL
*[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904—1984), zdravnik patolog in fotograf

== Glej tudi ==

* priimek [[Kušej]]
* priimka [[Kuščer]] in [[Kušljan]]
* priimek [[Kuša]] (Cussa)

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kušar}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>mg8papdfellu5nq8lxbkopu2ca5ndsv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772726</id>
      <parentid>6772703</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:10:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>razločitve</comment>
      <origin>6772726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1842" sha1="85y0ppulffg3niiyefqjqleyxpk1399" xml:space="preserve">'''Kušar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in tudi Hrvatov:
*[[Alenka Vojska Kušar]] (*1942), zdravnica
*[[Anita Kušar]], agronomka, nutricionistka
*[[Barbara Kušar]], zborovska pevka, vodja zbora [[Carmen manet]]
* [[Bene Kušar]], oblikovalec plakatov za filme
* [[Domen Kušar]], arhitekt, doc. FA
* [[Franci Kušar]], harmonikar in skladatelj ([[Beneški fantje]])
* [[Igor Kušar]] (*1955), ekonomist, podjetnik in politik
* [[Ivan Kušar]] (1859—1942), hrvaški časnikar in prevajalec v Trstu
* [[Janez Kušar]] (*1958), strojnik 
* [[Janko Kušar]] (1929—2014), politik
* [[Jerneja Kušar]] (*1982), dramaturginja
* [[Jože Kušar]] (1940—2026), arhitekt, izr. profesor FA
* [[Josip Kušar]] (1838—1902), podjetnik in politik
* [[Josip Kušar (pravnik)|Josip Kušar]] (1865—1913), pravnik, odvetnik
* [[Jure Kušar]] (*1958), operni pevec, tenorist 
* [[Kaja Kušar]], športna plesalka (hiphop) 
* [[Katja Kušar]], rokometašica
* [[Katja Kušar (politologinja)]], politologinja
*[[Klemen Kušar]], arhitekt
*[[Marcel Kušar]] (1858—1940), hrvaški jezikoslovec
*[[Matej Kušar]], harmonikar
* [[Meta Kušar]] (*1952), pesnica, esejistka
* [[Peter Kušar]] (1940—2004), muzikolog, glasbeni kritik in publicist
* [[Simon Kušar]] (*1976), geograf, strok. za regionalno planiranje, prof. FF
* [[Slavko Kušar]] (*1946), gradbenik
* [[Špela Kušar]] (*1981), slikarka, restavratorka
* [[Štefan Kušar]] (1910—2002), duhovnik
* [[Valentin Kušar]] (1873—1962), fizik in matematik, prof. UL
*[[Valentin Kušar (zdravnik)|Valentin Kušar]] (1904—1984), zdravnik patolog in fotograf

== Glej tudi ==

* priimek [[Kušej]]
* priimka [[Kuščer]] in [[Kušljan]]
* priimek [[Kuša]] (Cussa)

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kušar}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>85y0ppulffg3niiyefqjqleyxpk1399</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Circus (album, Britney Spears)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>297268</id>
    <revision>
      <id>6772390</id>
      <parentid>6757769</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:53:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772390</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101741" sha1="cl3jw7wn1fk3wkgtxrs6xy7v1jslnf2" xml:space="preserve">{{Album infobox|
| Name        = Circus
| Cover       = Britney-Spears-Circus.png
| Type        = studio
| Artist      = [[Britney Spears]]
| Released    = [[2. december]] [[2008]]
| Recorded    = April – september 2008&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Alex Dobuzinskis |url=http://www.reuters.com/article/lifestyleMolt/idUSTRE48T07T20080930 |title=Britney Spears pravi, da ne načrtuje nove turneje |publisher=Reuters |date=30. september 2008 |accessdate=31. december 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.fashion.ie/aggregator/gossip/68169-britney-spears-larry-rudolph-return-studio |title=Britney Spears in Larry Rudolph se vrneta v studio &amp;#124; Fashion.ie Gossip |publisher=Fashion.ie |date=17. april 2008 |accessdate=31. december 2009 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=Junij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt;
| Length      = 46:15
| Genre       = [[pop glasba|pop]],&lt;ref name=&quot;allmusic.com&quot;&gt;Thomas, Stephen. (December 2, 2008) [{{Allmusic|class=album|id=r1450924|pure_url=yes}} ''Circus'' - Britney Spears]. AllMusic. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[pop|dance-pop]],&lt;ref name=&quot;allmusic.com&quot;/&gt; [[elektronska glasba|elektropop]], [[R&amp;B|urban pop]], [[synthpop]]&lt;ref name=&quot;allmusic.com&quot;/&gt;
| Label       = [[Jive Records|Jive]]
| Producer    = Teresa LaBarbera Whites, Larry Rudolph, Bloodshy &amp; Avant, Benny Blanco, The Clutch, [[Danja (glasbenik)|Nate »Danja« Hills]], [[Dr. Luke]], Fernando Garibay, Greg Kurstin, Guy Sigsworth, Nicole Morier, Let's Go To War, Max Martin, The Outsyders, Harvey Mason, Jr., Rob Knox
| Last album  = ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]''&lt;br /&gt; (2007)
| This album  = '''''Circus'''''&lt;br /&gt; (2008)
| Next album  = ''[[Femme Fatale (album, Britney Spears)|Femme Fatale]]''&lt;br /&gt; (2011)
{{Singles
| Name          = Circus
| Type          = Studio
| single 1      = [[Womanizer (pesem)|Womanizer]]
| single 1 date = 29. september 2008
| single 2      = [[Circus (pesem)|Circus]]
| single 2 date = 2. december 2008
| single 3      = [[If U Seek Amy]]
| single 3 date = 10. marec 2009
| single 4      = [[Radar (pesem)|Radar]]
| single 4 date = 22. junij 2009
| single 5      = [[Unusual You]]
| single 5 date = 15. september 2009 (Avstralija)
}}
}}

'''''Circus''''' je šesti [[glasbeni album]] [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]]. Album je 28. novembra 2008 izdala založba [[Jive Records]] kot nadaljevanje njenega petega glasbenega albuma, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]'' (2007). Britney Spears je na albumu pričela delati zgodaj leta 2008, delala pa je s producenti, s katerimi je sodelovala že na prejšnjih delih, kot sta Bloodshy &amp; Avant in [[Danja (glasbenik)|Danja]]. Album sestavlja mešanica [[R&amp;B|urban]] in [[elektronska glasba|elektronske glasbene zvrsti]] s klasičnim [[pop glasba|pop]]om in dance-popom. Nekatere pesmi z albuma je napisala pevka [[Lady Gaga]].

Album je s strani glasbenih kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene in velikokrat so ga primerjali z njenim prejšnjim glasbenim albumom, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]''. Komercialno je bil album precej uspešen. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je z več kot pol milijona prodanih izvodov v enem tednu debitiral na vrhu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Zaradi tega so Britney Spears omenili v ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]'' kot najmlajšo glasbenico, katere pet glasbenih albumov je debitiralo na vrhu te lestvice v zgodovini. Hkrati je album pristal tudi na vrhu [[Kanada|kanadske]] in [[Evropa|evropskih glasbenih lestvic]].

Glavni singl z albuma, »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«, je postal svetovna uspešnica in je podrla rekord za največji skok na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], ko je skočila s šestindevetdesetega na prvo mesto. Pesem je postala njen najbolje prodajani album v Združenih državah Amerike od singla »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«. Drugi singl z albuma, »[[Circus (pesem)|Circus]]« je debitiral na tretjem mestu ameriške glasbene lestvice. Tretji singl z albuma, »[[If U Seek Amy]]«, je na ameriški lestvici zasedel tretje mesto. Album ''Circus'' je drugi glasbeni album Britney Spears (skupaj z albumom ''[[...Baby One More Time]]'') katere dva singla sta se uvrstila med prvih deset pesmi ter trije med prvih dvajset pesmi na ameriški glasbeni lestvici. Prvi singl z albuma, »Womanizer«, so nominirali za [[grammy]]ja v kategoriji za »najboljše dance delo«, vendar je nagrado nazadnje dobila pesem »[[Poker Face (pesem, Lady Gaga)|Poker Face]]« Lady Gaga. Album je njen najbolje prodajani glasbeni album od albuma ''[[In the Zone]]'', saj je prodal več kot 8 milijonov kopij izvodov samo v Združenih državah Amerike in 4 milijone kopij izvodov drugod po svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://babelfish.yahoo.com/translate_url?doit=done&amp;tt=url&amp;intl=1&amp;fr=bf-home&amp;trurl=http%3A%2F%2Fwww.hmv.co.jp%2Fnews%2Farticle%2F909250129%2F&amp;lp=ja_en&amp;btnTrUrl=Translate |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2012-07-11 |archive-url=https://archive.today/20120711140736/http://www.microsofttranslator.com/translate_url?doit=done&amp;tt=url&amp;intl=1&amp;fr=bf-home&amp;trurl=http://www.hmv.co.jp/news/article/909250129/&amp;lp=ja_en&amp;btnTrUrl=Translate |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Britney Spears je začela s svojo peto turnejo za promocijo albuma, ki jo je poimenovala [[The Circus Starring Britney Spears]]. Turneja se je pričela 3. marca 2008 v [[New Orleans|areni New Orleans]] in končala v centru Adelaide Entertainment. Britney Spears je turnejo razdelila na štiri dele, in sicer na dva [[Severna Amerika|severnoameriška]], [[Evropa|evropski]] ter [[Avstralija|avstralski del]]. Na koncertu Avstraliji je ustvarila veliko kontroverznosti, saj ni pela v živo. Drugod je album promovirala s pojavi v mnogih televizijskih oddajah ter z videospotom za promocijski singl, »[[Kill the Lights]]«.

== Ozadje in snemanje ==
[[Slika:Womanizer In Boston.jpg|thumb|upright|Britney Spears oblečena v policistko nastopa s pesmijo »Womanizer« na turneji [[The Circus Starring Britney Spears]]]]

Leta 2008 so potrdili, da je Britney Spears pričela snemati svoj šesti glasbeni album. Producent Sean Garrett je potrdil, da bo sodeloval z njo pri albumu: »Zelo sem vesel, da jo bom videl okrevati in spet na odru. Res se izboljšuje in vajeti prevzema v svoje roke. Sem zelo ponosen, da jo spet vidim na odru« po njenem v medijih večkrat komentiranem živčnem zlomu.&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,20201672,00.html Producent: »Britney se res izboljšuje« - Glasbene novice, Britney Spears : People.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912000243/http://www.people.com/people/article/0,,20201672,00.html |date=2011-09-12 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Menedžer Britney Spears, Larry Rudolph, je potrdil, da bodo album po vsej verjetnosti pričeli bolj intenzivno snemati poleti leta 2008, saj so bili zadovoljni z napredkom in številom producentov.&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,20212557,00.html Britney Spears dela in »se zabava« z novim album - Glasbene novice, Britney Spears : People.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110521024730/http://www.people.com/people/article/0,,20212557,00.html |date=2011-05-21 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Britney Spears je reviji ''OK!'' povedala, da na tem albumu dela najdlje in da je zaenkrat to njeno »najboljše delo«.&lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1592705/britney-spears-opens-up.jhtml Britney Spears pravi, da je njen novi album njeno »zaenkrat najboljše delo« in opiše šok o Jamie Lynnini nosečnosti - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121107222019/http://www.mtv.com/news/articles/1592705/britney-spears-opens-up.jhtml |date=2012-11-07 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Dodala je: »Mislim, da album vključuje več urban glasbe [...] Pesmi pišem vsak dan, točno tu, pri klavirju v moji dnevni sobi.«&lt;ref&gt;[http://www.okmagazine.com/2008/08/world-exclusive-britney-reveals-all-8415/ Ekskluzivno povsod po svetu: Britney razkrije vse! - Revija ''OK!'' - Prvič za novice o slavnih] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Producent Claude Kelly je govoril o razvoju albuma in pomanjkanju koncepta: »Ko sem odšel do Lukea, sva premišljevala o tem, da bi ustvarila nekaj zanjo, vendar nisva imela nobenega koncepta, poznala sva samo njen stil.«&lt;ref&gt;[http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_Claude_Kelly_Interview.html#ixzz1NP8kAhQZ A&amp;R, založba / Podjetje, objavljanje glasbe, menedžer ustvarjalcev in režiser glasbene industrije] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album so večkrat zamenjavali z albumom glasbene skupine [[Take That]], ''[[The Circus (album, Take That)|The Circus]]'', ki je imel podoben naslov in je izšel ob približno istem času.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7669987.stm | work=BBC News | title=Take That bo kopiral za Britney Spears | date=14. oktober 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; Britney Spears je o naslovu povedala:

{{Navedek|Všeč mi je dejstvo, da v cirkusu vedno sediš na robu svojega sedeža. Nikoli se ne dolgočasiš [...] Okoli tebe se enostavno dogaja toliko stvari. In želiš si vedeti, kaj se bo zgodilo po tem.&lt;ref name=&quot;mtv&quot;&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1599860/britney-spears-posts-video-describing-circus.jhtml Britney Spears razloži, zakaj je album ''Circus'' »svetlejši« in ne tako oster v primerjavi z albumom ''Blackout'' - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120630193235/http://www.mtv.com/news/articles/1599860/britney-spears-posts-video-describing-circus.jhtml |date=2012-06-30 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

{{Quote box
|quote  = »Ko sva se z Lukeom znašla v studiu, mi je zaigral glasbo, ki jo je ustvaril zanjo in nato sva napisala pesem, ki je govorila o njenem takratnem življenju in pogledu ljudi nanjo. To je zabaven način, s katerim ljudi pripravimo do tega, da plešejo in se zabavajo, vendar pošljemo tudi neko sporočilo.«
|source = Producent Claude Kelly govori o razvoju, vsebini in konceptu albuma.&lt;ref&gt;[http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_Claude_Kelly_Interview.html#ixzz1NP9rVLWg A&amp;R, založba / Podjetje, objavljanje glasbe, menedžer ustvarjalcev in režiser glasbene industrije] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|width  = 20%
|align  = left
}}

Britney Spears je govorila tudi o tem, kaj je nameravala posneti na začetku: dejala je, da je za album želela posneti veliko materiala in potrdila, da bo sodelovala z bolj pop producenti, s kakršnemi je sodelovala na začetku svoje turneje.&lt;ref name=&quot;mtv&quot;/&gt; Potrdila je tudi, da bo album intenzivneje pričela snemati poleti leta 2008, kar so kasneje potrdili tudi producenti Sean Garrett, Danja, Guy Sigsworth in Bloodshy &amp; Avant.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080717112339/http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003828011 Britney bo poletje preživela v studiu] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Max Martin, ki je produciral njeno prvo uspešnico, »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, je produciral tretji singl z albuma, »[[If U Seek Amy]]«. Kasneje so potrdili, da bo vokale produciral Jim Beanz, ki je tudi napisal nekaj pesmi z albuma. Slednji jo je označil za »pravo profesionalko« in »enkratno«.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080628184553/http://www.usmagazine.com/britney-spears-recording-new-album Usmagazine.com &amp;#124; EKSKLUZIVNO: Britney Spears snema novi album] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Sodelovala je tudi s produkcijsko skupino iz [[Atlanta|Atlante]], The Outsyders, ki je producirala prvi singl z albuma.&lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1594761/britney-spears-new-album-slated-december-2.jhtml Novi album Britney Spears, ''Circus'', bo izšel 2. decembra - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805025647/http://www.mtv.com/news/articles/1594761/britney-spears-new-album-slated-december-2.jhtml |date=2011-08-05 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Fernando Garibay je na svoji uradni spletni strani razkril, da je napisal dve pesmi Britney Spears za album ''Circus'', in sicer »Amnesia« ter »Quicksand«,&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.fernandogaribay.com/works.html | title=Dela | work=FernandoGaribay.com | publisher=F2 Inc. | accessdate=29. julij 2008 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20080623060705/http://www.fernandogaribay.com/works.html | archivedate=2008-06-23 | language=en | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; obe pa sta postali dodatni pesmi z albuma. Danja je na pesmih delal v snemalnu studiju Chalice v Los Angelesu in Britney Spears jih je posnela v studiu Glenwood Place v Burbanku. Dejal je, da so ga navdihnila dela Hansa Zimmerja, kot je [[soundtrack]] za [[film]] ''[[Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.blender.com/blender-blog/70104/tales-from-studio-britneys-circus.html | title=Zgodbe s studia: Britneyjin ''Circus'' | author=Jon Coplon | work=Blenderjev blog | publisher=Blender | date=20. januar 2009 | accessdate=23. september 2009 }} {{dead link|date=Junij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Lil Jon]],&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.mtv.com/news/articles/1594580/20080911/spears_britney.jhtml | title=Ustvarjalci, ki sodelujejo z Britney Spears, govorijo o njenem novem albumu | author=Jennifer Vineyard | work=MTV News | publisher=MTV | date=11. september 2008 | accessdate=12. september 2008 | language=en | archive-date=2008-09-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080912030416/http://www.mtv.com/news/articles/1594580/20080911/spears_britney.jhtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Rodney Jerkins]],&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7483543.stm | title=Britney Spears si želi dom, prijazen za otroke |publisher=BBC News | date=1. julij 2008 | accessdate=2. julij 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; [[Sean Garrett]],&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://hollywoodinsider.ew.com/2008/07/britney-spears.html | title=Potrjeno: Britney Spears dela na novem albumu | author=Shirley Halperin |work=Entertainment Weekly  | publisher=Time Inc. | date=16. julij 2008 | accessdate=17. julij 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; in [[Taio Cruz]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.dailystar.co.uk/playlist/view/42855/Cruz-pens-Brit-songs/ | title=Taio Cruz napiše Briteyjino pesem | author=Kim Dawson |work=Daily Star |location=Velika Britanija | publisher=Northern and Shell | date=3. julij 2008 | accessdate=27. julij 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; ter mnogi drugi so oznanili, da delajo na pesmih za novi album Britney Spears, vendar nazadnje nobena izmed teh pesmi ni izšla.

== Sestava ==
[[Slika:Circus 09 (1).jpg|200px|thumb|left|Britney Spears nastopa s pesmijo »Circus« na koncertni turneji [[The Circus Starring Britney Spears]], s katero je promovirala album]]

Album ''Circus'' vključuje mnoge različne glasbene zvrsti, kot sta dance in [[elektronska glasba]], z mešanico popa&lt;ref name=&quot;Canoe&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/S/Spears_Britney/AlbumReviews/2008/11/27/7555066-sun.html |title=Svetlejši in pametnejši ''Circus'' |date=2. december 2008 |publisher=Canoe |accessdate=2. december 2008 |language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in večkrat so ga imenovali kar za nadaljevanje njenega prejšnjega glasbenega albuma, ''Blackout''.&lt;ref name=&quot;Levine&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.digitalspy.co.uk/music/a135219/notes-on-the-new-britney-album.html | title=E note za Britneyjin album | author=Nick Levine | publisher=Digitalspy | date=10. november 2008 | accessdate=5. december 2008 | language=en | archive-date=2012-10-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121024075822/http://www.digitalspy.co.uk/music/thesound/a135219/notes-on-the-new-britney-album.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Britney Spears je album označila za svetlejšega od svojega predhodnika, ki je vključeval več [[R&amp;B|urban glasbe]].&lt;ref name=&quot;circuslighter&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml|title=Britney Spears razloži, zakaj je album ''Circus'' svetlejši in ne tako oster kot album ''Blackout''|last=Vena|first=Jocelyn|date=20. november 2008|publisher=MTV|accessdate=24. november 2008|language=en|archive-date=2010-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100210122019/http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pesmi z albuma so po stilu primerjali z deli ustvarjalcev, kot so [[Janet Jackson]]&lt;ref name=&quot;latimes&quot;&gt;Ann Powers (December 6, 2008). [http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2008/11/album-review--1.html »Ocena albuma: Britney Spears - ''Circus''«]. ''[[Los Angeles Times'.' Pridobljeno dne 30. december 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; ter glasbenih skupin [[Eurythmics]]&lt;ref name=&quot;Canoe&quot;/&gt; in [[New Order]]&lt;ref name=&quot;indpndnt&quot;&gt;[http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/album-britney-spears-circus-zombasony-1038411.html »Album: Britney Spears, ''Circus'' (Zomba/Sony)«]. ''The Independent'' | 28. november 2008. Pridobljeno dne 6. september 2009.&lt;/ref&gt; po besedilih pa s pesmimi [[Prince (glasbenik)|Princea]],&lt;ref name=&quot;Canoe&quot;/&gt; dueta [[Jerry Leiber and Mike Stoller|Leiber &amp; Stoller]] in [[Phil Spector|Phila Spectorja]].&lt;ref name=&quot;indpndnt&quot;/&gt; Album vključuje različne glasbene zvrsti, nekatere pesmi, kot je »[[Mmm Papi]]«, pa naj bi spominjale na razna dela iz šestdesetih.&lt;ref name=&quot;ew&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html |title=''Circus'': Glasbena ocena |author=Chris Willman |date=2. december 2008 |work=Entertainment Weekly |accessdate=6. september 2009 |language=en |archive-date=2015-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150114231908/http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;hitquarters&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_Nicole_Morier_Interview.html |title=Intervju z Nicole Morier |publisher=HitQuarters |date=23. avgust 2010 |accessdate=24. avgust 2010 |language=en}}&lt;/ref&gt; Album ''Circus'' se osredotoča na različne teme in Britney Spears v njem zaigra »tako plesno divo kot pevko [[balada|balad]] z zlomljenim srcem«.&lt;ref name=&quot;bbreview&quot;&gt;Ann Donahue (5. december 2008). [https://web.archive.org/web/20081204233035/http://www.billboard.com/bbcom/reviews-album/circus-1003917347.story#/bbcom/reviews-album/circus-1003917347.story ''Circus'']. ''Billboard''. Pridobljeno dne 6.12.2008.&lt;/ref&gt; Besedila pesmi so večkrat primerjali z besedili pesmi z albuma ''Blackout'', saj so vse »ognjene« in »provokativne«.&lt;ref name=&quot;sputnik&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.sputnikmusic.com/album.php?reviewid=28180|title= Britney Spears – Ocena albuma ''Circus'' |date=30. november 2008 |publisher=Sputnikmusic |accessdate=17. september 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; V pesmih, kot sta »Circus« in »Kill the Lights«, besedili opisujeta slavo, tako kot v dveh njenih prejšnjih singlih, »[[Lucky (pesem, Britney Spears)|Lucky]]« in »[[Piece of Me]]«.&lt;ref name=&quot;Levine&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbreview&quot;/&gt; Glavni singl z albuma, »Womanizer«, ter pesem »Shattered Glass« sta pesmi, ki govorita o zapeljivem moškem. Tretja pesem z albuma, »Out from Under«, govori o koncu njenega razmerja s [[Kevin Federline|Kevinom Federlineom]].&lt;ref name=&quot;thesun.co.uk&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/bizarre/article1907117.ece|title=Britney izda svoje najbolj šokantno delo do zdaj |last=Smart|first=Gordon|date=7. november 2008 |work=BritneySpears.com|accessdate=7. november 2008 |location=London |language=en}}&lt;/ref&gt;

Prvo pesem z albuma, »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]«, so izbrali za glavni singl z albuma. Besedilo pesmi, ki jo je Britney Spears označila za dekliško himno, govori o zapeljivem moškem.&lt;ref name=&quot;wmz&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20229574,00.html |title=Britney Spears novo pesem označi za »dekliško himno« |publisher=People Magazine |date=29. september 2008 |accessdate=18. oktober 2008 |language=en |archive-date=2008-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081030060232/http://www.people.com/people/article/0,,20229574,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pesem vključuje veliko [[sintetizator]]ja ter ponavljajoč se refren.&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt; Druga pesem z albuma, »[[Circus (pesem)|Circus]]«, govori o občutkih Britney Spears kot glasbenice ter čustvih, ki jih občuti ob nastopanju, kar opiše z besedami: »Vse oči so uprte vame v centru obroča kot v cirkusu/Ko zavihtim bič, vsi obstanejo kot v cirkusu« (»All eyes on me in the centre of the ring just like a circus/When I crack that whip everybody gonna trip just like a circus«).&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt; Pesem so opisali kot »udarno elektronsko plesno delo« in jo večkrat primerjali z njeno pesmijo »[[Break the Ice (pesem, Britney Spears)|Break the Ice]]«.&lt;ref name=&quot;circussrw&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.popjustice.com/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=3182&amp;Itemid=9 |title=Nekaj Britneyjinih delov |publisher=Popjustice |date=11. november 2008 |accessdate=31. december 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; Tretja pesem z albuma, »Out from Under«, si je zaradi [[kitara|akustičnih kitar]] v ozadju prislužila primerjave s pesmijo »[[I'm Not a Girl, Not Yet a Woman]]«. Besedilo pesmi naj bi govorilo o razmerju Britney Spears s [[Kevin Federline|Kevinom Federlineom]].&lt;ref name=&quot;thesun.co.uk&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt; Pesem »Kill the Lights«, četrta pesem z albuma, je dance-pop pesem o konfliktih Britney Spears s paparazzi, zaradi česar so jo primerjali z njenim singlom »[[Piece of Me]]«. Na začetku pesmi moški glas reče: »Naša pop princesa, zdaj kraljica popa« (»our very own pop princess, now Queen of Pop«).&lt;ref name=&quot;Levine&quot;/&gt; Pesem so večkrat primerjali z [[Madonna|Madonninimi]] deli.&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt; Pesem »Shattered Glass« je peta pesem z albuma in vključuje temačen elektronski ritem, njeno besedilo pa govori o razmerju, ki se ne more končati.&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/showbiz/sftw/article1980258.ece|title=Pesem za pesmijo |date=28. november 2008 |publisher=The Sun|accessdate=31. maj 2008 |location=London|first=Poppy|last=Cosyns |language=en}}&lt;/ref&gt;

Šesta pesem z albuma, »[[If U Seek Amy]]«, je pop pesem z elementi »glamuroznega [[rave]]a.«&lt;ref&gt;[http://www.digitalspy.co.uk/music/thesound/a135219/notes-on-the-new-britney-album.html Opombe z novega Britneyjinega albuma - Glasba zvokov - Digital Spy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024075822/http://www.digitalspy.co.uk/music/thesound/a135219/notes-on-the-new-britney-album.html |date=2012-10-24 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.undercover.fm/news/7010-parents-outraged-by-britney-spears-song Starši zgroženi nad novo pesmijo Britney Spears - Undercover.fm - Novice] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Sedma pesem z albuma, »[[Unusual You]]«, je [[synthpop]] pesem, ki govori o ženski, ki nepričakovano najde ljubezen. Pesem »Unusual You« so večkrat primerjali z deli glasbene skupine [[Eurythmics]] iz osemdesetih in so jo označili za »utripajočo balado«, nekateri kritiki pa so jo primerjali še z glasbenimi temami iz devetdesetih.&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html | title=''Circus'': Glasbena ocena | work=Entertainment Weekly | date=28. november 2008 | accessdate=6. september 2009 | language=en | archive-date=2015-01-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150114231908/http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html Ocene ''Circus'' &amp;#124; Glasbene ocene in novice &amp;#124; EW.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150114231908/http://www.ew.com/ew/article/0,,20242634,00.html |date=2015-01-14 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pesem »Blur« je osma pesem z albuma. Je pop pesem z vplivi urban glasbe, besedilo pa govori o jutru po zabavi: »Ne spominjam se, kaj sem počela sinoči/Svoje glave ne morem postaviti pravilno, kje za vraga sem? Kdo si ti? Kaj sva počela sinoči?« (»Can't remember what I did last night/I gotta get my head right, where the hell am I? Who are you? What'd we do last night?«).&lt;ref name=&quot;Tsun&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nme.com/reviews/britney-spears/10019|title=Ocene z albuma ''Circus'' |work=NME |location=Velika Britanija | date=28. november 2008 | accessdate=6. september 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; Večkrat so jo primerjali s pesmijo »Early Mornin'« z njenega četrtega glasbenega albuma, ''[[In the Zone]]''.&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;Ganz, Caryn. [http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/24358115/review/24597794/circus »Ocene z albuma ''Circus''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081210052815/http://www.rollingstone.com/artists/britneyspears/albums/album/24358115/review/24597794/circus |date=2008-12-10 }}. [[Rolling Stone]]. 11. november 2008. Pridobljeno dne 12. december 2008. {{dead link|date=Junij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt; Pesem »[[Mmm Papi]]«, deveto pesem z albuma, so glasbeni kritiki označili za latino-pop plesno pesem, ki govori o zabavi, vendar jo kritizirali, saj »prikliče spomin na [[Lolita|Lolitino]] podobo, ki jo je ustvarila s pesmijo '[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]'«.&lt;ref name=&quot;guardianrw&quot;&gt;Petridis, Alexis. [http://www.guardian.co.uk/music/2008/nov/28/britney-spears-circus »Ocena: Britney Spears: ''Circus''«]. The Guardian | 28. november 2008. Pridobljeno dne 5. december 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nekateri so menili, da besedilo govori o njenem očetu, Jamieju Spearsu, drugi pa o njenem fantu, paparazzu [[Adnan Ghalib|Adnanu Ghalibu]].&lt;ref name=&quot;rs&quot;/&gt; Pesem »Mannequin«, deseta pesem z albuma, je dance-pop pesem z elementom [[hip hop]]a, kritiki pa so večkrat napisali, da je futuristična in tvegana,&lt;ref name=&quot;guardian&quot;/&gt; nekateri pa so menili, da so vokali »brez življenja«,&lt;ref name=&quot;guardian&quot;/&gt; enajsto pesem z albuma, »Lace and Leather«, pa so primerjali z deli glasbene skupine [[Vanity 6]] iz osemdesetih.&lt;ref name=&quot;Canoe&quot;/&gt; Zadnjo pesem z albuma, »My Baby«, je Britney Spears napisala za svoja sinova, Seana Prestona Spearsa in Jaydena Jamesa Spearsa.&lt;ref name=&quot;latimes&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;rs&quot;/&gt;

== Sprejem kritikov ==
Album je s strani glasbenih kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene. Novinarji s spletne strani Metacritic so mu dodelili 64 točk od 100.&lt;ref&gt;[http://www.metacritic.com/music/circus Kritike, ocene in ustvarjalci albuma ''Circus'' in več na Metacriticu] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''The A.V. Club'' je albumu dodelil pozitivne ocene, kar je utemeljil z besedami: »Britney Spears se je specijalizirala za tovrstne pesmi z veliko dima in ogledali in ko uživamo v tem razkošju, vrhunec pride šele z bleščečo plesno glasbo. Torej, ''Circus'' je razburljiv predvsem zato, ker je Britney Spears najbolj ustvarjalna, vendar včasih s svojo sentimentalnostjo ne zadane v polno.«&lt;ref&gt;[http://www.avclub.com/articles/britney-spears-circus,6704/ Britney Spears: ''Circus'' &amp;#124; Music &amp;#124; Glasbena ocena &amp;#124; ''The A.V. Club''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002113933/http://www.avclub.com/articles/britney-spears-circus,6704/ |date=2013-10-02 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi novinar revije ''[[Rolling Stone]]'' je pesmi dodelil pozitivno oceno: »Britney je morda zapustila psihiatrično bolnišnico, vendar z albumom ''Circus'' dokaže, da še vedno obvlada. Klubska, pustolovska pop zvezdnica pri svojem šestem glasbenem albumu - njeni prvi od živčnega zloma in izgube skrbništva nad otrokoma - pa bi bil še boljši, če bi sledil albumu ''In the Zone'' (2003).«&lt;ref&gt;[http://www.rollingstone.com/music/albumreviews/circus-20081212 ''Circus'' od Britney Spears &amp;#124; Glasba revije ''Rolling Stone'' &amp;#124; Glasbene ocene] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''[[The New York Times]]'' je albumu dodelil pozitivno oceno: »Večina njenih novih pesmi je izredno svežih, prebrisanih dance-pop s pridihom šolarskega glasu. Malo pred tem so bili njeni albumi čisto mehanični, zdaj pa so jih zamenjali z melodičnimi dodatki.«&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2008/12/01/arts/music/01choi.html | work=The New York Times | title=Novi CD-ji | date=1. december 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''PopMatters'' je albumu dodelil mešano oceno: »Glasba drsi naprej, se zlomi, se ustavi v pričakovanju in eksplodira, vendar enostavno še vseeno zveni čudovito in enkratno. Torej, ocena: z eno pesmijo nas razočara (zaradi tega se po vsej verjetnosti ni uvrstila na vrh lestvice Hot 100), kmalu pa se čudovito izboljša. Je enkratno.«&lt;ref&gt;[http://www.popmatters.com/pm/review/66714-britney-spears-circus/ Britney Spears: ''Circus'' &lt; ''PopMatters''] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Novinar s spletne strani Allmusic je albumu dodelil mešano oceno: »Z naslovom album ''Circus'' samo potrdi, da je vse skupaj prava norišnica, kakršno je tudi življenje Britney Spears, seznani pa nas z dogodki, ki so se ji pripetili od ustvarjanja albuma ''Blackout''.«&lt;ref&gt;[http://www.metacritic.com/music/circus/critic-reviews Ocene kritikov albuma ''Circus'' na Metacriticu] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi novinar revije ''The Guardian'' je albumu dodelil mešano oceno: »Redko je, da v takšni čarobnosti najdemo podlo grozo. Album ''Circus'' ni tako slab kot nekateri drugi pop albumi, vendar so slednji privzeti ali oblikovani, hkrati pa album tudi ni tako oster in vznemerljiv kot njegovi predhodniki. Pusti te brez zaključka, ali se je Britney Spears vrnila, vendar je gotovo, da album ni tako zanimiv kot njena prejšnja dela.«&lt;ref name=&quot;guardian&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2008/nov/28/britney-spears-circus|title=Ocena CD-ja: Ocena albuma ''Circus'' Britney Spears |last=Petridis|first=Alex|date=28. november 2008 |work=guardian.co.uk|accessdate=28. november 2008 |location=London |language=en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''Slant'' je albumu dodelil mešano oceno: »Z albumom ''Circus'' se Britney Spears znebi svoje bogate samo-referenčne drže, ki jo je skoraj nejevoljno posvojila z lanskoletnim albumom ''Blackout'' zaradi bolj tveganega vzdušja: samo-aktualizacija je po vsej verjetnosti razlog za to, da vse skupaj zveni tako prazno. Namesto valjanja v veliki drami dobimo nekaj, kar je njena osebna kriza, podobno kot pri albumu ''Blackout'', njen novi album pa predstavlja ponovno rojstvo regresije.«&lt;ref&gt;[http://www.slantmagazine.com/music/review/britney-spears-circus/1589 Britney Spears: ''Circus'' &amp;#124; Glasbena ocena &amp;#124; ''Slant''] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''NME'', ki je albumu dodelil mešano oceno, je napisal: »Britney Spears je pri igranju privlačnosti precej preprosta. Njen glas - predelan tako, da ni več podoben glasu nečesa živega - pa vseeno še vedno zveni kot glas bivše članice ''Kluba Miki Miške'' s pesmi '…Baby One More Time'.«&lt;ref&gt;[http://www.nme.com/reviews/10019 Britney Spears - Britney Spears - Ocena albuma - NME.COM] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Novinar revije ''Los Angeles Times'' je albumu dodelil mešano oceno: »Besedilo Britney obravnava kot lutko, seks objekt, žrtev paparazzev ter v usnje odeto ljubimko, ki je postala še bolj dolgočasna. Ko še najbolj duhovite pesmi temeljijo na šalah, ki si jih pubertetniki pošiljajo preko mobitelov, veš, da je čas, da se osredotočiš na nekaj drugega. To bi lahko bila balada dueta Bloodshy &amp; Avant, 'Unusual You', edina pesem z albuma, ki izstopa.«&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2008/11/album-review--1.html | work=Los Angeles Times | title=Pop &amp; drugo |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Dosežki na lestvicah ==
[[Slika:Circus Tour.jpg|thumb|160px|right|Britney Spears nastopa s pesmijo »Circus« na turneji [[The Circus Starring Britney Spears Tour]], 2009.]]

Album ''Circus'' je z več kot 505.000 prodanimi kopijami v prvem tednu debitiral na vrhu [[Združene države Amerike|ameriške glasbene lestvice]], [[Billboard 200|''Billboard'' 200]]. Zaradi tega si je Britney Spears leta 2010 prislužila mesto v ''[[Guinessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]]'' kot najmlajša ženska v zgodovini, katere pet glasbenih albumov je debitiralo na vrhu te lestvice.&lt;ref&gt;[http://uk.eonline.com/uberblog/b72554_britney_spears_circus_act_tops_charts.html Album ''Circus'' Britney Spears pristane na vrhu lestvice - Spletna strani revije ''E!''] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.britney.com/us/blog/britney-earns-another-guinness-world-record Objava bloga &amp;#124; Britney.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101224215633/http://www.britney.com/us/blog/britney-earns-another-guinness-world-record |date=2010-12-24 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album je postal šesti najbolje prodajani album leta 2008.&lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1601037/britney-spears-circus-debuts-at-1.jhtml Britney Spears je spet na vrhu, saj je album ''Circus'' prodal več kot 500.000 izvodov - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110805080502/http://www.mtv.com/news/articles/1601037/britney-spears-circus-debuts-at-1.jhtml |date=2011-08-05 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album je med prvimi desetimi albumi lestvice ostal devet tednov, s čimer je postal njen najuspešnejši album na lestvici od albuma ''[[Oops!... I Did It Again]]'', ki je med prvimi desetimi albumi na lestvici ostal triindvajset tednov v letu 2000.&lt;ref&gt;[http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/26772/week-ending-jan-25-2009-setting-a-hot-100-record/ Konec tedna 25. januarja 2009: Nov rekord za lestvico ''Billboard'' Hot 100 - Opazovanje lestvic] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/28585/week-ending-feb-1-2009-thats-why-they-call-him-the-boss/ Konec tedna 1. februarja 2009: Zato mu pravijo šef - Opazovanje lestvic] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album ''Circus'' je 29. januarja 2009 prejel platinasto certifikacijo s strani organizacije Recording Industry Association of America (RIAA). Po podatkih Nielsen SoundScana je album do decembra 2010 prodal več kot 1,6 milijonov kopij izvodov v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;sales1&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.billboard.com/#/news/britney-spears-new-album-coming-in-march-1004133488.story?tag=hpfeed | title=Novi album Britney Spears bo izšel marca 2011 | author=Jillian Mapes |work=Billboard  | date=2. december 2010 | accessdate=2. december 2010 |language=en}}&lt;/ref&gt; Z več kot 51.000 prodanimi izvodi je album debitiral na prvem mestu [[Kanada|kanadske lestvice]], s čimer je postal njen najuspešnejši album v tej državi od albuma ''[[Oops!... I Did It Again]]'', ki je maja 2000 tam prodal več kot 95.000 izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author=John Williams | url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/S/Spears_Britney/2008/12/10/7697401-ca.html | title=Britney se vrne na prvo mesto | publisher=Canoe Jam! | date=10. december 2008 | accessdate=20. junij 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; V manj kot mesecu dni je album ''Circus'' postal deveti najbolje prodajani album leta z več kot 143.000 prodanimi izvodi ter eden izmed desetih [[digitalno]] najbolje prodajanih albumov z več kot 10.100 prodanimi kopijami.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS228425+07-Jan-2009+BW20090107 | title=Nielsenovo poročilo o kanadski glasbeni industriji leta 2008 | publisher=Reuters | date=7. januar 2009 | accessdate=20. junij 2009 | language=en | archive-date=2009-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090826211448/http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS228425%2007-Jan-2009%20BW20090107 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Marca 2009 je album ''Circus'' prejel trikratno platinasto certifikacijo s strani organizacije Canadian Recording Industry Association (CRIA) za 240.000 prodanih izvodov. Na [[Mehika|mehiški lestvici]] je album z 46.000 prodanimi izvodi debitiral na vrhu lestvice. Že v prvem tednu od izida je prejel zlato certifikacijo v državi.&lt;ref&gt;{{Es icon}} {{navedi splet | url=http://tabascohoy.com.mx/nota.php?id_nota=167303 | title=Britney Spears ¡Mexicanos le dan Oro! | publisher=Tabasco Hoy | date=10. december 2008 | accessdate=20. junij 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Tudi v [[Oceanija|Oceaniji]] je album postal velika uspešnica. Debitiral je na tretjem mestu [[Avstralija|avstralske glasbene lestvice]] in po treh tednih za 70.000 prodanih izvodov je prejel platinasto certifikacijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display_album.asp?chart=1G50 |title=Australian Record Industry Association |publisher=Ariacharts.com.au |date= |accessdate=22. marec 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110728030541/http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display_album.asp?chart=1G50 |archivedate=2011-07-28 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt; Od takrat je za 210.000 prodanih izvodov že prejel trikratno platinasto certifikacijo v državi. Na [[Evropa|evropski lestvici]] je album ostal šestnajst tednov.&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com/bbcom/charts/chart_display.jsp?g=Albums&amp;f=European+Top+100+Albums#/album/britney-spears/circus/1196626 Informacije se ne najde &amp;#124; Billboard.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111013044442/http://www.billboard.com/bbcom/charts/chart_display.jsp?g=Albums&amp;f=European%20Top%20100%20Albums#/album/britney-spears/circus/1196626 |date=2011-10-13 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je album debitiral na četrtem mestu državne lestvice, na lestvici pa je vsega skupaj ostal še enaintrideset tednov.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20121022050613/http://www.chartstats.com/albuminfo.php?id=13828 Začetek lestvice - Podatki na spletni strani] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Album je v državi nazadnje prejel platinasto certifikacijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2011-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110806174307/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/Search.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V [[Francija|Franciji]] je album v prvih dveh dneh od izida prodal 18.319 izvodov, zaradi česar je debitiral na petem mestu glasbene lestvice v državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.chartsinfrance.net/Britney-Spears/news-67189.html| title= Tops : Britney déçoit, Quentin surprend | publisher=Lestvice v Franciji | date=2. december 2008 | accessdate=5. december 2008 |language=fr}}&lt;/ref&gt; Na [[Japonska|japonski glasbeni lestvici]] je album zasedel peto mesto in nazadnje prejel zlato certifikacijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200901.html |title=一般社団法人 日本レコード協会｜各種統計 |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2011-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110810033532/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200901.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.oricon.co.jp/search/result.php?kbn=ja&amp;types=rnk&amp;search_type=album&amp;year=2008&amp;month=11&amp;week=7&amp;web.x=46&amp;web.y=4 検索結果-ORICON STYLE アーティスト/CD検索] (v kitajščini)&lt;/ref&gt;

== Singli ==
Pesem »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]« so 26. septembra 2008 izdali kot glavni singl z albuma.{{Cn|datum=april 2023}} Britney Spears je pesem označila za dekliško himno, besedilo pa govori o zapeljivem moškem. Pesmi »Womanizer« so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene, v glavnem pa so hvalili njen refren ter močno besedilo, s to pesmijo pa naj bi se tudi uradno vrnila. Videospot za pesem, ki se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal 18. oktobra 2008, naj bi bil nadaljevanje videospota njene uspešnice iz leta 2004, »[[Toxic (pesem)|Toxic]]«. V videospotu se Britney Spears prikaže kot ženska v številnih kostumih, ki se gnusi sama sebi in sledi svojemu fantu ter ga opazuje pri dnevnih opravilih ter ga nazadnje zasači.&lt;ref name=toxic&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1597273/20081016/spears_britney.jhtml|title=Režiser videospota pesmi »Womanizer« Britney Spears, Joseph Kahn, govori o primerjavah s pesmijo »Toxic«|date=17. oktober 2008|accessdate=10. januar 2010|last=Vena|first=Jocelyn|publisher=MTV. MTV Networks|language=en|archive-date=2012-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107005227/http://www.mtv.com/news/articles/1597273/womanizer-director-talks-toxic-comparisons.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pesem »Womanizer« je debitirala na šestindevetdesetem mestu lestvice [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], že naslednji teden pa se je že povzpela na vrh. Pesem je podrla rekord za najvišji skok na lestvici.&lt;ref name=bbjump&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105#/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105|title=Britney Spears podre rekord za najvišji skok na lestvici ''Billboard'' Hot 100|date=15. oktober 2008|accessdate=10. januar 2010|last=Reporter|first=Billboard|work=Billboard|publisher=Nielsen Company|archiveurl=https://archive.today/20120524210136/http://www.billboard.com/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105%23/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105#/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105|archivedate=2012-05-24|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kasneje je njen rekord podrla [[Kelly Clarkson]] s pesmijo »[[My Life Would Suck Without You]]«.&lt;ref name=kelly&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105#/news/best-of-2009-part-1-1004053763.story|title=Najboljše leta 2009: 1. del|date=15. december 2009|accessdate=10. januar 2010|last=Trust|first=Gary|work=Billboard|publisher=Nielsen Company|archiveurl=https://archive.today/20120724180444/http://www.billboard.com/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003874105%23/news/best-of-2009-part-1-1004053763.story#/news/best-of-2009-part-1-1004053763.story|archivedate=2012-07-24|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Pesem je ena izmed največjih uspešnic Britney Spears in lastno različico singla je posnelo veliko drugih glasbenikov. Pesem »Womanizer« je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] samo [[digitalno]] prodala več kot 3.200.000 izvodov.&lt;ref name=3million&gt;{{navedi novice|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/51507/week-ending-april-11-2010-bieber-bounces-back|title=Konec tedna 11. aprila 2010: Bieber se vrne |date=11. april 2010 |accessdate=11. april 2010 |last=Grein|first=Paul|work=Yahoo! Music |publisher=Yahoo! |language=en}}&lt;/ref&gt;

Pesem »[[Circus (pesem)|Circus]]« so izbrali za drugi singl z albuma ''Circus'' in jo na radijskih postajah izdali na isti dan kot album. Besedilo govori o tem, kako je biti izvajalec, koncertih in o »ideji slave«. Pesem »Circus« je debitirala na tretjem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100.&lt;ref name=number3&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story#/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story|title=Britneyjin ''Circus'' debitira na vrhu ameriške glasbene lestvice z albumi|date=10. december 2008|accessdate=4. januar 2010|last=Hasty|first=Katie|work=Billboard|publisher=Nielsen Company|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20090429035604/http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story#/bbcom/news/britney-s-circus-debuts-atop-album-chart-1003921402.story|archive-date=2009-04-29|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V videospotu za pesem se pokaže kot voditeljica cirkuških predstav, ki jo obkrožajo različni artisti, videospot pa prikazuje razne cirkuške scene. Videospot je s strani glasbenih kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene, vendar so ga kritizirali zaradi »kruto treniranih živali«, vendar so kasneje to preklicali.&lt;ref name=mtvreview&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1600845/20081205/spears_britney.jhtml|title=Videospot za pesem Britney Spears, »Circus« - Poglejte ga tu!|date=5. december 2008|accessdate=9. november 2010|last=Montgomery|first=James|publisher=MTV. MTV Networks|language=en|archive-date=2012-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20121103183646/http://www.mtv.com/news/articles/1600845/britney-spears-circus-video-check-it-out-here.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pesem »Circus« je izšla fizično 4. decembra 2008, dan preden je tudi uradno izšla preko spleta.&lt;ref name=mtvreview/&gt; Videospot je prejel nagrado Fuse TV v kategoriji za »najboljši videospot«.&lt;ref name=fuse&gt;{{navedi splet|url=http://fuseblog.typepad.com/fuseblog/2009/12/and-the-best-of-2009-winner-is.html|title=In prejemnik nagrade najboljše leta 2009 je...|date=12. december 2009|accessdate=10. november 2010|last=Staff|first=Fuse TV|publisher=Fuse TV. Rainbow Media|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091214020448/http://fuseblog.typepad.com/fuseblog/2009/12/and-the-best-of-2009-winner-is.html|archivedate=2009-12-14|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Pesem »Circus« je do danes prodala 2.763.000 digitalnih izvodov v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=yahoosales&gt;{{navedi novice|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/32895/week-ending-april-5-2009-a-prince-beats-a-king-of-pop/|title=Konec tedna 5. aprila 2009: Princ premaga kralja (popa)|date=8. april 2009 |accessdate=4. januar 2010 |last=Grein|first=Paul|work=Yahoo! Music |publisher=Yahoo! |language=en}}&lt;/ref&gt;

Pesem »[[If U Seek Amy]]« so izbrali za tretji singl z albuma in jo izdali 10. marca 2009.&lt;ref name=dn&gt;{{navedi splet | author=David Hinckley | title=Radijska postaja Z100 potrebuje Britney Spears, da razčistijo | work=Daily News | publisher=Mortimer Zuckerman | date=23.1.2009 | url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/01/23/2009-01-23_z100_needs_britney_spears_to_clean_up.html | accessdate=5.12.2009 | language=en | archive-date=2009-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090203070740/http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/01/23/2009-01-23_z100_needs_britney_spears_to_clean_up.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Videospot za pesem so izdali 12. marca 2009 preko spletne strani Virgin Mobile ter uradne spletne strani Britney Spears. Videospot prikazuje Britney Spears kot udeleženko orgije, ki se šali iz ameriške kulture, mnogi kritiki pa menijo, da videospot prikazuje njeno preteklost.&lt;ref name=videopremiere&gt;{{Cite journal |title=Britney Spears Premieres Video For Controversial »If U Seek Amy« |date=12. marec 2009 |work=Rolling Stone |publisher=Jann Wenner |last=Kreps |first=Daniel |issn=0035-791X |language=en}}&lt;/ref&gt; Pesem »If U Seek Amy« je zasedla devetnajsto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot 100.&lt;ref name=bbchart&gt;{{navedi splet | author= | title=Dosežki pesmi »If U Seek Amy« na lestvicah | work=Billboard | publisher=Nielsen Company | date= | url=http://www.billboard.com/artist/britney-spears/290150#/song/britney-spears/if-u-seek-amy/12074401 | accessdate=1. december 2009 | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20100107131107/http://www.billboard.com/artist/britney-spears/290150#/song/britney-spears/if-u-seek-amy/12074401 | archive-date=2010-01-07 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Pesem »[[Radar (pesem)|Radar]]« so vključili že na njen prejšnji album, ''[[Blackout (album, Britney Spears)|Blackout]]'' (2007) in jo kasneje izdali kot četrti singl z albuma. Kakorkoli že, izid pesmi kot singl so kasneje odpovedala, saj si je Britney Spears želela na album ''Circus'' vključiti samo nov material in leta 2008 so pesem izdali samo kot promocijski singl.&lt;ref name=digspy&gt;{{navedi splet | author= | title=Britney Spears – Radar review | work=[[Digital Spy]] | publisher=Hachette Filipacchi Ltd | date=27. junij 2009 | url=http://www.digitalspy.co.uk/music/singlesreviews/a167626/britney-spears-radar.html | accessdate=24. november 2009 | language=en | archive-date=2011-09-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110921043033/http://www.digitalspy.co.uk/music/singlesreviews/a167626/britney-spears-radar.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pesem »Radar« so kasneje na album ''Circus'' vključili kot dodatno pesem in 23. junija 2009 izdali kot četrti in zadnji singl z albuma. V videospotu Britney Spears zaigra plemkinjo, vpleteno v ljubezenski trikotnik z dvema moškima, polo igralcema, na dvorcu ob polo zabavi.&lt;ref name=mtvl&gt;{{navedi splet | author=Jocelyn Vena | title=Novi videospot za pesem »Radar« Britney Spears je izdan | work=MTV | publisher=MTV Networks | date=1. julij 2009 | url=http://www.mtv.com/news/articles/1615088/20090701/spears_britney.jhtml | accessdate=26. november 2009 | language=en | archive-date=2012-11-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121103124136/http://www.mtv.com/news/articles/1615088/britney-spears-new-radar-video-leaks.jhtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pesem »Radar« je na lestvici ''Billboard'' Digital Songs zaradi dobre prodaje debitirala na enainpetdesetem mestu zaradi dobre prodaje pesmi preko albuma ''Blackout'' in potem, ko so potrdili, da bo pesem izšla kot zadnji singl z albuma ''Circus'', je debitirala na devetdesetem mestu lestvice ''Billboard'' Hot 100. Pesem je na lestvici nazadnje zasedla oseminosemdeseto mesto.&lt;ref name=bb&gt;{{navedi splet | title=Britney Spears – Dosežki pesmi »Radar« na lestvicah | work=Billboard |publisher=Nielsen Media | date=17. november 2007 | url=http://www.billboard.com/#/song/britney-spears/radar/10668320 | accessdate=25. november 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Ostale pomembnejše pesmi ===
Kljub temu, da niso izšle kot singli, se je mnogo drugih pesmi z albuma ''Circus'' po izidu slednjega uvrstilo na razne ''Billboardove'' glasbene lestvice. Pesem »[[Shattered Glass (pesem, Britney Spears)|Shattered Glass]]«, ki je izšla kot B-stran singla »[[Unusual You]]«, je, na primer, zasedla sedemdeseto mesto na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]], višje od četrtega singla z albuma, pesmi »Radar«. Poleg tega je pesem zasedla devetindvajseto mesto na lestvici ''Billboard'' Hot Digital Songs, hkrati pa se je uvrstila tudi na šestintrideseto mesto [[Kanada|kanadske glasbene lestvice]].&lt;ref name=allmusicharts/&gt; Pesem je zasedla tudi sedeminpetdeseto mesto na lestvici ''Billboard'' Pop 100.

Pesem »[[Lace and Leather]]« je zasedla oseminštirideseto, pesem »[[Mmm Papi]]« pa štiriindevetdeseto mesto na lestvici [[Billboard Pop 100|''Billboard'' Pop 100]].&lt;ref name=allmusicharts&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/britney-spears-p320976/charts-awards/billboard-singles|title=Britney Spears - Zgodovina dosežkov na ameriški in kanadski glasbeni lestvici |author=Billboard Magazine|publisher=Allmusic|accessdate=22. januar 2011 |language=en}}&lt;/ref&gt; Pesem »Out from Under« je 14. avgusta 2009 debitirala na štiridesetem mestu [[Švedska|švedske lestvice]], že naslednjega tedna pa je na lestvici zasedla dvaintrideseto mesto. Na lestvici je pesem ostala še pet tednov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Out+From+Under&amp;cat=s|title=Swedishcharts.com – Britney Spears – »Out from Under« |publisher=Sverigetopplistan. Hung Medien|accessdate=26. april 2011 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Promocija ==

Da bi promovirali album je založba [[Jive Records]] ustvarila telefonski predal, preko katerega so oboževalci Britney Spears lahko puščali sporočila in nekatere je tudi poklicala nazaj.&lt;ref&gt;[http://www.britney.com/es/node/7121 Mobilni telefon &amp;#124; Britney.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110316071709/http://www.britney.com/es/node/7121 |date=2011-03-16 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Odlomke nekaterih pesmi z albuma so še pred izidom predvajali na [[New York|newyorški]] radijski postaji WKTU ter na spletni strani Amazon.com.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1599280/20081113/spears_britney.jhtml|title=Britney Spears oboževalcem prikaže predogled albuma ''Circus'' na spletu|last=Vena|first=Jocelyn|date=13. december 2008|publisher=MTV|accessdate=14. november 2008|language=en|archive-date=2010-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20100617101337/http://www.mtv.com/news/articles/1599280/20081113/spears_britney.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; MTV je 30. novembra 2008 izdal devetdesetminutni [[dokumentarni film]] z naslovom ''[[Britney: For the Record]]''. Dokumentarni film je govoril o njeni vrnitvi v pop glasbeno industrijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vena |first=Jocelyn |url=http://www.mtv.com/news/articles/1596736/20081009/spears_britney.jhtml |title=Dokumentrani film o Britney Spears bo izšel novembra&amp;nbsp;30 - Preglejte predogled! - News Story &amp;#124; Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV News |publisher=Mtv |date=9. oktober 2008 |accessdate=22. marec 2009 |language=en |archive-date=2012-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121024124401/http://www.mtv.com/news/articles/1596736/britney-spears-documentary-air-november-30-check-out-preview.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Maja 2009 so preko uradne spletne strani založbe Jive Records izdali globalno tekmovanje v fikciji za oboževalce Britney Spears, kjer so oboževalcem naročili, naj napišejo 200 besed dolgo zgodbo o eni od pesmi z albuma ''Circus''.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.britney.com/us/fan-fiction| title= Britney.com Globalno tekmovanje v fikciji za oboževalce| publisher= Britney.com| language= en| accessdate= 2011-08-06| archive-date= 2011-07-25| archive-url= https://web.archive.org/web/20110725080711/http://www.britney.com/us/fan-fiction| url-status= dead}}&lt;/ref&gt; Javnosti so dovolili, da glasujejo za svojo najljubšo zgodbo, ki so jo kasneje spremenili v [[animacija|animiran videospot]]. Zmagovalna zgodba je temeljila na pesmi »[[Kill the Lights]]« in videospot so [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajali 27. julija 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=login or register to post comments |url=http://www.britney.com/us/blog/world-premiere-kill-lights-animated-video |title=SVETOVNA PREMIERA: Animirani videospot za pesem »Kill The Lights« |publisher=Britney.com |date= |accessdate=31. december 2009 |language=en |archive-date=2009-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090730041217/http://www.britney.com/us/blog/world-premiere-kill-lights-animated-video |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Britney Spears se je v glasbeno industrijo uradno vrnila s pojavom na koncertu v stadionu Dodger v sklopu [[Madonna|Madonnine]] turneje [[Sticky &amp; Sweet Tour]], kjer se je na odru ob Madonni pojavila sredi nastopa s pesmijo »[[Human Nature (pesem, Madonna)|Human Nature]]«.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/7715435.stm | title=Britney se Madonni pridruži na ameriškem koncertu | publisher=BBC | date=7. november 2008 | accessdate=7. november 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt;

En teden pred izidom albuma je Britney Spears pričela s promocijsko turnejo Circus, v sklopu katere je nastopala v več različnih državah. 27. novembra 2008 je s pesmijo »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]« nastopila na podelitvi nagrad Bambi Awards v [[Offenburg]]u, [[Nemčija]], kjer je bila nagrajena z nagrado v kategoriji za »najboljšega mednarodnega pop ustvarjalca«.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,24705644-5012327,00.html | title=Britney Spears bo v živo nastopila na podelitvi nagrad Bambi Awards v Nemčiji | publisher=The Daily Paragraph | date=26. november 2008 | accessdate=5. december 2008 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20081217150346/http://www.news.com.au/dailytelegraph/story/0,22049,24705644-5012327,00.html | archivedate=2008-12-17 | language=en | url-status=live }}&lt;/ref&gt; Poleg tega je pesem »Womanizer« 29. novembra tistega leta izvedla še v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] oddaji ''The X Factor'', s čimer je končala z nastopi po [[Evropa|Evropi]] v sklopu promocijske turneje.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/latest/2008/10/22/britney-spears-exclusive-pictures-singer-prepares-raunchy-routine-for-x-factor-115875-20826739/|title=Ekskluzivne fotografije Britney Spears: Pevka se pripravlja na kontroverzno plesno točko v oddaji ''X Factor'' |last=Tetteh|first=Sarah|date=22. oktober 2008 |work=Mirror.co.uk|accessdate=22. oktober 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; Njen nastop v oddaji si je ogledalo okoli 11.880.000 Britancev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.co.uk/tv/a137127/x-factor-hits-128m-ratings-high.html |title=Televizija - Novice - Oddajo ''X Factor'' si ogleda okoli 12,8 milijonov ljudi |publisher=Digital Spy |date=30. november 2008 |accessdate=31. december 2009 |language=en |archive-date=2009-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091024034756/http://www.digitalspy.co.uk/tv/a137127/x-factor-hits-128m-ratings-high.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Britney Spears je drugi singl z albuma, »[[Circus (pesem)|Circus]]«, premierno izvedla v sklopu promocijske turneje v newyorški oddaji ''Good Morning America'', kjer je 2. decembra 2008, na svoj 27. rojstni dan in dan izida albuma ''Circus'', izvedla tudi pesem »Womanizer« in večina njenih oboževalcev je ta nastop obravnavalo kot njeno uradno vrnitev na sceno.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.nydailynews.com/gossip/2008/12/02/2008-12-02_britney_spears_makes_tv_comeback_on_good.html |title=Britney Spears Makes TV Comeback On 'Good Morning America' |author=Joe Piazza |publisher=[[Daily News (New York)]] |date=2. december 2008 |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2009-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090523055243/http://www.nydailynews.com/gossip/2008/12/02/2008-12-02_britney_spears_makes_tv_comeback_on_good.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1600486/20081202/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears osupi oboževalce in družine z rojstnodnevnim nastopom v oddaji ''Good Morning America'' |author=Jocelyn Vena |publisher=MTV News |date=2. december 2008 |language=en |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210121126/http://www.mtv.com/news/articles/1600486/20081202/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 15. decembra 2008 je Britney Spears obiskala popularno [[Japonska|japonsko]] glasbeno oddajo ''Hey! Hey! Hey!'', kjer je nastopila s pesmijo »Womanizer«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/news/britney-spears-visits-buddhist-temple |title=Britney Spears obišče budistični tempelj |author=Alissa R. |publisher=Us Magazine |date=16. december 2008 |accessdate=2011-08-06 |archive-date=2009-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090829125612/http://www.usmagazine.com/news/britney-spears-visits-buddhist-temple |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Naslednjega dne je Britney Spears s strani japonske organizacije NTV prejela naziv »najboljšega ustvarjalca leta 2008«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.news.com.au/heraldsun/story/0,21985,24812995-5013783,00.html |title=Britney Spears osupi japonske TV oboževalce z nastopom s pesmijo »Womanizer« |author=heraldsun.com.au |publisher=Herald Sun |date=17. december 2008 |archiveurl=https://archive.today/20120906041307/http://www.heraldsun.com.au/britney-spears-wows-japan-tv-fans-with-womanizer-show/story-e6frexfi-1111118342268 |archivedate=2012-09-06 |language=en |accessdate=2011-08-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Turneja ===
{{See also|The Circus Starring Britney Spears}}

[[Slika:Piece of Me Los Angeles.jpg|thumb|left|Britney Spears med turnejo [[The Circus Starring Britney Spears]] v [[Los Angeles]]u leta 2009 nastopa s pesmijo »Piece of Me« znotraj zlate kletke, medtem ko jo lovijo njeni spremljevalni plesalci]]

Turnejo The Circus Starring Britney Spears je Britney Spears potrdila 2. decembra 2008 med nastopom v oddaji ''Good Morning America''. Je njena peta koncertna turneja. Oznanila je, da bo v sklopu turneje priredila petindvajset koncertov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter dva koncerta v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Turneja se je pričela 3. marca 2009 v [[New Orleans|areni New Orleans]] in končala v centru Adelaide Entertainment. Kasneje je Britney Spears nastopila tudi v [[Avstralija|Avstraliji]].&lt;ref&gt;[http://www.mtv.com/news/articles/1600471/britney-spears-kick-off-circus-tour-march.jhtml Britney Spears bo s turnejo Circus začela marca - Glasba, slavni, novice o ustvarjalcih &amp;#124; MTV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131225035855/http://www.mtv.com/news/articles/1600471/britney-spears-kick-off-circus-tour-march.jhtml |date=2013-12-25 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Oder je bil sestavljen iz treh obročev, ki so bili postavljeni tako, da so spominjali na cirkus. Kostume sta oblikovala [[modni oblikovalec|modna oblikovalca]] Dean in Dan Caten. Na oder so postavili tudi velikanski ekran v obliki cilindra, ki je v ozadju prikazoval razne posnetke. Dodatne učinke je urejalo podjetje Solotech. Na turneji so v glavnem nastopali s pesmimi z albumov ''[[In the Zone]]'', ''Blackout'' in ''Circus''. Junija 2009 je Britney Spears oznanila, da bo v sklopu turneje prvič nastopila tudi v Avstraliji. Govorilo se je tudi, da bo nastopila tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], vendar je njen menedžer, Adam Leber, to kasneje zanikal, čeprav je priznal, da so se trudili za to.&lt;ref name=southtwitter&gt;{{navedi novice|url=http://twitter.com/AdamLeber/status/2839980111|title=Nobenih južnoameriških koncertov |date=25.7.2009 |accessdate=23.12.2009 | last=Leber|first=Adam|first2=|last2=|work=Twitter.com |publisher=[[Twitter]] |language=en}}&lt;/ref&gt; Njen dolgoletni menedžer, Larry Rudolf, je dejal, da bo turneja »presenetila ljudi, Britneyjini oboževalci pa je zagotovo ne bodo nikoli pozabili.«&lt;ref name=sales&gt;{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1601043/20081210/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears turnejo Circus zaradi dobre prodaje poveča |date=10.12.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Kaufman |first=Gil |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |language=en |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321235114/http://www.mtv.com/news/articles/1601043/20081210/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kasneje je dodal: »Celotno turnejo bo izvedla s pospešeno hitrostjo - vse skupaj bo trajalo kakšno uro in pol. Je zelo intenzivno. To je turneja, zelo podobna Britney Spears. Je vse, kar od nje pričakujemo - in več!«&lt;ref name=extrava&gt;{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1606182/20090303/spears_britney.jhtml |title=Menedžer Britney Spears turnejo Circus Tour označi za »pop ekstravaganzo« |date=3.3.2009 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |language=en |archive-date=2009-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091228171731/http://www.mtv.com/news/articles/1606182/20090303/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Britney Spears je razložila, da ker za promocijo albuma ''[[Blackout]]'' ni organizirala turneje, zato je bila še bolj navdušena, ker so na turneji izvajali še pesmi s tega albuma.&lt;ref name=bctracks&gt;{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml |title=Britney Spears razloži, zakaj je album ''Circus'' »svetlejši« in ne tako oster kot album ''Blackout'' |date=20.10.2008 |accessdate=11.12.2009 |last=Vena |first=Jocelyn |first2= |last2= |work=[[MTV]] |publisher=MTV Networks |language=en |archive-date=2010-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100210122019/http://www.mtv.com/news/articles/1599860/20081120/spears_britney.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Turneji so glasbeni kritiki dodelili v glavnem pozitivne ocene. Veliko jih je pohvalilo estetiko ter jo pohvalili, saj naj bi bila zelo zabavna, nekateri pa so kritizirali dejstvo, da »ni pela v živo.« Temu je sledila kontroverznost na enem izmed avstralskih koncertov, saj so tamkajšnji novinarji pričeli poročati, da je veliko število oboževalcev dvorano zapustilo kar sredi koncerta. Kakorkoli že, predstavniki Britney Spears so to kasneje zanikali.&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story#/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story Informacije se ne najde &amp;#124; Billboard.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090308235515/http://www.billboard.com/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story#/bbcom/news/britney-spears-makes-concert-return-1003947370.story |date=2009-03-08 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2009/03/britney-spears.html | work=Los Angeles Times | title=Pop &amp; drugo |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.adelaidenow.com.au/entertainment/music/disgruntled-fans-walk-out-on-britney-spears-concert-in-perth/story-e6freeuu-1225795263270 Zgroženi oboževalci zapustijo koncert Britney Spears v Perthu &amp;#124; ''Adelaide Now''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120815022204/http://www.adelaidenow.com.au/entertainment/music/disgruntled-fans-walk-out-on-britney-spears-concert-in-perth/story-e6freeuu-1225795263270 |date=2012-08-15 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.theaustralian.com.au/news/nation/britney-spears-mouthpiece-paul-dainty-gives-lip/story-e6frg6nf-1225795567353 Del ust Britney Spears ter ustnica Paul Dainty &amp;#124; ''The Australian''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091112001922/http://www.theaustralian.com.au/news/nation/britney-spears-mouthpiece-paul-dainty-gives-lip/story-e6frg6nf-1225795567353 |date=2009-11-12 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Turneja naj bi bila četrta najbolje prodajana severnoameriška turneja samostojnega ustvarjalca tistega leta.&lt;ref name=psend&gt;{{navedi splet|url=http://www.pollstar.com/blogs/news/archive/2009/12/30/703577.aspx|title=Pollstarovih 50 najboljših |date=30.12.2009 |accessdate=31.12.2009 | last=Reinartz|first=Joe |first2=|last2=|publisher=Pollstar |language=en}}&lt;/ref&gt; Februarja 2010 je podjetje Pollstar izdalo svoj seznam 50 najboljših svetovnih turnej leta 2009. Po svetu so turnejo imenovali za peto najbolje prodajano svetovno turnejo leta z 131,8 milijoni zasluženih [[$]].&lt;ref name=psyearend&gt;{{navedi splet|url=http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop50WorldwideConcertTours.pdf|title=50 najboljših svetovnih turnej ob koncu leta 2009|date=2010|accessdate=8.2.2010|last=|first=|publisher=Pollstar|language=en|archive-date=2016-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160909074639/http://www.pollstarpro.com/SpecialFeatures2009/2009YearEndTop50WorldwideConcertTours.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Maja 2010 je revija ''Hollyscoop'' turneji dodelila peto mesto na seznamu 15 najbolj dobičkonostnih turnej ženskih ustvarjalk vseh časov.&lt;ref name=femaletours&gt;{{navedi splet|url=http://www.hollyscoop.com/music/madonna/15-most-profitable-female-tours-ever_2133.aspx|title=15 najbolj dobičkonostnih turnej ženskih ustvarjalk |date=21.5.2010 |accessdate=27.7.2010 | last=Esmailian|first=Ani|work=Hollyscoop|publisher=DNA Group |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Seznam pesmi ==
{{Track listing
| extra_column    = Producent(i)
| title1          = [[Womanizer (pesem)|Womanizer]]
| writer1         = Nikesha Briscoe, Rafael Akinyemi
| extra1          = K. Briscoe/The Outsyders
| length1         = 3:44
| title2          = [[Circus (pesem)|Circus]]
| writer2         = Lukasz Gottwald, Claude Kelly, Benjamin Levin
| extra2          = [[Dr. Luke]], Benny Blanco
| length2         = 3:12
| title3          = Out from Under
| writer3         = Shelly Peiken, Arnthor Birgisson, Wayne Hector
| extra3          = Guy Sigsworth
| length3         = 3:53
| title4          = [[Kill the Lights]]
| writer4         = Nathaniel Hills, James Washington, Luke Boyd, Marcella Araica
| extra4          = [[Danja (glasbenik)|Danja]]
| length4         = 3:59
| title5          = [[Shattered Glass (pesem, Britney Spears)|Shattered Glass]]
| writer5         = Gottwald, Kelly, Levin
| extra5          = Dr. Luke, Benny Blanco
| length5         = 2:52
| title6          = [[If U Seek Amy]]
| writer6         = [[Max Martin]], Shellback, Savan Kotecha, Alexander Kronlund
| extra6          = Max Martin
| length6         = 3:36
| title7          = [[Unusual You]]
| writer7         = Christian Karlsson, Pontus Winnberg, Henrik Jonback, Kasia Livingston
| extra7          = Bloodshy &amp; Avant
| length7         = 4:21
| title8          = Blur
| writer8         = Hills, Stacy Barthe, Araica
| extra8          = Danja
| length8         = 3:07
| title9          = [[Mmm Papi]]
| writer9         = [[Britney Spears]], Henry Walter, Adrien Gough, Peter-John Kerr, Nicole Morier
| extra9          = Let's Go to War
| length9         = 3:22
| title10         = Mannequin
| writer10        = Spears, Harvey Mason, Jr., Rob Knox, James Fauntleroy II
| extra10         = Harvey Mason, Jr., Rob Knox
| length10        = 4:06
| title11         = [[Lace and Leather]]
| writer11        = Gottwald, Levin, Frankie Storm, Ronnie Jackson
| extra11         = Dr. Luke, Benny Blanco
| length11        = 2:47
| title12         = My Baby
| writer12        = Spears, Sigsworth
| extra12         = Guy Sigsworth
| length12        = 3:18
| title13         = [[Radar (pesem)|Radar]]
| note13          = dodatna pesem
| writer13        = Karlsson, Winnberg, Jonback, Balewa Muhammad, Candice Nelson, Ezekiel Lewis, Patrick Smith
| extra13         = Bloodshy &amp; Avant, The Clutch
| length13        = 3:48
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| extra_column    = Producent(i)
| headline        = Britanska in japonska verzija z dodatnimi pesmimi&lt;ref&gt;[http://www.amazon.co.jp/サーカス-3ヶ月限定スペシャル・プライス-ブリトニー・スピアーズ/dp/B001GUDV9K/ref=sr_1_2?ie=UTF8&amp;qid=1306881427&amp;sr=8-2 Amazon.co.jp： サーカス(3ヶ月限定スペシャル・プライス): ブリトニー・スピアーズ: 音楽] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070714023248/http://www.amazon.co.jp/ |date=2007-07-14 }} (v japonščini)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.amazon.co.uk/Circus-Britney-Spears/dp/B001HT0QY8/ref=sr_1_1?ie=UTF8&amp;qid=1306881396&amp;sr=8-1 ''Circus'': Britney Spears: Amazon.co.uk: Glasba] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| title14         = Amnesia
| writer14        = Fernando Garibay, Livingston
| extra14         = Fernando Garibay
| length14        = 3:56
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| extra_column    = Producer(i)
| headline        = [[iTunes]]ova verzija z dodatnimi pesmimi
| title15         = Quicksand
| note15          = Evropska verzija z dodatnimi pesmimi, ki ni izšla v Veliki Britaniji in Franciji
| writer15        = [[Lady Gaga|Stefani Germanotta]], Garibay
| extra15         = Fernando Garibay
| length15        = 4:05
| title14         = Trouble
| note14          = Prej naročena dodatna pesem
| writer14        = Karlsson, Winnberg, Jonback, Muhammad, Nelson, Lewis, Smith, L.A. Zaldaña
| extra14         = Bloodshy &amp; Avant, The Clutch
| length14        = 3:35
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| extra_column    = Producent(i)
| headline        = Musicloadova verzija z dodatki&lt;ref&gt;[http://www.musicload.de/britney-spears/circus/musik/album/4150031_2 Britney Spears - ''Circus'' - Album als MP3 Musik Download - 49:36&amp;nbsp;min - Musicload] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110820220233/http://www.musicload.de/britney-spears/circus/musik/album/4150031_2 |date=2011-08-20 }} {{ikona de}}&lt;/ref&gt;
| title14         = Rock Boy
| writer14        = Tina Parol, Hills, Araica, Michael Shimshack
| extra14         = Danja
| length14        = 3:23
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| extra_column    = Producent(i)
| headline        = Dodatna verzija spletne strani Britney.com&lt;ref name=&quot;premiumedition&quot;&gt;http://britney.skyroo.com/se/view/music/index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202233713/http://britney.skyroo.com/se/view/music/index.html |date=2008-12-02 }} Circus (Britney.com - Dodatna verzija za MP3)&lt;/ref&gt;
| title14         = Phonography
| writer14        = Karlsson, Winnberg, Jonback, Muhammad, Nelson, Lewis, Smith, L.A. Zaldaña
| extra14         = Bloodshy &amp; Avant, The Clutch
| length14        = 3:35
| title15         = Amnesia
| writer15        = Garibay, Livingston
| extra15         = Fernando Garibay
| length15        = 3:56
| title16         = Womanizer
| note16          = Kaskadeov radijski remix #2
| length16        = 3:12
| writer16        = Briscoe, Akinyemi
| title17         = Womanizer
| note17          = zvezdniški remix Juniorja Vasqueza
| length17        = 7:29
| writer17        = Briscoe, Akinyemi
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| headline        = Tajvanski promocijski CD z remixi&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.discogs.com/Britney-Spears-Circus/release/1872834 |title=Britney Spears - ''Circus'' (CD, album, promocija, avtomobil) na Discogs |publisher=Discogs.com |date= |accessdate=31. december 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| title1   = Womanizer
| note1    = Sodaboysov remix
| length1  = 3:57
| title2   = Womanizer
| note2    = razširjeni remix Bennyja Benassija
| length2  = 6:16
| title3   = Womanizer
| note3    = Tonalov razširjeni remix
| length3  = 5:30
| title4   = Circus
| note4    = Remix Linusa Lovesa
| length4  = 4:39
| title5   = Circus
| note5    = Villainsov remix
| length5  = 5:15
| title6   = Circus
| note6    = radijski remix Joeja Bermudeza
| length6  = 3:40
| title7   = If U Seek Amy
| note7    = funk generacijski radijski remix Mika Rizzoa
| length7  = 3:25
| title8   = If U Seek Amy
| note8    = Weirdov radijski remix
| length8  = 5:15
| title9   = Radar
| note9    = Tonalov radijski remix
| length9  = 4:00
| title10  = Radar
| note10   = remix dueta Bloodshy &amp; Avant
| length10 = 5:44
}}

=== Dodatne verzije ===
Založba [[Jive Records]] je 2. decembra 2008 izdala tudi dodatek, dvodelno dodatno verzijo albuma ''Circus'', ki jo je prvič potrdila spletna stran Amazon.com.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.amazon.com/dp/B001HMHMBU|title=Dodatna verzija albuma ''Circus'' na spletni strani Amazon.com |last=|first=|date=|publisher=Amazon.com|accessdate=22. oktober 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.britneyspears.com/2008/10/bfm_enlarged/enlarged-circus_promo_packet_released.php |title=Promocijska izdaja albuma ''Circus'' |last= |first= |date= |work=Uradna spletna stran Britney Spears |accessdate= |archive-date=2009-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090423022501/http://www.britneyspears.com/2008/10/bfm_enlarged/enlarged-circus_promo_packet_released.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Dodatna verzija vsebuje dve dodatni pesmi, »Rock Me In« ter »Phonography«&lt;ref name=&quot;amazon1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.amazon.com/dp/B001HMHMBU |title=''Circus'': Britney Spears: Glasba |publisher=Amazon.com |date=2. december 2008 |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; ter dodatni DVD. V [[Evropska unija|Evropski uniji]] je izšla 28. novembra 2008,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://cdon.eu/music/spears_britney/circus_-_deluxe_version_(cd%2bdvd)-4054310|title=''Circus'' - Deluxe version (CD+DVD) |work=CDON.com|date=6. november 2008 |accessdate=8. november 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt; v [[Avstralija|Avstraliji]] in na [[Filipini]]h 29. novembra 2008,&lt;ref&gt;[http://www.sanity.com.au/product/product.asp?sku=2118733 Sanity.com.au]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Dodatna verzija {{dead link|date=Junij 2011|language=en}}&lt;/ref&gt; v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] pa 1. decembra 2008.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bigwentertainment.com.au/product/circus_2375732_8571.html |title=''Circus'' (CD/DVD) (Spears, Britney): Glasba |publisher=BIGWentertainment.com.au |date=1. december 2008 |accessdate=22. marec 2009 |archive-date=2009-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090909234342/http://www.bigwentertainment.com.au/product/circus_2375732_8571.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://hmv.com/hmvweb/displayProductDetails.do?ctx=280;-1;-1;-1;-1&amp;sku=900467 |title=Glasba: ''Circus'': Dodatek z DVD-jem (2008) |publisher=hmv.com |date= |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt; Dodatna verzija vključuje tudi dvodelni poster za zbiratelje.&lt;ref name=&quot;amazon1&quot;/&gt;

{{Track listing
| extra_column    = Producent(i)
| headline        = Verzija z dodatnimi pesmimi&lt;ref&gt;[http://www.amazon.com/Circus-Britney-Spears/dp/B001HMHMBU/ref=sr_1_2?ie=UTF8&amp;qid=1306881319&amp;sr=8-2 Amazon.com: ''Circus'': Britney Spears: Glasba] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| total_length    = 53:05&lt;ref name=&quot;sonybmg1&quot;/&gt;
| title14         = Rock Me In
| writer14        = Spears, Greg Kurstin, Morier
| extra14         = Greg Kurstin
| length14        = 3:17
| title15         = Phonography
| writer15        = Karlsson, Winnberg, Jonback, Muhammad, Nelson, Lewis, Smith
| extra15         = Bloodshy &amp; Avant, The Clutch
| length15        = 3:35
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| extra_column    = Producent(i)
| headline        = Japonska in britanska verzija z dodatnimi pesmimi&lt;ref&gt;[http://www.amazon.co.uk/Circus-Deluxe-Britney-Spears/dp/tracks/B001J6IS6M/ref=dp_tracks_all_1#disc_1 Circus [Verzija z dodatki&amp;#93;: Britney Spears: Amazon.co.uk: Glasba] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| title16         = Amnesia
| writer16        = Garibay, Livingston
| extra16         = Fernando Garibay
| length16        = 3:56
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| headline        = Verzija z dodatki z DVD vsebino&lt;ref name=&quot;sonybmg1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sonybmg.de/artists2.php?iA=7&amp;artist=176644&amp;product=88697407762 |title=Britney Spears - Dela - Sony Music Entertainment Germany GmbH |publisher=Sonybmg.de |date= |accessdate=22. marec 2009 |archive-date=2012-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314172214/http://www.sonybmg.de/artists2.php?iA=7&amp;artist=176644&amp;product=88697407762 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| title1          = Ustvarjanje albuma
| length1         = 9:33
| title2          = Womanizer (režiserjev odlomek)
| note2           = Videospot
| length2         = 3:45
| title3          = Galerija fotografij
| length3         = 2:00
}}
{{Track listing
| collapsed       = yes
| headline        = Japonska verzija z dodatki z DVD vsebino&lt;ref name=&quot;sonybmg1&quot;/&gt;
| title4          = Ustvarjanje videospota pesmi »Circus«
| length4         = 3:20
| title5          = Circus
| note5           = Videospot
| length5         = 3:34
}}

== Ostali ustvarjalci ==
* Navedeno z zadnje strani albuma.&lt;ref name=&quot;liner&quot;&gt;Opombe z albuma ''Circus (dodatna verzija)''. [[Jive Records]] (2008) {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

;Nastopajoči
{{col-begin}}
{{col-2}}
* Britney Spears – primarna ustvarjalka, spremljevalni vokali, klavir
* Cathy Dennis – spremljevalni vokali
* Greg Kurstin – bas kitara, kitara, klaviatura
* Guy Sigsworth – kitara, sintetizator
* Max Martin – spremljevalni vokali
* Leah Haywood – spremljevalni vokali
* Andy Page – sintetizator, akustična kitara, klavir, elektronska kitara, kitara, sintetizator, bas kitara
* Chris B. Worthy – kitara
* Nicole Morier – spremljevalni vokali
* [[Kesha Sebert]] - spremljevalni vokali
{{col-2}}
* Henrik Jonback – bas kitara, kitara
* Windy Wagner – spremljevalni vokali
* Lukasz »Dr. Luke« Gottwald – kitara, bobni, klaviatura
* Kasia Livingston – spremljevalni vokali
* Debi Nova – spremljevalni vokali
* Candice Nelson – spremljevalni vokali
* Claude Kelly – spremljevalni vokali
* Luke Boyd – spremljevalni vokali
* Myah Marie – spremljevalni vokali
* Fernando Garibay – spremljevalni vokali, sintetizator
* Stefani Germanotta – spremljevalni vokali
{{col-end}}

;Ostalo
{{col-begin}}
{{col-2}}
* Teresa LaBarbera Whites – A&amp;R
* Jackie Murphy – umetniška režija
* Jeri Heiden – umetniška režija
* John Heiden – oblikovanje
* Nick Steinhardt – oblikovanje
{{col-2}}
* Kate Turning – fotografije
* Steven Jacobi – produkcija
* Laura Duncan – garderoba
* Chris McMillan – lasje
* Pati Dubroff – ličila
{{col-end}}

;Tehnično
{{col-begin}}
{{col-2}}
* David Boyd – inženir
* Greg Kurstin – skladatelj, programiranje, producent, inženir
* Shelly Peiken – skladateljica
* Guy Sigsworth – skladatelj, producent, programiranje tolkal
* Ron Taylor – digitalno urejanje
* Tom Coyne – urejanje
* Max Martin – skladatelj, programiranje, producent
* Harvey Mason, ml. – skladatelj, producent
* Britney Spears – skladateljica
* Andrew Hey – inženir
* Andrew Wyatt – inženir
* Balewa Muhammad – skladatelj
* Emily Wright – inženirka, urejanje vokalov
* Wayne Hector – skladatelj
* Andy Page – inženir, programiranje tolkal
* Eric Weaver – inženir
* Arnthor Birgisson – skladatelj
* Dabling Harward – inženir
* Nicole Morier – skladatelj, vokalna producentka
* Henrik Jonback – skladatelj, inženir
* Teresa LaBarbera Whites – producentka
* Seth Waldmann – inženir
* Larry Rudolph – producent, video producent
* Ezekiel Lewis – skladatelj
* Lukasz »Dr. Luke« Gottwald – skladatelj, programiranje
* Alexander Kronlund – skladatelj
* Kasia Livingston – skladateljica
{{col-2}}
* Nathaniel »Danja« Hills – skladatelj
* Candice Nelson – skladateljica
* James Fauntleroy – skladatelj
* Claude Kelly – skladatelj, vokalni producent
* Marcella »Ms. Lago« Araica – skladateljica, inženirka
* Jim Beanz – inženir, vokalni producent
* Frankie Storm – skladatelj
* Luke Boyd – skladatelj
* Rob Knox – skladatelj, producent
* Brendan Dekora – inženir, snemanje vokalov
* Savan Kotecha – skladatelj
* Karl Schuster – skladatelj
* Nikesha Briscoe – skladatelj
* Pontus Winnberg – skladatelj
* Stacy Barthe – skladateljica
* Adrien Gough – skladatelj
* Peter John-Kerr – skladatelj
* Jim Carauna – skladatelj
* Ronnie Jackson – skladateljica
* Rafael Akinyemi – skladatelj
* Ezekial Lewis – skladatelj
* James Washington – skladatelj
* Henry Walter – skladatelj
* Christian Karlsson – skladatelj
* Benjamin Levin – skladatelj
* Patrick Smith – skladatelj
* Stefani Germanotta – skladateljica
{{col-end}}

== Dosežki in certifikacije ==
=== Dosežki ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
!align=&quot;left&quot;|Lestvica
!align=&quot;left&quot;|Dosežek
|-
|[[Argentina]] (Cámara Argentina de Productores de Fonogramas y Videogramas)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.capif.org.ar/Default.asp?CodOp=ESCS&amp;CO=6 |title=Representando a la Industria Argentina de la Música |publisher=CAPIF |language=es |date=14. marec 2009 |accessdate=22. marec 2009 |archive-date=2008-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080707034307/http://www.capif.org.ar/Default.asp?CodOp=ESCS&amp;CO=6 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2
|-
|[[Avstralija]] (ARIA)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display.asp?chart=1G50 |title=Avstralska glasbena lestvica |publisher=Ariacharts.com.au |date= |accessdate=8. april 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110728034103/http://www.ariacharts.com.au/pages/charts_display.asp?chart=1G50 |archivedate=2011-07-28 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3
|-
|[[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 40)&lt;ref name=&quot;acharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/album/40790 |title=acharts |publisher=Acharts.us |date= |accessdate=8. april 2011 |language=de}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9
|-
|[[Belgija]] ([[Valonija]]; Ultratop 40)&lt;ref name=&quot;weekchart1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ultratop.be/fr/weekchart.asp?cat=a |title=Belgijska glasbena lestvica |publisher=ultratop.be |date= |accessdate=22. marec 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110809115652/http://www.ultratop.be/fr/weekchart.asp?cat=a |archivedate=2011-08-09 |url-status=dead |language=fr }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|4
|-
|Belgija ([[Flandrija]]; Ultratop 50)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ultratop.be/nl/weekchart.asp?cat=a |title=Belgijska glasbena lestvica |publisher=ultratop.be |date= |accessdate=22. marec 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110809113645/http://www.ultratop.be/nl/weekchart.asp?cat=a |language=nl |archivedate=2011-08-09 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|7
|-
|[[Kanada]] (Canadian Albums Chart)&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=John Williams |url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/S/Spears_Britney/2008/12/10/7697401-ca.html |title=CANOE - ''JAM!-ova'' glasba - Ustvarjalci - Spears, Britney: Britney se vrne na prvo mesto lestvic |publisher=Jam.canoe.ca |date=10. december 2008 |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Češka]] (IFPI)&lt;ref&gt;[http://www.ifpicr.cz/hitparada/index.php?a=titul&amp;hitparada=14&amp;titul=146598&amp;sec=cc8c8895ce57716848aa06ecbc7a3105 Češka glasbena lestvica] ''IFPI''. Pridobljeno dne 5. november 2008. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|23
|-
|[[Danska]] (Danish Albums Chart)&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Steffen Hung |url=http://danishcharts.com/weekchart.asp?cat=a |title=Danski portal z glasbenimi lestvicami |publisher=danishcharts.com |date=13. marec 2009 |accessdate=22. marec 2009 |language=en |archive-date=2012-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622025345/http://danishcharts.com/weekchart.asp?cat=a |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|4
|-
|[[Nizozemska]] (MegaCharts)&lt;ref name=&quot;Charts&quot;&gt;{{navedi splet | title= Britney Spears - ''Circus'' - Glasbene lestvice | publisher=aCharts| url=http://acharts.us/album/40790| accessdate=5. december 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|10
|-
|[[Finska]] (YLE)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Circus&amp;cat=a |title=Finska glasbena lestvica z albumi |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|16
|-
|[[Francija]] (SNEP)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Circus&amp;cat=a |title=Vrh : Britney Spears na francoski glasbeni lestvici |publisher=lescharts.com |date= |accessdate=22. marec 2009 |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3
|-
|[[Nemčija]] (Media Control Charts)&lt;ref&gt;[http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2CBritney/Circus/longplay Chartverfolgung - Spears, Britney - ''Circus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121002174327/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears,Britney/Circus/longplay |date=2012-10-02 }}. Musicline.de. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9
|-
|[[Grčija]] (Greek Album Chart)
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
|[[Madžarska]] (Mahasz)&lt;ref&gt;http://www.mahasz.hu/m/?menu=slagerlistak&amp;menu2=archivum&amp;lista=top40&amp;ev=2009&amp;het=3&amp;submit_=Keresés{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=Junij 2011}} (v madžarščini)&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|22
|-
|[[Irska]] (IRMA)&lt;ref name=&quot;Charts&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2
|-
|[[Italija]] (FIMI)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fimi.it/classifiche_result_artisti.php?anno=2008&amp;mese=11&amp;id=210|title=FIMI - Arhiv 24.11.2008, 30.11.2008 |publisher=FIMI |language=it|accessdate=31. januar 2009 }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|9
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Japonska]] (Oricon - Državno)&lt;ref name=&quot;jap&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.oricon.co.jp/search/result.php?kbn=ja&amp;types=rnk&amp;search_type=album&amp;year=2008&amp;month=11&amp;week=7&amp;web.x=46&amp;web.y=4 |title=Japonska glasbena lestvica z albumi |language=ja |work=Oricon |accessdate=1. december 2008 }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|5
|-
|align=&quot;left&quot;|Japonska (Oricon - Mednarodno)&lt;ref name=jap/&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
||[[Mehika]] (Top 100 Mexico)
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3
|-
|[[Nova Zelandija]] (RIANZ)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |title=Novozelandska glasbena lestvica z albumi! |publisher=Rianz.org.nz |date= |accessdate=8. april 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |archivedate=2011-08-09 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|6
|-
|Norveška (VG-lista)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://lista.vg.no/album_info.php?AlbumOp=show&amp;albumId=10794&amp;albumtype=album&amp;albumtype_id=1 |title=Britney Spears: ''Circus''-Deluxe Version - VG-lista. Offisielle hitlister fra og med 1958 |publisher=Lista.vg.no |date=1. junij 2006 |language=no |accessdate=31. december 2009 }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|21
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Portugalska]] (Portugal Albums Chart)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.artistas-espectaculos.com/topafp.php |title=Portugalska glasbena lestvica z albumi - Leto 2008, teden 50 |publisher=Artistas-espectaculos.com |date= |accessdate=8. april 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090220140932/http://artistas-espectaculos.com/topafp.php |language=es |archivedate=2009-02-20 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|28
|-
|[[Poljska]] (Polish Music Charts)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.zpav.pl |title=Poljska glasbena lestvica z albumi! |publisher=Zpav.pl |date= |accessdate=8. april 2011 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|32
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Rusija]] (Russian Top 100)&lt;ref&gt;http://2m-online.ru/charts/detail2.php?TYPE=78&amp;SALL=73&amp;CONTRY=5084 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090216235935/http://2m-online.ru/charts/detail2.php?TYPE=78&amp;SALL=73&amp;CONTRY=5084 |date=2009-02-16 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Španija]] (Spanish Albums Chart)&lt;ref&gt;[http://www.promusicae.org/listassemanales/albumes/TOP%20100%20ALBUMES-%20Week%2049.pdf Španska glasbena lestvica z albumi]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{dead link|date=April 2011}} (v španščini)&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|10
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Švedska]] (Sverigetopplistan)&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Steffen Hung |url=http://swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&amp;titel=Circus&amp;cat=a |title=Britney Spears - ''Circus'' |publisher=swedishcharts.com |date= |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|19
|-
|align=&quot;left&quot;|[[Švica]] (Media Control Charts)&lt;ref name=&quot;hitparade1&quot;&gt;{{navedi splet |author=Steffen Hung |url=http://hitparade.ch/weekchart.asp?cat=a |title=Švicarska glasbena lestvica z albumi |publisher=Hitparade.ch |date=23. september 1980 |accessdate=8. april 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110811053534/http://www.hitparade.ch/weekchart.asp?cat=a |archivedate=2011-08-11 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|-
|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Albums Chart)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/radio1/chart/albums.shtml |title=Britanska glasbena lestvica z albumi |publisher=BBC News |date= |accessdate=8. april 2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111080848/http://www.bbc.co.uk/radio1/chart/albums.shtml |archivedate=2011-01-11 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|4
|-
|align=&quot;left&quot;|Združene države Amerike ([[Billboard 200|''Billboard'' 200]])&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eonline.com/uberblog/b72554_britney_spears_circus_act_tops_charts.html |title=Album ''Circus'' Britney Spears na vrhu lestvice |publisher=E! Online |date= |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
|}

{{Col-2}}

=== Certifikacije ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Država !! Certifikacija
|-
| [[Argentina]] (CAPIF)&lt;ref&gt;http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&amp;PerDesde_AA=0&amp;PerHasta_MM=0&amp;PerHasta_AA=0&amp;interprete=Britney+Spears&amp;album=Circus&amp;LanDesde_MM=0&amp;LanDesde_AA=0&amp;LanHasta_MM=0&amp;LanHasta_AA=0&amp;Galardon=O&amp;Tipo=1&amp;ACCION2=+Buscar+&amp;ACCION=Buscar&amp;CO=5&amp;CODOP=ESOP {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090909202443/http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&amp;PerDesde_AA=0&amp;PerHasta_MM=0&amp;PerHasta_AA=0&amp;interprete=Britney+Spears&amp;album=Circus&amp;LanDesde_MM=0&amp;LanDesde_AA=0&amp;LanHasta_MM=0&amp;LanHasta_AA=0&amp;Galardon=O&amp;Tipo=1&amp;ACCION2=+Buscar+&amp;ACCION=Buscar&amp;CO=5&amp;CODOP=ESOP |date=2009-09-09 }} (v španščini)&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Avstralija]] (ARIA)&lt;ref&gt;http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2009Albums.htm {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || 2× platinasta
|-
| [[Belgija]] (BEA)&lt;ref&gt;http://www.ultratop.be/nl/certifications.asp?year=2008 {{ikona fr}}&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Kanada]] (Music Canada)&lt;ref&gt;http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Circus&amp;sa=Britney+Spears&amp;smt=0 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120428151247/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=Circus&amp;sa=Britney+Spears&amp;smt=0 |date=2012-04-28 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || 3× platinasta
|-
| [[Francija]] (SNEP)&lt;ref&gt;http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2008&amp;type=8 {{Webarchive|url=https://archive.today/20120629134658/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2008&amp;type=8 |date=2012-06-29 }} {{ikona fr}}&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Arabija]] (IFPI - Srednji vzhod)&lt;ref&gt;http://www.ifpi.org/content/section_news/mid_east_2009.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131010193203/http://www.ifpi.org/content/section_news/mid_east_2009.html |date=2013-10-10 }} (v arabščini)&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Nemčija]] (BVMI)&lt;ref&gt;http://www.musikindustrie.de/gold_platin_datenbank/?action=suche&amp;strTitel=Circus&amp;strInterpret=Britney+Spears&amp;strTtArt=alben&amp;strAwards=checked {{ikona de}}&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Madžarska]] (Mahasz)&lt;ref&gt;http://www.mahasz.hu/?menu=arany_es_platinalemezek&amp;menu2=adatbazis&amp;ev=2009 (v madžarščini)&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Irska]] (IRMA)&lt;ref&gt;http://www.irishcharts.ie/awards/platinum08.htm {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Platinasta
|-
| [[Japonska]] (RIAJ)&lt;ref&gt;http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200901.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110810033532/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/200901.html |date=2011-08-10 }} (v japonščini)&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Mehika]] (AMPROFON)&lt;ref&gt;http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=Britney+Spears&amp;titulo=Circus&amp;categoria=ALBUM&amp;contenido=buscar {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120318141204/http://www.amprofon.com.mx/certificaciones.php?artista=Britney%20Spears&amp;titulo=Circus&amp;categoria=ALBUM&amp;contenido=buscar |date=2012-03-18 }} (v španščini)&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Nova Zelandija]] (RIANZ)&lt;ref&gt;https://web.archive.org/web/20110724200046/http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=79 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Platinasta
|-
| [[Poljska]] (ZPAV)&lt;ref&gt;http://www.zpav.pl/rankingi/wyroznienia/zlote/index.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511215209/http://www.zpav.pl/rankingi/wyroznienia/zlote/index.php |date=2010-05-11 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Rusija]] (NFPF)&lt;ref&gt;http://2m-online.ru/gold_n_platinum/detail.php?COUNTRY=5078 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090216165239/http://2m-online.ru/gold_n_platinum/detail.php?COUNTRY=5078 |date=2009-02-16 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || 2× platinasta
|-
| [[Švica]] (IFPI - Švica)&lt;ref&gt;http://www.swisscharts.com/search_certifications.asp?search=Circus {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Zlata
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (BPI)&lt;ref&gt;http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx |date=2017-10-06 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Platinasta
|-
| [[Združene države Amerike]] (RIAA)&lt;ref&gt;http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?artist=%22Circus%22 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; || Platinasta
|}

=== Lestvice ob koncu leta ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot;| Država
! scope=&quot;col&quot;| Dosežek
|-
! scope=&quot;row&quot; rowspan=6|2008
| Grčija&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ifpi.gr/chart01_annual.htm |title=Lestvica Ελληνικό |publisher=Ifpi.gr |date= |language=el |accessdate=22. marec 2009 |archive-date=2012-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210161619/http://www.ifpi.gr/chart01_annual.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 23
|-
| Avstralija&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-albums-2008.htm |title=100 najboljših ARI-inih albumov leta 2008 |publisher=Aria.com.au |date= |accessdate=22. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 25
|-
| Nova Zelandija&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp |title=RIANZ |publisher=RIANZ |date= |accessdate=22. marec 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110809082821/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp |archivedate=2011-08-09 |url-status=dead |language=en }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 36
|-
| Mehika&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.amprofon.com.mx/Archivos/PDF/top_anual/Top_100_Album_2008.pdf |language=es |title=Lista Anual del año 2008 |publisher=Amprofon.com |date= |accessdate=11. marec 2010 |archive-date=2010-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100215041322/http://www.amprofon.com.mx/Archivos/PDF/top_anual/Top_100_Album_2008.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 44
|-
| Velika Britanija&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.ukchartsplus.co.uk/ChartsPlusYE2008.pdf| title=Britanska glasbena lestvica ob koncu leta 2008 | work=ChartsPlus | publisher=The Official Charts Company / British Phonographic Industry | accessdate=27. marec 2009 |language=en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 61
|-
| Danska&lt;ref name=&quot;hitlisterne.dk&quot;&gt;[http://www.hitlisterne.dk/yearlist.asp Hitlisten.NU]. Hitlisterne.dk. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727000409/http://www.hitlisterne.dk/yearlist.asp |date=2011-07-27 }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 33
|-
! scope=&quot;row&quot; rowspan=5|2009
| Mehika&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.amprofon.com.mx/Archivos/PDF/top_anual/Top_100_Album_2009.pdf |language=es |title=Lista Anual del año 2009 |publisher=Amprofon.com |date= |accessdate=11. marec 2010 |archive-date=2010-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100215042213/http://www.amprofon.com.mx/Archivos/PDF/top_anual/Top_100_Album_2009.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 51
|-
| Združene države Amerike&lt;ref&gt;[http://www.billboard.com Glasbene novice, kritiki, članki, informacije, novice na spletu &amp; glasba zastonj]. Billboard.com. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110806012150/http://www.billboard.com/ |date=2011-08-06 }}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6
|-
| Avstralija&lt;ref&gt;[http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-albums-2009.htm 100 najboljših ARI-inih albumov leta 2008]. Aria.com.au. Pridobljeno dne 17. oktober 2010. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 47
|-
| Danska&lt;ref name=&quot;hitlisterne.dk&quot;/&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 91
|-
| Velika Britanija&lt;ref&gt;http://www.ukchartsplus.co.uk/UKChartsPlusYE2009.pdf {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 139
|}

=== Ostali pomembnejši dosežki ===
{{S-start}}
{{S-bef|rows=4| before = ''[[Chinese Democracy]]'' od [[Guns N' Roses]]}}
{{S-ttl|title  = Prvo mesto na [[Tajska|tajski glasbeni lestvici]]&lt;ref name=&quot;gmusicbillboard1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.g-music.com.tw/GMusicBillboard2.aspx |title=Tajska glasbena lestvica z albumi |publisher=G-music.com.tw |date= |accessdate=8. april 2011 |language=en |archive-date=2014-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140723192437/http://www.g-music.com.tw/GMusicBillboard2.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;| years  = 12. december 2008}}
{{S-aft| after  = ''[[Breakout (album)|Breakout]]'' od [[Miley Cyrus]]}}

{{S-ttl| title  = Prvo mesto na [[Švica|švicarski glasbeni lestvici]]&lt;ref name=&quot;hitparade1&quot;/&gt;| years  = 14. december 2008}}
{{S-aft| after  = ''Der Mann Mit Der Mundharmonika'' od Michaela Hirtea}}

{{S-ttl|title = Prvo mesto na [[Kanada|kanadski glasbeni lestvici]]|years = 20. december 2008}}
{{S-aft|after = ''[[Dark Horse (album, Nickelback)|Dark Horse]]'' od [[Nickelback]]a}}

{{S-ttl|title = Prvo mesto na [[Evropa|evropski glasbeni lestvici]]|years = 20. december 2008}}
{{S-aft|after = ''[[Black Ice (album, AC/DC)|Black Ice]]'' od [[AC/DC]]}}

{{S-bef|before = ''[[808s &amp; Heartbreak]]'' od [[Kanye West|Kanyea Westa]]}}
{{S-ttl|title = Prvo mesto na [[Združene države Amerike|ameriški glasbeni lestvici]] ([[Billboard 200|''Billboard'' 200]])|number-one album]|years = 20. december 2008}}
{{S-aft|after = ''[[Fearless (album, Taylor Swift)|Fearless]]'' od [[Taylor Swift]]}}

{{Succession box
|before = ''Ранетки'' od Ранетки
|title = Prvo mesto na [[Rusija|ruski glasbeni lestvici]]
|years = 12. januar 2009
|after = ''Стас Михайлов'' od Жизнь-Река
}}
{{S-end}}

== Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* ''[http://www.metacritic.com/music/circus/critic-reviews Circus]'' na Metacriticu {{ikona en}}

{{Britney Spears}}
{{Singli Britney Spears}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Albumi Britney Spears]]
[[Kategorija:Albumi leta 2008]]</text>
      <sha1>cl3jw7wn1fk3wkgtxrs6xy7v1jslnf2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Merc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298128</id>
    <revision>
      <id>6772631</id>
      <parentid>5946581</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T01:24:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6772631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="783" sha1="n839unc1iljcde0ngggrv51qsgtk76u" xml:space="preserve">'''Merc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Božidar Merc]] (*1951), dr. teorije in filozofije prava, delovni sodnik (Mb)
* [[Dušan Merc]] (*1952), pisatelj, osnovnošolski ravnatelj, publicist
*[[Jasna Merc]] (? - 2017), dramatičarka, urednica [[Ciciban (revija)|Cicibana]]
* [[Maša Merc]] (*1978), fotomodel, podjetnica
* [[Matjaž Merc]], ortoped, kirurg
*[[Mojca Merc]], prevajalka
*[[Niko Merc]], šahist, pedagog
*[[Peter Merc]], dr. prava, informatik, strok. za tehnološko pravo, pobudnik in zagovornik delitvene ekonomije v Slov.
*[[Uroš Merc]], doktor elektotehnike, fotovoltaični podjetnik
*[[Viktor Merc]] (1912 - 2001), gimn. prof.-slavist

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Merc}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>n839unc1iljcde0ngggrv51qsgtk76u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Formula 1 sezona 2012</title>
    <ns>0</ns>
    <id>300794</id>
    <revision>
      <id>6772645</id>
      <parentid>6707462</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T04:29:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65968" sha1="7fefape73he25u3u62b3sszesna9ta1" xml:space="preserve">[[Slika:2012 German GP - Vettel.jpg|thumb|right|280px|Zmagovita dirkač [[Sebastian Vettel]] in dirkalnik [[Red Bull Racing|Red Bull]] [[Red Bull RB8|RB8]]]]
'''Sezona Formule 1 2012''' je triinšestdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] pod okriljem [[FIA]]. Začela se je [[18. marec|18. marca]] [[2012]] z dirko za {{Vn|Avstralije|2012}}, končala pa [[25. november|25. novembra]] [[2012]] z dvajseto dirko sezone za {{Vn|Brazilije|2012}}. [[Seznam dirkaških svetovnih prvakov Formule 1|Dirkaški naslov]] je osvojil [[Nemci|Nemec]] [[Sebastian Vettel]], [[seznam konstruktorskih svetovnih prvakov Formule 1|moštvenega]] pa [[Red Bull Racing|Red Bull]].

== Dirkači in moštva ==
{{Glava za dirkače in moštva F1|2012}}
|-
|rowspan=2| {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing]]
!rowspan=2| [[Red Bull Racing|Red Bull]]
|rowspan=2| [[Red Bull RB8|RB8]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Red Bull Racing and Infiniti increase Partnership|url=http://www.redbull.com/cs/Satellite/en_INT/Article/RED-BULL-RACING-AND-INFINITI-INCREASE-PARTNERSHIP-021243104644541|work=[[Red Bull Racing]]|publisher=[[Red Bull]]|date=16 October 2011|accessdate=29 November 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Renault F1|Renault]] RS27-2012
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 1
| {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Horner pleased to end Vettel rumours|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89914|first=Matt|last=Beer|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=14 March 2011|accessdate=14 March 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|SUI}} [[Sébastien Buemi]]&lt;ref name=&quot;Buemi&quot;&gt;{{navedi novice|title=Sebastien Buemi confirmed as Red Bull Racing's reserve and test driver|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/96889|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=5 January 2012|accessdate=5 January 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 2
| {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.redbull.com/cs/Satellite/en_INT/Article/Webber-Signs-With-Red-Bull-For-2012-021243074602362|title=Webber Signs With Red Bull For 2012|date=27 August 2011|work=redbull.com|publisher=[[Red Bull Racing]]|accessdate=27 August 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|UK}} [[McLaren|Vodafone McLaren Mercedes]]
!rowspan=2| [[McLaren]]
|rowspan=2| [[McLaren MP4-27A|MP4-27A]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.formula1.com/news/headlines/2011/11/12805.html |title=Yas Marina day two - Vergne still top for Red Bull |publisher=Formula1.com |date=16 November 2011 |accessdate=29 November 2011 |archive-date=2011-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111119171810/http://www.formula1.com/news/headlines/2011/11/12805.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] FO 108Z
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 3
| {{flagicon|UK}} [[Lewis Hamilton]]&lt;ref name=&quot;Hamilton&quot;&gt;{{navedi novice | url = http://www.manipef1.com/news/articles/5919/ | title = Lewis extends McLaren stay until 2012 | publisher = Manipe F1 | date = 18 January 2008 | accessdate = 19 May 2008 | archive-date = 2009-02-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090211060031/http://www.manipef1.com/news/articles/5919/ | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|GBR}} [[Gary Paffett]]&lt;ref name=&quot;Paffett&quot;&gt;{{navedi novice | url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/92861 | title = Gary Paffett extends McLaren test and reserve contract | work = autosport.com | publisher = Haymarket | date = 5 July 2011 | accessdate = 6 July 2011 | first = Jonathan | last = Noble}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|GBR}} [[Oliver Turvey]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=McLaren unveils its 2012 challenger|url=http://www.racedepartment.com/2012/02/mclaren-unveils-its-2012-challenger-2/|first=Nick|last=Rowland|work=Race Department|date=1 February 2012|accessdate=2 February 2012|archive-date=2012-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120212132114/http://www.racedepartment.com/2012/02/mclaren-unveils-its-2012-challenger-2/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 4
| {{flagicon|UK}} [[Jenson Button]]&lt;ref name=&quot;Button&quot;&gt;{{navedi novice|url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/95051|title=Button secures new multi-year contract at McLaren|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=5 October 2011|accessdate=5 October 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari]]&lt;ref name=&quot;Marlboro&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://formula-one.speedtv.com/article/f1-ferrari-drops-marlboro-from-team-name/|work=speedtv.com|publisher=[[Speed (TV channel)|Speed]]|date=8 July 2011|accessdate=8 July 2011|title=Ferrari Drops Marlboro From Team Name|first=Adam|last=Cooper|archive-date=2013-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130301211309/http://formula-one.speedtv.com/article/f1-ferrari-drops-marlboro-from-team-name/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
|rowspan=2| [[Ferrari F2012|F2012]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ferrari F12012 - The Brand new Ferrari F1 singleseater|url=http://singleseater2012.ferrari.com/english/web/#/news|publisher=[[Scuderia Ferrari]]|date=3 February 2012|accessdate=3 February 2012}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 5
| {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Press Release|url=http://www.ferrari.com/English/TS/News/Pages/090930_F1_News_1.aspx|work=[[Scuderia Ferrari]]|publisher=[[Ferrari]]|date=30 September 2009|accessdate=23 June 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|FRA}} [[Jules Bianchi]]&lt;ref name=&quot;Ferrari test&quot;&gt;{{navedi splet|title=Other Drivers|url=http://www.ferrari.com/English/Formula1/Scuderia/Drivers/Pages/Other_Drivers.aspx|work=Ferrari.com|publisher=[[Scuderia Ferrari]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Giancarlo Fisichella]]&lt;ref name=&quot;Ferrari test&quot;/&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|ESP}} [[Marc Gené]]&lt;ref name=&quot;Ferrari test&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 6
| {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Massa extends Ferrari contract until '12 
|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/84244|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=9 June 2010|accessdate=9 June 2010}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|Germany}} [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes GP Petronas]]
!rowspan=2| [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]]
|rowspan=2| [[Mercedes MGP W03|MGP W03]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://media.daimler.com/dcmedia/0-921-1365483-1-1431772-1-0-1-0-0-1-12639-0-0-1-0-0-0-0-0.html |title=MERCEDES GP PETRONAS ANNOUNCES NEW PARTNERSHIP WITH PUMA |publisher=Daimler |date=12 October 2011 |accessdate=29 November 2011 |archive-date=2020-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411173337/https://media.daimler.com/dcmedia/0-921-1365483-1-1431772-1-0-1-0-0-1-12639-0-0-1-0-0-0-0-0.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] FO 108Z
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 7
| {{flagicon|GER}} [[Michael Schumacher]]&lt;ref name=&quot;Schumacher&quot;&gt;{{navedi novice | url = http://en.espnf1.com/mercedes/motorsport/story/7532.html | title = Schumacher could stay in F1 after 2012 | work = espnf1.com | publisher = ESPN | date = 27 January 2010 | accessdate = 25 July 2010}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|GBR}} [[Sam Bird]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.motorsport-magazin.com/motorsport/news-135709-bird-kommt-aus-der-gp2-vertrag-mit-isr-unterschrieben.html|title=WS by Renault – Bird kommt aus der GP2|language=de|trans-title=WS by Renault – Bird comes from GP2|work=Motorsport-Magazin.com|publisher=adrivo Sportpresse GmbH|first=Frederik|last=Hackbarth|date=24 February 2012|accessdate=17 March 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|NZL}} [[Brendon Hartley]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Motorsport: Kiwi's double success|url=http://www.nzherald.co.nz/motorsport/news/article.cfm?c_id=66&amp;objectid=10816386|first=Eric|last=Thompson|work=[[The New Zealand Herald]]|publisher=APN News &amp; Media|date=30 June 2012|accessdate=3 July 2012|archive-date=2017-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019215913/http://www.nzherald.co.nz/motorsport/news/article.cfm?c_id=66&amp;objectid=10816386|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 8
| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://en.espnf1.com/mercedes/motorsport/story/63741.html|title=Rosberg extends Mercedes contract|date=10 November 2011|work=EspnF1.con|publisher=[[ESPN]]|accessdate=10 November 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=3| {{flagicon|UK}} [[Renault F1|Lotus F1 Team]]&lt;ref name=&quot;FIA301111&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://fia.com/en-GB/mediacentre/pressreleases/f1releases/2011/Pages/f1-entry-2012.aspx|title=2012 FIA Formula One World Championship Entry List|date=30 November 2011|accessdate=30 November 2011|work=FIA.com|publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]]|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117194442/http://fia.com/en-GB/mediacentre/pressreleases/f1releases/2011/Pages/f1-entry-2012.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
!rowspan=3| [[Renault F1|Lotus]]
|rowspan=3| [[Lotus E20|E20]]&lt;ref name=&quot;E20&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://twitter.com/#!/Lotus_F1Team/status/162962702694744064|title=Lotus name 2012 car E20|date=27 January 2012|publisher=[[Lotus F1|Lotus F1 Team]]|accessdate=27 January 2012}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=3| [[Renault F1|Renault]] RS27-2012
|rowspan=3 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 9
| {{flagicon|FIN}} [[Kimi Räikkönen]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.lotusrenaultgp.com/8034-Kimi-Raikkonen-back-in-F1-with.html?lang=en|title=Kimi Räikkönen back in F1 with LRGP in 2012|date=29 November 2011|publisher=[[Renault F1|Lotus Renault GP]]|accessdate=29 November 2011|archive-date=2011-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20111201214646/http://www.lotusrenaultgp.com/8034-Kimi-Raikkonen-back-in-F1-with.html?lang=en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=3| {{flagicon|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]]&lt;ref name=&quot;Jerome&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/97160|title=Jerome D'Ambrosio joins Lotus as third driver for 2012 F1 season|work=Autosport.com|publisher=Haymarket Publications|date=24 January 2012|accessdate=24 January 2012|first=Pablo|last=Elizalde}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|EST}} [[Kevin Korjus]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kevin Korjus|url=http://lotusf1team.com/-Kevin-Korjus-.html?lang=en|work=LotusF1Team.com|publisher=[[Lotus F1]]|accessdate=8 September 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| 10
| {{flagicon|FRA}} [[Romain Grosjean]]&lt;ref name=&quot;Grosjean in&quot;&gt;{{navedi novice|title=Romain Grosjean joins Kimi Raikkonen at Lotus Renault for 2012|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/96698|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=9 December 2010|accessdate=9 July 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{flagicon|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]]&lt;ref name=&quot;DAM Monza&quot;&gt;{{navedi novice|title=Jerome d’Ambrosio to stand in for Grosjean at Monza|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2012/09/04/jerome-dambrosio-romain-grosjean-lotus-f1-monza/|first=Keith|last=Monza|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=4 September 2012|accessdate=4 September 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|IND}} [[Force India|Force India F1 Team]]
!rowspan=2| [[Force India]]
|rowspan=2| [[Force India VJM05|VJM05]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/188/ |title=Force India |publisher=Formula1.com |date=14 December 2011 |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2008-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080613202640/http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/188/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] FO 108Z
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 11
| {{flagicon|GBR}} [[Paul di Resta]]&lt;ref name=&quot;FI2012&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2011/12/12903.html|title=Hulkenberg joins Di Resta in Force India's 2012 line-up|date=16 December 2011|accessdate=16 December 2011|work=Formula1.com|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|FRA}} [[Jules Bianchi]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.forceindiaf1.com/article.html?ID=567|title=Jules Bianchi joins Sahara Force India as reserve driver for 2012|date=27 January 2012|publisher=[[Force India]]|accessdate=27 January 2012|archive-date=2012-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205194543/http://www.forceindiaf1.com/article.html?ID=567|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|GBR}} [[Gary Paffett]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.forceindiaf1.com/article.html?ID=611|title=Gary Paffett steps in as Sahara Force India’s reserve driver this week|date=15 March 2012|work=ForceIndiaF1.com|publisher=[[Force India]]|accessdate=15 March 2012|archive-date=2020-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200412184013/http://www.forceindiaf1.com/article.html?ID=611|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|USA}} [[Conor Daly]]&lt;ref name=DALY&gt;{{navedi splet|last=Buxton|first=Will|title=Conor Daly to conduct F1 test this week|url=http://willthef1journo.wordpress.com/2012/05/16/conor-daly-to-conduct-f1-test-this-week/|publisher=The Buxton Blog|accessdate=16 May 2012|date=16 May 2012}}&lt;/ref&gt; 
|-
|align=&quot;center&quot;| 12
| {{flagicon|GER}} [[Nico Hülkenberg]]&lt;ref name=&quot;FI2012&quot;/&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|SUI}} [[Sauber|Sauber F1 Team]]
!rowspan=2| [[Sauber]]
|rowspan=2| [[Sauber C31|C31]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/7/ |title=Sauber |publisher=Formula1.com |date=14 December 2011 |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2012-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330175305/http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/7/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 14
| {{flagicon|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]&lt;ref name=&quot;Sauber 2012&quot;&gt;{{navedi novice|title=Kobayashi and Perez to stay at Sauber in 2012|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2011/7/12364.html|work=formula1.com|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|date=28 July 2011|accessdate=28 July 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]]&lt;ref name=&quot;Sauber 2012&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 15
| {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]]&lt;ref name=&quot;Sauber 2012&quot;/&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Toro Rosso]]
!rowspan=2| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]
|rowspan=2| [[Toro Rosso STR7|STR7]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.redbull.com/cs/Satellite/en_INT/Article/Toro-Rosso-technical-director-Giorgio-Ascanelli-Tech-talk-021243082147471 |title=Toro Rosso technical director Giorgio Ascanelli - Tech talk |publisher=Red Bull |date=10 September 2011 |accessdate=29 November 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 16
| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]&lt;ref name=&quot;RicVer&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.theaustralian.com.au/news/sport/ricciardo-earns-toro-rosso-ride/story-e6frg7mf-1226222609044|title=Ricciardo earns Toro Rosso ride|agency=[[Agence France-Presse]]|work=[[The Australian]]|publisher=[[News Limited]]|date=15 December 2011|accessdate=15 December 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111216042813/http://www.theaustralian.com.au/news/sport/ricciardo-earns-toro-rosso-ride/story-e6frg7mf-1226222609044|archive-date=2011-12-16|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|SUI}} [[Sébastien Buemi]]&lt;ref name=&quot;Buemi&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 17
| {{flagicon|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]]&lt;ref name=&quot;RicVer&quot;/&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|UK}} [[WilliamsF1|AT&amp;T Williams]]
!rowspan=2| [[WilliamsF1|Williams]]
|rowspan=2| [[Williams FW34|FW34]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/4/ |title=Williams |publisher=Formula1.com |date=14 December 2011 |accessdate=14 December 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Renault F1|Renault]] RS27-2012&lt;ref name=&quot;Williams Renault&quot;&gt;{{navedi novice|title=Williams to run Renault engines again from 2012|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/92843|first=Matt|last=Beer|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=4 July 2011|accessdate=4 July 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 18
| {{flagicon|VEN}} [[Pastor Maldonado]]&lt;ref name=&quot;MAL &amp; BOT&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.attwilliams.com/news/view/2028|title=Pastor Maldonado Confirmed for 2012 with Valtteri Bottas as Reserve Driver|work=WilliamsF1|date=1 December 2011|accessdate=1 December 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]]&lt;ref name=&quot;MAL &amp; BOT&quot;/&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|GBR}} [[Susie Wolff]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.williamsf1.com/news/view/2105|title=Susie Wolff appointed Development Driver for the Williams F1 Team|date=11 April 2012|work=[[WilliamsF1|Williams F1]]|publisher=Williams Grand Prix Engineering Limited|accessdate=11 April 2012|archive-date=2012-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120529163351/http://www.williamsf1.com/news/view/2105|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 19
| {{flagicon|BRA}} [[Bruno Senna]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/97056|title=Williams confirms Bruno Senna will race for the team in F1 in 2012|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|last=Elizalde|first=Pablo|date=17 January 2012|accessdate=17 January 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|MYS}} [[Caterham F1|Caterham F1 Team]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Lotus confirms Team Lotus name deal|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/86894|first1=Steven|last1=English|first2=Jonathan|last2=Noble|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=24 September 2010|accessdate=24 September 2010}}&lt;/ref&gt;
!rowspan=2| [[Caterham F1|Lotus]]
|rowspan=2| [[Caterham CT01|CT01]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.caterhamf1.com/2011/notes/finaledition/index.html |title=Team Lotus Notes, pages 55 |work=[[Team Lotus Notes]] |date=December 2011 |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2012-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120108011019/http://www.caterhamf1.com/2011/notes/finaledition/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| [[Renault F1|Renault]] RS27-2012
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 20
| {{flagicon|FIN}} [[Heikki Kovalainen]]&lt;ref&gt;{{cite journal|date=15 September 2011|title=Pit &amp; Paddock: Third year for Trulli and Kovalainen|journal=[[Autosport]]|volume=205|issue=11|page=12|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|accessdate=|quote=Heikki Kovalainen and Jarno Trulli will continue to drive for Team Lotus next season. Trulli was, as expected, officially announced as a 2012 driver by the team last weekend, while team boss Tony Fernandes confirmed to Autosport that Kovalainen will also be staying on.}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|NED}} [[Giedo van der Garde]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/97315|title=Caterham signs Giedo van der Garde as reserve driver|date=4 February 2012|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|accessdate=4 February 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|USA}} [[Alexander Rossi (dirkač)|Alexander Rossi]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.caterhamf1.com/news/2012/alexander-rossi-confirmed-as-test-driver|title=Alexander Rossi confirmed as Caterham F1 Team Test Driver|date=9 March 2012|publisher=[[Caterham F1]]|accessdate=9 March 2012|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029210419/http://www.caterhamf1.com/news/2012/alexander-rossi-confirmed-as-test-driver|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|VEN}} [[Rodolfo González]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/99135|title=Rodolfo Gonzalez to drive for Caterham at Mugello F1 test|date=24 April 2012|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|accessdate=24 April 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 21
| {{flagicon|RUS}} [[Vitalij Petrov]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://caterhamf1.com/news/2012/vitaly-petrov-joins-caterham-f1-team|title=Vitaly Petrov Joins Caterham F1 Team|date=17 February 2012|publisher=[[Caterham F1]]|accessdate=17 February 2012|archive-date=2012-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807224717/http://caterhamf1.com/news/2012/vitaly-petrov-joins-caterham-f1-team|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|ESP}} [[HRT F1|HRT F1 Team]]
!rowspan=2| [[HRT F1|HRT]]
|rowspan=2| [[Hispania F112|F112]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|title=HRT renews and extends its technical collaboration with Williams F1|url=http://hispaniaracing.com/news.php?nid=548|work=HRT F1 Team|publisher=HRT F1|accessdate=5 December 2011|archive-date=2011-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111208011135/http://hispaniaracing.com/news.php?nid=548|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|rowspan=2| [[Cosworth]] CA2012&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/192/ |title=HRT |publisher=Formula1.com |date=14 December 2011 |accessdate=14 December 2011 |archive-date=2010-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101031153123/http://www.formula1.com/teams_and_drivers/teams/192/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 22
| {{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]&lt;ref name=&quot;PDLR&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/96383|first=Matt|last=Beer|title=Pedro de la Rosa signs for HRT from 2012
|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=21 November 2011|accessdate=21 November 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2| {{flagicon|ESP}} [[Dani Clos]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://hrtf1team.com/en/noticias/dani-clos-se-incorpora-al-hrt-f1-team-como-piloto-de-pruebas.html|title=Dani Clos joins HRT F1 Team as its new test driver for 2012|date=13 February 2012|publisher=[[HRT F1]]|accessdate=13 February 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|ITA}} [[Vitantonio Liuzzi]]&lt;ref name=&quot;Liuzzi reserve&quot;&gt;{{navedi splet|title=Drivers: Vitantonio Liuzzi|url=http://www.hrtf1team.com/en/equipo/pilotos/vitantonio-liuzzi.html|work=HRTF1Team.com|publisher=[[HRT F1|HRT F1 Team]]|accessdate=6 March 2012}}&lt;/ref&gt; &lt;br /&gt;{{flagicon|CHN}} [[Šinghua Ma]]
|-
|align=&quot;center&quot;| 23
| {{flagicon|IND}} [[Narain Kartikejan]]&lt;ref name=&quot;Karthikeyan&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hispaniaracing.com/news.php?nid=622|title=Narain Karthikeyan completes HRTs lineup for 2012|date=3 February 2012|publisher=[[HRT F1]]|accessdate=3 February 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2| {{flagicon|RUS}} [[Virgin Racing|Marussia Virgin Racing]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://en.rian.ru/russia/20101111/161281966.html|title=Russia enters Formula 1 as company takes ‘significant stake’ in Virgin team|last=Smotrov|first=Alexandr|date=11 November 2010|publisher=[[RIA Novosti]]|accessdate=11 November 2010}}&lt;/ref&gt;
!rowspan=2| [[Virgin Racing|Virgin]]
|rowspan=2| [[Virgin F112|F112]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; 
|rowspan=2| [[Cosworth]] CA2012
|rowspan=2 align=&quot;center&quot;| {{Pirelli}}
|align=&quot;center&quot;| 24
| {{flagicon|GER}} [[Timo Glock]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Timo Glock has re-signed with Virgin on a new three-year deal|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/93317|first=Simon|last=Strang|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=24 July 2011|accessdate=24 July 2011}}&lt;/ref&gt;
|rowspan=2|{{flagicon|ESP}} [[María de Villota]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.gpupdate.net/en/f1-news/275479/maria-de-villota-becomes-marussia-test-driver/|title=María de Villota becomes Marussia test driver|date=7 March 2012|publisher=GPUpdate.net|accessdate=7 March 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{flagicon|GBR}} [[Max Chilton]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.marussiaf1team.com/news/663/|title=Standing By|date=20 September 2012|work=MarussiaF1Team.com|publisher=[[Marussia F1]]|accessdate=20 September 2012|archive-date=2012-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20121007034118/http://www.marussiaf1team.com/news/663/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot;| 25
| {{flagicon|FRA}} [[Charles Pic]]&lt;ref name=&quot;Pic&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.marussiavirginracing.com/news/514/charles-pic-ked|title=Marussia Virgin Racing Completes 2012 Race Driver Line-up|date=27 November 2011|publisher=[[Virgin Racing]]|accessdate=27 November 2011|archive-date=2011-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129193926/http://www.marussiavirginracing.com/news/514/charles-pic-ked|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Rezultati ==
=== Velike nagrade ===
{{Glava za Velike nagrade F1}}
|-
! 1
| {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]]
| [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]]
| [[18. marec]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Avstralije 2012|Poročilo]]
|-
! 2
| {{ikonazastave|Malezija}} [[Velika nagrada Malezije|Malezija]]
| [[Sepang International Circuit|Sepang]]
| [[25. marec]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]]    
| {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]   
| {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Malezije 2012|Poročilo]]
|-
! 3
| {{ikonazastave|China}} [[Velika nagrada Kitajske|Kitajska]]
| [[Shanghai International Circuit|Shanghai]]
| [[15. april]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| {{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz#Formula 1|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Kitajske 2012|Poročilo]]
|-
! 4
| {{ikonazastave|Bahrajn}} [[Velika nagrada Bahrajna|Bahrajn]]
| [[Bahrain International Circuit|Bahrain]]
| [[22. april]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|Poročilo]]
|-
! 5
| {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Španije|Španija]]
| [[Circuit de Catalunya|Catalunya]]
| [[13. maj]]
| {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]]
| {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Španije 2012|Poročilo]]
|-
! 6
| {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]]
| [[Circuit de Monaco|Monaco]]
| [[27. maj]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]
| {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Monaka 2012|Poročilo]]
|-
! 7
| {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]]
| [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]]
| [[10. junij]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Kanade 2012|Poročilo]]
|-
! 8
| {{ikonazastave|Europe}} [[Velika nagrada Evrope|Evropa]]
| [[Valencia Street Circuit|Valencia]]
| [[24. junij]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]   
| {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Evrope 2012|Poročilo]]
|-
! 9
| {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]]
| [[Silverstone Circuit|Silverstone]]
| [[8. julij]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]   
| {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|Poročilo]]
|-
! 10
| {{ikonazastave|Germany}} [[Velika nagrada Nemčije|Nemčija]]
| [[Hockenheimring]]
| [[22. julij]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]   
| {{ikonazastave|DEU}} [[Michael Schumacher]]
| {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]   
| {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| [[Velika nagrada Nemčije 2012|Poročilo]]
|-
! 11
| {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]]
| [[Hungaroring]]
| [[29. julij]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Madžarske 2012|Poročilo]]
|-
! 12
| {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]]
| [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]]
| [[2. september]]
| {{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Senna]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Belgije 2012|Poročilo]]
|-
! 13
| {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]]
| [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]]
| [[9. september]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Italije 2012|Poročilo]]
|-
! 14
| {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]]
| [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]]
| [[23. september]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Hülkenberg]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Singapurja 2012|Poročilo]]
|-
! 15
| {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]]
| [[Suzuka Circuit|Suzuka]]
| [[7. oktober]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Japonske 2012|Poročilo]]
|-
! 16
| {{ikonazastave|KOR}} [[Velika nagrada Koreje|Koreja]]
| [[Korejsko mednarodno dirkališče|Jeongam]] 
| [[14. oktober]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Koreje 2012|Poročilo]]
|-
! 17
| {{ikonazastave|Indija}} [[Velika nagrada Indije|Indija]]
| [[Mednarodno dirkališče Buddh‎|Buddh‎]]
| [[28. oktober]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Indije 2012|Poročilo]]
|-
! 18
| {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]]
| [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]]
| [[4. november]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|FIN}} [[Kimi Räikkönen]] 
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|Poročilo]]
|-
! 19
| {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]]
| [[Circuit of the Americas|Americas]] 
| [[18. november]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{ikonazastave|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada ZDA 2012|Poročilo]]
|-
! 20
| {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Brazilije|Brazilija]]
| [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] 
| [[25. november]]
| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
| {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]]
| {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| [[Velika nagrada Brazilije 2012|Poročilo]]
|}

=== Dirkaško prvenstvo ===
{|
|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 85%&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
!valign=&quot;middle&quot;| Poz
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]]
! [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstralija}}
! [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Malezija}}
! [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kitajska}}
! [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Bahrajn}}
! [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Španija}}
! [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Monako}}
! [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}}
! [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Evropa}}
! [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
! [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemčija}}
! [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Madžarska}}
! [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Belgija}}
! [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}}
! [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Singapur}}
! [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Japonska}}
! [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Koreja}}
! [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}}
! [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}}
! [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ZDA}}
! [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}}
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]]
|-
! 1
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]]
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| '''''4'''''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''4''
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| ''3''
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''''2'''''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
!align=&quot;right&quot;| 281
|-
! 2
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''2'''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
!align=&quot;right&quot;| 278
|-
! 3
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FIN}} [[Kimi Räikkönen]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
!align=&quot;right&quot;| 207
|-
! 4
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]]
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''                
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''''Ret'''''
!align=&quot;right&quot;| 190
|-
! 5
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]]
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| ''1''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
!align=&quot;right&quot;| 188
|-
! 6
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''''2'''''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
!align=&quot;right&quot;| 179
|-
! 7
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
!align=&quot;right&quot;| 122
|-
! 8
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FRA}} [[Romain Grosjean]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''4''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|&lt;!-- Please do not put &quot;EX&quot; here - Grosjean is *banned* from the 2012 Italian GP, not *excluded* (which means something different) - current WP:F1 consensus is to leave this cell empty - see [[Template talk:F1 driver results legend 2#Race Ban?]] --&gt;
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
!align=&quot;right&quot;| 96
|-
! 9
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Nico Rosberg]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''6''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
!align=&quot;right&quot;| 93
|-
! 10
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''11''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
!align=&quot;right&quot;| 66
|-
! 11
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Nico Hülkenberg]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''14''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
!align=&quot;right&quot;| 63
|-
! 12
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''10''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
!align=&quot;right&quot;| 60
|-
! 13
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Michael Schumacher]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
!align=&quot;right&quot;| 49
|-
! 14
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Paul di Resta]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
!align=&quot;right&quot;| 46
|-
! 15
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|VEN}} [[Pastor Maldonado]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
!align=&quot;right&quot;| 45
|-
! 16
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|BRA}} [[Bruno Senna]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''12''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
!align=&quot;right&quot;| 31
|-
! 17
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FRA}} [[Jean-Éric Vergne]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
!align=&quot;right&quot;| 16
|-
! 18
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
!align=&quot;right&quot;| 10
|-
! 19
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|RUS}} [[Vitalij Petrov]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffffff&quot;| DNS
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 20
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Timo Glock]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffff&quot;| DNS
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 21
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FRA}} [[Charles Pic]]
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 22
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|FIN}} [[Heikki Kovalainen]]
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 23
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 23
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]]
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|
|
|
|
|
|
|
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 24
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|IND}} [[Narain Kartikejan]]
|bgcolor=&quot;#FFCFCF&quot;| DNQ
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 23
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
! 25
|align=&quot;left&quot;| {{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]
|bgcolor=&quot;#FFCFCF&quot;| DNQ
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
!align=&quot;right&quot;| 0
|-
!valign=&quot;middle&quot;| Poz
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]]
! [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstralija}}
! [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Malezija}}
! [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kitajska}}
! [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Bahrajn}}
! [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Španija}}
! [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Monako}}
! [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}}
! [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Evropa}}
! [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
! [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemčija}}
! [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Madžarska}}
! [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Belgija}}
! [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}}
! [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Singapur}}
! [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Japonska}}
! [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Koreja}}
! [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}}
! [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}}
! [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ZDA}}
! [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}}
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]]
|}
|valign=&quot;top&quot;|
{{F1 driver results legend}}
|}

=== Konstruktorsko prvenstvo ===
{|
|
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 85%&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
!valign=&quot;middle&quot;| Poz
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]]
!valign=&quot;middle&quot;| Št. dir.
! [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstralija}}
! [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Malezija}}
! [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kitajska}}
! [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Bahrajn}}
! [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Španija}}
! [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Monako}}
! [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}}
! [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Evropa}}
! [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
! [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemčija}}
! [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Madžarska}}
! [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Belgija}}
! [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}}
! [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Singapur}}
! [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Japonska}}
! [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Koreja}}
! [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}}
! [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}}
! [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ZDA}}
! [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}}
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]]
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 1
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]]
| 1
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;|  '''''1'''''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| '''''4'''''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''4''
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''''1'''''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| ''3''
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''''2'''''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 460
|-
| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''''2'''''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 2
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| '''2'''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 400
|-
| 6
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 3
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 3
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| ''1''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 378
|-
| 4
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| '''3'''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''Ret'''
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| '''''Ret'''''
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 4
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[Lotus F1|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]]
| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''5''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| 1
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 303
|-
| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''4''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 5
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|DEU}} [[Mercedes-Benz#Formula 1#Mercedes Grand Prix (2010—2011) and Mercedes AMG (2012—)|Mercedes]]
| 7
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 142
|-
| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''6''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''7''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 6
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|CHE}} [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| ''10''
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 126
|-
| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''11''
|bgcolor=&quot;#ffdf9f&quot;| 3
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfdfdf&quot;| 2
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 7
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|IND}} [[Force India]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]
| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 109
|-
| 12
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 4
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''14''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 8
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|GBR}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault F1|Renault]]
| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffbf&quot;| '''1'''
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 5
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 76
|-
| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16†
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 6
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22†
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 7
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| ''12''
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 9
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]
| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 9
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 10
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 26
|-
| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#dfffdf&quot;| 8
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 10
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|MYS}} [[Caterham F1|Caterham]]-[[Renault F1|Renault]]
| 20
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 23
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 0
|-
| 21
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 13
|bgcolor=&quot;#ffffff&quot;| DNS
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 11
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 11
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|RUS}} [[Marussia F1|Marussia]]-[[Cosworth]]
| 24
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#ffffff&quot;| DNS
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 14
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 0
|-
| 25
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15†
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 16
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 12
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| 12
|rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;left&quot;| {{flagicon|ESP}} [[HRT F1|HRT]]-[[Cosworth]]
| 22
|bgcolor=&quot;#FFCFCF&quot;| DNQ
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 17
!rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot;| 0
|-
| 23
|bgcolor=&quot;#FFCFCF&quot;| DNQ
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 15
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 23
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 19
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 20
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 21
|bgcolor=&quot;#efcfff&quot;| Ret
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 22
|bgcolor=&quot;#cfcfff&quot;| 18
|- valign=&quot;top&quot;
|- style=&quot;border-top:2px solid #aaaaaa&quot;
!valign=&quot;middle&quot;| Poz
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]]
!valign=&quot;middle&quot;| Št. dir.
! [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Avstralija}}
! [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Malezija}}
! [[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kitajska}}
! [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Bahrajn}}
! [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Španija}}
! [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Monako}}
! [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Kanada}}
! [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Evropa}}
! [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
! [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Nemčija}}
! [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Madžarska}}
! [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Belgija}}
! [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Italija}}
! [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Singapur}}
! [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Japonska}}
! [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Južna Koreja}}
! [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Indija}}
! [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}}
! [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|ZDA}}
! [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Brazilija}}
!valign=&quot;middle&quot;| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]]
|}
|valign=&quot;top&quot;|
{{F1 driver results legend}}
|}
== Sklici in viri ==
{{sklici|2}}
{{Kategorija v Zbirki|2012 in Formula One}}

{{Prvenstvo Formule 1}}

[[Kategorija:Sezone Formule 1|2012]]
[[Kategorija:2012 v športu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7fefape73he25u3u62b3sszesna9ta1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Red dela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>302363</id>
    <revision>
      <id>6772696</id>
      <parentid>6590105</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:09:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--prazno poglavje</comment>
      <origin>6772696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2687" sha1="1o6j1rayivoxv87d5pol4ajbssyff9s" xml:space="preserve">{{Infopolje Red
|name =Red dela
|image =Orden rada I reda (cut).jpg
|image_size = 200px
|caption = red dela z rdečo zastavo
|country= {{YUG}}
|type = Državno odlikovanje
|eligibility =  
|awarded_by = 
|awarded_for = 
|status = ukinjen
|description = 
|class= 
|established = 
|firstawarded = 
|lastawarded = 
|total_awarded =
|total_awarded_posthumously = 
|total_recipients = 
|individual =
|higher = [[red svobode]]&lt;br&gt;[[red jugoslovanske zvezde]]
|same = 
|lower =
|related = 
|image2 = 
[[Slika:Order of Labour with silver wreath RIB.gif|80px]]
|caption2= nadomestni trak 
|website=
}}

'''Red dela''' je bilo [[Seznam odlikovanj SFRJ|odlikovanje SFRJ]], ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil [[SFRJ]] za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih.

Red se je delil na:
* [[File:Order of Labour with the red flag RIB.gif|80px]] '''red dela z rdečo zastavo''' (pred 1. marcem 1961 red dela I. stopnje) , ki je bil po rangu na 15. mestu,
* [[File:Order of Labour with golden wreath RIB.gif|80px]] '''red dela z zlatim vencem''' (pred 1. marcem 1961 red dela II. stopnje), ki je bil po rangu na 25. mestu,
* [[Slika:Order of Labour with silver wreath RIB.gif|80px]] '''red dela s srebrnim vencem''' (pred 1. marcem 1961 red dela III. stopnje), ki je bil po rangu na 33. mestu med jugoslovanskimi odlikovanji.
* medalja dela ki je po rangu medalj na 3. mestu med jugoslovanskimi odlikovanji.
Podeljeno je bilo:

* 7069 kosov reda dela z rdečo zastavo (I. stopnje)
* 36.000 kosov reda dela z zlatim vencem (II. stopnje)
* 182.910 kosov reda dela s srebrnim vencem (III. stopnje)
{{SFRJ_redi}}
Obstajalo je več variant narejenih v različnih obdobjih, še zlasti pa se razlikujejo po načinu pripenjanja. Imeli so od vijakov, enojnih do dvojnih igel na hrbtni strani odlikovanja.  

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Orden rada sa zlatnim vencem.jpg||red dela z zlatim vencem
Slika:YugoslavOrderOfLabour3rdClass.jpg|red dela s srebrnim vencem
&lt;/gallery&gt;

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Šentija, Josip |year=1977 |title=Opća enciklopedija Jugoslavenskog leksikografskog zavoda |publisher= Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb|isbn=86-7053-012-0 |cobiss=68119 |pages=|language=HR}}
* {{navedi knjigo |author=Erceg, Milorad |year=1978 |title=Odlikovanja v SFR Jugoslaviji|publisher= Uradni list SFRJ, Beograd|isbn= |cobiss=11387393 |pages=}}

{{portal|Vojaštvo}}
{{faleristika-stub}}
[[Kategorija:Redi Socialistične federativne republike Jugoslavije]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1945]]</text>
      <sha1>1o6j1rayivoxv87d5pol4ajbssyff9s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adamičeva cesta, Grosuplje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>304752</id>
    <revision>
      <id>6772438</id>
      <parentid>6630394</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:25:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772438</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1713" sha1="s5pam5hem5nlb6uht7vuyw3xxivzump" xml:space="preserve">{{otheruses3|Adamičeva cesta}}

'''Adamičeva cesta''' je glavna [[cesta]] v [[Grosuplje]]m.

== Zgodovina ==
Današnja cesta poteka po trasi [[rimska cesta|rimske ceste]], ki je potekala iz [[Akvileja|Akvileje]] ([[Oglej]]) preko [[Emona|Emone]] ([[Ljubljana]]) v [[Siscia|Siscio]] ([[Sisek]]) ter je tako predstavljala glavno cestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Novo mesto|Novim mestom]].&lt;ref name=&quot;kamra.si&quot;&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?region=6&amp;module=5&amp;id=1052 Kamra.si - Adamičeva cesta v Grosupljem]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Prvotno je bila cesta imenovana '''Velika cesta''', a jo je Skupščina Občine Grosuplje leta 1967 preimenovala v Adamičevo cesto po pisatelju [[Louis Adamič|Louisu Adamiču]].&lt;ref name=&quot;kamra.si&quot;/&gt;

== Urbanizem ==
Cesta poteka od stika s [[Brvace, Grosuplje|Brvacemi]], nato pa preide v regionalno cesto.

Na cesto se (od vzhoda proti zahodu) povezujejo: [[Gasilska cesta, Grosuplje|Gasilska]], [[Pri mostu, Grosuplje|Pri mostu]], [[Cesta na Krko, Grosuplje|na Krko]], [[Obrtniška cesta, Grosuplje|Obrtniška]], [[Hribska pot, Grosuplje|Hribska pot]], [[Ljubljanska cesta, Grosuplje|Ljubljanska]], [[Partizanska cesta, Grosuplje|Partizanska]], [[Trubarjeva cesta, Grosuplje|Trubarjeva]], [[Kolodvorska cesta, Grosuplje|Kolodvorska]], [[Taborska cesta, Grosuplje|Taborska]] in [[Kadunčeva cesta, Grosuplje|Kadunčeva]] (3x).

Cesta ima dve [[Krožno križišče|krožišči]] in prečka [[Grosupeljščica|Grosupeljščico]].

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam cest in ulic v Grosupljem]]

{{škrbina-cesta}}

[[Kategorija:Louis Adamič]]
[[Kategorija:Grosuplje]]</text>
      <sha1>s5pam5hem5nlb6uht7vuyw3xxivzump</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bombarda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307121</id>
    <revision>
      <id>6772344</id>
      <parentid>6604647</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:54:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Znameniti primerki */ pnp</comment>
      <origin>6772344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3385" sha1="539u5pp2n8nezl5p2edbacs7c7srxu0" xml:space="preserve">[[Slika:Great Turkish Bombard at Fort Nelson.JPG|250px|thumb|Dardanelski top]]

'''Bombarda''' (iz [[latinščina|latinskega]] ''bombus'' – grmenje, bučanje in ''ardere'' - goreti), [[srednji vek|srednjeveški]] [[top]] ali [[možnar]] velikega kalibra s sprednjim ponjenjem, ki se je uporabljal predvsem med [[Obleganje|obleganji]] za streljanje kamnitih krogel. Ime bombarda se je prvič pojavilo na skicah v francoskih zgodovinskih spisih okoli leta 1380. Iz njega izhaja sodobni izraz bombardiranje. 

Bombarde so lahko izstreljevale različne izstrelke, na primer kamnite in kovinske krogle, žareče predmete in obtežene krpe, prepojene z [[kalcijev oksid|žganim apnom]] ali [[grški ogenj|grškim ognjem]]. 

== Znameniti primerki ==
Znamenit primerek bombarde je [[Mons Meg]]. Izdelana je bila okoli leta 1449 za [[Burgundija|burgundskega]] vojvodo Filipa Dobrega, ki jo je zatem podaril [[Škotska|škotskemu]] kralju [[Jakob II. Škotski|Jakobu II.]]. Orožje je bilo zelo močno in se je uporabljalo za rušenje grajskih obzidij.&lt;ref&gt;[http://www.maybole.org/history/castles/norham.htm ''Reconstruction of Norham Castle Seige by Scots in 1513''.]&lt;/ref&gt; Mons Meg je lahko streljala 180 kg izstrelke in je spadala med največje topove svojega časa. Sedaj je razstavljena na edinburškem gradu. 

Drugi poznani super topovi iz 15. stoletja sta iz [[železo|železa]] skovana [[Pumhart von Steyr]] in [[Dulle Griet]] in iz [[bron]]a uliti [[Faule Mette]], [[Faule Grete]] in [[Grose Bochse]]. Top [[Car topov|Car]] iz poznega 16. stoletja je bil zgolj razstavni eksponat.

[[Dardanelski top]], ki ga je v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] leta 1464 izdelal Munir Ali, je tehtal 18,6 ton in je bil dolg 518 cm. Streljal je kamnite krogle s premerom do 63 cm.&lt;ref name=&quot;Schmidtchen 1977b, 226–228&quot;&gt;Schmidtchen (1977b), str. 226–228.&lt;/ref&gt; 

Bombarde so izpodrinili topovi, ki so uporabljali železne izstrelke manjšega kalibra in močnejši [[smodnik]].

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:HandBombardWesternEurope1390-1400.jpg|Ročna bombarda (1390–1400).
Slika:200KgWroughtIronBombard1450MetzFrance.jpg|200 kg bombarda iz kovanega železa (okoli 1450, [[Metz]], [[Francija]]) je bila izdelana iz kovaško zvarjenih železnih palic, opasanih z železnimi obroči. Streljala je 6 kg kamnite krogle. Dolžina: 82 cm.
Slika:Mons Meg at Edinburgh Castle.jpg|Mons Meg na [[Edinburg|edinburškem gradu]]. 
Slika:Mons Meg cannonballs, Edinburgh Castle Scotland.jpg|Strelivo za Mons Meg.
Slika:Bombard-MortarOfTheKnightsOfSaintJohnOfJerusalemRhodes1480-1500.jpg|Bombarda-možnar [[Malteški viteški red|rodoških vitezov]] (1480-1500), namenjena bližnji obrambi trdnjavskih zidov.
&lt;/gallery&gt;
== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Schmidtchen, Volker (1977a), ''Riesengeschütze des 15. Jahrhunderts. Technische Höchstleistungen ihrer Zeit'', Technikgeschichte '''44''' (2), str. 153–173.
* Schmidtchen, Volker (1977b), ''Riesengeschütze des 15. Jahrhunderts. Technische Höchstleistungen ihrer Zeit'', Technikgeschichte '''44''' (3), str, 213–237.
* {{navedi knjigo |author1=Smith, Robert Douglas|author2=DeVries, Kelly |year=2005 |title=The artillery of the Dukes of Burgundy, 1363–1477. |publisher=Boydell Press |isbn=978-1-84383-162-4 |cobiss= |pages=}}

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Bombards (weapon)}}

[[Kategorija:Artilerijsko orožje]]</text>
      <sha1>539u5pp2n8nezl5p2edbacs7c7srxu0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Terpin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307415</id>
    <revision>
      <id>6772378</id>
      <parentid>6621198</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:33:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6772378</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="881" sha1="4wlwqul9csyibv8ki08hskv2i1ab3en" xml:space="preserve">'''Terpin''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Andrej Terpin]], športni delavec, trener odbojke
* [[Damijan Terpin]] (*1963), odvetnik ter narodni in politični delavec v Italiji, predsednik [[SSk|SSK]] (od januarja 2014)
* [[Filip Terpin]] (1603–1683), duhovnik, teolog, generalni vikar, nabožni pisec in prevajalec
* [[Jernej Terpin]] (*1996), odbojkar v zamejstvu (Italija)
* [[Marija Terpin Mlinar]], zgodovinarka, muzealka v Idriji
* [[Marjan Terpin]] (1940–2022), trgovec, politik in kulturni delavec v Italiji
* [[Rafael Terpin]] (*1944), slikar, risar, likovni pedagog, pisatelj, domoznanec, fotograf
* [[Rudi Terpin]] (+1969), kriminalist v Mariboru
* [[Štefan Terpin]], šolnik

== Glej tudi ==

* priimek [[Trpin]]

* priimek [[Terpinc]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Terpin}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>4wlwqul9csyibv8ki08hskv2i1ab3en</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Terpinc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307417</id>
    <revision>
      <id>6772379</id>
      <parentid>5626543</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:33:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6772379</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="289" sha1="28f0mc3owzr99yb4xl9wp7bfxhb0ifh" xml:space="preserve">'''Terpinc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Fidelis Terpinc]] (1799–1875), gospodarstvenik, politik in mecen

==Glej tudi==
* priimke [[Terpin]], [[Trpin]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Terpinc}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>28f0mc3owzr99yb4xl9wp7bfxhb0ifh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trpin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307635</id>
    <revision>
      <id>6772376</id>
      <parentid>6754190</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:28:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6772376</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1089" sha1="g0k5f8bhcdeqrijrg81rq495u6kpkzj" xml:space="preserve">'''Trpin'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka
*[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar
*[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor
*[[Borut Trpin]], filozof
* [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka
* [[Filip Trpin]] (~1603/4—1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog
* [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar
* [[Janez Trpin]] (1908—1973), grafični oblikovalec
* [[Jernej Trpin]], geograf (&amp; naravoslovni fotograf=?) 
* Jernej Trpin, slovensko-zamejski odbojkar
* [[Jože Trpin]] (1910—1990), slikar in grafik
* [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911—2013), redovnica HKL
* [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener (v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]])
* [[Matej Trpin]] (1871—1926), slikar in podobar
* [[Peter Trpin]] (1922—1984), arhitekt, uporabni umetnik

== Glej tudi ==

* priimek [[Terpin]]

* priimek [[Terpinc]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trpin}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>g0k5f8bhcdeqrijrg81rq495u6kpkzj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772377</id>
      <parentid>6772376</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:32:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dolgi pomišljaj -&gt; pomišljaj</comment>
      <origin>6772377</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1089" sha1="tkx7qfdjbnqziofhhmedx9k2a286lms" xml:space="preserve">'''Trpin'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka
*[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar
*[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor
*[[Borut Trpin]], filozof
* [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka
* [[Filip Trpin]] (~1603/4–1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog
* [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar
* [[Janez Trpin]] (1908–1973), grafični oblikovalec
* [[Jernej Trpin]], geograf (&amp; naravoslovni fotograf=?) 
* Jernej Trpin, slovensko-zamejski odbojkar
* [[Jože Trpin]] (1910–1990), slikar in grafik
* [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911–2013), redovnica HKL
* [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener (v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]])
* [[Matej Trpin]] (1871–1926), slikar in podobar
* [[Peter Trpin]] (1922–1984), arhitekt, uporabni umetnik

== Glej tudi ==

* priimek [[Terpin]]

* priimek [[Terpinc]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trpin}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>tkx7qfdjbnqziofhhmedx9k2a286lms</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772731</id>
      <parentid>6772377</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:19:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>malo smisla za oblikovanje prosim ...</comment>
      <origin>6772731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1035" sha1="sf73kktonn42pg2dqqr037kkrzxi5qu" xml:space="preserve">'''Trpin'''  je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Alenka Trpin]] (*1985), šahistka
*[[Alojz Trpin]] (*1942), župnik, krajevni zgodovinar
*[[Anton Trpin]], duhovnik, župnik v Šentjerneju, monsinjor
*[[Borut Trpin]], filozof
* [[Darinka Trpin]] (*1933), botaničarka
* [[Filip Trpin]] ({{Okoli}} 1603/4–1683), rimskokatoliški duhovnik in teolog
* [[Gorazd Trpin]] (*1951), upravni pravnik, univ. prof., državni sekretar
* [[Janez Trpin]] (1908–1973), grafični oblikovalec
* [[Jernej Trpin]], geograf
* [[Jernej Trpin (odbojkar)|Jernej Trpin]], slovensko-zamejski odbojkar
* [[Jože Trpin]] (1910–1990), slikar in grafik
* [[Katarina Trpin]] - s. Zofronija (1911–2013), redovnica HKL
* [[Luka Trpin]] (*1979), košarkar, trener 
* [[Matej Trpin]] (1871–1926), slikar in podobar
* [[Peter Trpin]] (1922–1984), arhitekt, uporabni umetnik

== Glej tudi ==

* priimek [[Terpin]]

* priimek [[Terpinc]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Trpin}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>sf73kktonn42pg2dqqr037kkrzxi5qu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>10. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>315226</id>
    <revision>
      <id>6772443</id>
      <parentid>6605273</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:28:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772443</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2298" sha1="ns64opqsmlm95fon35v8r2bkqayfbzz" xml:space="preserve">{{Infobox Military Unit
|unit_name=10. orožniški polk
|image=
|caption=
|country={{flagicon|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]
|allegiance=
|type=[[orožništvo]]
|branch=
|dates=[[1850]]–[[1866]]
|specialization=[[policija]]
|command_structure=
|size=
|current_commander=
|garrison={{flagicon|Avstrijsko cesarstvo}} [[Zagreb]]&lt;br&gt;{{flagicon|Avstrijsko cesarstvo}} [[Trst]]
|colonel_in_chief=
|colonel_of_the_regiment=
|nickname=
|patron=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
}}

'''10. orožniški polk''' je bil [[polk]] [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] [[Orožništvo (Avstro-Ogrska)|orožništva]].

== Zgodovina ==
Polk je bil ustanovljen 18. januarja 1850, pri čemer je bil zadolžen za področje [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slavonija|Slavonije]].&lt;ref&gt;[[Pavle Čelik]]: ''Orožništvo na Kranjskem 1850-1918'' (Ljubljana, 2005), 33-34.&lt;/ref&gt;

V sklopu reorganizacije, ki jo je 11. julija ukazal notranji minister in 8. avgusta 1860 nato še generalni inšpektor orožništva, je bil polk zadolžen za področje [[Avstrijsko primorje|Primorja]], [[Kranjska|Kranjske]], Hrvaške, Slavonije in [[Dalmacija|Dalmacije]], pri čemer je bil polkovni štab garniziran v [[Trst]]u.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;[[Pavle Čelik]]: ''Orožništvo na Kranjskem 1850-1918'' (Ljubljana, 2005), 115.&lt;/ref&gt;

Polk je bil razpuščen v reorganizaciji leta 1866, ko so razpustili vse polke in ustanovili deželna orožniška poveljstva.&lt;ref&gt;[[Pavle Čelik]]: ''Orožništvo na Kranjskem 1850-1918'' (Ljubljana, 2005), 124.&lt;/ref&gt;

== Organizacija ==
; 1860&lt;ref&gt;[[Pavle Čelik]]: ''Orožništvo na Kranjskem 1850-1918'' (Ljubljana, 2005), 115-6.&lt;/ref&gt;
* Štab ([[Trst]])
* 1. četa ([[Ljubljana]])
* 2. četa ([[Trst]])
* 3. četa ([[Zagreb]])
* 4. četa ([[Varaždin]])
* 5. četa ([[Dubrovnik]])
* 6. četa ([[Zadar]])
* 7. četa ([[Sisek]])

== Vodstvo ==
; Poveljniki&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
* [[polkovnik]] [[Alexander Wölfel]]

== Viri in opombe ==
{{portal|Vojaštvo}}
{{sklici}}

{{unit-stub}}

[[Kategorija:Orožniški polki Avstrijskega cesarstva|00010]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1850|00010]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1866|00010]]
[[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Zagrebu|00010]]</text>
      <sha1>ns64opqsmlm95fon35v8r2bkqayfbzz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>27. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>315339</id>
    <revision>
      <id>6772482</id>
      <parentid>6605369</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:50:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2818" sha1="mwk7fir5p98ej7tcgln1lp997bq1zt6" xml:space="preserve">:''Za druge 27. [[polk]]e glejte [[27. polk]].''

{{Infobox Military Unit
|unit_name=27. honvedski pehotni polk&lt;br&gt;k.u. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 27&lt;br&gt;27. honvéd gyalogezred
|image=
|caption=
|country={{flagicon|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]
|allegiance=
|type=[[Pehotna enota]]
|branch=[[Honved (Avstro-Ogrska)|Honved]]
|dates=1886 - 1918
|specialization=[[Pehotno bojevanje]]
|command_structure=1914: [[84. honvedska pehotna brigada (Avstro-Ogrska)|84. honvedska pehotna brigada]]&lt;br&gt;[[42. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska)|42. honvedska pehotna divizija]]&lt;br&gt;[[13. korpus (Avstro-Ogrska)|13. korpus]]&lt;br&gt;[[5. armada (Avstro-Ogrska)|5. armada]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.austro-hungarian-army.co.uk/oobgalic.htm |title=Austro-Hungarian Common Army Infantry Deployment - August 1914 |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2017-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171209044358/http://www.austro-hungarian-army.co.uk/oobgalic.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|size=[[Polk]]
|current_commander=
|garrison=[[Sisek]]&lt;br&gt;[http://www.weltkriege.at/Regimenter/Infanterieregimenter/infanterieregimenter.htm Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer]&lt;/ref&gt;
|colonel_in_chief=
|colonel_of_the_regiment=
|nickname=
|patron=
|motto=
|colors=
|march=
|mascot=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]
|notable_commanders=
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
}}

'''27. honvedski pehotni polk''' (izvirno {{lang-de|k.u. Landwehr Infanterie Regiment Nr. 27}}; dobesedno {{lang-sl|Cesarsko-madžarski honvedski pehotni polk št. 27}}) je bil [[pehotna enota|pehotni]] [[polk]] [[Honved (Avstro-Ogrska)|avstro-ogrskega ''Honveda'']].

== Zgodovina ==
Polk je bil ustanovljen leta 1886.

=== Prva svetovna vojna ===
Polkovna narodnostna sestava leta 1914 je bila sledeča: 84% [[Srbo-Hrvati|Srbo-Hrvatov]] in 16% drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.austro-hungarian-army.co.uk/nationality3.htm |title=Hungarian Landwehr (Honvéd) Infanterieregimenter as at July 1914. |accessdate=2012-01-02 |archive-date=2012-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210113858/http://austro-hungarian-army.co.uk/nationality3.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Poveljniki polka ==
* 1914: [[Alois Petkovic]]&lt;ref&gt;[http://www.weltkriege.at/Regimenter/Infanterieregimenter/infanterieregimenter.htm Weltkriege.at - Infanterieregimenter der ö.u. Armee im Mai 1914 vom k.u.k. Heer]&lt;/ref&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam polkov]]
{{-}}
{{Polki Avstro-Ogrske}}
{{unit-stub}}
[[Kategorija:Honvedski pehotni polki Avstro-ogrske kopenske vojske|00027]]
[[Kategorija:Polki prve svetovne vojne|00027]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1886|00027]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1918|00027]]</text>
      <sha1>mwk7fir5p98ej7tcgln1lp997bq1zt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franica Vrhunc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>327961</id>
    <revision>
      <id>6772705</id>
      <parentid>6533249</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:53:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6772705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3107" sha1="96o34v6ehocpjt5y7fwyehufxuj6way" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franica''' '''Vrhunc''', sestra Klara (kasneje iz reda izstopila), [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]] in tiflopedagoginja, * [[10. junij]] [[1881]], [[Kranjska Gora]], † [[7. februar]] [[1964]], [[Ljubljana]].
        
== Življenje in delo ==
Tiflopedagoginja (strokovnjakinja za delo s slabovidnimi in [[Slepota|slepimi]]) Franica Vrhun(e)c je leta 1898 na ljubljanskem učiteljišču opravila izpit za vzgojiteljico otrok v [[vrtec|vrtcih]] in istega leta stopila v red sv. Vincencija Pavelskega v [[Gradec|Gradcu]]. Bila je vzgojiteljica v [[Osijek]]u, [[Volosko|Volosku]] pri Opatiji, Ljubljani ter nazadnje v [[Kočevje|kočevski]] sirotišnici (1913–14). Leta 1914 se je vrnila v Gradec in postala vzgojiteljica v Odilijinem zavodu za slepe, ki je bil takrat eden najsodobnejših zavodov te vrste v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. V letih 1915–18 je z drugimi slovenskimi redovnicami pomagala oslepelim vojakom, predvsem slovenskim, ter izdelala zanje prvi program za rehabilitacijo. V zavodski knjižnici se je poglobila v literaturo za slepe, med učnimi urami na državnem zavodu za slepe na Dunaju je osebno spoznala nekatere vodilne defektologe. Slovenske slepe invalide je učila [[Braillova pisava|Braillove]] in Kleinove pisave, pa tudi strojepisja na [[Pisalni stroj|pisalnih strojih]] za videče in slepe, organizirala v domovini široko akcijo za pomoč. 22. novembra 1918 se je s slepimi vrnila v Slovenijo; ta datum je bil izbran za dan ustanovitve 1. slovenskega zavoda za slepe. V letih 1919–1921 je vodila dvorazredno šolo za slepe v Ljubljani in na njej učila, 1921 je odklonila službo v ženski kaznilnici v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]] in izstopila iz cerkvenega reda, nato učila v zavodu za slepe v [[Zemun]]u (1921–22), od 1922 v Kočevju, ko se je tja preselil zavod za slepe iz Ljubljane. Leta 1928 je bila predčasno upokojena (zaradi pomanjkljive formalne izobrazbe in delno zaradi izstopa iz cerkvenega reda), vendar je še naprej delala kot pogodbena učiteljica. Z uspehom se je posvečala tudi [[Glasbena šola|glasbeni vzgoji]] slepe mladine. Po [[Tretji rajh|nemškem]] [[bomba]]rdiranju zavoda (decembra 1943) se je skupaj z gojenci vrnila v Ljubljano in tu sodelovala z očesno kliniko pri zdravljenju oslepelih žrtev vojne (1944–45). Po osvoboditvi je bila ponovno redno zaposlena kot strokovna učiteljica na Zavodu za slepe v Ljubljani (sedaj [[Center IRIS]]) in 1946 upokojena.

Vrhunčeva je ena prvih slovenskih tiflologov, začetnica dela z [[Braillova pisava|Braillovo pisavo]] na Slovenskem in ustanoviteljica prvega slovenskega zavoda za slepe. Vsa se je posvetila vzgoji in izobrazbi slepih. Razširila je krog prepisovalcev knjig v Braillovo pisavo, kar je za učenje slepih izredno pomembno.

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=823300|avtor=Jakopič Bogomil|ime=Vrhunc Franica|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vrhunc, Franica}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1881]]
[[Kategorija:Umrli leta 1964]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenske usmiljenke]]</text>
      <sha1>96o34v6ehocpjt5y7fwyehufxuj6way</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Pertot (inženir)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329288</id>
    <revision>
      <id>6772446</id>
      <parentid>6606961</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:30:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772446</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1898" sha1="g73faeyajpuakh17i3x3jdlwx8b7ggv" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Milan Pertot''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir]] [[elektrotehnika|elektrotehnike]] in strokovni pisec, * [[20. maj]] [[1884]], [[Trst]], † (?) [[februar]] [[1967]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu zdravniku Simonu in materi Frančiški (rojena Eber). Po maturi na gimnaziji v Trstu je v [[Praga|Pragi]] nadaljeval študij in leta 1909 [[diploma|diplomiral]] na  [[Tehnična univerza v Pragi|Tehnični univerzi]]. Prvo zaposlitev je imel v Pragi, od tu je prišel v Trst, leta 1913 pa je postal direktor podjetja, ki je s [[tramvaj]]i opravljalo prevoz na relaciji [[Matulji]]-[[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]]-[[Lovran]]. Leta 1923 se je preselil v [[Zagorje ob Savi]] kjer je bil zaposlen kot obratovodja v [[rudnik]]u [[premog]]a, od 1932 pa je bil vodja vzdrževanja električnih naprav v premogovniku [[Trbovlje]]. Sodeloval je pri obnovi in gradnji [[Termoelektrarna|termoelektrarn]] [[Termoelektrarna Trbovlje|Trbovlje]] in [[Brestanica]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] ga je [[Tretji rajh|nemški]] okupator pregnal v [[Sisek]]. Po osvoboditvi pa je bil uslužbenec na direkciji [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] za premog. Pertot se je v domovini in tujini uveljavil tudi kot strokovni pisec. Pretežni del svojega publicističnega delovanja je posvetil [[Nikola Tesla|Nikoli Tesli]]. želel je, da bi domači in tuji svet spoznal resničnost njegovih odkritij. Iz teh prizadevanj je nastala tudi knjiga ''Nikola Tesla, pionir elektrotehniške dobe'' (Ljubljana, 1962).&lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva  družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{bio-stub}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pertot, Milan}}
[[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>g73faeyajpuakh17i3x3jdlwx8b7ggv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>For You, For Me Tour</title>
    <ns>0</ns>
    <id>330770</id>
    <revision>
      <id>6772644</id>
      <parentid>6754233</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T04:23:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39375" sha1="mqnm0jly8p8wpqlltntuoeq5ta3sx7y" xml:space="preserve">{{Infopolje Koncertna turneja
| ime                = For You, For Me Tour
| slika              = [[Slika:KylieUSA2009.jpg|240px]]
| opis_slike         = Logotip turneje ''For You, For Me Tour''
| izvajalec          = [[Kylie Minogue]]
| lokacije           = [[Severna Amerika]]
| vrsta              = koncertna
| album              = 
| začetni_datum      = [[30. september]] [[2009]]
| končni_datum       = [[13. oktober]] [[2009]]
| broj_etapa         = 1
| broj_koncertov     = 9 v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]
| turneja_pred       = [[KylieX2008]]&lt;br/&gt;(2008–09)
| turneja_po         = [[Aphrodite World Tour]]&lt;br/&gt;(2011)
}}
'''For You, For Me Tour'''&lt;ref&gt;Viri z imenom turneje: 
*{{navedi splet|url=http://music-mix.ew.com/2009/05/09/kylie-minogue-t/|title=Kylie Minogue govori o novi turneji, svojih najbolj norih oblačilih in Pauli Abdul|author=Markovitz, Adam|date=9. maj 2009|work=Entertainment Weekly|publisher=Time Inc|accessdate=22. september 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121002090725/http://music-mix.ew.com/2009/05/09/kylie-minogue-t/|archivedate=2012-10-02|url-status=dead}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1217267/Kylie-Minogue-goes-GaGa-pulls-stops-US-tour-wackiest-outfits-ever.html|title=Kylie Minogue z norimi oblekami na svoji turneji oponaša Lady GaGa|author=Daily Mail Reporter|date=1. oktober 2009|work=Daily Mail|publisher=Associated Newspapers|accessdate=5. februar 2012|archiveurl=http://www.freezepage.com/1328497825YUXXVIWJXJ|archivedate=5. februar 2012}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://blogs.mercurynews.com/aei/2009/10/01/review-kylie-minogue-in-concert/|title=Ocena: Kylie Minogue na koncertu|author=Harrington, Jim|date=1. oktober 2009|work=San Jose Mercury News|publisher=MediaNews Group|accessdate=5. februar 2012|archiveurl=http://www.freezepage.com/1328497925HTCBKLLLRI|archivedate=5. februar 2012}} {{ikona en}}
*{{navedi splet|url=http://www.fenuxe.com/2011/04/21/kylies-gay-love-affair/|title=Kyliejina gejevska ljubezenska afera|author=|date=21. april 2011|work=Fenuxe Magazine|publisher=TW Media Group|accessdate=5. februar 2012|archiveurl=http://www.freezepage.com/1328498021IUMJYYORIA|archivedate=5. februar 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; (oglaševana tudi pod imenom '''KylieUSA2009''') je deveta koncertna turneja [[Avstralci|avstralske]] [[pevec|pevke]] [[Kylie Minogue]]. To je njena prva pomembnejša turneja po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Glasbeni kritiki so turneji dodelili v glavnem pozitivne ocene in Kylie Minogue je kljub kritiziranju njene založbe in dejstva, da je turnejo organizirala na tem področju, z le-to zaslužila več kot tri milijone [[Ameriški dolar|dolarjev]].

== Ozadje ==
[[Slika:ForYouForMeTour LikeADrug.jpg|thumb|right|Kylie Minogue med nastopom s pesmijo »Like a Drug« na turneji ''For You, For Me Tour'']]

Leta 2002 so se pojavile govorice, da bo Kylie Minogue s svojo takratno turnejo, [[KylieFever2002]], nastopila tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]], saj so tako album ''[[Fever (album, Kylie Minogue)|Fever]]'' kot njegovi singli tudi tamkaj poželi velik uspeh. Na začetku so verjeli, da Kylie Minogue ni želela nastopiti na manjših koncertih, vendar so kasneje potrdili, da njena založba ni želela organizirati turneje po Združenih državah Amerike in Kanadi. Kylie Minogue je vseeno nastopila na nekaj koncertih v Združenih državah Amerike, in sicer v sklopu vsakoletnega koncerta Jingle Ball podjetja KIIS-FM, in sicer na koncertih v [[Kalifornija|Anaheimu]], [[Houston, Teksas|Houstonu]], [[Miami]]ju, [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]] in [[New York|New York Cityju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=990DE1DA173DF934A25751C1A9649C8B63|title=POP OCENA; letošnja izredno uspešna parada|author=Pareles, Jon|date=17. december 2002|work=[[The New York Times]]|publisher=[[The New York Times|The New York Times Company]]|accessdate=7. marec 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Justin Timberlake kljub zlomljenemu gležnju pleše na letošnjem koncertu Jingle Ball|author=|url=http://news.google.com/newspapers?id=NTlHAAAAIBAJ&amp;sjid=1_0MAAAAIBAJ&amp;dq=kylie%20minogue%20jingle%20ball&amp;pg=3607%2C2768252|newspaper=The Daily Reporter|location=[[Iowa|Spencer, Iowa]]|date=17. december 2002|page=9|accessdate=7. marec 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Organizacijo turneje so potrdili 6. maja 2009 preko revije ''Billboard''. Kylie Minogue je ob oznanitvi dejala: »Že leta sem si želela organizirati turnejo po Ameriki in Kanadi in vem, da moji tamkajšnji oboževalci na to čakajo že zelo dolgo. Navdušena sem, ker je ta trenutek končno prišel.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pollstar.com/blogs/news/archive/2009/05/06/665606.aspx|title=Kylie pride v Ameriko|date=6. maj 2009|accessdate=9. maj 2009|work=Pollstar}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Bill Silva, vodja organizacije Bill Silva Presents, je dejal: »Kylie ima tudi zunaj Severne Amerike zelo uspešno kariero, zato je trajalo nekaj časa, preden je našla čas za turnejo po ZDA in Kanadi. Njeni čudoviti oboževalci bodo za svojo potrpežljivost nagrajeni z izkušnjo njenega koncerta in celotnim spektaklom nastopa.«&lt;ref name=&quot;bb&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/kylie-minogue-plans-first-north-american-1003969732.story|title=Kylie Minogue načrtuje svojo prvo severnoameriško turnejo|date=6. maj 2009|accessdate=9. maj 2009|last=Herrera|first=Monica|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|archive-date=2009-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090526181532/http://www.billboard.com/bbcom/news/kylie-minogue-plans-first-north-american-1003969732.story|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Kylie Minogue je turnejo med drugim promovirala z nastopom v oddaji ''Today Show'', kjer je povedala, da si je že zelo dolgo želela oditi na turnejo po Severni Ameriki, a ji tega ni dopustil njen menedžer. V intervjuju z revijo ''BlackBook Magazine'' je Kylie Minogue spregovorila o svojih oboževalcih v Severni Ameriki: »Moji oboževalci v Ameriki niso številčni, a če štejemo duha, jih je ogromno. In bili so zelo potrpežljivi. Mislim, da jih je šokiralo, ko sem dejala, da bom organizirala turnejo tam, saj so se sprijaznili z dejstvom, da se to ne bo nikoli zgodilo. A vsa ta leta sem bila iskrena, ko sem dejala, da si zelo želim oditi na turnejo po Združenih državah Amerike,« in o tem, kaj se lahko od turneje pričakuje: »Odločila sem se, da bom sledila popolnoma drugačni, pametnejši smeri, kjer še nisem bila, saj večina mojih ameriških oboževalcev še ni obiskala nobenega mojega koncerta. Zato smo se glede na te finančne čase dobro odločili, da bomo skupaj združili 'najboljše' mojih prejšnjih turnej.« [[Jean-Paul Gaultier]] je oblikoval nekaj kostumov za turnejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blackbookmag.com/article/kylie-minogue-talks-north-american-takedown/10126|title=Kylie Minogue spregovori o začetku severnoameriške turneje - BlackBook|publisher=Blackbookmag.com|date=25. avgust 2009|accessdate=27. september 2009|archive-date=2010-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100616132140/http://www.blackbookmag.com/article/kylie-minogue-talks-north-american-takedown/10126|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Kylie Minogue je v kasnejših intervjujih o turneji povedala: »To je bila mikroturneja, a moram reči, da se mi je zdela zelo pomembna [...] Bila je misija iz srca... Bilo je kot... Kot da bi mojo denarnico zažgali, saj nisem imela od turneje popolnoma nobene finančne koristi, a z njo sem dosegla točko, ko sem lahko rekla: 'To je to! To sem si želela!' Zelo me je nagradila. Če pogledam nazaj in v svoje srce, sem zelo zadovoljna.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.accesshollywood.com/lady-gaga/kylie-minogue-on-lady-gaga-shes-an-absolute-force-to-be-reckoned-with_article_33133|title=Kylie Minogue o Lady Gaga: 'Je absolutno fantastična!'|date=3. junij 2010|accessdate=14. avgust 2010|work=Access Hollywood|publisher=NBC Universal}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Seznam pesmi ==
[[Slika:KylieToronto.jpg|thumb|240px|right|Kylie Minogue nastopa s pesmijo »[[In My Arms (pesem, Kylie Minogue)|In My Arms]]&quot; v kanadskem centru Air, [[Toronto, Ontario|Toronto]].]]

Akt 1: Vesolje
# »Overture« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »[[Over the Rainbow]]«, »[[Somewhere (pesem, Kylie Minogue)|Somewhere]]« in »[[The Sound of Music (pesem)|The Sound of Music]]«) (inštrumentalni uvod)&lt;/small&gt;
# »Light Years«
# »Speakerphone«
# »[[Come into My World]]«
# »[[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|In Your Eyes]]«

Akt 2: Vse je tabu
# »[[Taboo (muzikal)|Vse je tabu]]«, mešanica pesmi:
##»[[Shocked]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »Do You Dare?«, »[[It's No Secret]]«, »[[Give Me Just a Little More Time]]«, »[[Keep on Pumpin' It]] in »[[What Kind of Fool (Heard All That Before)]]«)&lt;/small&gt;
##»[[What Do I Have to Do]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »I'm Over Dreaming (Over You)«)&lt;/small&gt;
##»[[Spinning Around]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »[[Finally (CeCe Peniston)|Finally]]«, »[[Fascinated]]&quot;, »[[The Real Slim Shady]]«, »[[Buffalo Gals (pesem, Malcolm McLaren)|Buffalo Gals]]«, »[[Ride on Time]]« in »[[Brothers in Rhythm|Such a Good Feeling]]«)&lt;/small&gt;
# »[[Better Than Today]]« &lt;small&gt;(novi singl z njenega takrat prihajajočega albuma ''[[Aphrodite (album)|Aphrodite]]'')&lt;/small&gt;

Akt 3: Razkrito
# »Like a Drug&quot;
# »[[Can't Get You Out of My Head]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »[[Blue Monday (pesem, New Order)|Blue Monday]]« in »Boombox«)&lt;/small&gt;
# »[[Slow (pesem)|Slow]]«
# »[[2 Hearts]]«

Akt 4: Navijačice
# »[[Red Blooded Woman]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »[[Where the Wild Roses Grow]]«)&lt;/small&gt;
# »Heart Beat Rock« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »Nu-di-ty«, »Slow« in »[[Mickey (pesem)|Mickey]]«) (plesni uvod)&lt;/small&gt; &lt;ref&gt;{{cite video|people=Minogue, Kylie|date=1 October 2009|title=»Heart Beat Rock« + »Wow« - Kylie Minogue - Oakland - 2009 |url=http://www.youtube.com/watch?v=ZzL8fKxf8mk|publisher=Youtube}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
# »[[Wow (pesem, Kylie Minogue)|Wow]]«

Akt 5: Zvezdnata noč
# »Tema White Diamond« &lt;small&gt;(vključuje odlomke iz filma ''[[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|Čarovnik iz Oza]]'', ''[[Casablanca (film)|Casablanca]]'', ''A Streetcar Named Desire'', ''[[Bulvar somraka]]'', ''[[Vse o Eve]]'', ''Beyond the Forest'' in ''Mommie Dearest'' ter citate [[Judy Garland]], [[Marilyn Monroe]], [[Bette Davis]], [[Katharine Hepburn]] in [[Jayne Mansfield]]) (video uvod)&lt;/small&gt;
# »White Diamond« &lt;small&gt;(baladna različica)&lt;/small&gt;
# »[[Confide in Me]]«
# »[[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]]« &lt;small&gt;(baladna različica)&lt;/small&gt;

Akt 6: Pop paradiž
# »[[Burning Up]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »[[Vogue (pesem, Madonna)|Vogue]]«)&lt;/small&gt;
# »[[The Loco-Motion]]«
# »[[Kids (pesem, Robbie Williams in Kylie Minogue)|Kids]]«
# »[[In My Arms (pesem, Kylie Minogue)|In My Arms]]«
; Dodatne pesmi:
#&lt;li value=&quot;23&quot;&gt;»[[Better the Devil You Know]]« &lt;small&gt;(vključuje elemente pesmi »So Now Goodbye«)&lt;/small&gt;&lt;/li&gt;
#&lt;li value=&quot;24&quot;&gt;»[[The One (pesem, Kylie Minogue)|The One]]«&lt;/li&gt;
#&lt;li value=&quot;25&quot;&gt;»[[Love at First Sight (pesem, Kylie Minogue)|Love at First Sight]]«&lt;/li&gt;
&lt;ref&gt;[http://www.rollingstone.com/music/news/kylie-minogues-spacey-spectacle-lands-at-first-ever-u-s-gig-20091001 Kylie Minogue]. ''Rolling Stone'' {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://blogs.mercurynews.com/aei/2009/10/01/review-kylie-minogue-in-concert/|title=Ocena: Kylie Minogue v koncertu|date=1. oktober 2009|accessdate=1. oktober 2009|last=Harrington|first=Jim|work=San Jose Mercury News|publisher=Media News Group}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;rsreview&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbreview&quot;/&gt;

&lt;small&gt;
; Opombe
* Na seznam pesmi, izvedenih na turneji, so vključili tudi pesem »[[On a Night Like This]]«, in sicer emd pesmima »The Loco-Motion« in »Kids«, vendar je nikoli niso zares izvedli.
* S pesmijo »[[Got to Be Certain]]« je Kylie Minogue nastopila 3. oktobra v Las Vegasu, saj jo je zahtevalo občinstvo. Takrat je nastopila tudi s prvimi nekaj kiticami pesmi »[[I Gotta Feeling]]« glasbene skupine [[The Black Eyed Peas]].
* Z drugačno različico pesmi »[[I Should Be So Lucky]]« je Kylie Minogue nastopila pred pesmijo »The One« na koncertu 4. oktobra v Hollywood Bowlu. Prikazali so videospot, ki ga je oblikoval zmagovalec tekmovanja »Speakerphone«, tekmovanja za oboževalce, ki oblikujejo videospote za njene pesmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kylie.com/news/1767481|title=Kylie|publisher=Kylie|date=|accessdate=5. oktober 2009|archive-date=2009-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20091008014641/http://www.kylie.com/news/1767481|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* S pesmijo »[[Your Disco Needs You]]« je Kylie Minogue nastopila na koncertu 7. oktobra v [[Chicago|Chicagu]], saj jo je med težavami z elektronskimi napravami zahtevalo občinstvo. Z glasbeno skupino jo je izvedla tudi med koncertom 9. oktobra v [[Toronto, Ontario|Torontu]], in sicer pred pesmijo »Love at First Sight« in oboževalci so ji tedaj namenili bučen aplavz, saj jo je zapela v francoščini. S pesmijo je ponovno nastopila pred izvedbo pesmi »The One« na koncertu 12. oktobra v [[New York|New York Cityju]].
* Drugačna različica pesmi »[[I Should Be So Lucky]]«, podobna tisti, izvedeni med njeno turnejo [[Intimate and Live Tour]] na koncertu 4. oktobra v [[Los Angeles]], je bila izvedena na koncertu v [[New York|New York Cityju]] 13. oktobra, zadnjem koncertu v sklopu te turneje.
&lt;/small&gt;

== Datumi koncertov ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot;
! width=&quot;150&quot;|Datum	  	
! width=&quot;150&quot;|Mesto	
! width=&quot;150&quot;|Država	
! width=&quot;200&quot;|Prizorišče

|- bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;
|colspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot; |'''Severna Amerika'''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billsilvaentertainment.com/kylie|title=Novi datumi koncertov so oznanjeni|date=14. junij 2009|accessdate=14. junij 2009|archive-date=2009-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090511012057/http://www.billsilvaentertainment.com/kylie/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|-
|30. september 2009
|rowspan=&quot;2&quot;|[[Kalifornija|Oakland]]
|rowspan=&quot;5&quot;|[[Združene države Amerike]]
|rowspan=&quot;2&quot;|Teater Fox Oakland
|-
|1. oktober 2009
|-
|3. oktober 2009
|[[Las Vegas]]
|Koncertna dvorana Pearl
|-
|4. oktober 2009
|[[Los Angeles]]
|Hollywood Bowl
|-
|7. oktober 2009
|[[Chicago]]
|Paviljon UIC
|-
|9. oktober 2009
|[[Toronto, Ontario|Toronto]]
|[[Kanada]]
|Center Air
|-
|11. oktober 2009
|rowspan=&quot;3&quot;|[[New York|New York City]]
|rowspan=&quot;3&quot;|Združene države Amerike
|rowspan=&quot;3&quot;|Dvorana Hammerstein
|-
|12. oktober 2009
|-
|13. oktober 2009
|-
|}

; Odpovedi ali prestavljeni koncerti
{| cellpadding=&quot;2&quot; style=&quot;border: 0px solid darkgray;&quot;
! width=&quot;100&quot; | &lt;!--Datum--&gt;
! width=&quot;200&quot; | &lt;!--Mesto, (država)--&gt;
! width=&quot;200&quot; | &lt;!--Prizorišče--&gt;
! width=&quot;500&quot; | &lt;!--Dodatne opombe--&gt;
|- border=&quot;0&quot;
|7. oktober 2009
|Chicago, Illinois
|Kongresno gledališče
|Prestavljeno na paviljon UIC&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uicpavilion.com/ |title=Sprememba prizorišča koncerta Kylie Minogue v Chicago v zadnjem trenutku na sredo, 7. oktober|publisher=Paviljon UIC|date=6. oktober 2009 |accessdate=9. oktober 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Zaslužek ===
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! width=&quot;200px;&quot;| Prizorišče
! width=&quot;150px;&quot;| Mesto
! width=&quot;150px;&quot;| Prodane vstopnice / vstopnice na voljo
! width=&quot;150px;&quot;| Zaslužek
|-
|Gledališče Fox Oakland
|Oakland
|5.280 / 5.592 (94%)
|401.709 $&lt;ref name=&quot;bx0102&quot;/&gt;
|-
|Koncertni teater Pearl
|Las Vegas
|2.394 / 2.394 (100%)
|222.265 $&lt;ref name=&quot;bx0102&quot;/&gt;
|-
|Hollywood Bowl
|Los Angeles
|8.108 / 8.504 (95%)
|749.957 $&lt;ref&gt;{{Citation|last=|first=|author-link=|publication-date=28. november 2011|date=|year=|title=''Billboardova'' statistika zaslužkov|periodical=Billboard Magazine|series=|publication-place=New York City|place=|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|volume=|issue=|pages=|url=http://login.vnuemedia.com/bbbiz/login/login_subscribe.jsp?id=8TmyLbuzoVM845YR4%2F5pPjGzy2Lw8ombReYMLYAFVkBJ49mgT%2BUBku9bAlhpoE5PY9JMkNjAVKo8%0AbhAPHBVXi5J0BWMQ5Z1OjVFxH4tvgUdDk5v74BgH4Sy%2FP5%2FOUf%2B1ISPKTMAM0lYW5OJIrWiDxMbp%0AY2%2FyX9VF|issn=|doi=|oclc=|accessdate=7. december 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|Paviljon UIC
|Chicago
|4.021 / 4.021 (100%)
|299.536 $&lt;ref name=&quot;bx0102&quot;/&gt;
|-
|Center Air
|Toronto
|7.679 / 7.837 (98%)
|568.604 $&lt;ref name=&quot;bx0102&quot;&gt;{{Citation|last=|first=|author-link=|publication-date=2. januar 2010|date=|year=|title=''Billboardova'' statistika zaslužkov|periodical=Billboard Magazine|series=|publication-place=New York City|place=|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|volume=|issue=|pages=|url=http://login.vnuemedia.com/bbbiz/login/login_subscribe.jsp?id=8TmyLbuzoVM845YR4%2F5pPjGzy2Lw8ombReYMLYAFVkBJ49mgT%2BUBku9bAlhpoE5PY9JMkNjAVKo8%0AbhAPHBVXi5J0BWMQ5Z1OjVFxH4tvgUdDk5v74BgH4Sy%2FP5%2FOUf%2B1ISPKTMAM0lYW5OJIrWiDxMbp%0AY2%2FyX9VF|issn=|doi=|oclc=|accessdate=30. december 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|Dvorana Hammerstein
|New York City
|9.650 / 10.100 (95%)
|853.150 $&lt;ref&gt;{{Citation|last=|first=|author-link=|publication-date=7. november 2009|date=|year=|title=''Billboardova'' statistika zaslužkov|periodical=Billboard Magazine|series=|publication-place=New York City|place=|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|volume=|issue=|pages=|url=http://login.vnuemedia.com/bbbiz/login/login_subscribe.jsp?id=8TmyLbuzoVM845YR4%2F5pPjGzy2Lw8ombReYMLYAFVkBJ49mgT%2BUBku9bAlhpoE5PY9JMkNjAVKo8%0AbhAPHBVXi5J0BWMQ5Z1OjVFxH4tvgUdDk5v74BgH4Sy%2FP5%2FOUf%2B1ISPKTMAM0lYW5OJIrWiDxMbp%0AY2%2FyX9VF|issn=|doi=|oclc=|accessdate=7. december 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|colspan=&quot;2&quot;|'''SKUPAJ'''
|'''37.132''' / '''38.448''' (97%)
|'''3.095.221 $'''
|-
|}

== Sprejem s strani kritikov ==
[[Slika:ForYouForMeTour Speakerphone.jpg|thumb|right|Kylie Minogue med nastopom s pesmijo »Speakerphone«]]

Večinoma so glasbeni kritiki turneji dodelili povprečne ocene. Ker so bili »prijetno presenečeni nad bliščem in glamurjem Kyliejine turneje ter močjo, s katero je pritegnila vse oboževalce«, so ji vegaški organizatorji tamkajšnjih koncertov ponudili začasno prebivališče v mestu, da bi tam organizirala še več koncertov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/10/09/kylie-minogue-to-become-a-vegas-showgirl-reveals-sister-danni-115875-21733288/|title=Kylie Minogue bo še dlje časa ostala v Vegasu, razkrije sestra Danni|publisher=Mirror.co.uk|date=8. september 2009|accessdate=8. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

* Novinar revije ''San Francisco Chronicle'', Aidin Vaziri, je koncertu v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu]] dodelil pozitivno oceno: »Nemogoče je opisati celoten spektakel, ki nam ga je ponudila Kylie: del [[las Vegas|vegaške]] ekstravagance, del znanstvenofantastične pustolovščine, cel blišč. Vključeval je zlate tigre, konfete, z diamanti posute nogometaše, digitalne dodatke in trojanske vojščake. No, zakaj pa ne? [...] Dejstvo, da se ji je uspelo ujemati z vsem tem, je že samo po sebi neverjetno. Zdelo se mi je, da so koncert namenoma oblikovali tako, da ga še z lune niso mogli zgrešiti: vključili so ogromno video projektorjev, na vseh zaslonih se je videlo mnogokrat povečano Kylie Minogue, kako poje. Oder je bil napolnjen z glasbeniki in včasih z vojsko robotov. S svojo garderobo je očitno želela na kolena spraviti še [[Lady Gaga]]. [...] Z izjemo občasnih balad, ki so nas opozarjale na dejstvo, da ima sicer relativno majhen glasek niso naredili nobene napake. Temu so torej sledili eno prijetno presenečenje za drugim, najbolj navdušeni pa so bili seveda oboževalci, ki so na to čakali tako dolgo.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Vaziri|first=Aidin|url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2009/10/02/DDB119VK2L.DTL|title=Glasbena ocena: Kylie Minogue osupne. In tudi poje|work=San Francisco Gate|date=2. oktober 2009|accessdate=2. oktober 2009|publisher=Hearst Communications Inc.|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004024804/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=%2Fc%2Fa%2F2009%2F10%2F02%2FDDB119VK2L.DTL|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Tudi novinar revije ''Rolling Stone'', Barry Walters, je koncertu v Oaklandu dodelil pozitivno oceno: »Kylie Minogue nima močnega vokala, a, podobno kot [[Diana Ross]], vseeno samozavestno priredi uspešne turneje. [...] Koncert se je pričel z mešanico njene pesmi 'Burning Up' in [[Madonna|Madonnine]] pesmi '[[Vogue (pesem, Madonna)|Vogue]]' in večina koncerta je pravzaprav nadaljevanje Madonnine turneje [[Blonde Ambition Tour|Blonde Ambition]], a tega vseeno niso mogli doseči. [...]  Razlika je v tem, da ima Kylie Minogue blišč, ki se ga ne da kupiti. Celo sredi vseh tistih posebnih efektov je najuspešnejša njena karizma, ki občinstvo naravnost zasvoji.« Kljub temu pa je Barry Walters kritiziral audio učinke: »... čez mešanico različnih pesmi iz njenih zadnjih treh albumov, singlov drugih izvajalcev in neizdanega gradiva njena glasbena skupina pogosto ne sledi Kyliejini pop popolnosti. Mnogo pesmi, predvajanih na začetku turneje, so tako spremenili, da so postale skoraj nerazpoznavne.« Pohvalil pa je odrsko karizmo Kylie Minogue: »Kadar mora, lahko Kylie svoje majhno telo vrti po odru tako, da sledi profesionalnim plesalcem. Še bolj zanimiva je bila njena drža: pogosto je naredila nepotrebne gibe in včasih se je zdelo, da je v zraku počasnejša, kot ji dopušča gravitacija. Pri enainštiridesetih je bolj privlačna kot je bila v svojih dvajsetih. Njena milina je še bolj neverjetna, njen čar pa je v njeni skrivnostnosti.« Omenil je tudi nepričakovano metanje blazin oboževalcev na oder med nastopom pesmi »Wow«, s katerim so želeli izraziti svoje navdušenje, na katerega se je Kylie Minogue odzvala tako, da je nekatere blazine prijela, »kot da bi ji dali naravnost neverjetno prijetno presenečenje«: »Samo najboljši zvezdniki se lahko znajdejo tudi v tako nepričakovanih situacijah in Kylie je ena od njih.«&lt;ref name=&quot;rsreview&quot;&gt;{{navedi splet|last=Walthers|first=Barry|url=http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/10/01/kylie-minogues-spacey-spectacle-lands-at-first-ever-u-s-gig/|title=Glasbeno-vesoljski spektakel Kylie Minogue prvič pristane tudi v ZDA|work=Rolling Stones|date=1. oktober 2009|accessdate=3. oktober 2009|publisher=RealNetworks, Inc.|archive-date=2009-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20091003012722/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2009/10/01/kylie-minogues-spacey-spectacle-lands-at-first-ever-u-s-gig/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Mikael Wood iz revije ''Los Angeles Times'' je koncertu dodelil pozitivno oceno: »Kakšen je bil nedeljski koncert Kylie Minogue v dvorani Hollywood Bowl? Takšen, v kakršnem je bilo več plesalcev kot glasbenikov, takšen, kjer so še spremljevalni vokalisti zamenjali ogromno število kostumov, takšen, kjer je bil v ospredju ogromen projektor v obliki lobanje, pod katerim so se zvijali futuristični roboti. [...] Za razliko od Madonne ali Lady Gaga Kylie Minogue za to turnejo ni žrtvovala svoje neznanske moči. Njena podoba je tu še bolj nežna, še bolj duhovna, zato postane še bolj podobna dance-pop divi, kakršna je bila prej in čeprav je nedeljskega koncerta, prirejenega v sklopu njene prve severnoameriške turneje, že konec, se ga še zdaj spominjam, posebej po tem, ker ta koncert ni bil kratek zmazek ali samoosredotočeni spektakel, saj je bil prijeten in ne grozeč. Ko je Kylie Minogue jezdila tisti s stropa viseči bleščeči lobanjski svod, se ni predstavila kot diktatorka ali boginja, temveč kot stevardesa letalske združbe Kylie, ki bo hitro in s stilom ustregla vsem našim željam. In to je tudi storila, saj je na zadovoljstvo svojih oboževalcev v komaj dveh urah izvedla dvanajst različnih pesmi v spremstvu odličnih vokalov [...] V nedeljo nam je Kylie Minogue postregla s previdno sestavljeno koreografijo, primerno za pop arene na nenavadni stopnji človeške toplote, pa če je paradirala naokoli v oprijetih usnjenih hlačah ali nastopala v prizoru s tušem, prikazanem na projektorju.« Kritiziral je samo »duhamorne balade, ki jih je po vsej verjetnosti navdihnil film ''[[Sunset Boulevard (film)|Sunset Boulevard]]'', s katerimi je očitno želela posvojiti stil starega Hollywooda, a je z njimi le zabrisala sledi ljubkega lika, ki ga je ustvarila v prejšnjih devetdesetih minutah.« Nazadnje je v oceni napisal: »... Ta ženska ve, kako prebrati celotno sobo [...] in nihče v sodobnem času se ne more meriti z njo.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Wood|first=Mikael|url=http://latimesblogs.latimes.com/music_blog/2009/10/live-review-kylie-minogue-at-the-hollywood-bowl.html|title=Ocena v živo: Kylie Minogue v Hollywood Bowlu|work=Los Angeles Times Blog|date=5. oktober 2009|accessdate=5. oktober 2009|publisher=Tribune Company}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Andrew Barker iz revije ''Variety'' je koncertu dodelil mešano oceno: »S svojim nastopom v areni Hollywood Bowl Kylie Minogue ni ravno razložila, zakaj je njeno dance pop delo ni prej doseglo Združenih držav, z njim pa se tudi ne bo prikupila ameriškim agnostikom, saj se je s koncertom predstavila kot maksimalistična osebnost, kar pa je zadovoljilo samo njene redke oboževalce. [...] Brez ironije lahko ta koncert primerjam z Madonninim oponašanjem [[Beyoncé Knowles|Beyonce]] na Olimpijskih igrah. Nastop Kylie Minogue je očarljivo povprečen; pričaral je spektakel, ki pa ga lahko skupaj spravi vsaka povprečna zvezdnica. [...] Ostalo gradivo Kylie Minogue se lahko opiše kot serijo nasprotij: njena glasba je neusmiljeno površna, ne ravno slogovno raznolika in seksi, a nikoli seksualna.« Njen glas je opisal z naslednjimi besedami: »Njen glas je majhen in primankuje mu globine, še vseeno pa je očitno spreten in kadar je treba, lahko Kylie Minogue s svojim vokalom zadane nekaj velikih tonov -- in za razliko od njenih spremljevalnih vokalistov njen glas zveni neverjetno živo.« Kritiziral je nekaj delov koncerta: »Pozen agresivno energičen kabaretno obarvan nastop s pesmijo 'Wow' je končno prestopil mejo okusa; v njem je Kylie Minogue nastopila na vrhu ladje, ki je visela na stropu, ob njej pa so kot v kakšnem kvazi-pornografskem fulmu stopali na pol slečeni moški spremljevalni plesalci, oblečeni v nogometne drese, kar je izpadlo neprijetno bizarno.« Kljub temu je pohvalil konec koncerta: »Po drugi strani pa sta bila nastopa s pesmima '[[In My Arms (pesem, Kylie Minogue)|In My Arms]]' in '[[Love at First Sight (pesem, Kylie Minogue)|Love at First Sight]]', s katerima se je koncert končal, čudovita. Obe pesmi sta bili malo bolj prazni kot kalorije, a predstavljata vse, kar je najboljše pri dance pop glasbi, in zaradi navdušenja, ki sta ga izrazila tako Kylie Minogue kot njeno občinstvo, sem pomislil, da se Amerika še zaveda ne, kaj je vsa ta leta zamujala.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Andrew|last=Barker|url=http://www.variety.com/review/VE1117941311.html?categoryid=34&amp;cs=1|title=Kylie Minogue|work=Variety|date=4. oktober 2009|accessdate=6. oktober 2009|publisher=Reed Elsevier Inc.}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Keith Caulfield iz revije ''Billboard'' je koncertu dodelil pozitivno oceno: »Kylie Minogue ve, kako že ob prihodu narediti vtis. V svojem prvem nastopu v Los Angelesu, v Hollywood Bowlu je pop diva blestela pred projektorjem v obliki diamantne lobanje. In to je bil samo začetek najboljšega koncerta njene kariere, ki je vključeval številne kostume, ogromen digitalni projektor, osupljive laserje in stroje, ki so ustvarjali meglo. [...] Med nastopom v Hollywood Bowlu je Kylie Minogue pobrskala po svojih starih katalogih in nam postregla s svojim prvim singlom, '[[The Loco-Motion]]', ki jo je navdihnil muzikal ''[[Kabaret]]'', zatem pa je s plesalci izvedla še nekaj novejših uspešnic, kot je pesem '[[Can't Get You Out of My Head|Can't Get You Out Of My Head]]'. Bodimo iskreni - to ni bil še eden izmed tistih šovov, kjer pevci sploh ne pojejo zares. Kylie Minogue je pela v živo in nikoli ji ni zmanjkalo glasu. [...] Že v drugih državah se je čudovito izkazala - tokrat je prvič v Združenih državah Amerike - a Američanom je postregla s pravo poslastico, da smo se zavedli, kaj so vsa ta leta zamujali.«&lt;ref name=&quot;bbreview&quot;&gt;{{navedi splet|first=Keith|last=Caulfield|url=http://www.billboard.com/#/events/kylie-minogue-october-4-2009-los-angeles-1004018902.story|title=Minogue / 4. oktober 2009 / Los Angeles (Hollywood Bowl|work=Billboard|date=6. oktober 2009|accessdate=6. oktober 2009|publisher=Nielsen Business Media, Inc.}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Tudi John Dugan iz newyorške revije ''Time Out'' je koncertu dodelil pozitivno oceno: »Zvezda tiste noči v paviljonu UIC je bila samo ena, in sicer svetlolasa lepotica z zlatim mikrofonom - in laserji. Sicer se je vse pri prvi ameriški turneji Kylie Minogue spremenilo v komaj petnajstih minutah - kostumi plesalcev, svetloba in bleščeča grafika na navpični zaslon, garderoba avstralske pop dive, glasbena scena - celoten teatralni scenarij. V dveh urah je nastopila kot stevardesa, podobna glavnim junakinjam filma ''Barbarella'' ('Come into my World'), v nastopih, ki so ga navdihnili filmi Stephena Sprousea iz osemdesetih ('Shocked'), nastopih z napihnjenimi fanti, v telovadnici/bazenu, kjer poje na ogromnem konju v zraku ('Red Blooded Woman'), z navijačicami in srednješolsko glasbeno skupino ('Wow'), kot vojaško dekle ('Like a Drug'), kot hollywoodska starleta z diamantnim nakitom ('White Diamond'), v bordelu v New Orleansu, oblečena v spodnje perilo ('Locomotion') ... vse skupaj pa so spremljali še občasni video posnetki na ekranu s citati, kot je 'Toto, nisva več v Kansasu,' ter pesmi, kot je 'Somewhere Over the Rainbow'. [...] Enainštiridesetletnica se je po bitki z rakom na prsih končno vrnila in v zadnjem letu je zavladala glasbenim scenam v enaindvajsetih državah - predvsem s svojim glasom, svojimi koncerti, svojimi šalami in s svojim občasnim plesom. [...] Koncert se je končal z nastopom s pesmijo 'Love At First Sight' in letečimi konfeti. Za večino občinstva je bil to resnično prvi vtis - in čeprav je Kylie tako majhna, je naredila velik vtis.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www3.timeoutny.com/chicago/blog/out-and-about/2009/10/kylie-minogue-at-uic-pavilion-live-review-and-gallery/|title=Kylie Minogue v paviljonu UIC: Ocena v živo in galerija; ''Time Out''|publisher=.timeoutny.com|date=8. oktober 2009|accessdate=8. oktober 2009|archive-date=2010-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20100814040944/http://www3.timeoutny.com/chicago/blog/out-and-about/2009/10/kylie-minogue-at-uic-pavilion-live-review-and-gallery/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Tudi Sophie Harris iz chicagške revije ''Time Out'' je koncertu dodelila pozitivno oceno: »Koncert je bil bleščeč, največji spektakel kar jih je bilo kdaj v dvorani Hammerstein [...] Najboljši del koncerta pa so bili histerični trenutki. S pesmijo '[[Confide in Me]]' je Kylie Minogue dala vtis, da je NYC obiskala že neštetokrat. Sedaj že odrasla ženska je med nastopi izgledala elegantno in sproščeno; njen glas je posebno dober v počasnejših baladah. Njen nastop s pesmijo '[[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]]' je bil čudovit; začela je nekoliko raztreseno, nato pa vzcvetela, ko so jo posuli z vrtničnimi listi. [...] Ključ njene očarljivosti je dejstvo, da v vsem pravzaprav uživa.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www3.timeoutny.com/newyork/thevolume/2009/10/live-photos-and-review-kylie-minogue-holds-court-at-hammerstein-ballroom/|title=Fotografije in ocena: Kylie Minogue je princeska v dvorani Hammerstein &amp;#124; The Volume &amp;#124; ''Time Out'' - New York|publisher=timeoutny.com|date=|accessdate=13. oktober 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Ben Ratliff iz revije ''[[The New York Times]]'' je koncertu v [[New York|New York Cityju]] dodelil mešano oceno: »Tenor celotnega šova je bilo veliko ime; bistvo turneje je bil kult umetnika. Zaradi tega je bil koncert - učinkovit, do potankosti premišljen, radodaren, drag, razdvojen med filmskim igranjem, kostumi ter plesom - zaprt alternativni resničnosti. [...] To, kako se je je med njenim kraljevanju evropskemu popu ameriško občinstvo dolgo izogibalo, je dolga zgodba: in v njej ni nobenega Bronxa. Gdč. Minogue je vsa ta leta preučevala Madonno, a morda ta država poleg Lady Gaga - ki vključuje elemente tako gdč. Minogue in Madonne - potrebuje samo še eno blond, digitalno dobro prodajano, burleskno umetnico, narejeno za stadione. A glas Kylie Minogue je veliko boljši od Madonninega: po vsej verjetnosti zato, ker Kylie vedno poje v obsegu, ki se ji zdi pravi zanjo. In Madonna se je že od vsega začetka spopadala s transgresijo, gdč. Minogue pa svoje nastope sestavlja iz stvari, ki se ji zdijo naravne in ki si jih želi. Med pesmimi, ki jih je izvedla v torek, je mirno pozirala oboževalcem. Poje pesmi o tem, kako naj vsi uživamo življenje, brez kakšnega posebnega sporočila. [...] Nekaterim je veliko pomenilo tudi dejstvo, da je z glasbeno skupino nastopala v živo - bobni, bas kitara, kitara in klaviatura - a vse skupaj je zvenelo kot ogromen sintetizator. Kljub temu pa so bili vsi plesalci, moški in ženski, neverjetni. [...] Gdč. Minogue je izjemno spretna v kompleksnih statističnih pozah v enih izmed zase najbolj značilnih kostumov; [...] je pa tudi zelo fizično spretna, pleše lahko tudi v visokih petah, hodi pa še bolje kot njeni plesalci. [...] 3.500 ljudi na stadionu je na njenem koncertu tako uživalo samo zato, ker je tako inteligentna.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2009/10/15/arts/music/15minogue.html|title=Po vseh teh letih tudi pri nas|last=Ratliff|first=Ben|date=14. oktober 2009|accessdate=18. oktober 2009|work=The New York Times|publisher=The New York Times Company}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Tudi novinar revije ''Entertainment Weekly'', Adam Markovitz, je koncertu dodelil pozitivno oceno: »Sinoči je v dvorani Hammerstein v New York Cityju potekala dvourna disko fantazija svetlobe, bas kitare in svetlečega spektakla, vrednega oboževanja ameriških oboževalcev. Zaradi svoje velike zbirke pesmi je Kylie postala ena izmed tistih oseb, ki so zaradi čudovitih kostumov lahko hkrati vesoljska princeska, rock zvezda in čarobna morska sirena. Vsako točko so spremljale tudi fotografije na ogromnih projektorjih. Občinstvu so postregli s starimi, novimi in prihajajočimi uspešnicami, posuli pa so nas tudi z rožnimi listi vrtnic in konfeti.« Pohvalil je tudi njene vokale in osebnost na odru: »... To ni bila letalska vaja z avtomatskim pilotom v slogu Spearsove. Obseg ni važen, važno je, da je Kylie s svojim glasom med točkami mirnom klepetala s svojim občinstvom, opazovala je njihove plesne gibe in prejemala njihove glasbene želje; vrste so se postavile že ob dveh zjutraj! Pozornost je pritegnila tudi s čudovito glasbeno skupino in tremi neverjetnimi spremljevalnimi pevci. Pri oboževalcih najbolj priljubljene balade 'Confide in Me' in 'I Believe in You' so bolj pokazale moč njenega vokala. [...] Oboževalci so z navdušenim rjovenjem Kylie počastili za njeno dvajsetletno kariero. Sramota, da so morali nanjo čakati tako dolgo.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Adam|last=Markovitz|url=http://music-mix.ew.com/2009/10/12/kylie-minogue-live-new-york-city-hammerstein-ballroom/|title=Kylie Minogue v živo iz dvorane Hammerstein v New York Cityju: Vstopite v njen svet|work=Entertainment Weekly|date=12. oktober 2010|accessdate=24. marec 2010|publisher=Time Warner|archive-date=2012-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120518190951/http://music-mix.ew.com/2009/10/12/kylie-minogue-live-new-york-city-hammerstein-ballroom/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

== DVD ==
{{main|Kylie: Live in New York}}

Decembra 2009 je revija ''Billboard'' oznanila, da bo Kylie Minogue izdala posnetke svojega nastopa iz koncerta v dvorani Hammerstein. Vključeval je vse nastope, z izjemo nastopa s pesmijo »[[Better Than Today]]«, ki so jo posneli za njen takrat še neizdani album. Album je izšel samo v digitalnem formatu, od 14. decembra 2009 pa je bil na voljo v vseh digitalnih trgovinah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/news/kylie-minogue-to-release-new-york-live-set-1004051042.story#/news/kylie-minogue-to-release-new-york-live-set-1004051042.story|title=Kylie Minogue bo izdala svoj newyorški nastop|date=4. december 2009|accessdate=7. december 2009|last=Smirke|first=Richard|work=Billboard Magazine|publisher=Nielsen Business Media, Inc}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Nekaj nastopov s pesmimi so dodali tudi na dodatku albuma ''Aphrodite''. Vključeval je nastope s pesmimi »White Diamond«, »[[Confide in Me]]« in »[[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]]«.

3. marca 2011, ob začetku turneje [[Aphrodite World Tour]] v Združenih državah Amerike, so izdali digitalni EP. Poleg treh pesmi, ki jih je Kylie Minogue zapela na radiu BBC, v oddaji ''Live Lounge'', so na njem izdali tudi dve pesmi, s katerima je nastopila na koncertu v dvorani Hammerstein: »Confide in Me« in »Better Than Today«, a slednja ni bila vključena na DVD ''Kylie: Live in New York''.

== Ostali ustvarjalci ==
* Vodja: William Baker&lt;ref name=&quot;personnel&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://livedesignonline.com/concerts/1214-minogue-north-american-tour/|title=Potujoča lahka leta s Kylie Minogue|date=14. december 2009|accessdate=24. januar 2010|last=Battaglia|first=Steven|work=Live Design Online|publisher=Penton Media, Inc.}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* Odrski oblikovalec: Alan MacDonald&lt;ref name=&quot;personnel&quot;/&gt;
* Urejanje svetlobe: Nick Whitehouse&lt;ref name=&quot;personnel&quot;/&gt;
* Video režiser: Tom Colbourne&lt;ref name=&quot;personnel&quot;/&gt;
* Laser in posebni efekti: Lorenzo Cornacchia&lt;ref name=&quot;personnel&quot;/&gt;
* Glasbeni režiser: Steve Anderson&lt;ref name=&quot;personnel&quot;/&gt; &amp;  Sarah deCourcy

'''Glasbena skupina'''

* Vodja glasbene skupine &amp; klaviature – Sarah deCourcy
* Spremljevalni vokali – Roxanne Wilde, Lucita Jules
* Bas kitara – Jenni Tarma
* Bobni (električni in akustični) – Matthew Racher
* Kitara – Adrian Eccleston
* Producent, mešanje in programiranje: Steve Anderson
* Snemalec: Gary Bradshaw
* Saksofon – Graeme Blevins
* Trobila – Barnaby Dickinson
* Trobenta – Graeme Flowers

== Literatura ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kylie.com/ Kylie.com] — Uradna spletna stran Kylie Minogue {{ikona en}}
* [http://www.youtube.com/kylieminogue Kylie Minogue] na [[YouTube]]u {{ikona en}}

{{Kylie Minogue}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:2009 v glasbi]]
[[Kategorija:Turneje Kylie Minogue]]</text>
      <sha1>mqnm0jly8p8wpqlltntuoeq5ta3sx7y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čeligijev stolp</title>
    <ns>0</ns>
    <id>331489</id>
    <revision>
      <id>6772590</id>
      <parentid>5794557</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:48:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+Zbirka</comment>
      <origin>6772590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1841" sha1="kxbcqrm3lzf6qfl5isn3l8mxv2wo810" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Čeligijev stolp
| image = 
| caption = 
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = Gregorčičeva ulica, [[Maribor]]
| area =
| built = 1460
| architect =
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname =  Čeligijev stolp 
| designation1_date =  8. april 1992
| designation1_number = 6260&lt;ref&gt;{{RKD|6260}}&lt;/ref&gt;
| občina = Maribor
}}

'''Čeligijev stolp''' je [[obrambni stolp]] v [[Maribor]]u, eden izmed petih stolpov severnega mestnega obzidja, ki so ga meščani zgradili leta 1460. Stolp kvadratne oblike je bil pomembna obrambna točka na obzidju. Ime je dobil po mariborskih pivovarjih [[Tscheligi]]jih, v preteklosti pa so mu pravili tudi ''Smodniški stolp''.

Zdaj stoji v Gregorčičevi ulici, obdan z novozgrajenimi objekti. V 18. stoletju je v njem začela obratovati prva mariborska [[pivovarna]].

Zaradi dotrajanosti in neugodnih vremenskih razmer se je spomladi 2019 del objekta sesedel.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/v-mariboru-se-je-sesedel-del-celigijevega-stolpa/488138 |title=V Mariboru se je sesedel del Čeligijevega stolpa |date=2019-05-15 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2019-05-15}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

==Viri==
* Sergej Vrišer: Stari Maribor, Založba Obzorja, Maribor, 1975

==Zunanje povezave==
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Tscheligi Tower|Čeligijev stolp}}
* http://maribor-pohorje.si/obrambni-stolpi.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120126200725/http://maribor-pohorje.si/obrambni-stolpi.aspx |date=2012-01-26 }}
* http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=2393&amp;lng=1

{{struct-stub}}

[[Kategorija:Obrambni stolpi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]]
[[Kategorija:Stolpi v Sloveniji]]</text>
      <sha1>kxbcqrm3lzf6qfl5isn3l8mxv2wo810</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Johnsonovo telo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>335033</id>
    <revision>
      <id>6772381</id>
      <parentid>6765642</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:45:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772381</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23198" sha1="ca03fcdi7jly0jmwazsir8y94etvqw6" xml:space="preserve">[[Slika:Elongated square gyrobicupola.svg|thumb|right|[[Podaljšana kvadratna girobikupola]] (''J''&lt;sub&gt;37&lt;/sub&gt;) je  Johnsonovo telo]]
[[Slika:Stella octangula.svg|160px|thumb|To telo s [[zvezdni osemkotnik|24-imi enakostraničnimi trikotniki]] ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici [[stelacija]], ki je edino možno za [[oktaeder]].)]]
[[Slika:Partial cubic honeycomb.svg|160px|thumb|To telo s 24-imi [[kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ni Johnsonovo telo, ker ni strogo konveksno (ima 180° [[diedrski kot|diedrske kote]].)]]
'''Johnsonovo telo''' je strogo [[konveksni polieder|konveksni]] [[polieder]], ki ima za [[stranska ploskev|stranske ploskve]] [[pravilni mnogokotnik|pravilne mnogokotnike]], ki pa niso uniformni. To pomeni, da telesa niso [[platonsko telo|platonska]], [[arhimedsko telo|arhimedska]] ali [[prizma|prizme]] ali [[antiprizma|antiprizme]].

== Imena ==

Večino Johnsonovih teles se lahko naredi iz nekaterih prvih teles v preglednici (iz [[piramida|piramid]], [[kupola (geometrija)|kupol]] in [[rotunda (geometrija)|rotund]]) skupaj s [[platonsko telo|platonskimi]] in [[arhimedsko telo|arhimedskimi]] telesi in [[prizma]]mi ter [[antiprizma]]mi.

Pomen nekaterih izrazov, ki se jih uporablja v preglednici
* ''bi''-pomeni (dvojno), da sta dve kopiji telesa spojeni v osnovnicah. Za kupole in rotunde so lahko spojene tako, da se podobne stranske ploskve (orto-) in nepodobne stranske ploskve (giro-) srečajo. Na ta način je [[oktaeder]] ''kvadratna bipiramida'', [[kubooktaeder]] pa je ''tristrana girokupola''. [[Ikozidodekaeder]] pa se imenuje ''petstrana girorotunda''   
* ''podaljšan- '' pomeni, da so prizme združene v osnovnicah določenega telesa. Zgled: [[rombikubooktaeder]] je  ''kvadratna ortobikupola''
* ''giro podaljšan- '' pomeni, da je [[antiprizma]] pripojena osnovnici telesa ali med osnovnice  telesa. Zgled: [[ikozaeder]] je ''giro podaljšana petstrana bipiramida''    
* ''povečan-'' pomeni, da je piramida ali kupola spojena na stransko ploskev telesa 
* ''odstranjen-'' pomeni, da je bila piramida ali kupola odstranjena s telesa. 
* ''giracija-'' pomeni, da je na telesu bila zavrtena kupola tako, da se ujemajo različni robovi tako kot pri razliki med orto in girobikupolami.

Zadnje tri operacije se lahko izvedejo več kot enkrat samo, kadar je telo dovolj veliko.

Predpono bi- se dodaja k imenom operacije, da se označi dvakratno izvajanje operacije. Kadar pa se operacijo izvede trikrat, se doda predpono trojno- . Zgled: ''trojno izginjajoče'' telo ima tri piramide odstranjene.

Včasih pa predpona bi- ne pove dovolj. Ločiti je treba med telesoma, ki imata po dve spremenjeni vzporedni stranski ploskvi, od telesa, ki ima spremenjeno nagnjeno stransko ploskev. Kadar sta dve stranski ploskvi vzporedni, se doda predpono para- k imenu operacije. Zgled: ''parapovečano'' telo ima dve stranski ploskvi povečani. Kadar pa tega ni, se doda meta- k isti operaciji. Zgled: ''metabipovečano'' telo ima 2 medsebojno nagnjeni ploskvi povečani.

== Razvrstitev ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=&quot;10pt&quot;|J&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;
! width=&quot;250pt&quot;|ime telesa
! width=&quot;70pt&quot;|[[mreža telesa]]
! width=&quot;70pt&quot;|slika telesa
! width=&quot;12pt&quot;|[[oglišče|V]]
! width=&quot;12pt&quot;|[[rob (geometrija)|E]]
! width=&quot;12pt&quot;|[[stranska ploskev|F]]
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
! width=&quot;10pt&quot;|F&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt;
! width=&quot;30pt&quot;|[[seznam grup sferne simetrije|grupa simetrije]]
|-
| 1
| [[kvadratna piramida]]
| [[Slika:Johnson solid 1 net.png|80px]]
| [[Slika:Square pyramid.png|80px]]
| 5
| 8
| 5
| 4
| 1
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 2
| [[petstrana piramida]]
| [[Slika:Johnson solid 2 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal pyramid.png|80px]]
| 6
| 10
| 6
| 5
| 
| 1
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 3
| [[tristrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 3 net.png|80px]]
| [[Slika:Triangular cupola.svg|80px]]
| 9
| 15
| 8
| 4
| 3
| 
| 1
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 4
| [[kvadratna kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 4 net.png|80px]]
| [[Slika:Square cupola.png|80px]]
| 12
| 20
| 10
| 4
| 5
| 
| 
| 1
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 5
| [[petstrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 5 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal cupola.png|80px]]
| 15
| 25
| 12
| 5
| 5
| 1
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 6
| [[petstrana rotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 6 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal rotunda.png|80px]]
| 20
| 35
| 17
| 10
| 
| 6
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|-
| 7
| [[podaljšana tristrana piramida]] (ali podaljšani tetraeder)
| [[Slika:Johnson solid 7 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated triangular pyramid.png|80px]]
| 7
| 12
| 7
| 4
| 3
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 8
| [[podaljšana kvadratna piramida]] (ali povečana kocka)
| [[Slika:Johnson solid 8 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated square pyramid.png|80px]]
| 9
| 16
| 9
| 4
| 5
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 9
| [[podaljšana petstrana piramida]]
| [[Slika:Johnson solid 9 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal pyramid.png|80px]]
| 11
| 20
| 11
| 5
| 5
| 1
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 10
| [[giro podaljšana kvadratna piramida]]
| [[Slika:Johnson solid 10 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated square pyramid.png|80px]]
| 9
| 20
| 13
| 12
| 1
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 11
| [[giro podaljšana petstrana piramida]] (ali odstranjeni ikozaeder)
| [[Slika:Johnson solid 11 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal pyramid.png|80px]]
| 11
| 25
| 16
| 15
| 
| 1
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 12
| [[tristrana bipiramida]]
| [[Slika:Johnson solid 12 net.png|80px]]
| [[Slika:Triangular dipyramid.svg|80px]]
| 5
| 9
| 6
| 6
| 
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|- 
| 13
| [[petstrana bipiramida]]
| [[Slika:Johnson solid 13 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal dipyramid.png|80px]]
| 7
| 15
| 10
| 10
| 
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 14
| [[podaljšana tristrana bipiramida]]
| [[Slika:Johnson solid 14 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated triangular dipyramid.png|80px]]
| 8
| 15
| 9
| 6
| 3
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|- 
| 15
| [[podaljšana kvadratna bipiramida]]&lt;BR&gt;(ali bipovečana kocka)
| [[Slika:Johnson solid 15 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated square dipyramid.png|80px]]
| 10
| 20
| 12
| 8
| 4
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;
|- 
| 16
| [[podaljšana petstrana bipiramida]]
| [[Slika:Johnson solid 16 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal dipyramid.png|80px]]
| 12
| 25
| 15
| 10
| 5
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 17
| [[giro podaljšana kvadratna bipiramida]]
| [[Slika:Johnson solid 17 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated square dipyramid.png|80px]]
| 10
| 24
| 16
| 16
| 
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;
|-
| 18
| [[podaljšana tristrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 18 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated triangular cupola.png|80px]]
| 15
| 27
| 14
| 4
| 9
| 
| 1
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 19
| [[podaljšana kvadratna kupola]]&lt;br/&gt;''(odstranjeni rombikubooktaeder)''
| [[Slika:Johnson solid 19 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated square cupola.png|80px]]
| 20
| 36
| 18
| 4
| 13
| 
| 
| 1
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 20
| [[podaljšana petstrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 20 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal cupola.svg|80px]]
| 25
| 45
| 22
| 5
| 15
| 1
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 21
| [[podaljšana petstrana rotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 21 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal rotunda.png|80px]]
| 30
| 55
| 27
| 10
| 10
| 6
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 22
| [[giro podaljšana tristrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 22 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated triangular cupola.png|80px]]
| 15
| 33
| 20
| 16
| 3
| 
| 1
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 23
| [[giro podaljšana kvadratna kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 23 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated square cupola.png|80px]]
| 20
| 44
| 26
| 20
| 5
| 
| 
| 1
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 24
| [[giro podaljšana petstrana kupola]]
| [[Slika:Johnson solid 24 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal cupola.png|80px]]
| 25
| 55
| 32
| 25
| 5
| 1
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|-
| 25
| [[giro podaljšana petstrana rotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 25 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal rotunda.png|80px]]
| 30
| 65
| 37
| 30
| 
| 6
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 26
| [[girobifastigij]]
| [[Slika:Johnson solid 26 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyrobifastigium.png|80px]]
| 8
| 14
| 8
| 4
| 4
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;
|- 
| 27
| [[tristrana ortobikupola]]&lt;br/&gt;''(girirani kubooktaeder)''
| [[Slika:Johnson solid 27 net.png|80px]]
| [[Slika:Triangular orthobicupola.png|80px]]
| 12
| 24
| 14
| 8
| 6
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|- 
| 28
| [[kvadratna ortobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 28 net.png|80px]]
| [[Slika:Square orthobicupola.png|80px]]
| 16
| 32
| 18
| 8
| 10
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;
|- 
| 29
| [[kvadratna girobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 29 net.png|80px]]
| [[Slika:Square gyrobicupola.png|80px]]
| 16
| 32
| 18
| 8
| 10
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;
|- 
| 30
| [[petstrana ortobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 30 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal orthobicupola.png|80px]]
| 20
| 40
| 22
| 10
| 10
| 2
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 31
| [[petstrana girobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 31 net.svg|80px]]
| [[Slika:Pentagonal gyrobicupola.png|80px]]
| 20
| 40
| 22
| 10
| 10
| 2
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 32
| [[petstrana ortokupolarotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 32 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal orthocupolarotunda.png|80px]]
| 25
| 50
| 27
| 15
| 5
| 7
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 33
| [[petstrana girokupolarotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 33 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal gyrocupolarotunda.png|80px]]
| 25
| 50
| 27
| 15
| 5
| 7
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 34
| [[petstrana ortobirotunda]]&lt;br/&gt;''(girirani  ikozidodekaeder)''
| [[Slika:Johnson solid 34 net.png|80px]]
| [[Slika:Pentagonal orthobirotunda.png|80px]]
| 30
| 60
| 32
| 20
| 
| 12
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 35
| [[podaljšana tristrana ortobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 35 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated triangular orthobicupola.png|80px]]
| 18
| 36
| 20
| 8
| 12
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|- 
| 36
| [[podaljšana tristrana girobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 36 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated triangular gyrobicupola.png|80px]]
| 18
| 36
| 20
| 8
| 12
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3d&lt;/sub&gt;
|-
| 37
| [[podaljšana kvadratna girobikupola]]&lt;br/&gt;''(girirani rombikubooktaeder)''
| [[Slika:Johnson solid 37 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated square gyrobicupola.svg|80px]]
| 24
| 48
| 26
| 8
| 18
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;
|- 
| 38
| [[podaljšana petstrana ortobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 38 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal orthobicupola.png|80px]]
| 30
| 60
| 32
| 10
| 20
| 2
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 39
| [[podaljšana petstrana girobikupola]]
| [[Slika:Johnson solid 39 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal gyrobicupola.png|80px]]
| 30
| 60
| 32
| 10
| 20
| 2
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 40
| [[podaljšana petstrana ortokupolarotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 40 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal orthocupolarotunda.png|80px]]
| 35
| 70
| 37
| 15
| 15
| 7
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 41
| [[podaljšana petstrana girokupolarotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 41 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal gyrocupolarotunda.png|80px]]
| 35
| 70
| 37
| 15
| 15
| 7
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 42
| [[podaljšana petstrana ortobirotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 42 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal orthobirotunda.png|80px]]
| 40
| 80
| 42
| 20
| 10
| 12
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;
|- 
| 43
| [[podaljšana petstrana girobirotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 43 net.png|80px]]
| [[Slika:Elongated pentagonal gyrobirotunda.png|80px]]
| 40
| 80
| 42
| 20
| 10
| 12
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 44
| [[giro podaljšana tristrana bikupola]]&lt;br /&gt;(2 kiralni obliki)
| [[Slika:Johnson solid 44 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated triangular bicupola.png|80px]]
| 18
| 42
| 26
| 20
| 6
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
|- 
| 45
| [[giro podaljšana kvadratna bikupola]]&lt;br /&gt;(2 kiralni obliki)
| [[Slika:Johnson solid 45 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated square bicupola.png|80px]]
| 24
| 56
| 34
| 24
| 10
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
|- 
| 46
| [[giro podaljšana petstrana bikupola]]&lt;br /&gt;(2 kiralni obliki)
| [[Slika:Johnson solid 46 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal bicupola.png|80px]]
| 30
| 70
| 42
| 30
| 10
| 2
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
|- 
| 47
| [[giro podaljšana petstrana kupolarotunda]]&lt;br /&gt;(2 kiralni obliki)
| [[Slika:Johnson solid 47 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal cupolarotunda.png|80px]]
| 35
| 80
| 47
| 35
| 5
| 7
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
|- 
| 48
| [[giro podaljšana petstrana birotunda]]&lt;br /&gt;(2 kiralni obliki)
| [[Slika:Johnson solid 48 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyroelongated pentagonal birotunda.png|80px]]
| 40
| 90
| 52
| 40
| 
| 12
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
|- 
| 49
| [[povečana tristrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 49 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented triangular prism.png|80px]]
| 7
| 13
| 8
| 6
| 2
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 50
| [[dvojno povečana tristrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 50 net.png|80px]]
| [[Slika:Biaugmented triangular prism.png|80px]]
| 8
| 17
| 11
| 10
| 1
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 51
| [[trojno povečana tristrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 51 net.svg|80px]]
| [[Slika:Triaugmented triangular prism.png|80px]]
| 9
| 21
| 14
| 14
| 
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|- 
| 52
| [[povečana petstrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 52 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented pentagonal prism.png|80px]]
| 11
| 19
| 10
| 4
| 4
| 2
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 53
| [[dvojno povečana petstrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 53 net.png|80px]]
| [[Slika:Biaugmented pentagonal prism.png|80px]]
| 12
| 23
| 13
| 8
| 3
| 2
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 54
| [[povečana šeststrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 54 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented hexagonal prism.png|80px]]
| 13
| 22
| 11
| 4
| 5
| 
| 2
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 55
| [[para dvojno povečana šeststrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 55 net.png|80px]]
| [[Slika:Parabiaugmented hexagonal prism.png|80px]]
| 14
| 26
| 14
| 8
| 4
| 
| 2
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;2h&lt;/sub&gt;
|- 
| 56
| [[meta dvojno povečana šeststrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 56 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabiaugmented hexagonal prism.png|80px]]
| 14
| 26
| 14
| 8
| 4
| 
| 2
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 57
| [[trojno povečana šeststrana prizma]]
| [[Slika:Johnson solid 57 net.png|80px]]
| [[Slika:Triaugmented hexagonal prism.png|80px]]
| 15
| 30
| 17
| 12
| 3
| 
| 2
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;
|-
| 58
| [[povečan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 58 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented dodecahedron.png|80px]]
| 21
| 35
| 16
| 5
| 
| 11
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 59
| [[para dvojno povečan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 59 net.png|80px]]
| [[Slika:Parabiaugmented dodecahedron.png|80px]]
| 22
| 40
| 20
| 10
| 
| 10
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 60
| [[meta dvojno povečan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 60 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabiaugmented dodecahedron.png|80px]]
| 22
| 40
| 20
| 10
| 
| 10
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 61
| [[trojno povečan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 61 net.png|80px]]
| [[Slika:Triaugmented dodecahedron.png|80px]]
| 23
| 45
| 24
| 15
| 
| 9
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 62
| [[meta dvojno izginjajoč ikozaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 62 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabidiminished icosahedron.png|80px]]
| 10
| 20
| 12
| 10
| 
| 2
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 63
| [[trojno izginjajoč ikozaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 63 net.png|80px]]
| [[Slika:Tridiminished icosahedron.png|80px]]
| 9
| 15
| 8
| 5
| 
| 3
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 64
| [[povečan trojno izginjajoč ikozaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 64 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented tridiminished icosahedron.png|80px]]
| 10
| 18
| 10
| 7
| 
| 3
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 65
| [[povečan prisekan tetraeder]]
| [[Slika:Johnson solid 65 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented truncated tetrahedron.png|80px]]
| 15
| 27
| 14
| 8
| 3
| 
| 3
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 66
| [[povečana prisekana kocka]]
| [[Slika:Johnson solid 66 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented truncated cube.png|80px]]
| 28
| 48
| 22
| 12
| 5
| 
| 
| 5
| 
| ''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;
|- 
| 67
| [[dvojno povečana prisekana kocka]]
| [[Slika:Johnson solid 67 net.png|80px]]
| [[Slika:Biaugmented truncated cube.png|80px]]
| 32
| 60
| 30
| 16
| 10
| 
| 
| 4
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;
|- 
| 68
| [[povečan prisekan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 68 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented truncated dodecahedron.png|80px]]
| 65
| 105
| 42
| 25
| 5
| 1
| 
| 
| 11
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 69
| [[para dvojno povečan prisekan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 69 net.png|80px]]
| [[Slika:Parabiaugmented truncated dodecahedron.png|80px]]
| 70
| 120
| 52
| 30
| 10
| 2
| 
| 
| 10
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 70
| [[meta dvojno povečan prisekan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 70 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabiaugmented truncated dodecahedron.png|80px]]
| 70
| 120
| 52
| 30
| 10
| 2
| 
| 
| 10
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 71
| [[trojno povečan prisekan dodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 71 net.png|80px]]
| [[Slika:Triaugmented truncated dodecahedron.png|80px]]
| 75
| 135
| 62
| 35
| 15
| 3
| 
| 
| 9
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|-
| 72
| [[girorombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 72 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyrate rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 60
| 120
| 62
| 20
| 30
| 12
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|-
| 73
| [[para dvojni girorombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 73 net.png|80px]]
| [[Slika:Parabigyrate rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 60
| 120
| 62
| 20
| 30
| 12
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 74
| [[meta dvojni girorombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 74 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabigyrate rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 60
| 120
| 62
| 20
| 30
| 12
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 75
| [[trojni girorombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 75 net.png|80px]]
| [[Slika:Trigyrate rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 60
| 120
| 62
| 20
| 30
| 12
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|- 
| 76
| [[izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 76 net.png|80px]]
| [[Slika:Diminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 55
| 105
| 52
| 15
| 25
| 11
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 77
| [[para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 77 net.png|80px]]
| [[Slika:Paragyrate diminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 55
| 105
| 52
| 15
| 25
| 11
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;
|- 
| 78
| [[meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 78 net.png|80px]]
| [[Slika:Metagyrate diminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 55
| 105
| 52
| 15
| 25
| 11
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;
|- 
| 79
| [[dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 79 net.png|80px]]
| [[Slika:Bigyrate diminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 55
| 105
| 52
| 15
| 25
| 11
| 
| 
| 1
| ''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;
|- 
| 80
| [[para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 80 net.png|80px]]
| [[Slika:Parabidiminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 50
| 90
| 42
| 10
| 20
| 10
| 
| 
| 2
| ''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;
|- 
| 81
| [[meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 81 net.png|80px]]
| [[Slika:Metabidiminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 50
| 90
| 42
| 10
| 20
| 10
| 
| 
| 2
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 82
| [[giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 82 net.png|80px]]
| [[Slika:Gyrate bidiminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 50
| 90
| 42
| 10
| 20
| 10
| 
| 
| 2
| ''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;
|- 
| 83
| [[trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
| [[Slika:Johnson solid 83 net.png|80px]]
| [[Slika:Tridiminished rhombicosidodecahedron.png|80px]]
| 45
| 75
| 32
| 5
| 15
| 9
| 
| 
| 3
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|-
| 84
| [[prirezani disfenoid]]&lt;br/&gt;''(siamski dodekaeder)''
| [[Slika:Johnson solid 84 net.png|80px]]
| [[Slika:Snub disphenoid.png|80px]]
| 8
| 18
| 12
| 12
| 
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;
|-
| 85
| [[prirezana kvadratna antiprizma]]
| [[Slika:Johnson solid 85 net.png|80px]]
| [[Slika:Snub square antiprism.png|80px]]
| 16
| 40
| 26
| 24
| 2
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;
|- 
| 86
| [[sfenokorona]]
| [[Slika:Johnson solid 86 net.png|80px]]
| [[Slika:Sphenocorona.png|80px]]
| 10
| 22
| 14
| 12
| 2
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 87
| [[povečana sfenokorona]]
| [[Slika:Johnson solid 87 net.png|80px]]
| [[Slika:Augmented sphenocorona.png|80px]]
| 11
| 26
| 17
| 16
| 1
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;
|- 
| 88
| [[sfenomegakorona]]
| [[Slika:Johnson solid 88 net.png|80px]]
| [[Slika:Sphenomegacorona.png|80px]]
| 12
| 28
| 18
| 16
| 2
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 89
| [[hebesfenomegakorona]]
| [[Slika:Johnson solid 89 net.png|80px]]
| [[Slika:Hebesphenomegacorona.png|80px]]
| 14
| 33
| 21
| 18
| 3
| 
| 
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;
|- 
| 90
| [[disfenocingul]]
| [[Slika:Johnson solid 90 net.png|80px]]
| [[Slika:Disphenocingulum.png|80px]]
| 16
| 38
| 24
| 20
| 4
| 
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;
|- 
| 91
| [[dvojna lunarotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 91 net.png|80px]]
| [[Slika:Bilunabirotunda.png|80px]]
| 14
| 26
| 14
| 8
| 2
| 4
| 
| 
| 
| ''D''&lt;sub&gt;2h&lt;/sub&gt;
|- 
| 92
| [[tristrana hebesfenorotunda]]
| [[Slika:Johnson solid 92 net.png|80px]]
| [[Slika:Triangular hebesphenorotunda.png|80px]]
| 18
| 36
| 20
| 13
| 3
| 3
| 1
| 
| 
| ''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|}

Oznake na vrhu preglednice:
*J&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt; – številka Johnsonovega telesa
*[[mreža telesa]] – raztegnjena (nezvita)
*Slika telesa
*V – število oglišč
*E – število robov
*F – število stranskih ploskev (skupaj)
*F&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; – število tristranih stranskih ploskev
*F&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; – število štiristranih stranskih ploskev
*F&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt; – število petstranih stranskih ploskev
*F&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt; – število šeststranih stranskih ploskev
*F&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt; – število osemstranih stranskih ploskev
*F&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt; – število desetstranih stranskih ploskev

== Zunanje povezave ==

* [http://www.korthalsaltes.com/ Papirni modeli] {{ikona en}}
* [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/johnson-info.html Johnsonova telesa] {{ikona en}}
* [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/johnsonp.htm Johnsonovi poliedri] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130601082835/http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/johnsonp.htm |date=2013-06-01 }} {{ikona en}}
* {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}}
* [http://www.orchidpalms.com/polyhedra/johnson/johnson.html Modeli Johnsonovih teles] {{ikona en}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/johnson/ Modeli Johnsonovih teles] {{ikona en}}

{{-}}

{{poliedri}}

[[Kategorija:Johnsonova telesa| ]]
[[Kategorija:1966 v znanosti]]</text>
      <sha1>ca03fcdi7jly0jmwazsir8y94etvqw6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kupola (geometrija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>335259</id>
    <revision>
      <id>6772382</id>
      <parentid>6032077</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:46:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772382</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5040" sha1="7yrkn2eqauxk3wuhoqr9llca1xirsfr" xml:space="preserve">{{zapomen|arhitekturni element|kupola}}
{|class=&quot;wikitable&quot; bgcolor=&quot;#ffffff&quot; cellpadding=&quot;5&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;250&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|Petstrana kupola
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Pentagonal cupola.png|240px|Pentagonal cupola]]&lt;br&gt;
|-
|bgcolor=#e7dcc3|vrsta||skupina kupol
|-
|bgcolor=#e7dcc3|stranske ploskve||''n'' [[trikotnik]]ov,&lt;br&gt;''n'' [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]&lt;rb&gt;1&lt;br&gt; [[mnogokotnik|''n''-kotnik]],&lt;br&gt;1 2''n''-kotnik
|-
|bgcolor=#e7dcc3|robovi||5''n''
|-
|bgcolor=#e7dcc3|oglišča||3''n''
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[simetrijska grupa]]||[[Simetrijska grupa#V treh razsežnostih|C&lt;sub&gt;''n''v&lt;/sub&gt;]], [1,''n''], (*''nn'')
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder]]||?
|-
|bgcolor=#e7dcc3|lastnosti||konveksni
|}

'''Kupola''' je v [[geometrija|geometriji]] telo, ki nastane z združevanjem dveh [[mnogokotnik]]ov. Eden med njimi (osnova) ima dvakrat več [[rob (geometrija)|robov]] kot drugi. Pri tem pa se se izmenjuje pas [[trikotnik]]ov in [[pravokotnik]]ov. Če so trikotniki [[enakostranični trikotnik|enakostranični]] in so pravokotniki [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] in so osnova ter nasprotne stranske ploskve [[pravilni mnogokotnik]]i ali [[trikotna kupola|tristrane]], [[kvadratna kupola|kvadratne]] ali [[petstrana kupola|petstrane]] kupole, ki jih prištevamo med [[Johnsonovo telo|Johnsonova telesa]].

== Zgledi ==

{|
|- 
|[[Slika:Triangular prism wedge.png|thumb|left|125px|[[tristrana prizma|Digonalna kupola]] ([[klin (geometrija)|klin]])]]
|[[Slika:triangular cupola.svg|thumb|left|125px|[[Tristrana kupola]] s pravilnimi stranskimi ploskvami (J3)]]
|-
|[[Slika:square cupola.png|thumb|left|125px|[[Kvadratna kupola]] s pravilnimi stranskimi ploskvami (J4)]]
|[[Slika:Pentagonal cupola.png|thumb|left|125px|[[Petstrana kupola]] s pravilnimi stranskimi ploskvami (J5)]]
|}

== Hiperkupole ==
Hiperkupole so skupina neuniformnih polihoronov, ki so analogni kupolam 
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:1100px&quot;
|style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |
|width=&quot;250px&quot; align=center colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |Tetraederska kupola 
|width=&quot;250px&quot; align=center colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |Kubična kupola 
|width=&quot;250px&quot; align=center colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |Oktaederska kupola 
|width=&quot;250px&quot; align=center colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |Dodekaederska kupola 
|width=&quot;250px&quot; align=center colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |Ikozaederska kupola 
|-
! style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |
|align=center colspan=&quot;2&quot; |[[Slika:4D Tetrahedral Cupola-perspective-cuboctahedron-first.png|250px]] 
|align=center colspan=&quot;2&quot; |[[Slika:4D Cubic Cupola-perspective-cube-first.png|250px]] 
|align=center colspan=&quot;2&quot; |[[Slika:4D octahedral cupola-perspective-octahedron-first.png|250px]] 
|align=center colspan=&quot;2&quot; |
|align=center colspan=&quot;2&quot; |
|-
|style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |oglišča
|align=center colspan=&quot;2&quot; |16
|align=center colspan=&quot;2&quot; |32
|align=center colspan=&quot;2&quot; |30
|align=center colspan=&quot;2&quot; |80
|align=center colspan=&quot;2&quot; |72
|-
|style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |robovi
|align=center colspan=&quot;2&quot; |42
|align=center colspan=&quot;2&quot; |84
|align=center colspan=&quot;2&quot; |84
|align=center colspan=&quot;2&quot; |210
|align=center colspan=&quot;2&quot; |210
|-
|style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |stranske ploskve
|align=right |42
|24 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt;18 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]
|align=right |80
|32 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt;48 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]
|align=right |82
|40 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt;42 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]
|align=right |194
|80 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt;90 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]&lt;br&gt;24 [[petkotnik]]ov
|align=right |202
|100 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt;90 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]&lt;br&gt;12 [[petkotnik]]ov
|-
|style=&quot;background-color: #e7dcc3;&quot; |celice
|align=right |16
|1 [[tetraeder]]&lt;br&gt;4 [[tristrana prizma|tristrane prizme]]&lt;br&gt;6 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;4 [[trikotna piramida|trikotne piramide]]&lt;br&gt;1 [[kuooktaeder]]
|align=right |28
|&amp;nbsp;1 [[kocka]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;6 [[kocka|kvadratnih prizem]]&lt;br&gt;12 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;8 [[trikotna piramida|trikotnih piramid]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;1 [[rombikubooktaeder]]
|align=right |28
|&amp;nbsp;1 [[oktaeder]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;8 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;12 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;6 [[kvadratna piramida|kvadratnih piramid]]&lt;br&gt;1 [[rombikubooktseder]]
|align=right |64
|&amp;nbsp;1 [[dodekaeder]]&lt;br&gt;12 [[petstrana prizma|petstranih prizem]]&lt;br&gt;30 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;20 [[trikotna piramida|trikotnih piramid]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;1 [[rombiikozidodekaeder]]
|align=right |64
|&amp;nbsp;1 [[ikozaeder]]&lt;br&gt;20 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;30 [[tristrana prizma|tristranih prizem]]&lt;br&gt;12 [[petkotna piramida|petkotne piramide]]&lt;br&gt;&amp;nbsp;1 [[rombiikozidodekaeder]]
|}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=Cupola|title=Cupola}}

{{-}}

{{poliedri}}

[[Kategorija:Poliedri]]
[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]
[[Kategorija:Johnsonova telesa]]</text>
      <sha1>7yrkn2eqauxk3wuhoqr9llca1xirsfr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tristrana prizma</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337745</id>
    <revision>
      <id>6772383</id>
      <parentid>6618714</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:46:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772383</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10560" sha1="roo37qur4dvrqmzb3sdcro1psiqrfqv" xml:space="preserve">{| class=wikitable style=&quot;float:right;&quot; width=&quot;250&quot;
! style=&quot;background-color:#e7dcc3;&quot; colspan=2 | {{PAGENAME}}
|-
|bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Triangular prism.png|240px]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|vrsta|| [[prizmatični uniformni polieder]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Eulerjeva karakteristika|elementi]] || ''F'' = 5, ''E'' = 9, ''V'' = 6, &lt;br&gt;(&lt;math&gt; \chi \,&lt;/math&gt;= 2) 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|stranske ploskve]] po straneh||3{4}+2{3}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]|| t{2,3} ali {3}x{}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]||   &lt;br&gt; 2 3|2
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]|| {{CDD|node_1}}  {{CDD|node_1|node}}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|simetrija]]|| [[diedrska simetrija v treh razsežnostih|D&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;]], [3,2],&lt;br&gt; (&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;322) reda 12
|-
| bgcolor=#e7dcc3|[[točkovne grupe v treh razsežnostih|vrtilna grupa]]||D&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, [3,2]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, &lt;br&gt; (322) reda 6  
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[uniformni polieder|sklici]] ||[[uniformni polieder|U]]&lt;sub&gt;76(a)&lt;/sub&gt;  
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder|dual]] || [[trikotna dipiramida]] 
|-
|colspan = 2|[[Slika:Triangular prism vertfig.svg|250px]]&lt;br&gt; &lt;center&gt; ([[slika oglišč]]) &lt;br&gt; 4.4.3&lt;/center&gt;
|}

'''Tristrana prizma''' je v [[geometrija|geometriji]] [[prizma]] s tremi [[stranska ploskev|stranskimi ploskvami]]. To  pomeni, da je to polieder s trikotno [[osnovna ploskev|osnovno ploskvijo]].  

To je [[pentaeder]], ki ima dve vzporedni stranski ploskvi. Pri tem pa sta pravokotnici na ostali dve   v isti ravnini (ni nujno, da sta vzporedni z ravninami  osnovnih ploskev). Te tri stranske ploskve so [[paralelogram]]i. Vsi preseki vzporedni z osnovnima ploskvama so enaki trikotniki.  

== Kot polpravilni polieder ==

== Prostornina ==
[[Prostornina]] vsake prizme je zmnožek ploščine osnovne ploskve in razdalje med obema osnovnima ploskvama. V tem primeru je osnovna ploskev trikotnik, treba je izračunati samo ploščino trikotnika in jo pomnožiti z dolžino prizme:

: &lt;math&gt;V = \frac{1}{2} bhl&lt;/math&gt;
kjer je 
* &lt;math&gt;b &lt;/math&gt; dolžina trikotnikove stranice  
* &lt;math&gt;h &lt;/math&gt; je višina prizme
* &lt;math&gt;l &lt;/math&gt; je dolžina med trikotnikoma

== Uporaba ==


Obstajajo kot celice štirih prizmatičnih [[uniformno satovje|uniformnih satovij]] v treh razsežnostih:

{| class=wikitable width=400
|- align=center
|[[šeststrano prizmatično satovje]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|6|node|3|node|2|node_1|infin|node}}
|[[trikotno-šestkotno prizmatično satovje]]&lt;BR&gt;{{CDD|node|6|node_1|3|node|2|node_1|infin|node}}
|[[Snub trikotno-šestkotno prizmatično satovje]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_h|6|node_h|3|node_h|2|node_1|infin|node}}
|[[rombitrikotno-šestkotno prizmatično satovje]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|6|node|3|node_1|2|node_1|infin|node}}
|- align=center
|[[Slika:Hexagonal_prismatic_honeycomb.png|100px]]
|[[Slika:Triangular-hexagonal_prismatic_honeycomb.png|100px]]
|[[Slika:Snub triangular-hexagonal prismatic honeycomb.png|100px]]
|[[Slika:Rhombitriangular-hexagonal prismatic honeycomb.png|100px]]
|}

Obstajajo tudi kot celice številnih štirirazsežnih [[uniformni polihoron|uniformnih polihoronov]] vključno z: 

{| class=wikitable width=500
|- align=center
|[[prisekana tetraederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|3|node|2|node_1}}
|[[prisekana oktaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|4|node|2|node_1}}
|[[prisekana kubooktederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|4|node_1|2|node_1}}
|[[prisekana ikozaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|5|node|2|node_1}}
|[[prisekana ikozidodekaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|5|node_1|2|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:Truncated tetrahedral prism.png|100px]]
|[[Slika:Truncated_octahedral_prism.png|100px]]
|[[Slika:Truncated cuboctahedral prism.png|100px]]
|[[Slika:Truncated icosahedral prism.png|100px]]
|[[Slika:Truncated icosidodecahedral prism.png|100px]]
|- align=center
|[[runciprisekana 5 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|3|node_1|3|node_1}}
|[[omniprisekanaomnitruncated 5-cell]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1|3|node_1}}
|[[runciprisekana 16 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node|3|node_1|3|node_1}}
|[[omnitruncated tesseract]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1|3|node_1}}
|-
|[[Slika:4-simplex t013.svg|100px]]
|[[Slika:4-simplex t0123.svg|100px]]
|[[Slika:4-cube t023.svg|100px]]
|[[Slika:4-cube t0123.svg|100px]]
|- align=center
|[[runciprisekana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|4|node_1|3|node_1}}
|[[omniprisekana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|4|node_1|3|node_1}}
|[[runciprisekana 600 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node|3|node_1|3|node_1}}
|[[omniprisekana 120 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1|3|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:24-cell t0123 F4.svg|100px]]
|[[Slika:24-cell t013 F4.svg|100px]]
|[[Slika:120-cell_t023_H3.png|100px]]
|[[Slika:120-cell_t0123_H3.png|100px]]
|}

== Sorodni politopi in tlakovanja ==

Ta polieder je topološko soroden z zaporedjem uniformnih [[prisekanost (geometrija)|prisekanih]] poliedrov s [[konfiguracija oglišča|konfiguracijami oglišča]] (3.2n.2n) in simetrijo [[Coxeterjeva grupa|Coxeterjeve grupe]] [n,3].

{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=top
!valign=center|[[Seznam grup sferne simetrije|Sferna]]/[[Seznam grup ravninske simetrije|ravninska]]&lt;BR&gt;simetrija
!*232&lt;BR&gt;[2,3]&lt;BR&gt;[[diedrska simetrija|D&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;]]
!*332&lt;BR&gt;[3,3]&lt;BR&gt;[[tetraedrska simetrija|T&lt;sub&gt;d&lt;/sub&gt;]]
!*432&lt;BR&gt;[4,3]&lt;BR&gt;[[oktaedrska simetrija|O&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt;]]
!*532&lt;BR&gt;[5,3]&lt;BR&gt;[[ikozaedrska simetrija|I&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt;]]
!*632&lt;BR&gt;[6,3]&lt;BR&gt;P6m
!*732&lt;BR&gt;[7,3]
!*832&lt;BR&gt;[8,3]
|-
!Red&lt;BR&gt;simetrije
!12
!24
!48
!120
!colspan=3|&amp;infin;
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]&lt;BR&gt;[[Schläflijev simbol|Schläfli]]
!{{CDD|node_1|2|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{2,3}
!{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{3,3}
!{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{4,3}
!{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{5,3}
!{{CDD|node_1|6|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{6,3}
!{{CDD|node_1|7|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{7,3}
!{{CDD|node_1|8|node_1|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{8,3}
|- align=center
!omniprisekana &lt;br&gt;oblika
|[[Slika:Spherical_truncated_trigonal_prism.svg|80px]]&lt;br&gt;[[šeststrana prizma|4.6.4]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t012.svg|80px]]&lt;br&gt;[[prisekani oktaeder|4.6.6]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t012.svg|80px]]&lt;br&gt;[[prisekani kubooktaeder|4.6.8]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t012.png|80px]]&lt;br&gt;[[prisekani ikozidodekaeder|4.6.10]]
|[[Slika:Uniform_polyhedron-63-t012.png|80px]]&lt;br&gt;[[prisekano trišestkotno tlakovanje|4.6.12]]
|[[Slika:Uniform_tiling_73-t012.png|80px]]&lt;br&gt;[[prisekano trisedemkotno tlakovanje|4.6.14]]
|[[Slika:Uniform_tiling_83-t012.png|80px]]&lt;br&gt;4.6.16
|}

== Štirirazsežni prostor ==

{| class=wikitable width=640
|- align=center
|[[tetraederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|3|node|2|node_1}}
|[[osemstrana prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|4|node|2|node_1}}
|[[kubooktaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node|3|node_1|4|node|2|node_1}}
|[[ikozaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|5|node|2|node_1}}
|[[ikozidodekaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node|3|node_1|5|node|2|node_1}}
|[[prisekana dvanajststrana prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node|3|node_1|5|node_1|2|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:tetrahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:octahedral_prism.png|80px]]
|[[Slika:cuboctahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:icosahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:icosidodecahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:Truncated dodecahedral prism.png|80px]]
|- align=center
|[[rombiikozidodekaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|5|node_1|2|node_1}}
|[[rombikubooktaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|4|node_1|2|node_1}}
|[[prisekana kubična prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node|3|node_1|4|node_1|2|node_1}}
|[[Snub dodekaederska prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_h|5|node_h|3|node_h|2|node_1}}
|[[Uniformna antiprizmatična prizma|n-stranska antiprizmatična prizma]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_h|n|node_h|2x|node_h|2|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:Rhombicosidodecahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:Rhombicuboctahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:Truncated cubic prism.png|80px]]
|[[Slika:Snub dodecahedral prism.png|80px]]
|[[Slika:Square antiprismatic prism.png|80px]]
|- align=center
|[[kantelirana 5 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|3|node_1|3|node}}
|[[kantiprisekana 5 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|3|node_1|3|node}}
|[[runcinirana 5 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|3|node|3|node_1}}
|[[runciprisekana 5 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|3|node|3|node_1}}
|[[kantelirani teserakt]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node|3|node_1|3|node}}
|[[kantiprisekani teserakt]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node_1|3|node_1|3|node}}
|[[runcinirani teserakt]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node|3|node|3|node_1}}
|[[runciprisekani teserakt]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|4|node_1|3|node|3|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:4-simplex t02.svg|80px]]
|[[Slika:4-simplex t012.svg|80px]]
|[[Slika:4-simplex t03.svg|80px]]
|[[Slika:4-simplex t013.svg|80px]]
|[[Slika:4-cube t02.svg|80px]]
|[[Slika:4-cube t012.svg|80px]]
|[[Slika:4-cube t03.svg|80px]]
|[[Slika:4-cube t013.svg|80px]]
|- align=center
|[[kantelirana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|4|node_1|3|node}}
|[[kantiprisekana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|4|node_1|3|node}}
|[[runcinirana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node|4|node|3|node_1}}
|[[runciprisekana 24 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|3|node_1|4|node|3|node_1}}
|[[kantelirana 120 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node|3|node_1|3|node}}
|[[kantiprisekana 120 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node_1|3|node_1|3|node}}
|[[runcinirana 120 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node|3|node|3|node_1}}
|[[runciprisekana 120 celica]]&lt;BR&gt;{{CDD|node_1|5|node_1|3|node|3|node_1}}
|- align=center
|[[Slika:24-cell t02 F4.svg|80px]]
|[[Slika:24-cell t012 F4.svg|80px]]
|[[Slika:24-cell t03 F4.svg|80px]]
|[[Slika:24-cell t013 F4.svg|80px]]
|[[Slika:120-cell_t02 H3.png|80px]]
|[[Slika:120-cell_t012 H3.png|80px]]
|[[Slika:120-cell_t03 H3.png|80px]]
|[[Slika:120-cell_t013 H3.png|80px]]
|}

== Glej tudi ==

{{uniformne prizme}}

{| class=wikitable
|+ Skupina [[kupola (geometrija)|kupol]]
|-
!2
!3
!4
!5
!6
|- valign=top align=center
|[[Slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[tristrana prizma|diagonalna kupola]]
|[[Slika:triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[trikotna kupola]]
|[[Slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna kupola]]
|[[Slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petkotna kupola]]
|[[Slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;šestkotna kupola&lt;BR&gt;(ravna oblika)
|}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=TriangularPrism|title=Triangular Prism}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]
[[Kategorija:Poliedri, ki zapolnjujejo prostor]]</text>
      <sha1>roo37qur4dvrqmzb3sdcro1psiqrfqv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam poliedrov po številu oglišč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>339510</id>
    <revision>
      <id>6772384</id>
      <parentid>6748390</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:46:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772384</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7793" sha1="3wwkbadkmdflk8845847awkjg4x638m" xml:space="preserve">'''Seznam poliedrov po številu oglišč''' vsebuje [[polieder|poliedre]] razporejene po številu [[oglišče|oglišč]]. Poliedri izhajajo iz družin [[platonsko telo|platonskih teles]], [[arhimedsko telo|arhimedskih teles]], [[Catalanovo telo|Catalanovih teles]] in [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]]. Vključena so tudi telesa z [[diedrska simetrija|diedrsko simetrijo]], kot so [[piramida|piramide]], [[bipiramida|bipiramide]], [[antiprizma|antiprizme]] in [[trapezoeder|trapezoedri]]. 

Poliedri z različnimi imeni, ki so topološko enaki, so navedeni skupaj.

V prvem stolpcu levo je napisano število oglišč.

{| class=wikitable
|- valign=top
!valign=center|4
|[[Slika:Tetrahedron.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[tetraeder]]&lt;BR&gt;tristrana piramida
|- valign=top
!valign=center|5
| [[Slika:Square pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna piramida]]
|- valign=top
!valign=center|6
|[[Slika:Pentagonal pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana piramida]]
|[[Slika:Octahedron.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[oktaeder]] (pravilni)&lt;BR&gt;tristrana antiprizma&lt;BR&gt;kvadratna bipiramida
|[[Slika:Triangular prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[tristrana prizma]]&lt;BR&gt;[[klin (geometrija)|klin]]
|- valign=top
!valign=center|7
|[[Slika:Hexagonal pyramid.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[šeststrana piramida]]
|[[Slika:Pentagonal dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana bipiramida]]
|[[Slika:Augmented triangular prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[povečana tristrana prizma]]
|[[Slika:Elongated triangular pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[podaljšana tristrana piramida]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|8
|[[sedemstrana piramida]]
|[[Slika:Hexagonal bipyramid transparent.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[šeststrana bipiramida]]
|[[Slika:Hexahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kocka]]&lt;BR&gt;kvadratna prizma&lt;BR&gt;[[kvader]]&lt;BR&gt;[[romboeder]]&lt;BR&gt;[[tristrani trapezoeder]]
|[[Slika:Square antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna antiprizma]]
|[[Slika:Triakistetrahedron.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[triakisni tetraeder]]
|[[Slika:Elongated triangular dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[podaljšana tristrana bipiramida]]
|- valign=top
|[[Slika:Gyrobifastigium.png|100px]]&lt;BR&gt;[[girobifastigij]]
|[[Slika:Snub disphenoid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[prirezan disfenoid]]
|[[Slika:Biaugmented triangular prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno povečana tristrana prizma]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|9
|[[Slika:Triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[tristrana kupola]]
|[[Slika:Triaugmented triangular prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[trojno povečana tristrana prizma]]
|[[Slika:Elongated square pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[podaljšana kvadratna piramida]]
|[[Slika:Gyroelongated square pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[giropodaljšana kvadratna piramida]]
|[[Slika:Tridiminished icosahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[trojno izginjajoči ikozaeder]]
|- valign=top
|[[osemstrana piramida]]
|[[sedemstrana bipiramida]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|10
|[[enajststrana piramida]]
|[[Slika:Octagonal bipyramid transparent.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[osemstrana bipiramida]]
|[[Slika:Pentagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana prizma]]
|[[Slika:Pentagonal antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana antiprizma]]
|[[Slika:Gyroelongated square dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[giropodaljšana kvadratna bipiramida]]
|[[Slika:Elongated square dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Elongated square bipyramid]]
|- valign=top
|[[Slika:Metabidiminished icosahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno metaizginjajoči ikozaeder]]
|[[Slika:Augmented tridiminished icosahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[povečan trojno izginjajoč ikozaeder]]
|[[Slika:Sphenocorona.png|100px]]&lt;BR&gt;[[sfenokorona]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|11
|[[desetstrana piramida]]
|[[devetstrana bipiramida]]
|[[Slika:Augmented pentagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[povečana petstrana prizma]]
|[[Slika:Elongated pentagonal pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[podaljšana petstrana piramida]]
|[[Slika:Gyroelongated pentagonal pyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[giropodaljšana petstrana piramida]]
|[[Slika:Augmented sphenocorona.png|100px]]&lt;BR&gt;[[povečana sfenokorona]]
|- valign=top
|[[Slika:Octadecahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[oktadekaeder]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|12
|[[Slika:Elongated pentagonal dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;[[podaljšana petstrana bipiramida]]
|[[Slika:Truncated tetrahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[prisekan tetraeder]]
|[[Slika:Cuboctahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kubooktaeder]]
|[[Slika:Square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna kupola]]
|[[Slika:Triangular orthobicupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[tristrana dvojna ortokupola]]
|[[Slika:Biaugmented pentagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno povečana petstrana prizma]]
|- valign=top
|[[Hendecagonal pyramid]]
|[[Slika:Icosahedron.jpg|100px]]&lt;BR&gt;[[ikozaeder]]
|[[Slika:Decagonal bipyramid transparent.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[desetstrana bipiramida]]
|[[Slika:Hexagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[šeststrana prizma]]
|[[Slika:Hexagonal antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[šeststrana antiprizma]]
|[[Slika:Sphenomegacorona.png|100px]]&lt;BR&gt;[[sfenomegakorona]]
|- valign=top
!valign=center|13
|[[desetstrana piramida]]
|[[dvojna enajstkotna piramida]]
|[[Slika:Augmented hexagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[povečana šeststrana prizma]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|14
|trojna desetstrana piramida
|[[dvojna dvanajststrana piramida]]
|[[Slika:Elongated hexagonal dipyramid.png|100px]]&lt;BR&gt;podaljšana šeststrana dipiramida
|[[Slika:Prism 7.png|100px]]&lt;BR&gt;[[sedemstrana prizma prism]]
|[[Slika:Antiprism 7.png|100px]]&lt;BR&gt;[[sedemstrana antiprizma]]
|[[Slika:Rhombic dodecahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Rhombic dodecahedron]]
|- valign=top
|[[Slika:Parabiaugmented hexagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno parapovečana šeststrana prizma]]
|[[Slika:Metabiaugmented hexagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno meta povečana prizma]]
|[[Slika:Hebesphenomegacorona.png|100px]]&lt;BR&gt;[[hebesfenomegakorona]]
|[[Slika:Bilunabirotunda.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojna luna rotunda]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|15
|štirinajststrana piramida
|štirinajststrana bipiramida
|[[petstrana kupola]]
|[[podaljšana tristrana kupola]]
|- valign=top
|[[giropodaljšana tristrana kupola]]
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|16
|[[Slika:Octagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[osemstrana prizma]]
|[[Slika:Octagonal antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[osemstrana antiprizma]]
|[[trojno povečana šeststrana prizma]]
|[[povečan prisekan tetraeder]]
|[[dvojna kvadratna ortokupola]]
|[[dvojna kvadratna girokupola]]
|- valign=top
|[[disfenocingul]]
|[[prirezana kvadratna antiprizma]]
|- valign=top
!valign=center|17
|- valign=top
!valign=center|18
|[[Slika:Prism 9.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Enneagonal prism]]
|[[Slika:Enneagonal antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[devetstrana antiprizma]]
|[[dvojna giropodaljšana tristrana kupola]]
|[[dvojno podaljšana tristrana ortokupola]]
|[[dvojna podaljšana tristrana girokupola]]
|[[tristrana hebesfeno rotunda]]
|- valign=top
!valign=center|19
|- valign=top
!valign=center rowspan=2|20
|[[dodekaeder]]
|[[petstrana rotunda]]
|[[podaljšana kvadratna kupola]]
|[[giropodaljšana kvadratna kupola]]
|[[dvojna petstrana ortokupola]]
|[[dvojna petstrana girokupola]]
|- valign=top
|[[Slika:Decagonal prism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[desetstrana prizma]]
|[[Slika:Decagonal antiprism.png|100px]]&lt;BR&gt;[[desetstrana antiprizma]]
|- valign=top
!valign=center|21
|[[povečan dodekaeder]]
|- valign=top
!valign=center|22
|[[dvojno parapovečan dodekaeder]]
|[[dvojno metapovečan dodekaeder]]
|- valign=top
!valign=center|23
|[[trojno povečan dodekaeder]]
|- valign=top
!valign=center|24
|[[Slika:Triakis octahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[triakisni oktaeder]]
|[[Slika:Tetrakis cube.png|100px]]&lt;BR&gt;[[tetrakisni heksaeder]]
|[[Slika:Strombic icositetrahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Deltoidal icositetrahedron]]
|[[Slika:Pseudorhombicuboctahedron.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno podaljšana kvadratna girokupola]]
|[[Slika:Gyroelongated square bicupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[dvojno podaljšana kvadratna  kupola]]
|}

{{-}}

{{poliedri}}

[[Kategorija:Poliedri]]
[[Kategorija:Matematični seznami]]</text>
      <sha1>3wwkbadkmdflk8845847awkjg4x638m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rombitrišestkotno tlakovanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>341332</id>
    <revision>
      <id>6772385</id>
      <parentid>6765648</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:46:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772385</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7676" sha1="a6ne3842ya3mb2cycur7vi0php4yg2m" xml:space="preserve">{| border=&quot;1&quot; bgcolor=&quot;#ffffff&quot; cellpadding=&quot;5&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;260&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|&lt;center&gt;Robitrišestkotno tlakovanje&lt;/center&gt; 
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Tiling Semiregular 3-4-6-4 Small Rhombitrihexagonal.svg|300px|]]&lt;BR&gt;
|-
|bgcolor=#e7dcc3 width=105|Vrsta||[[Seznam uniformnih tlakovanj|polpravilno tlakovanje]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija oglišča]]||3.4.6.4
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Schläflijev simbol]]||t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{6,3}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Wythoffov simbol]]||   |  3|6 2
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Coxeter-Dinkinov diagram]]||{{CDD|node_1|6|node|node_1}}
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Seznam grup ravninske simetrije#Tapetne grupe|Simetrija]]||[[tapetna grupa|p6m]], [6,3], &lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;632
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Vrtilna simetrija||[[tapetna grupa|p6]], [6,3]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, 632
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Bowersova okrajšava||Rothat
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[dualni polieder|Dualno tlakovanje]]||[[deltoidno trišestkotno tlakovanje]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Lastnosti||[[izogonalna oblika|ogliščna prehodnost]] 
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Small rhombitrihexagonal tiling vertfig.png|240px]]&lt;BR&gt;[[Slika oglišč]]: 3.4.6.4 
|}

'''Rombitrišestkotno tlakovanje''' je v [[geometrija|geometriji]] polpravilno tlakovanje [[evklidska ravnina|evklidske ravnine]]. Ima en [[trikotnik]], en [[šestkotnik]] in po en [[šestkotnik]] na vsakem [[oglišče|oglišču]] (pri tlakovanju je to točka, kjer se stikajo tri ali več ploščic tlakovanja). [[Schläflijev simbol]] je t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{3,6}.

Znana so tri [[Seznam  politopov#Evklidsko tlakovanje|pravilna tlakovanja]] in osem  [[Seznam uniformnih tlakovanj|polpravilnih tlakovanj]] v ravnini.

[[John Horton Conway]] (rojen 1937) ga je imenoval '''rombišestdeltil''' &lt;ref&gt;Conway, 2008, p288 table&lt;/ref&gt;. Lahko ga obravnavamo kot [[kantelacija (geometrija)|kantelirani]] ali [[razširitev (geometrija)|razširjeno]] [[šestkotno tlakovanje]]. 

== Uniformno barvanje ==
Obstoja samo eno [[uniformno barvanje]] rombitrišestkotnega tlakovanja. Če imenujemo barve s števili okoli oglišča (3.4.6.4) je to samo 1232. 

[[Slika:Uniform polyhedron-63-t02.png|100px]]

== Sorodni poliedri in tlakovanja ==

{| class=wikitable
|+ Družina [[Kupola (geometrija)|Kupol]]
|-
!2
!3
!4
!5
!6
|- valign=top align=center
|[[Slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[tristrana prizma|diagonalna kupola]]
|[[Slika:triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[tristrana kupola]]
|[[Slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna kupola]]
|[[Slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana kupola]]
|[[Slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;šeststrana kupola&lt;BR&gt;(ravna)
|}

Tlakovanje je topološko povezano z zaporedjem [[kantelacija (geometrija|kanteliranimi]] poliedri, ki imajo sliko oglišč (3.4.n.4) in se nadaljujejo kot tlakovanja v [[hiperbolična ravnina|hiperbolično ravnino]]. Te  [[izogonalna oblika|ogliščnoprehodne]] oblike imajo (&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;n32) zrcalno [[notacija orbifold|simetrijo]].

{|class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=top
!valign=center|[[seznam grup sferne simetrije|Sferna]]/[[seznam grup ravninske simetrije|ravninska]]&lt;BR&gt;simetrija
!*232&lt;BR&gt;[2,3]&lt;BR&gt;[[diedrska simetrija|D&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;]]
!*332&lt;BR&gt;[3,3]&lt;BR&gt;[[tetraedrska simetrija|T&lt;sub&gt;d&lt;/sub&gt;]]
!*432&lt;BR&gt;[4,3]&lt;BR&gt;[[oktaedrska simetrija|O&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt;]]
!*532&lt;BR&gt;[5,3]&lt;BR&gt;[[ikozaedrska simetrija|I&lt;sub&gt;h&lt;/sub&gt;]]
!*632&lt;BR&gt;[6,3]&lt;BR&gt;P6m
!*732&lt;BR&gt;[7,3]
!*832&lt;BR&gt;[8,3]
|-
!Red&lt;BR&gt;simetrije
!12
!24
!48
!120
!colspan=3|&amp;infin;
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]&lt;BR&gt;[[Schläflijev simbol|Schläfli]]
!{{CDD|node_1|2|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{2,3}
!{{CDD|node_1|3|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{3,3}
!{{CDD|node_1|4|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{4,3}
!{{CDD|node_1|5|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{5,3}
!{{CDD|node_1|6|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{6,3}
!{{CDD|node_1|7|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{7,3}
!{{CDD|node_1|8|node|3|node_1}}&lt;BR&gt;t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{8,3}
|- align=center
!Razširjena&lt;br&gt;oblika
|[[Slika:triangular_prism.png|50px]]&lt;br&gt;[[tristrana prizma|3.4.2.4]]
|[[Slika:Uniform tiling 332-t02.svg|50px]]&lt;br&gt;[[kubooktaeder|3.4.3.4]]
|[[Slika:Uniform tiling 432-t02.svg|50px]]&lt;br&gt;[[rombikubooktaeder|3.4.4.4]]
|[[Slika:Uniform tiling 532-t02.png|50px]]&lt;br&gt;[[rombiikozadodekaeder|3.4.5.4]]
|[[Slika:Uniform_polyhedron-63-t02.png|50px]]&lt;br&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje|3.4.6.4]]
|[[Slika:Uniform_tiling_73-t02.png|50px]]&lt;br&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje|3.4.7.4]]
|[[Slika:Uniform_tiling_83-t02.png|50px]]&lt;br&gt;3.4.8.4
|- align=center
!Deltoidna oblika
|[[Slika:Triangular dipyramid.svg|50px]]&lt;br&gt;[[tristrana bipiramida|V3.4.2.4]]
|[[Slika:Rhombicdodecahedron.jpg|50px]]&lt;br&gt;[[rombski dodekaeder|V3.4.3.4]]
|[[Slika:Deltoidalicositetrahedron.jpg|50px]]&lt;br&gt;[[deltoidni ikozitetraeder|V3.4.4.4]]
|[[Slika:Deltoidalhexecontahedron.jpg|50px]]&lt;br&gt;[[deltoidni heksekontaeder|V3.4.5.4]]
|[[Slika:Tiling Dual Semiregular V3-4-6-4 Deltoidal Trihexagonal.svg|50px]]&lt;br&gt;[[rombitrišestkotno tlakovanje|V3.4.6.4]]
|[[Slika:Deltoidal triheptagonal til.png|50px]]&lt;BR&gt;V3.4.7.4
|}

== Wythoffova konstrukcija iz šestkotnih in trikotnih tlakovanj ==


{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
![[Wythoffov simbol|Wythoff]]
! 3 &amp;#124; 6 2
! 2 3 &amp;#124; 6
! 2 &amp;#124; 6 3
! 2 6 &amp;#124; 3
! 6 &amp;#124; 3 2
! 6 3 &amp;#124; 2
! 6 3 2 &amp;#124;
! &amp;#124; 6 3 2
!
!
|-
![[Schläflijev simbol|Schläfli]]
!{6,3}
!''t''&lt;sub&gt;0,1&lt;/sub&gt;{6,3}
!t&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;{6,3}
!t&lt;sub&gt;1,2&lt;/sub&gt;{6,3}
!t&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;{6,3}
!t&lt;sub&gt;0,2&lt;/sub&gt;{6,3}
!t&lt;sub&gt;0,1,2&lt;/sub&gt;{6,3}
!s{6,3}
!h&lt;sub&gt;0&lt;/sub&gt;{6,3}
!h&lt;sub&gt;1,2&lt;/sub&gt;{6,3}
|-
![[Coxeter-Dinkinov diagram|Coxeter]]
!{{CDD|node_1|6|node|3|node}}
!{{CDD|node_1|6|node_1|3|node}}
!{{CDD|node|6|node_1|3|node}}
!{{CDD|node|6|node_1|3|node_1}}
!{{CDD|node|6|node|3|node_1}}
!{{CDD|node_1|6|node|3|node_1}}
!{{CDD|node_1|6|node_1|3|node_1}}
!{{CDD|node_h|6|node_h|3|node_h}}
!{{CDD|node_h|6|node|3|node}}
!{{CDD|node|6|node_h|3|node_h}}
|-align=center
|Slika&lt;BR&gt;[[Konfiguracija oglišča|Slika oglišč]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t0.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t01.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[prisekano šestkotno tlakovanje|3.12.12]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t1.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[trišestkotno tlakovanje|3.6.3.6]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t12.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[šestkotno tlakovanje|6.6.6]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t2-red.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[trikotno tlakovanje|{3&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt;}]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t02.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[malo rombitrišestkotno tlakovanje|3.4.6.4]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-t012.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[veliko rombitrišestkotno tlakovanje|4.6.12]]
|[[Slika:Uniform tiling 63-snub.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[snub šestkotno tlakovanje|3.3.3.3.6]]
|[[Slika:Uniform_tiling_333-t1.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[trikotno tlakovanje|(3.3)&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;]]
|[[Slika:Uniform_tiling_63-h12.svg|50px]]&lt;BR&gt;[[trikotno tlakovanje|3.3.3.3.3.3]]
|}

== Pakiranje krožnic ==
Rombitrišestkotno tlakovanje se lahko uporabi za [[pakiranje krožnic]]. Vsaka krožnica je v dotiku s tremi drugimi krožnicami v pakiranju. (glej [[problem dotikalnega števila]]). Praznine med šestkotniki dovoljujejo vnos dodatne krožnice, da s tem dobimo gostejše pakiranje.

[[Slika:Rhombitrihexagonal_tiling_circle_packing.svg|320px]]
[[Slika:Rhombitrihexagonal_tiling_circle_packing2.png|320px]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://mathworld.wolfram.com/UniformTessellation.html Uniformna teselacija na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} 
* [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilna teselacija na [[MathWorld]] ] {{ikona en}}
* [http://www.bendwavy.org/klitzing/dimensions/flat.htm#2D Dvorazsežno evklidsko tlakovanje] {{ikona en}}
 
[[Kategorija:Teselacija]]</text>
      <sha1>a6ne3842ya3mb2cycur7vi0php4yg2m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvadratna kupola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342186</id>
    <revision>
      <id>6772386</id>
      <parentid>6407021</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:46:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772386</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3010" sha1="3skkeqep0s6m8wwa36n8ujv5lph0efa" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;250&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|&lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;Kvadratna kupola&lt;/div&gt;
|- 
|align=center colspan=2|[[Slika:Square cupola.png|240px]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Johnsonovo telo]]&lt;br&gt;   [[tristrana kupola|J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]]-J&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;-[[petstrana kupola|J&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;]] 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]]||4 [[trikotnik]]i&lt;br&gt;1+4  [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]]&lt;br&gt;1 [[osemkotnik]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Robovi]]||20
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||12
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]||-
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||C&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;44)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[točkovne grupe v treh razsežnostih|Vrtilna grupa]]||''C''&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, [4]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (44)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksni polieder|konveksna]]
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Square cupola net.PNG|240px]] [[mreža telesa]]
|}

'''Kvadratna kupola''' je v [[geometrija|geometriji]] eno izmed [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]] (J&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;). Dobi se kot rezina [[rombikubookaeder|rombikubooktaedra]]. Podobno kot vse druge kupole, je [[osnovna ploskev]] [[mnogokotnik]], ki ima dvakrat toliko [[rob (geometrija)|robov]] in [[oglišče|oglišč]] kot zgornja ploskev. V tem primeru je osnovna ploskev [[osemkotnik]].

== Ploščina in prostornina ==

[[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V'' ter polmer [[očrtana sfera|očrtane sfere]] ''C'' se za kvadratno kupolo, ki ima dolžino roba enako ''a'', dobijo s pomočjo naslednjih obrazcev:
&lt;ref&gt;[[Stephen Wolfram]], &quot;[http://www.wolframalpha.com/input/?i=Square+cupola Square cupola]&quot; na [[Wolfram Alpha]]. Pridobljeno 20.julij 2010.&lt;/ref&gt;

: &lt;math&gt; V=(1+\frac{2\sqrt{2}}{3})a^3\approx1,94281...a^3 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; P=(7+2\sqrt{2}+\sqrt{3})a^2\approx11,5605...a^2 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; C=(\frac{1}{2}\sqrt{5+2\sqrt{2}})a\approx1,39897...a \!\, . &lt;/math&gt;

== Dualni polieder ==

Dualno telo kvadratne kupole ima 16 trikotniških stranskih ploskev:
{| class=wikitable width=320
|- valign=top
! dualna kvadratnakupola
! mreža duala
|- valign=top
| [[Slika:Dual square cupola.png|160px]]
| [[Slika:Dual square cupola net.png|160px]]
|}

{| class=wikitable
|+ Družina [[kupola (geometrija)|kupol]]
|-
!2
!3
!4
!5
!6
|- valign=top align=center
| [[Slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[Triangular prism|digonalna kupola]]
| [[Slika:triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[trikotna kupola]]
| [[Slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;kvadratna kupola
| [[Slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petkotna kupola]]
| [[Slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;šestkotna kupola&lt;BR&gt;(ravna)
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}}
* {{MathWorld|id=SquareCupola|title=Square Cupola}}

{{-}}

{{poliedri}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]
[[Kategorija:Johnsonova telesa]]</text>
      <sha1>3skkeqep0s6m8wwa36n8ujv5lph0efa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petstrana kupola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342242</id>
    <revision>
      <id>6772387</id>
      <parentid>6407032</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:47:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772387</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2928" sha1="an6q9lv6xbt17j3994yjc5cb6mzit9m" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;250&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|&lt;center&gt;Petstrana kupola&lt;/center&gt;
|- 
|align=center colspan=2|[[Slika:Pentagonal cupola.png|240px]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Johnsonovo telo]]&lt;br&gt;[[kvadratna kupola|J&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]]-'''J&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;'''-[[petstrana rotunda|J&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;]] 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]]||  5 [[trikotnik]]ov &lt;br&gt; 
1 [[petkotnik]]&lt;br&gt;
5 [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]] &lt;br&gt; 1 [[desetkotnik]] 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Rob]]ovi||25
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||15
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]||-
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]||C&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (&lt;sup&gt;*&lt;/sup&gt;55)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija oglišča]]||10(4.3.10)&lt;br&gt;5(3.4.5.4)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||&lt;center&gt;[[konveksna polieder|konveksna]] &lt;/center&gt;
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Pentagonal Cupola.PNG|250px]]&lt;br&gt; [[mreža telesa]]
|-
|}

'''Petstrana kupola''' je v [[geometrija|geometriji]] eno izmed [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]] (J&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;). Lahko se dobi kot rezina [[rombiikozidodekaedra]].

92 Jonhsonovih teles je imenoval in opisal matematik [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930) v letu 1966.

Petstrano kupolo sestavlja  pet [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], pet [[Kvadrat (geometrija)|kvadratov]], en [[petkotnik]] in en [[desetkotnik]].

== Površina in prostornina ==

[[Površina]] ''P'' in [[prostornina]] ''V''  ter polmer [[očrtana sfera|očrtane sfere]] ''C'' se za  petstrano kupolo, ki ima dolžino roba enako ''a'', se dobijo s pomočjo naslednjih obrazcev:
&lt;ref&gt;[[Stephen Wolfram]], &quot;[http://www.wolframalpha.com/input/?i=Pentagonal+cupola Pentagonal cupola]&quot; from [[Wolfram Alpha]]. Pridobljeno 21. julija, 2010.&lt;/ref&gt;:

: &lt;math&gt; V=(\frac{1}{6}(5+4\sqrt{5})a^3\approx2,32405...a^3 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; P=(\frac{1}{4}(20+\sqrt{10(80+31\sqrt{5}+\sqrt{2175+930\sqrt5})}))a^2\approx16,5797...a^2 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; C=(\frac{1}{2}\sqrt{11+4\sqrt{5}})a\approx2,23295...a \!\, . &lt;/math&gt;

== Sorodni poliedri ==
=== Dualni polieder ===

{| class=wikitable
|+ Družina [[kupola (geometrija)|kupol]]
|-
! 2
! 3
! 4
! 5
! 6
|- valign=top align=center
| [[slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[tristrana prizma|digonalna kupola]]
| [[slika:triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;[[tristrana kupola]]
| [[slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[kvadratna kupola]]
| [[slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;petstrana kupola
| [[slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;šeststrana kupola&lt;BR&gt;(ravna)
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}}
* {{MathWorld|id=PentagonalCupola|title=Pentagonal Cupola}}

{{-}}

{{poliedri}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]
[[Kategorija:Johnsonova telesa]]</text>
      <sha1>an6q9lv6xbt17j3994yjc5cb6mzit9m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tristrana kupola</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347796</id>
    <revision>
      <id>6772388</id>
      <parentid>6407044</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:47:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772388</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2955" sha1="jy56rtba6syx1bz9k6oz5db8oswl33o" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;250&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|&lt;center&gt;Tristrana kupola&lt;/center&gt;
|-
|bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Triangular cupola.svg|150px]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Johnsonovo telo]]&lt;br&gt;[[petstrana piramida|J&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]]-'''J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'''-[[kvadratna kupola|J&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]] 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]] ||1+3 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt; 3 [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]]&lt;br&gt;1 [[šestkotnik]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||9
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Robovi]]||15
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija oglišča]]|| 6(3.4.6)&lt;br&gt;3(3.4.3.4)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Grupa simetrije]]||C&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]|| -
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksni polieder|konveksna]] 
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Triangular cupola net.PNG|240px]] 
[[mreža telesa]] 
|}

'''Tristrana kupola''' je eno izmed [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]] (J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;). Izgleda kot polovica [[kubooktaeder|kubooktaedra]].

V letu 1966 je [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930) imenoval in opisal 92 teles, ki se sedaj imenujejo Johnsonova telesa.

== Prostornina in površina ==

Naslednja izraza za [[prostornina|prostornino]] ''V'' in [[površina|površino]] ''P'' sta uporabna za vse vrste [[stranska ploskev|stranskih ploskev]], ki so [[pravilni mnogokotnik|pravilne]] in imajo dolžino roba 1:
&lt;ref&gt;[[Stephen Wolfram]], &quot;[http://www.wolframalpha.com/input/?i=Triangular+cupola Triangular cupola]&quot; na [[Wolfram Alpha]]. Pridobljeno 20. julija 2010.&lt;/ref&gt;

: &lt;math&gt; V=(\frac{5}{3\sqrt{2}})a^3\approx1,17851...a^3 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; P=(3+\frac{5\sqrt{3}}{2})a^2\approx7,33013...a^2 \!\, . &lt;/math&gt;

== Dualni polieder ==

Dualno telo tristrane kupole ima 12 [[trikotnik|trikotniških]] stranskih ploskev:

{| class=wikitable width=320
|- valign=top
!Dualno telo tristrane kupole
!Mreža dualnega telesa
|- valign=top
|[[Slika:Dual triangular cupola.png|160px]]
|[[Slika:Dual triangular cupola net.png|160px]]
|}

== Glej tudi ==
{| class=wikitable
|+ Družina [[kupola (geometrija)|kupol]]
|-
!2
!3
!4
!5
!6
|- valign=top align=center
|[[Slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[Tristrana prizma|Digonalna kupola]]
|[[Slika:triangular cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;Tristrana kupola
|[[Slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Kvadratna kupola]]
|[[Slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana kupola]]
|[[Slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;Šeststrana kupola&lt;BR&gt;(ravno)
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}}
* {{MathWorld|id=TriangularCupola|title=Triangular Cupola}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/johnson/j047.html Tristrana kupola na Bulatov.org] {{ikona en}}

{{-}}

{{poliedri}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Johnsonova telesa]]
[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]</text>
      <sha1>jy56rtba6syx1bz9k6oz5db8oswl33o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772399</id>
      <parentid>6772388</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:09:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772399</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2955" sha1="dyarljucjvg0zaajtg607hbhma15db2" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin-left:10px&quot; width=&quot;250&quot;
!bgcolor=#e7dcc3 colspan=2|&lt;center&gt;Tristrana kupola&lt;/center&gt;
|-
|bgcolor=#ffffff align=center colspan=2|[[Slika:Triangular cupola.svg|150px]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Vrsta||[[Johnsonovo telo]]&lt;br&gt;[[petstrana piramida|J&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]]-'''J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'''-[[kvadratna kupola|J&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]] 
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[stranska ploskev|Stranske ploskve]] ||1+3 [[trikotnik]]ov&lt;br&gt; 3 [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]]&lt;br&gt;1 [[šestkotnik]]
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[oglišče|Oglišča]]||9
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[rob (geometrija)|Robovi]]||15
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Konfiguracija oglišča]]|| 6(3.4.6)&lt;br&gt;3(3.4.3.4)
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[seznam grup sferne simetrije|Grupa simetrije]]||C&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;
|-
|bgcolor=#e7dcc3|[[Dualni polieder]]|| -
|-
|bgcolor=#e7dcc3|Značilnosti||[[konveksni polieder|konveksna]] 
|-
|align=center colspan=2|[[Slika:Triangular cupola net.PNG|240px]] 
[[mreža telesa]] 
|}

'''Tristrana kupola''' je eno izmed [[Johnsonovo telo|Johnsonovih teles]] (J&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;). Izgleda kot polovica [[kubooktaeder|kubooktaedra]].

V letu 1966 je [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] (rojen 1930) imenoval in opisal 92 teles, ki se sedaj imenujejo Johnsonova telesa.

== Prostornina in površina ==

Naslednja izraza za [[prostornina|prostornino]] ''V'' in [[površina|površino]] ''P'' sta uporabna za vse vrste [[stranska ploskev|stranskih ploskev]], ki so [[pravilni mnogokotnik|pravilne]] in imajo dolžino roba 1:
&lt;ref&gt;[[Stephen Wolfram]], &quot;[http://www.wolframalpha.com/input/?i=Triangular+cupola Triangular cupola]&quot; na [[Wolfram Alpha]]. Pridobljeno 20. julija 2010.&lt;/ref&gt;

: &lt;math&gt; V=(\frac{5}{3\sqrt{2}})a^3\approx1,17851...a^3 \!\, , &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; P=(3+\frac{5\sqrt{3}}{2})a^2\approx7,33013...a^2 \!\, . &lt;/math&gt;

== Dualni polieder ==

Dualno telo tristrane kupole ima 12 [[trikotnik|trikotniških]] stranskih ploskev:

{| class=wikitable width=320
|- valign=top
!Dualno telo tristrane kupole
!Mreža dualnega telesa
|- valign=top
|[[Slika:Dual triangular cupola.png|160px]]
|[[Slika:Dual triangular cupola net.png|160px]]
|}

== Glej tudi ==
{| class=wikitable
|+ Družina [[kupola (geometrija)|kupol]]
|-
!2
!3
!4
!5
!6
|- valign=top align=center
|[[Slika:Triangular prism wedge.png|110px]]&lt;BR&gt;[[Tristrana prizma|Digonalna kupola]]
|[[Slika:triangular cupola.svg|100px]]&lt;BR&gt;Tristrana kupola
|[[Slika:square cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[Kvadratna kupola]]
|[[Slika:Pentagonal cupola.png|100px]]&lt;BR&gt;[[petstrana kupola]]
|[[Slika:Hexagonal cupola flat.svg|100px]]&lt;BR&gt;Šeststrana kupola&lt;BR&gt;(ravno)
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|id=JohnsonSolid|title=Johnson Solid}}
* {{MathWorld|id=TriangularCupola|title=Triangular Cupola}}
* [http://bulatov.org/polyhedra/johnson/j047.html Tristrana kupola na Bulatov.org] {{ikona en}}

{{-}}

{{poliedri}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Johnsonova telesa]]
[[Kategorija:Prizmatoidni poliedri]]</text>
      <sha1>dyarljucjvg0zaajtg607hbhma15db2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje RKD/peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>361364</id>
    <revision>
      <id>6772537</id>
      <parentid>5174487</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11827" sha1="dbityuxmk8ew2x8uj6hgfhhagnj2rvd" xml:space="preserve">{{Infopolje
|child={{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}}
|bodystyle=border-spacing:1px;{{#if:{{{borderless|}}}|border-collapse:collapse; border-spacing:0px; border:none; width:100%; margin:0px; font-size:100%; clear:none; float:none}}
|data1    = &lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; font-size:105%; font-weight:bold; background:{{Razglasitev/barva|RKD}}; line-height:1.5&quot;&gt;{{{ime&lt;includeonly&gt;|{{PAGENAME}}&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;
|data2    = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}};&quot;&gt;{{#if:{{{izbris|}}}|Izbrisano iz [[Register kulturne dediščine Slovenije|Registra kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]|{{#switch:{{{rkd_tip}}}|žkd|ŽKD|žm|ŽM|žmdp|ŽMDP=[[Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije|Register nesnovne kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]||#default=[[Register kulturne dediščine Slovenije|Register kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]}}}}&lt;/div&gt;}}
|data3    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.4; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data4    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data5    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data6    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data7    = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|&lt;noinclude&gt;Example.png&lt;/noinclude&gt;}}}|size={{{image_size|250px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.14|alt={{{alt|}}}}}
|data8    = {{#if:{{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{caption}}}&lt;/div&gt;|}}
|data9    = {{#if:{{{district_map|}}}|&lt;center&gt;&lt;div style=&quot;width:{{{map_width|240}}}px&quot;&gt;{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{district_map}}}|size={{{map_width|235px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.07|alt={{{map_alt|}}}}}&lt;/div&gt;
{{#if:{{{map_caption|}}}|&lt;div style=&quot;background:transparent; width:{{{map_width|240}}}px; font-size:90%&quot;&gt;{{{map_caption}}}&lt;/div&gt;}}&lt;/center&gt;}}
|data10   = {{#if:{{{district_map|}}}||{{#if:{{{locmapin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{#if:{{{lat_degrees|{{{latitude&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}{{{long_degrees|{{{longitude|}}}}}}|&lt;center&gt;{{Lokacijska karta|{{{locmapin|Slovenija}}}|alt={{{map_alt|}}}|relief={{{locmap_relief|yes}}}|lat={{{latitude|}}}|lat_deg={{{lat_degrees|&lt;noinclude&gt;46&lt;/noinclude&gt;}}}|lat_min={{{lat_minutes|0}}}|lat_sec={{{lat_seconds|0}}}|lat_dir={{#if:{{{lat_direction|}}}|{{{lat_direction}}}|N}}|long={{{longitude|}}}|lon_deg={{{long_degrees|&lt;noinclude&gt;14&lt;/noinclude&gt;}}}|lon_min={{{long_minutes|0}}}|lon_sec={{{long_seconds|0}}}|lon_dir={{#if:{{{long_direction|}}}|{{{long_direction}}}|E}}|float=center|label={{{map_label|{{{locmap_label|}}}}}}|label_size={{{label_size|}}}|position={{{label_position|{{{locmap_label_position|}}}}}}|background={{{label_background|}}}|marksize=7|width={{{map_width|240}}}|caption=}}&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{map_caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;&lt;/center&gt;}}}}}}

|headerstyle=background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}}
|datastyle = border: 0;&lt;!---Style fix for when embedding in bordered infoboxes---&gt;
|labelstyle = font-weight:bold; border: 0;
|label11  = Lega
|data11   = {{{lokacija&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{lokacija|}}}| &lt;br&gt;}} {{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = {{auto link|Mestna občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
    | #default = {{#if:{{{občina|}}}|{{auto link|Občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
    }} 
|label12  = Bližnje mesto
|data12  = {{{bližnje_mesto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Koordinate ---&gt;
|label13  = {{#ifeq:{{{coord_display}}}|title||Koordinati}}
|data13   = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:landmark}}|{{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}}

|label14  = Površina
|data14   = {{{površina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label15  = Zgrajeno
|data15   = {{{zgrajeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label16  = Zgradil
|data16   = {{{zgradil&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label17  = Arhitekt
|data17   = {{{arhitekt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label18  = Arhitekturni&amp;nbsp;slog
|data18   = {{{arhitektura&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label19  = Kipar
|data19   = {{{kipar&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label20  = Uničeno
|data20   = {{{uničeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label21  = Obnovljeno
|data21   = {{{obnovljeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label22  = Restavrator
|data22   = {{{restavrator&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label23  = Obiskovalci
|data23   = {{#if:{{{obiskovalci_št&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_št}}} {{#if:{{{obiskovalci_leto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|({{{obiskovalci_leto}}})}}}}{{#if:{{{obiskovalci_ref&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_ref}}}}}
|label24  = Uprava
|data24   = {{{uprava&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Leave space for possible expansion of basic information parameters ---&gt;

|label25  = {{#if:{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|Del}}
|data25   = {{auto link|{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}} {{#if:{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|- RKD št. &lt;!-- {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}} --&gt;{{Infopolje RKD/refšt|{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
|label26  = RKD&amp;nbsp;št.
|data26   = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}| {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}}{{Infopolje RKD/refšt|{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}{{#if:{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(širitev{{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{širitev3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;3)}}}}{{#if:{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refnum}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(krčenje{{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{krčenje3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;3)}}}}

&lt;!--- Začetek pomembnih datumov ---&gt;

|header27 = {{#ifexpr:0{{#if:{{{vpisano|}}}|1}}{{#if:{{{širitev|}}}|1}}{{#if:{{{širitev2|}}}|1}}{{#if:{{{širitev3|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje2|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip4|}}}|1}}{{#if:{{{izbris|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip4|}}}|1}}&gt;1|Pomembni datumi}}
|label28  = {{{pomdatum1_label&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum_label|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|data28   = {{{pomdatum1&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|label29  = {{{pomdatum2_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data29   = {{{pomdatum2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label30  = {{{pomdatum3_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data30   = {{{pomdatum3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label31  = Vpis v register
|data31   = {{{vpisano&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label32  = Širitev meja{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data32   = {{{širitev&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2}}}}}{{#if:{{{širitev3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3}}}}}
|label33  = Krčenje meja{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data33   = {{{krčenje&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2}}}}}{{#if:{{{krčenje3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3}}}}}
|label34  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data34   = {{{razglasitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label35  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data35   = {{{razglasitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label36  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data36   = {{{razglasitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label37  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data37   = {{{razglasitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label38  = Izbris iz registra
|data38   = {{{izbris&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label39  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data39   = {{{ukinitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label40  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data40   = {{{ukinitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label41  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data41   = {{{ukinitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label42  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data42   = {{{ukinitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
}}</text>
      <sha1>dbityuxmk8ew2x8uj6hgfhhagnj2rvd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772540</id>
      <parentid>6772537</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:33:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11966" sha1="me80b2vos6vcsotqhupq5a2rzl3yd7i" xml:space="preserve">{{Infopolje
|child={{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}}
|bodystyle=border-spacing:1px;{{#if:{{{borderless|}}}|border-collapse:collapse; border-spacing:0px; border:none; width:100%; margin:0px; font-size:100%; clear:none; float:none}}
|data1    = &lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; font-size:105%; font-weight:bold; background:{{Razglasitev/barva|RKD}}; line-height:1.5&quot;&gt;{{{ime&lt;includeonly&gt;|{{PAGENAME}}&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;
|data2    = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}};&quot;&gt;{{#if:{{{izbris|}}}|Izbrisano iz [[Register kulturne dediščine Slovenije|Registra kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]|{{#switch:{{{rkd_tip}}}|žkd|ŽKD|žm|ŽM|žmdp|ŽMDP=[[Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije|Register nesnovne kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]||#default=[[Register kulturne dediščine Slovenije|Register kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]}}}}&lt;/div&gt;}}
|data3    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.4; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data4    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data5    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data6    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data7    = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|&lt;noinclude&gt;Example.png&lt;/noinclude&gt;}}}|size={{{image_size|250px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.14|alt={{{alt|}}}}}
|data8    = {{#if:{{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{caption}}}&lt;/div&gt;|}}
|data9    = {{#if:{{{district_map|}}}|&lt;center&gt;&lt;div style=&quot;width:{{{map_width|240}}}px&quot;&gt;{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{district_map}}}|size={{{map_width|235px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.07|alt={{{map_alt|}}}}}&lt;/div&gt;
{{#if:{{{map_caption|}}}|&lt;div style=&quot;background:transparent; width:{{{map_width|240}}}px; font-size:90%&quot;&gt;{{{map_caption}}}&lt;/div&gt;}}&lt;/center&gt;}}
|data10   = {{#if:{{{district_map|}}}||{{#if:{{{locmapin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{#if:{{{lat_degrees|{{{latitude&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}{{{long_degrees|{{{longitude|}}}}}}|&lt;center&gt;{{Lokacijska karta|{{{locmapin|Slovenija}}}|alt={{{map_alt|}}}|relief={{{locmap_relief|yes}}}|lat={{{latitude|}}}|lat_deg={{{lat_degrees|&lt;noinclude&gt;46&lt;/noinclude&gt;}}}|lat_min={{{lat_minutes|0}}}|lat_sec={{{lat_seconds|0}}}|lat_dir={{#if:{{{lat_direction|}}}|{{{lat_direction}}}|N}}|long={{{longitude|}}}|lon_deg={{{long_degrees|&lt;noinclude&gt;14&lt;/noinclude&gt;}}}|lon_min={{{long_minutes|0}}}|lon_sec={{{long_seconds|0}}}|lon_dir={{#if:{{{long_direction|}}}|{{{long_direction}}}|E}}|float=center|label={{{map_label|{{{locmap_label|}}}}}}|label_size={{{label_size|}}}|position={{{label_position|{{{locmap_label_position|}}}}}}|background={{{label_background|}}}|marksize=7|width={{{map_width|240}}}|caption=}}&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{map_caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;&lt;/center&gt;}}}}}}

|headerstyle=background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}}
|datastyle = border: 0;&lt;!---Style fix for when embedding in bordered infoboxes---&gt;
|labelstyle = font-weight:bold; border: 0;
|label11  = Lega
|data11   = {{{lokacija&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{lokacija|}}}| &lt;br&gt;}} {{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = {{auto link|Mestna občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
    | #default = {{#if:{{{občina|}}}|{{auto link|Občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
    }} 
|label12  = Bližnje mesto
|data12   = {{{bližnje_mesto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Koordinate ---&gt;
|label13  = {{#ifeq:{{{coord_display}}}|title||Koordinati}}
|data13   = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:landmark}}|{{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}}

|label14  = Površina
|data14   = {{{površina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label15  = Zgrajeno
|data15   = {{{zgrajeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label16  = Zgradil
|data16   = {{{zgradil&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label17  = Arhitekt
|data17   = {{{arhitekt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label18  = Arhitekturni&amp;nbsp;slog
|data18   = {{{arhitektura&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label19  = Kipar
|data19   = {{{kipar&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label20  = Uničeno
|data20   = {{{uničeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label21  = Obnovljeno
|data21   = {{{obnovljeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label22  = Restavrator
|data22   = {{{restavrator&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label23  = Obiskovalci
|data23   = {{#if:{{{obiskovalci_št&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_št}}} {{#if:{{{obiskovalci_leto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|({{{obiskovalci_leto}}})}}}}{{#if:{{{obiskovalci_ref&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_ref}}}}}
|label24  = Uprava
|data24   = {{{uprava&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Leave space for possible expansion of basic information parameters ---&gt;

|label25  = {{#if:{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|Del}}
|data25   = {{auto link|{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}} {{#if:{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|- RKD št. &lt;!-- {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}} --&gt;{{Infopolje RKD/refšt|{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
|label26  = RKD&amp;nbsp;št.
|data26   = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}| {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}}{{Infopolje RKD/refšt|{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}{{#if:{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(širitev{{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{širitev3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;3)}}}}{{#if:{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refnum}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(krčenje{{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{krčenje3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;3)}}}}

&lt;!--- Začetek pomembnih datumov ---&gt;

|header27 = {{#ifexpr:0{{#if:{{{vpisano|}}}|1}}{{#if:{{{širitev|}}}|1}}{{#if:{{{širitev2|}}}|1}}{{#if:{{{širitev3|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje2|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip4|}}}|1}}{{#if:{{{izbris|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip4|}}}|1}}&gt;1|Pomembni datumi}}
|label28  = {{{pomdatum1_label&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum_label|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|data28   = {{{pomdatum1&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|label29  = {{{pomdatum2_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data29   = {{{pomdatum2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label30  = {{{pomdatum3_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data30   = {{{pomdatum3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label31  = Vpis v register
|data31   = {{{vpisano&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label32  = Širitev meja{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data32   = {{{širitev&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2}}}}}{{#if:{{{širitev3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3}}}}}
|label33  = Krčenje meja{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data33   = {{{krčenje&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2}}}}}{{#if:{{{krčenje3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3}}}}}
|label34  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data34   = {{{razglasitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label35  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data35   = {{{razglasitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label36  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data36   = {{{razglasitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label37  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data37   = {{{razglasitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label38  = Izbris iz registra
|data38   = {{{izbris&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label39  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data39   = {{{ukinitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label40  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data40   = {{{ukinitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label41  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data41   = {{{ukinitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label42  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data42   = {{{ukinitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
}}&lt;!--Konec infopolja--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>me80b2vos6vcsotqhupq5a2rzl3yd7i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772544</id>
      <parentid>6772540</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12201" sha1="53xuuovm8r5j4qc5xo155cxz2frs3sf" xml:space="preserve">{{Infopolje
|child={{#ifeq:{{{embed|}}}|yes|yes}}
|bodystyle=border-spacing:1px;{{#if:{{{borderless|}}}|border-collapse:collapse; border-spacing:0px; border:none; width:100%; margin:0px; font-size:100%; clear:none; float:none}}
|data1    = &lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; font-size:105%; font-weight:bold; background:{{Razglasitev/barva|RKD}}; line-height:1.5&quot;&gt;{{{ime&lt;includeonly&gt;|{{PAGENAME}}&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;
|data2    = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}};&quot;&gt;{{#if:{{{izbris|}}}|Izbrisano iz [[Register kulturne dediščine Slovenije|Registra kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]|{{#switch:{{{rkd_tip}}}|žkd|ŽKD|žm|ŽM|žmdp|ŽMDP=[[Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije|Register nesnovne kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]||#default=[[Register kulturne dediščine Slovenije|Register kulturne dediščine]] [[Slovenija|Slovenije]]}}}}&lt;/div&gt;}}
|data3    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.4; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data4    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data5    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data6    = {{#if:{{lc:{{{rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}|{{#ifeq:{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|rkd||&lt;div style=&quot;width:100%; text-align:center; line-height:1.5; background:{{Infopolje RKD/conv|barva|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}&quot;&gt;{{Infopolje RKD/conv|besedilo|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}|{{#if:{{{nocat|}}}|nocat|{{#if:{{{občina|}}}|{{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = Mestne občine {{{občina}}}
    | #default = Občine {{{občina}}}
    }} |Slovenije}}}}}}&lt;/div&gt;}}}}
|data7    = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|&lt;noinclude&gt;Example.png&lt;/noinclude&gt;}}}|size={{{image_size|250px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.14|alt={{{alt|}}}}}
|data8    = {{#if:{{{caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{caption}}}&lt;/div&gt;|}}
|data9    = {{#if:{{{district_map|}}}|&lt;center&gt;&lt;div style=&quot;width:{{{map_width|240}}}px&quot;&gt;{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{district_map}}}|size={{{map_width|235px}}}|sizedefault=frameless|upright=1.07|alt={{{map_alt|}}}}}&lt;/div&gt;
{{#if:{{{map_caption|}}}|&lt;div style=&quot;background:transparent; width:{{{map_width|240}}}px; font-size:90%&quot;&gt;{{{map_caption}}}&lt;/div&gt;}}&lt;/center&gt;}}
|data10   = {{#if:{{{district_map|}}}||{{#if:{{{locmapin&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{#if:{{{lat_degrees|{{{latitude&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}{{{long_degrees|{{{longitude|}}}}}}|&lt;center&gt;{{Lokacijska karta|{{{locmapin|Slovenija}}}|alt={{{map_alt|}}}|relief={{{locmap_relief|yes}}}|lat={{{latitude|}}}|lat_deg={{{lat_degrees|&lt;noinclude&gt;46&lt;/noinclude&gt;}}}|lat_min={{{lat_minutes|0}}}|lat_sec={{{lat_seconds|0}}}|lat_dir={{#if:{{{lat_direction|}}}|{{{lat_direction}}}|N}}|long={{{longitude|}}}|lon_deg={{{long_degrees|&lt;noinclude&gt;14&lt;/noinclude&gt;}}}|lon_min={{{long_minutes|0}}}|lon_sec={{{long_seconds|0}}}|lon_dir={{#if:{{{long_direction|}}}|{{{long_direction}}}|E}}|float=center|label={{{map_label|{{{locmap_label|}}}}}}|label_size={{{label_size|}}}|position={{{label_position|{{{locmap_label_position|}}}}}}|background={{{label_background|}}}|marksize=7|width={{{map_width|240}}}|caption=}}&lt;div style=&quot;font-size:90%;&quot;&gt;{{{map_caption&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}&lt;/div&gt;&lt;/center&gt;}}}}}}

|headerstyle=background:{{#if:{{{izbris|}}}|&amp;#35;ddd|{{Razglasitev/barva|RKD}}}}
|datastyle = border: 0;&lt;!---Style fix for when embedding in bordered infoboxes---&gt;
|labelstyle = font-weight:bold; border: 0;
|label11  = Lega
|data11   = {{{lokacija&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{lokacija|}}}| &lt;br&gt;}} {{#switch:{{{občina|}}}
    | Celje
    | Koper
    | Kranj
    | Krško
    | Ljubljana
    | Maribor
    | Murska Sobota
    | Nova Gorica
    | Novo mesto
    | Ptuj
    | Slovenj Gradec
    | Velenje = {{auto link|Mestna občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
    | #default = {{#if:{{{občina|}}}|{{auto link|Občina {{{občina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
    }} 
|label12  = Bližnje mesto
|data12   = {{{bližnje_mesto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Koordinate ---&gt;
|label13  = {{#ifeq:{{{coord_display}}}|title||Koordinati}}
|data13   = {{#if:{{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates|}}}|type:landmark}}|{{#ifeq:{{{embed|}}}|yes||{{#if:{{#property:P625}}|{{WikidataCoord|display={{{coord_display|inline,title}}}}} }}}}}}

|label14  = Površina
|data14   = {{{površina&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label15  = Zgrajeno
|data15   = {{{zgrajeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label16  = Zgradil
|data16   = {{{zgradil&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label17  = Arhitekt
|data17   = {{{arhitekt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label18  = Arhitekturni&amp;nbsp;slog
|data18   = {{{arhitektura&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label19  = Kipar
|data19   = {{{kipar&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label20  = Uničeno
|data20   = {{{uničeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label21  = Obnovljeno
|data21   = {{{obnovljeno&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label22  = Restavrator
|data22   = {{{restavrator&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label23  = Obiskovalci
|data23   = {{#if:{{{obiskovalci_št&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_št}}} {{#if:{{{obiskovalci_leto&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|({{{obiskovalci_leto}}})}}}}{{#if:{{{obiskovalci_ref&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{{obiskovalci_ref}}}}}
|label24  = Uprava
|data24   = {{{uprava&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}

&lt;!--- Leave space for possible expansion of basic information parameters ---&gt;

|label25  = {{#if:{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|Del}}
|data25   = {{auto link|{{{del&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}} {{#if:{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|- RKD št. &lt;!-- {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}} --&gt;{{Infopolje RKD/refšt/peskovnik|{{{del_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}
|label26  = EID
|data26   = {{#if:{{{refšt-EID&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|{{WikidataCheck|property=P1715|category=EID|namespaces=0}}{{Infopolje RKD/refšt/peskovnik|{{{refšt-EID&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|žkd}}}}
|label27  = EŠD
|data27   = {{#if:{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}| {{WikidataCheck|property=P1587|category=EŠD|namespaces=0}}{{Infopolje RKD/refšt/peskovnik|{{{refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}} |{{{rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}}}{{#if:{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1_refšt}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(širitev{{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{širitev2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{širitev3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3_refšt}}}&amp;nbsp;(širitev&amp;nbsp;3)}}}}{{#if:{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refšt|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje_refšt&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1_refnum}}}&lt;/includeonly&gt;}}}&amp;nbsp;(krčenje{{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&amp;nbsp;1}}){{#if:{{{krčenje2_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;2)}}{{#if:{{{krčenje3_refšt&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3_refšt}}}&amp;nbsp;(krčenje&amp;nbsp;3)}}}}

&lt;!--- Začetek pomembnih datumov ---&gt;

|header28 = {{#ifexpr:0{{#if:{{{vpisano|}}}|1}}{{#if:{{{širitev|}}}|1}}{{#if:{{{širitev2|}}}|1}}{{#if:{{{širitev3|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje2|}}}|1}}{{#if:{{{krčenje3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{razglasitev_rkd_tip4|}}}|1}}{{#if:{{{izbris|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip2|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip3|}}}|1}}{{#if:{{{ukinitev_rkd_tip4|}}}|1}}&gt;1|Pomembni datumi}}
|label29  = {{{pomdatum1_label&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum_label|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|data29   = {{{pomdatum1&lt;includeonly&gt;|{{{pomdatum|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}
|label30  = {{{pomdatum2_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data30   = {{{pomdatum2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label31  = {{{pomdatum3_label&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|data31   = {{{pomdatum3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label32  = Vpis v register
|data32   = {{{vpisano&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label33  = Širitev meja{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data33   = {{{širitev&lt;includeonly&gt;|{{{širitev1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{širitev2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev2}}}}}{{#if:{{{širitev3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{širitev3}}}}}
|label34  = Krčenje meja{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}}}
|data34   = {{{krčenje&lt;includeonly&gt;|{{{krčenje1|}}}&lt;/includeonly&gt;}}}{{#if:{{{krčenje2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje2}}}}}{{#if:{{{krčenje3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}|&lt;br /&gt;{{{krčenje3}}}}}
|label35  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data35   = {{{razglasitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label36  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data36   = {{{razglasitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label37  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data37   = {{{razglasitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label38  = Razglasitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data38   = {{{razglasitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label39  = Izbris iz registra
|data39   = {{{izbris&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label40  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip}}}}}}}
|data40   = {{{ukinitev_rkd_tip&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label41  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip2}}}}}}}
|data41   = {{{ukinitev_rkd_tip2&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label42  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip3}}}}}}}
|data42   = {{{ukinitev_rkd_tip3&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
|label43  = Ukinitev&amp;nbsp;{{Infopolje RKD/conv|abbr|{{lc:{{{rkd_tip4}}}}}}}
|data43   = {{{ukinitev_rkd_tip4&lt;includeonly&gt;|&lt;/includeonly&gt;}}}
}}&lt;!--Konec infopolja--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{documentation}}
&lt;!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --&gt;
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>53xuuovm8r5j4qc5xo155cxz2frs3sf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Artilerija</title>
    <ns>1</ns>
    <id>363036</id>
    <revision>
      <id>6772351</id>
      <parentid>4102930</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:10:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>predlog za preimenovanje</comment>
      <origin>6772351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="350" sha1="mxgik4658bjsfuh97s7qrw5cke5pqse" xml:space="preserve">{{Portal-Vojaštvo}}

== Predlog za preimenovanje ==
== Predlog za prestavitev (30. oktober 2026) ==

{{predlog za prestavitev/datiran|Topništvo}}

[[:Artilerija]] → {{no redirect|Topništvo}} – Ali je kak razlog, da za naslov uporabljamo tujko? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:09, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>mxgik4658bjsfuh97s7qrw5cke5pqse</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eurocopter AS532 Cougar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>372773</id>
    <revision>
      <id>6772638</id>
      <parentid>6250833</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4685" sha1="c20290ah62ibmyvscjt3eq0pb3c43mm" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
 |name = AS532 Cougar
 |image = Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 4.jpg

 |caption = Eurocopter AS532 [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]
}}{{Infobox Aircraft Type
 |type = Večnamenski [[transportni helikopter]]
 |manufacturer = [[Airbus Helicopters]]
 |designer = 
 |first flight = Septembra 1977
 |introduced = 1978
 |retired = 
 |status = V uporabi in proizvodnji
 |primary user = [[Francoske letalske sile]]
 |more users = [[Turške letalske sile]]&lt;br&gt;[[Nizozemske letalske sile]]
 |produced = 1977-do danes
 |number built =
 |unit cost =
 |developed from = [[Eurocopter AS332 Super Puma]]
 |variants with their own articles = [[Eurocopter EC725]]
}}
|}
''' Eurocopter AS532 Cougar''' je dvomotorni srednje velik večnamenski [[transportni helikopter]]. Razvili so ga v Franciji na podlagi uspešnega [[Aérospatiale SA 330 Puma|Aérospatiale Puma]]. AS532 Cougar je nadgrajena vojaška verzija Pume, nadgrajena komercialna verzija pa je [[Eurocopter AS332 Super Puma]].  AS532 so potem še naprej razvili v [[Eurocopter EC725]].
[[Slika:Eurocopter AS332 Super Puma Line Drawing.svg|right|400px|thumb|Grafični prikaz zasnove AS332 Super Puma]]
[[Slika:AS AL 532 Cougar-Slovenia.jpg|280px|thumb|Cougar Slovenske vojske pri vaji reševanja v gorah]]

AS332 Super Puma je prvič poletela septembra 1977. Imela je dva [[turbogredni motor|turbogredna motorja]] [[Turbomeca Makila|Turbomeca Makila 1A1]] vsak z 1330 kW, [[rotor (helikopter)|rotor]] iz kompozitnih materialov, izboljšano [[pristajalno podvozje]] in spremjen repni del.
Kanada je načrtovala nakup Cougarjev kot zamenjavo za [[Boeing Vertol CH-46 Sea Knight|CH-113 Labrador]], vendar je potem kupila [[AgustaWestland CH-149 Cormorant|CH-149 Cormorant]].&lt;ref&gt;[http://www.airforce.forces.gc.ca/site/equip/ch149/default_e.asp Canadian Air Force - CH-149 Cormorant Purchase and operation details]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Leta 2012 je Francija začela s programom moderniziranja 26 Cougarjev, vrednim 288 miljonov evrov.&lt;ref name=Francebudget2012&gt;{{navedi splet | url=http://www.senat.fr/rap/a12-150-8/a12-150-815.html#toc290 | title=Projet de loi de finances pour 2013 : Défense : équipement des forces | language=fr | publisher=Senate of France | date=22 November 2012 | accessdate=2013-11-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130326234111/http://www.senat.fr/rap/a12-150-8/a12-150-815.html#toc290 | archive-date=2013-03-26 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri Cougarje uporablja tudi [[Slovenska vojska]].

==Tehnične specifikacije(AS532 UB)==
*'''Posadka''': 3
*'''Kapaciteta:''' 24 vojakov
*'''Dolžina:''' 15,53 m (50 ft 11½ in)
*'''Premer rotorja:''' 15,6 m (51 ft 2 in)
*'''Višina:''' 4,92 m (16 ft 2 in)
*'''Površina rotorja:''' 206 m² (2 217 ft²)
*'''Prazna teža:''' 4 350 kg (9 590 lb)
*'''Uporaben tovor:''' 4 650 kg (10 250 lb)
*'''Maks. vzletna teža:''' 9 000 kg (19 840 lb)
*'''Motorji:''' 2 × [[Turbomeca Makila]] 1A1 [[turbogredni]], 1 185 kW (1 589 KM) vsak

*'''Neprekoračljiva hitrost:''' 278 km/h (150 vozlov, 173 mph)
*'''Maks. hitrost:''' 249 km/h (134 vozlov, 154 mph)
*'''Potovalna hitrost:''' 239 km/h (129 vozlov, 148 mph)
*'''Dolet:''' 573 km (310 nm, 357 mi)
*'''[[Višina leta]] (servisna):''' 3 450 m (11 319 ft)
*'''Hitrost vzpenjanja:''' 7,2 m/s (1 417 ft/min)

==Glej tudi==
* [[Aérospatiale SA 330 Puma|Aérospatiale Puma]]
* [[Eurocopter AS332 Super Puma|Eurocopter AS332]]
* [[Eurocopter EC225]]
* [[Eurocopter EC725]]
* [[Mil Mi-38]]
* [[Mil Mi-17]]
* [[NHIndustries NH90|NH 90]]
* [[Sikorsky S-92]]
* [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]]

==Sklici in reference==
{{sklici|1}}

==Bibliografija==
* {{navedi knjigo |author1=Endres, Günter G.|author2=Michael J. Gething |year=2005 |title=Jane's Aircraft Recognition Guide. |url=https://archive.org/details/aircraftrecognit0000endr|publisher=HarperCollins UK |isbn=0-00718-332-1 |cobiss=2818766 |pages=}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Eurocopter Cougar}}
* [http://www.army-technology.com/projects/cougar/ AS 532 U2/A2 Cougar Helicopter, Search and Rescue Variant Details]
* [http://www.eurocopter.com/site/en/ref/Characteristics_166.html AS 532AL Eurocopter Technical Details] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619073119/http://www.eurocopter.com/site/en/ref/Characteristics_166.html |date=2009-06-19 }}

[[Kategorija:Helikopterji Eurocopter]]
[[Kategorija:Transportni helikopterji]]
[[Kategorija:Vojaški helikopterji]]
[[Kategorija:Novejši helikopterji]]
{{Airbus helicopters}}
{{Transportni helikopterji}}</text>
      <sha1>c20290ah62ibmyvscjt3eq0pb3c43mm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lonja (razločitev)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373412</id>
    <revision>
      <id>6772432</id>
      <parentid>6428175</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:21:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772432</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="225" sha1="oloqsc9vvawgvhd8g2mzhqndlmwds6v" xml:space="preserve">'''Lonja''' lahko pomeni:
*[[Lonja (reka)]] - reka na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
*[[Lonja]], [[Sisek]] - naselje na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
*glej tudi [[Lonjsko polje]] - polje (ravnina) na Hrvaškem ob reki Lonji

{{razločitev}}</text>
      <sha1>oloqsc9vvawgvhd8g2mzhqndlmwds6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adela Milčinović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373484</id>
    <revision>
      <id>6772445</id>
      <parentid>6052561</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:29:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772445</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3750" sha1="hooc506i1y31xaa9g2xqwlkmb6u2won" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Adela Milčinović''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pisateljica]], * [[14. december]] [[1879]], [[Sisek]], [[Hrvaška]], † [[18. junij]], [[1968]], [[New York]].

== Biografski podatki ==

Adela Milčinović je bila avtorica hrvaškega rodu, ki se je s svojimi proznimi in dramskimi teksti zapisala med pomembnejše jugoslovanske avtorice z začetka 20. stoletja. Svojo poklicno pot je pričela s študijem na učiteljišču v Zagrebu. Poročena je bila s književnikom Andrijo Milčinovićem, s katerim je celo objavila prvo zbirko kratke proze ''[[Pod branom]]'' (1903). Med letoma 1899 in 1902 sta zaradi njegove službe učiteljevanja živela na podežeju v Zdencih blizu Slavonskega Broda. Podeželsko življenje je dobilo kasneje, ko je avtorica živela v tujini, mnogo izrazov v njenem pisanju. Leti 1903 in 1904 sta z možem preživela v Hamburgu in v Münchnu, kjer je Adela obiskovala tečaj umetnostne zgodovine in književnosti. Vseskozi je iz tujine poročala o pomembnejših kulturnih in družbenih dogodkih iz Evrope, kar so ji objavljali v domačem časniku ''[[Narodne novine]]''. 

Po vrnitvi domov je med letoma 1904 in 1915 živela v Zagrebu, kjer je postajala vse bolj družbeno angažirana v svojem delovanju. Leta 1914 je na lastno pest odšla v Rim, ki je bil takrat žarišče revolucionarnega duha, da bi vzpostavila kontakt med tamkajšnjim jugosovanskim odborom in domačo vlado. Med letoma 1918 in 1920 je delala kot podsekretarka finančnega oddelka v Narodnem vijeću ter pomagala v Univerzitetni biblioteki pri urejanju in katalogiziranju dela arhiva jugoslovanskega odbora. Hkrati pa se je Milčinovićeva vse bolj angažirala kot borka za pravice žensk v okviru Narodne ženske zveze, Mednarodne zveze za pravico do glasovanja žensk in za zaščito otrok v Rimu (1923) ter v Mednarodni skupnosti žensk v Washingtonu (1925). Prav tako jo je zanimal problem izseljencev v ZDA, kamor se je v tridesetih letih preselila, ter aktivno posegla v problematiko. V času 2. svetovne vojne je pisala za ''[[Glas Amerike]]'' v srbo-hrvaškem jeziku. 

Leta 1953 se je v New Yorku tudi upokojila. Leta 1968 je tam tudi umrla.

==Periodika ==

Avtorica je svojo literarno pot utrla predvsem z mnogimi objavami kratkih proznih del v pomembnejših časopisih s področja bivše Jugoslavije tistega obdobja, kot so bili karlovško  ''[[Svijetlo]]'', ''[[Domaće ognjište]]'' (časopis za izobraževanje žensk), sarajevska ''[[Nada]]'' ter v revijah kot so ''[[Vijenac]]'', ''[[Savremenik]]'' in slovenski ''[[Ženski svet]]''.

== Bibliografija pomembnejših del == 

*''Pod branom: Pripovijetke''. Zagreb: Tisak Mile Maravića, 1903. [Objavila skupaj z Andrijo Milčinovićem]
*''Naše ženske škole i kako nam koriste''. Zagreb: Lastna naklada, 1904.
*''Ivka: Pripovijetke''. Zagreb: Tisak Mile Maravića, 1905.
*''Dragojla Jarnevićeva: Životopisna studija''. Zagreb: Izdanje Hrvatske knjižare i industrije   papira, 1906.
*''Bez sreće: Drama''. Zagreb: Izdanje MH, 1912.
*''Sjena: Novela''. Zagreb: Lastna naklada, 1919.
*''Gospođa doktorica: Pripovijetka''. Zagreb, b.z., 1919.
*''Novele''. Zagreb: Naklada Stjepan Kugli, 1921. [Prva knjiga: ''Nedina ljubav'' , *''Tajna'', ''Mati''; Druga knjiga: ''Roman gospojice Maje'',
*''Noči''; Tretja knjiga: ''Listići iz dnevnika'', ''On i »on«''; Četrta knjiga: ''S prozora'', ''Naši razgovori'', ''Pjesma Solweige'', ''Sinovljeva baština''].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*Miroslav Šicel: ''Ivana Brlić - Mažuranić, Adela Milčinović, Zdenka Marković: Izabrana djela''. Zagreb: Matica hrvatska, 1968. [Pet stolječa hrvatske književnosti].

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Milčinović, Adela}}
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]</text>
      <sha1>hooc506i1y31xaa9g2xqwlkmb6u2won</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stolnica sv. Danijela, Celje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>381333</id>
    <revision>
      <id>6772425</id>
      <parentid>6678421</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:57:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>PetarM</username>
        <id>129205</id>
      </contributor>
      <comment>boljša slika v Infoboxu</comment>
      <origin>6772425</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7778" sha1="9ca8yhiq1lz88wdwtqnope1c6m3qx0s" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Stolnica sv. Danijela
| image = Stolnica sv. Danijela, Celje (zima 2026).jpg
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Celje]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| dedication = [[Sveti Danijel (prerok)|sveti Danijel]]
| side altars = 
| relics = 
| status = [[stolnica]] (7. april 2006)&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivno
| website = 
| former name = 
| bull date = 
| founded date = okoli 1300
| founder = 
| groundbreaking = 
| completed date = 
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 
| architect = 
| architectural type = 
| style = [[gotika]]
| capacity = 
| length = 36 m
| width = 14,52 m
| width nave = 
| height = 12,64 m&lt;ref&gt;''Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930'', Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 34.&lt;/ref&gt;
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = 
| bells = 1
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sveti Danijel]]
| deanery = [[Dekanija Celje|Celje - Nova Cerkev]]
| archdeaconry = 
| archdiocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Celje - Cerkev sv. Danijela
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1987
 | refšt = 57
 | lokacija = 
 | občina = Celje
 }}
}}

'''Stolnica sv. Daniela''' (nekdaj opatijska cerkev) stoji v jedru srednjeveškega mesta [[Celje]]. Od ustanovitve škofije v Celju 2006 je [[stolnica]] [[Škofija Celje|celjske škofije]] in [[župnijska cerkev]] [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Župnije Celje - Sveti Danijel]].

Današnjo stavbo so na mestu [[Romanika|romanske]] enoladijske cerkve iz 12. stoletja postavili okrog leta 1306. Takrat je imela podobo triladijske slopne [[Bazilika (zgradba)|bazilike]] z ravnim stropom in nunsko [[Empora|emporo]]. Po letu 1379 so jo po [[Gotika|gotsko]] križnorebrasto [[obok]]ali ter pozidali [[zvonik]] in [[prezbiterij]]. Okrog leta 1400 so ji na severni strani prizidali [[Kapela|kapelo]] Žalostne Matere Božje (prvotno kapelo Svetih treh kraljev).

==Kapela Žalostne Matere Božje==
[[Slika:Cerkev sv. Danijela, oltar (Celje).jpg|sličica|levo|Oltar]]
Kapela je bila prvotno posvečena svetim trem Kraljem. Predstavlja zakladnico slikarskih in kamnoseških del, povezanih z rodbino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Je zelo kvalitetna arhitektura klasične gotike. Prostor je enoten, vzdolžno zasnovan, tristrano zaključen, s tremi šilastoločnimi okni, s štirimi polami križnega oboka in bogatim kamnoseškim okrasjem: [[služnik]]i, bogatimi konzolami in kamnitimi baldahini ob stenah. V stenah so štiri niše, obrobljene s kamnoseškim okrasjem, [[kraba]]mi in [[fiala]]mi. Ob vhodu so molilni pulti in klopi. Ob velikem oltarju sta bili ''[[Menza|menzi]]'', nad njima pa [[Freska|freske]]. Za nišama so izklesane [[sedilije]]. Kamnoseško okrasje je filigransko izdelano. Nad temi se v višini okrog tri metre nahaja niz figuralnih konzol iz 17. stoletja s kipi [[apostol]]ov in [[Marija Saloma|Marijo Salomo]] in [[Marija Kleopova|Marijo Kleopovo]]. Nad svetniki so klesane fiale. Na konzolah so motivi iz srednjeveške knjige o živalih, in sicer: krilata morska deklica, krilata fantazijska figura, pelikan z mladiči, poprsje angela, s trto obrasla glava ženske, dve novejši geometrični konzoli, golobradi obraz, čepeči [[angel]], [[noj]] z mladičema, žena s ptičjim trupom, klečeči golobradec, klečeči [[menih]] in poprsje letečega angela (vrstni red od leve proti desni). Gre za zahtevno [[Ikonografija|ikonografijo]], ki ni enoznačna. Prvotno je bila kapela poslikana od vrha do tal. Ohranjene so le freske na stropu: prestol milosti, Bog Oče na prestolu, ob njem je Sveti Duh kot bel golob in razni simboli evangelistov, cerkveni očetje,  [[Arma Christi]]. Na [[oltar]]ju stoji gotska [[pieta]] (okoli 1415), tudi delo salzburških mojstrov, in velja za eno najlepših v tem prostoru. [[Vitraž]]i so novejši in so delo [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]].

==Cerkvena ladja in prezbiterij==

V gotskem slogu iz 15. stoletja sta poslikana strop glavne cerkvene ladje in [[Prezbiterij|dolgi kor]]. V enem od sklepnikov križnorebrastega oboka [[prezbiterij]]a se nahaja grb Celjskih grofov.

Do sredine 16. stoletja je bila cerkev večkrat prezidana in je dobila sedanjo obliko. Povišali so stranski [[Cerkvena ladja|ladji]] do višine srednje. S tem zunanjščina izgubi svoj prvotni bazilikalni značaj. V [[barok]]u pa so dodali še dve stranski kapeli. Beneški glavni oltar je iz leta 1743. Stranski oltar svetega [[Frančišek Ksaverij|Frančiška Ksaverija]] je bil prizidan v baroku leta 1743. Oltar je izdelal baročni mojster [[Ferdinand Gallo]] leta 1769. Prezbiterij so uredili po načrtih arhitekta Zazule.{{Kdo}}

Starejše freske v prezbiteriju so prenovljene, najstarejši je fragment s Kristusom iz sredine 14. stoletja. Posebnost so slabše ohranjeni prizori s pohodom in poklonom Svetih treh kraljev. Strokovnjaki jih pripisujejo krogu umetnikov iz [[Selo, Moravske Toplice|Sela]] v Prekmurju (1410). Ob koncu 15. stoletja je del stare freske prekrila novejša z motivom Marijine smrti, vnebovzetja in kronanja v nebesih. Te freske pripisujejo [[Pisani mojster|Pisanemu mojstru]] iz Istre in drugim freskantom.

Del cerkvenih poslikav je izdelal [[Frančišek Jelovšek]] (okoli 1743), vendar so jih konec 19. stoletja med regotizacijo cerkve uničili, vključno s fresko Danijela v Levnjaku. Prižnico je izdelal [[Mihael Rosenberger]] leta 1851. Cerkev so po letu 1858 regotizirali.

Leta 1794 so podrli pokopališko obzdije okoli cerkve. V cerkev in zunanje stene je vzidanih več srednjeveških in renesančnih [[nagrobnik]]ov iz 15., 16. in 17. stoletja.

Ob prenovi jeseni leta 1963 so v cerkev in kapelo Žalostne Matere Božje dodali barvna okna po načrtih [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]]. Pred glavnim vhodom v cerkev so leta 1996 odkrili [[spomenik]] blaženemu škofu [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], delo kiparke [[Karla Bulovec|Karle Bulovec]], odlitek pa je izdelal [[Momo Vuković]].

== Viri ==

{{sklici}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |authorlink=Ivan Stopar |title=Celjske impresije: Dediščina knežjega mesta |publisher=[[Pokrajinski muzej Celje]] |location=Celje |year=2012 |cobiss=264419072}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam cerkva v Sloveniji]]
* [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Celje Cathedral}}
* [http://www.celje-stolnica.si/ Celje-stolnica.si]
* [http://www.skofija-celje.si/ Skofija-celje.si]
* [http://www.slovenia.info/si/Cerkve/Cerkev-Sv-Danijela,-Celje.htm?cerkev=5736&amp;lng=1 Slovenia.info]
* [http://www.kam.si/skofije/stolnica_sv_danijela_v_celju.html Kam.si]
* [http://www.suzd.si/bilten/bilten-suzd-1213-2011/raziskave/307-ana-krevelj-nove-ugotovitve-o-ikonografiji-figuralnih-konzol-vkapeli-alostne-matere-boje-v-celju Nove ugotovitve o ikonografiji figuralnih konzol v kapeli Žalostne Matere božje v Celju]

{{Stolnice v Sloveniji}}
{{Cerkve v Celju}}
{{Škofija Celje}}

{{DEFAULTSORT:Danijel, Celje}}
[[Kategorija:Cerkve v Celju]]
[[Kategorija:Stolnice v Sloveniji]]
[[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Danijel, Celje]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Danijela|Celje]]
[[Kategorija:Škofija Celje]]
[[Kategorija:Župnija Celje - Sv. Danijel]]</text>
      <sha1>9ca8yhiq1lz88wdwtqnope1c6m3qx0s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772534</id>
      <parentid>6772425</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:21:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ sklici</comment>
      <origin>6772534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7791" sha1="kpmhexirgfdft3i2qaavmawdyczwmsl" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Stolnica sv. Danijela
| image = Stolnica sv. Danijela, Celje (zima 2026).jpg
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = [[Celje]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| dedication = [[Sveti Danijel (prerok)|sveti Danijel]]
| side altars = 
| relics = 
| status = [[stolnica]] (7. april 2006)&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivno
| website = 
| former name = 
| bull date = 
| founded date = okoli 1300
| founder = 
| groundbreaking = 
| completed date = 
| construction cost = 
| dedicated date = 
| consecrated date = 
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 
| architect = 
| architectural type = 
| style = [[gotika]]
| capacity = 
| length = 36 m
| width = 14,52 m
| width nave = 
| height = 12,64 m&lt;ref&gt;''Šematizem neposredno sveti Stolici podrejene lavantinske knezškofije za leto 1930'', Škofijska pisarna, Maribor 1930, stran 34.&lt;/ref&gt;
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = 
| bells = 1
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sveti Danijel]]
| deanery = [[Dekanija Celje|Celje - Nova Cerkev]]
| archdeaconry = 
| archdiocese = [[Škofija Celje|Celje]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Celje - Cerkev sv. Danijela
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 19. julij 1987
 | refšt = 57
 | lokacija = 
 | občina = Celje
 }}
}}

'''Stolnica sv. Daniela''' (nekdaj opatijska cerkev) stoji v jedru srednjeveškega mesta [[Celje]]. Od ustanovitve škofije v Celju 2006 je [[stolnica]] [[Škofija Celje|celjske škofije]] in [[župnijska cerkev]] [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Župnije Celje - Sveti Danijel]].

Današnjo stavbo so na mestu [[Romanika|romanske]] enoladijske cerkve iz 12. stoletja postavili okrog leta 1306. Takrat je imela podobo triladijske slopne [[Bazilika (zgradba)|bazilike]] z ravnim stropom in nunsko [[Empora|emporo]]. Po letu 1379 so jo po [[Gotika|gotsko]] križnorebrasto [[obok]]ali ter pozidali [[zvonik]] in [[prezbiterij]]. Okrog leta 1400 so ji na severni strani prizidali [[Kapela|kapelo]] Žalostne Matere Božje (prvotno kapelo Svetih treh kraljev).

==Kapela Žalostne Matere Božje==
[[Slika:Cerkev sv. Danijela, oltar (Celje).jpg|sličica|levo|Oltar]]
Kapela je bila prvotno posvečena svetim trem Kraljem. Predstavlja zakladnico slikarskih in kamnoseških del, povezanih z rodbino [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Je zelo kvalitetna arhitektura klasične gotike. Prostor je enoten, vzdolžno zasnovan, tristrano zaključen, s tremi šilastoločnimi okni, s štirimi polami križnega oboka in bogatim kamnoseškim okrasjem: [[služnik]]i, bogatimi konzolami in kamnitimi baldahini ob stenah. V stenah so štiri niše, obrobljene s kamnoseškim okrasjem, [[kraba]]mi in [[fiala]]mi. Ob vhodu so molilni pulti in klopi. Ob velikem oltarju sta bili ''[[Menza|menzi]]'', nad njima pa [[Freska|freske]]. Za nišama so izklesane [[sedilije]]. Kamnoseško okrasje je filigransko izdelano. Nad temi se v višini okrog tri metre nahaja niz figuralnih konzol iz 17. stoletja s kipi [[apostol]]ov in [[Marija Saloma|Marijo Salomo]] in [[Marija Kleopova|Marijo Kleopovo]]. Nad svetniki so klesane fiale. Na konzolah so motivi iz srednjeveške knjige o živalih, in sicer: krilata morska deklica, krilata fantazijska figura, pelikan z mladiči, poprsje angela, s trto obrasla glava ženske, dve novejši geometrični konzoli, golobradi obraz, čepeči [[angel]], [[noj]] z mladičema, žena s ptičjim trupom, klečeči golobradec, klečeči [[menih]] in poprsje letečega angela (vrstni red od leve proti desni). Gre za zahtevno [[Ikonografija|ikonografijo]], ki ni enoznačna. Prvotno je bila kapela poslikana od vrha do tal. Ohranjene so le freske na stropu: prestol milosti, Bog Oče na prestolu, ob njem je Sveti Duh kot bel golob in razni simboli evangelistov, cerkveni očetje,  [[Arma Christi]]. Na [[oltar]]ju stoji gotska [[pieta]] (okoli 1415), tudi delo salzburških mojstrov, in velja za eno najlepših v tem prostoru. [[Vitraž]]i so novejši in so delo [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]].

==Cerkvena ladja in prezbiterij==

V gotskem slogu iz 15. stoletja sta poslikana strop glavne cerkvene ladje in [[Prezbiterij|dolgi kor]]. V enem od sklepnikov križnorebrastega oboka [[prezbiterij]]a se nahaja grb Celjskih grofov.

Do sredine 16. stoletja je bila cerkev večkrat prezidana in je dobila sedanjo obliko. Povišali so stranski [[Cerkvena ladja|ladji]] do višine srednje. S tem zunanjščina izgubi svoj prvotni bazilikalni značaj. V [[barok]]u pa so dodali še dve stranski kapeli. Beneški glavni oltar je iz leta 1743. Stranski oltar svetega [[Frančišek Ksaverij|Frančiška Ksaverija]] je bil prizidan v baroku leta 1743. Oltar je izdelal baročni mojster [[Ferdinand Gallo]] leta 1769. Prezbiterij so uredili po načrtih arhitekta Zazule.{{Kdo}}

Starejše freske v prezbiteriju so prenovljene, najstarejši je fragment s Kristusom iz sredine 14. stoletja. Posebnost so slabše ohranjeni prizori s pohodom in poklonom Svetih treh kraljev. Strokovnjaki jih pripisujejo krogu umetnikov iz [[Selo, Moravske Toplice|Sela]] v Prekmurju (1410). Ob koncu 15. stoletja je del stare freske prekrila novejša z motivom Marijine smrti, vnebovzetja in kronanja v nebesih. Te freske pripisujejo [[Pisani mojster|Pisanemu mojstru]] iz Istre in drugim freskantom.

Del cerkvenih poslikav je izdelal [[Frančišek Jelovšek]] (okoli 1743), vendar so jih konec 19. stoletja med regotizacijo cerkve uničili, vključno s fresko Danijela v Levnjaku. Prižnico je izdelal [[Mihael Rosenberger]] leta 1851. Cerkev so po letu 1858 regotizirali.

Leta 1794 so podrli pokopališko obzdije okoli cerkve. V cerkev in zunanje stene je vzidanih več srednjeveških in renesančnih [[nagrobnik]]ov iz 15., 16. in 17. stoletja.

Ob prenovi jeseni leta 1963 so v cerkev in kapelo Žalostne Matere Božje dodali barvna okna po načrtih [[Stane Kregar|Staneta Kregarja]]. Pred glavnim vhodom v cerkev so leta 1996 odkrili [[spomenik]] blaženemu škofu [[Anton Martin Slomšek|Antonu Martinu Slomšku]], delo kiparke [[Karla Bulovec|Karle Bulovec]], odlitek pa je izdelal [[Momo Vuković]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |authorlink=Ivan Stopar |title=Celjske impresije: Dediščina knežjega mesta |publisher=[[Pokrajinski muzej Celje]] |location=Celje |year=2012 |cobiss=264419072}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam cerkva v Sloveniji]]
* [[Seznam cerkva po velikosti v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Celje Cathedral}}
* [http://www.celje-stolnica.si/ Celje-stolnica.si]
* [http://www.skofija-celje.si/ Skofija-celje.si]
* [http://www.slovenia.info/si/Cerkve/Cerkev-Sv-Danijela,-Celje.htm?cerkev=5736&amp;lng=1 Slovenia.info]
* [http://www.kam.si/skofije/stolnica_sv_danijela_v_celju.html Kam.si]
* [http://www.suzd.si/bilten/bilten-suzd-1213-2011/raziskave/307-ana-krevelj-nove-ugotovitve-o-ikonografiji-figuralnih-konzol-vkapeli-alostne-matere-boje-v-celju Nove ugotovitve o ikonografiji figuralnih konzol v kapeli Žalostne Matere božje v Celju]

{{Stolnice v Sloveniji}}
{{Cerkve v Celju}}
{{Škofija Celje}}

{{DEFAULTSORT:Danijel, Celje}}
[[Kategorija:Cerkve v Celju]]
[[Kategorija:Stolnice v Sloveniji]]
[[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Danijel, Celje]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Danijela|Celje]]
[[Kategorija:Škofija Celje]]
[[Kategorija:Župnija Celje - Sv. Danijel]]</text>
      <sha1>kpmhexirgfdft3i2qaavmawdyczwmsl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lippisch Ente</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383028</id>
    <revision>
      <id>6772697</id>
      <parentid>6570437</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:19:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovnica</comment>
      <origin>6772697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5994" sha1="qenxfp9apj4ak9ulhl0h7o8cqt5nju3" xml:space="preserve">{|{{Infobox Aircraft Begin
 | name=Ente
 | image=RRG Raketen-Ente Deutsches Segelflugmuseum 02 2009-05-31.jpg
 | caption=RRG Raketen-Ente
}}{{Infobox Aircraft Type
 | type=Eksperimentalno [[raketno letalo]]
 | national origin=Nemčija
 | manufacturer=[[Alexander Lippisch]]
 | designer=Alexander Lippisch
 | first flight=
 | introduced=
 | retired=
 | status=
 | primary user=
 | number built=1
 | developed from=
 | variants with their own articles=
}}
|}
'''Lippisch Ente''' (&quot;raca&quot;) je bil prvo [[letalo]] polne velikosti na [[raketni motor|raketni pogon]]. Originalno ga je zasnoval [[Alexander Lippisch]] kot [[jadralno letalo]]. Prvi gnani let so izvedli 11. junija 1928, [[testni pilot]] je bil [[Fritz Stamer]].

Uporabili so dva raketna motorja na črni [[smodnik]]. Najprej so vžgali eno raketo, za njo pa še drugo. Čas delovanja vsake rakete je bil okrog 30 sekund.

==Specifikacije (RRG Raketen-Ente)==
[[File:RRG Raketen-Ente Deutsches Segelflugmuseum 01 2009-05-31.jpg|thumb|RRG Raketen-Ente v ''Deutsches Segelflugmuseum'']]
{{Aircraft specs
|ref=&lt;ref name=&quot;Ente&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.segelflugmuseum.de/rrg_raketen_ente_4264.html?psid=115a1e5196f7ebfeb1016ba4ae621f22|title=RRG-Raketen Ente|publisher=www.segelflugmuseum.de|language=de|accessdate=17 August 2012|location=Germany|archive-date=2018-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180130204533/http://www.segelflugmuseum.de/rrg_raketen_ente_4264.html?psid=115a1e5196f7ebfeb1016ba4ae621f22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|prime units?=met
&lt;!--
        General characteristics
--&gt;
|genhide=
|crew=1
|capacity=
|length m=4,31
|length ft=
|length in=
|length note=
|span m=11,94
|span ft=
|span in=
|span note=
|upper span m=
|upper span ft=
|upper span in=
|upper span note=
|mid span m=
|mid span ft=
|mid span in=
|mid span note=
|lower span m=
|lower span ft=
|lower span in=
|lower span note=
|swept m=&lt;!-- swing-wings --&gt;
|swept ft=&lt;!-- swing-wings --&gt;
|swept in=&lt;!-- swing-wings --&gt;
|swept note=
|dia m=&lt;!-- airships etc --&gt;
|dia ft=&lt;!-- airships etc --&gt;
|dia in=&lt;!-- airships etc --&gt;
|dia note=
|width m=&lt;!-- if applicable --&gt;
|width ft=&lt;!-- if applicable --&gt;
|width in=&lt;!-- if applicable --&gt;
|width note=
|height m=
|height ft=
|height in=
|height note=
|wing area sqm=20,3
|wing area sqft=
|wing area note=
|swept area sqm=&lt;!-- swing-wings --&gt;
|swept area sqft=&lt;!-- swing-wings --&gt;
|swept area note=
|volume m3=&lt;!-- lighter-than-air --&gt;
|volume ft3=&lt;!-- lighter-than-air --&gt;
|volume note=
|aspect ratio=7
|airfoil=
|empty weight kg=
|empty weight lb=
|empty weight note=
|gross weight kg=
|gross weight lb=
|gross weight note=
|max takeoff weight kg=
|max takeoff weight lb=
|max takeoff weight note=
|fuel capacity=
|lift kg=&lt;!-- lighter-than-air --&gt;
|lift lb=&lt;!-- lighter-than-air --&gt;
|lift note=
|more general=
&lt;!--
        Powerplant
--&gt;
|eng1 number=2
|eng1 name=Sander
|eng1 type= black powder rockets
|eng1 kw=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng1 hp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng1 shp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng1 kn=0,1962
|eng1 lbf=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;
|eng1 note=
|power original=
|thrust original=
|eng1 kn-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;
|eng1 lbf-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;

|eng2 number=2
|eng2 name=
|eng2 type=
|eng2 kw=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng2 hp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng2 shp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng2 kn=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;
|eng2 lbf=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;
|eng2 note=
|eng2 kn-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;
|eng2 lbf-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;

|eng3 number=
|eng3 name=
|eng3 type=
|eng3 kw=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng3 hp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng3 shp=&lt;!-- prop engines --&gt;
|eng3 kn=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;
|eng3 lbf=&lt;!-- jet/rocket engines --&gt;
|eng3 note=
|eng3 kn-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;
|eng3 lbf-ab=&lt;!-- afterburners --&gt;
|more power=

|prop blade number=&lt;!-- propeller aircraft --&gt;
|prop name=
|prop dia m=&lt;!-- propeller aircraft --&gt;
|prop dia ft=&lt;!-- propeller aircraft --&gt;
|prop dia in=&lt;!-- propeller aircraft --&gt;
|prop dia note=

|rot number=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot dia m=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot dia ft=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot dia in=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot area sqm=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot area sqft=&lt;!-- helicopters --&gt;
|rot area note=
&lt;!--
        Performance
--&gt;
|perfhide=

|max speed kmh=
|max speed mph=
|max speed kts=
|max speed note=
|max speed mach=&lt;!-- supersonic aircraft --&gt;
|cruise speed kmh=
|cruise speed mph=
|cruise speed kts=
|cruise speed note=
|stall speed kmh=
|stall speed mph=
|stall speed kts=
|stall speed note=
|never exceed speed kmh=
|never exceed speed mph=
|never exceed speed kts=
|never exceed speed note=
|minimum control speed kmh=
|minimum control speed mph=
|minimum control speed kts=
|minimum control speed note=
|range km=1,5
|range miles=
|range nmi=
|range note=
|combat range km=
|combat range miles=
|combat range nmi=
|combat range note=
|ferry range km=
|ferry range miles=
|ferry range nmi=
|ferry range note=
|endurance=&lt;!-- if range unknown --&gt;
|ceiling m=
|ceiling ft=
|ceiling note=
|g limits=&lt;!-- aerobatic --&gt;
|roll rate=&lt;!-- aerobatic --&gt;
|glide ratio=&lt;!-- sailplanes --&gt;
|climb rate ms=
|climb rate ftmin=
|climb rate note=
|time to altitude=
|sink rate ms=&lt;!-- sailplanes --&gt;
|sink rate ftmin=&lt;!-- sailplanes --&gt;
|sink rate note=
|lift to drag=
|wing loading kg/m2=
|wing loading lb/sqft=
|wing loading note=
|disk loading kg/m2=
|disk loading lb/sqft=
|disk loading note=
|fuel consumption kg/km=
|fuel consumption lb/mi=
|power/mass=
|thrust/weight=

|more performance=
&lt;!--
        Armament
--&gt;
|armament=&lt;!-- add bulletted list here or if you want to use the following 
specific parameters, remove this parameter--&gt;
|guns= 
|bombs= 
|rockets= 
|missiles= 
|hardpoints=
|hardpoint capacity=
|hardpoint rockets=
|hardpoint missiles=
|hardpoint bombs=
|hardpoint other=

|avionics=
}}
==Glej tudi==
*[[Motorno jadralno letalo]]
*[[Raketno letalo]]
*[[Heinkel He 176]]

==Reference==
{{Commons category}}
{{sklici}}

{{DFS aircraft}}


[[Kategorija:Raketna letala]]
[[Kategorija:Eksperimentalna letala]]</text>
      <sha1>qenxfp9apj4ak9ulhl0h7o8cqt5nju3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvirin iz Siska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385337</id>
    <revision>
      <id>6772493</id>
      <parentid>6610472</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:55:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5614" sha1="gcph5zlu46tcp6au8jzij8awmjxs7ow" xml:space="preserve">{{Infopolje Svetnik
| name = Sveti Kvirin
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| imagesize = 200px
| caption = Reliefna upodobitev svetega Kvirina na vodnjaku na trgu Vela Placa v mestu [[Krk (mesto)|Krk]]
| titles = škof in mučenec
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date = &lt;!-- WD --&gt;
| feast_day = 4. junij
| venerated_in = sdfsd
| beatified_date = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| major_shrine = [[Bazilika svetega Boštjana zunaj obzidja, Rim]]
| attributes = škofovska obleka, mlinski kamen
| patronage = [[Sisek]], [[Škofija Sisek]], [[Škofija Krk]]
| issues = 
| suppressed_date = 
| suppressed_by = 
}}

'''Sveti Kvirin''' ({{Jezik-la|Quirinus}}), † [[4. junij]] [[308]] ali [[309]], [[Sabaria]] (danes [[Sombotel]], Madžarska).

== Življenje ==

Kvirin je bil [[škof]] v rimski koloniji [[Siscia|Sisciji]], današnjem [[Sisek|Sisku]], kjer imamo že na začetku 4. st. izpričano krščansko skupnost. Antična škofija v Sisciji je obsegala tudi današnji [[Zagreb]] in del Slovenije, namreč [[Bela krajina|Belo krajino]], kamor je krščanstvo verjetno tudi prišlo iz Siscije, saj se je po reki Kolpi čez današnjo Belo krajino stekalo trgovsko blago in prav gotovo je, da je Kolpa kot transportna povezava omogočala ne le prenos blaga, temveč tudi idej.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url = http://www.belokranjec.si/novice/iz-materialne-dediscine-bele-krajine-srebrni-krizec-s-kucarja/24|title = Srebrni križec s Kučarja|date = 8. november 2009|accessdate =|website =|publisher = BELOKRANJEC, september 2009, XII/9|last = Weiss|first = Janez}}&lt;/ref&gt; Med [[Dioklecijanovo preganjanje|Dioklecijanovim preganjanjem]] kristjanov Kvirin ni želel darovati kadila poganskim bogovom, zato so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga pri mestu Sabaria vrgli v reko Sibar, današnji [[Gyöngyös (reka)|Gyöngyös]] (nemško Güns), ki se izliva v [[Raba|Rabo]]. Njegovo [[Relikvija|truplo]] so pozneje pokopali kristjani.

== Češčenje ==

Najkasneje okrog leta 500 je bil češčen tudi v [[Oglej|Ogleju]] in [[Gradež (Italija)|Gradežu]]. To dokazuje [[relikviarij]] (tako imenovana ''casetta elittica'') v zakladnici [[Bazilika svete Evfemije, Gradež|gradeške katedrale]] iz dobe okrog leta 500, na kateri je med osmimi portretiranci upodobljen tudi sveti Kvirin (poleg njega [[Kristus]], [[sveti Peter|Peter]], [[Sveti Pavel|Pavel]], [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancij, Kancijan in Kancijanila]]).&lt;ref&gt;[[Rajko Bratož]], ''[http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:137 Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja]''; v: [[Zgodovinski časopis]], letnik 44, leto 1990, številka 3, stran 347.&lt;/ref&gt; Kvirinov god se praznuje 4. junija. [[Atribut (umetnost)|Upodabljajo]] ga v škofovski opravi, okrog vratu ima privezan mlinski kamnen. Je zavetnik mest in škofij [[Sisek]] in [[Krk (mesto)|Krk]]. V Sloveniji mu je posvečena [[cerkev svetega Kvirina, Paljevo]]. 

Slovenski stavbar Martin Petrich&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi420185/|title=Petrich, Martin|date=|accessdate=|website=|publisher=Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.|last=Steska|first=Viktor}}&lt;/ref&gt; oz. Pirich&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZJ4HWPST/47def4a1-e458-4973-87ec-e3ba7a266723/PDF|title=Epigrafične drobtine|date=|accessdate=|website=|publisher=Zbornik za umetnostno zgodovino (1926, letnik 6, številka 3)|last=Stele|first=Fr.}}&lt;/ref&gt; je l. 1495 v gotskem slogu obnovil cerkev svetega Kvirina pri [[Špeter Slovenov|Špetru Slovenov]] v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]], ki je danes v Italiji. Ta cerkev svetega Kvirina ob [[Nadiža|Nadiži]] je morda najstarejša v Beneški Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.lintver.it/storia-vicendestoriche-sanquirino.html|title=San Quirino, memoria storica delle valli del Natisone|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160330070315/http://www.lintver.it/storia-vicendestoriche-sanquirino.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pred to cerkvijo se je pod staro lipo od pradavnine pa vse, dokler Napoleno ni ukinil Beneške republike, zbirala okoli kamnite mize enkrat na leto in po potrebi tudi večkrat ''Velika Sosjednja'' ali parlament ''[[arengo]]'' vseh 36 [[Župan|županstev]] (kamunov), ki so sodili pod Landarsko in Mjersko Banko. Pod predsedstvom velikih županov so razpravljali in ukrepali o deželnih potrebah, o javnem redu, sodili hudodelstva in prestopke itd. Tu so imeli pod milim nebom [[beneški Slovenci]] svoj povsem izviren in demokratičen parlament, kakršnega drugi Slovenci niso poznali.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KITSWVHX/8fc532b9-5e94-45b8-8f13-36a4ba9f07df/PDF|title=Kratka zgodovina cerkvice sv. Kvirina ob Nadiži|date=|accessdate=|website=|publisher=Matajur (15.10.1968, letnik 19, številka 17)|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

Na Primorskem je znana različica Kvirinovega imena [[Rino]].

== Viri ==

{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Saint Quirinus of Sescia}}
* [http://anhovo.si/turizem/kulturna-dediscina/cerkve-v-ks/paljevo/ Cerkev v Paljevem], Anhovo.si
* [http://hrcak.srce.hr/file/162082 Šesterostrana kruna cisterne krčkog providura Angela Gradeniga], Hrcak.srce.hr

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimski svetniki]]
[[Kategorija:Rimski škofje]]
[[Kategorija:Rimski krščanski mučenci]]
[[Kategorija:Rimljani v 4. stoletju]]
[[Kategorija:Sisek]]</text>
      <sha1>gcph5zlu46tcp6au8jzij8awmjxs7ow</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Stupnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404571</id>
    <revision>
      <id>6772457</id>
      <parentid>6332305</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:38:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2180" sha1="7q6eurcjcj617vfe3d5i0mv6bdfel8z" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Stupnik (razločitev)|Gornji Stupnik}}

{{koordinate DMS v naslovu|45|45|17|N|15|50|09|E}}
'''Grad Stupnik''' je bil srednjeveški grad in gospostvo zahodno od Zagreba, južno od [[Sava|Save]] in stare ceste iz [[Zagreb|Zagreba]] v [[Samobor]]. Področje je dvignjeno 10 m nad ravnino doline Save po katerem je tekla stara  rimska cesta med  Emono ([[Ljubljana]]) in  Siscia ([[Sisek]]). Grad je bil prepuščen v ruševine v začetku 17. stoletja ko se je uprava posesti prenesla na [[Kereštinec]].
== Zgodovina ==
Posest Stupnik je v zgodovinskih virih prvič omenjena leta 1192 ko je v srednjeveškem hrvaškem kraljevstvu spadala v Okićko župo. Posest je pogosto menjala lastnika, tako da so bili mnogi fevdalci lastniki celotne župe ali njenih delov. V začetku 15. stoletja je bil lastnik zagrebški škof [[Ivan Alban]]. Ta je leta 1437 posest Stupnik podaril [[Celjski grofje|celjskemu grofu]] [[Friderik II. Celjski|Frideriku II.]]. V posesti Celjskih je Stupnik ostal do izumrtja zadnjega Celjana po moški liniji [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456. Pred letom 1472 je bil Stupnik pod upravo Susedgradsko-stubiškega gospostva in v lasti družine [[Frankopani]]-Henning, saj ga je tega leta [[Doroteja Frankopan-Henning]] svoj del podarila zagrebškim dominikancem. Preostali del gospostva Stupnik je leta 1564 kupil madžarsko-hrvaški plemič [[Ferenc Tahi]]. Ker je ta slabo in nasilno vladal svojemu področju je prišlo do kmečkega upora in pri sosednjem naselju in gospostvu Kerestinec je leta 1573 prišlo do boja s plemiško vojsko. Vodja upornih kmetov je bil Franjo Katrić iz Stupnika. Okoli leta 1575 je madžarska plemiška družina Erdödy prišla v posest Okićke gospostva in gospostva Kerestinec katerima je bila priključena tudi posest Stupnika. Grofje Erdödy so leta 1615 prevzeli patronat nad župnijo Stupnik in dali zgraditi veliko cerkev posvečeno Sv. Janezu Nepomuku.

== Viri ==

* Nada Klaić, ''Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone'', Celjski zbornik, Celje 1982), 
* Đuro Szabo, ''Sredovječni gradovi u Hrvatskoj i Slavoniji'' (Matica hrvatska, Zagreb 1920) 


[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Stupnik]]</text>
      <sha1>7q6eurcjcj617vfe3d5i0mv6bdfel8z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles Manson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405357</id>
    <revision>
      <id>6772369</id>
      <parentid>6610594</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:09:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772369</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5234" sha1="f4f9v1mts420vtg8mohtwa7nnzu0pen" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
{{wikificiraj}}
'''Charles Milles Manson''', [[Američani|ameriški]] [[glasbenik]], množični morilec in vodja kulta, * [[12. november]] [[1934]], [[Cincinnati]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]], † [[19. november]] [[2017]], [[Bakersfield, Kalifornija|Bakersfield]], [[Kalifornija]].

Zaslovel je v Kalifornijski puščavi v poznih 60 - ih letih v družini Manson. Rodil se je 12. novembra 1934 v zvezni državi Ohio očetu Walkerju Scottu in materi Kathleen Maddox. Leta 1971 je bil spoznan za krivega umora sedmih ljudi vključno z igralko Sharon Tate in štirih drugih ljudi, ter naslednji dan umora dveh mladoporočencev, Leno in Rosemary LaBianca, ki so bili vsi [[Umor|umorjeni]] pod vodstvom njegove skupine. Bil je obtožen umorov za katere je odgovarjal kot vodja skupine. Njegovi privrženci so prav tako umorili nekaj ljudi, v različnem časovnem obdobju in na različnih lokacijah. Manson je bil prav tako obtožen za dva od teh umorov (Gary Hinman and Donald &quot;Shorty&quot; Shea).

Manson je verjel v svoja prepričanja, ki jih je imenoval »Helter Skelter« po pesmi z istim naslovom skupine [[The Beatles]]. Manson je verjel, da se bliža apokaliptičen rasni spopad, ki ga je opisal v lastnem besedilu na melodijo te pesmi. Verjel je, da bodo ti umori pomagali sprožiti vojno. Ko je zaslovel, je postal pop-kulturna ikona, simbol norosti, nasilja in pošastnosti. Pojem »helter skelter« je pozneje uporabil Mansonov tožilec Vincent Bugliosi kot naslov knjige, ko je pisal o Mansonovih umorih. 

V času nastanka družine je bil Manson nezaposlen nekdanji kaznjenec, ki je polovico svojega življenja preživel v prevzgojnih zavodih zaradi različnih kaznivih dejanj. Pred umori je bil kantavtor na obrobju glasbene industrije Los Angelesa, predvsem po zaslugi naključnega poznanstva z Dennisom Wilsonom, soustanoviteljem skupine [[The Beach Boys]]. Po tem, ko je bil Manson obdolžen kaznivih dejanj in kasneje tudi obsojen, so razne znane glasbene skupine in izvajalci priredili nekaj njegovih pesmi.

Charlesa Manson je bil obsojen na [[smrtna kazen|smrtno kazen]], ki se je kasneje samodejno spremenila v dosmrtni zapor z odločbo, ki jo je izdalo vrhovno sodišče v Kaliforniji leta 1972, saj so začasno odpravili smrtno kazen. Morebitna ponovna uvedba smrtne kazni ne bi vplivala na Charlesa Mansona, ki je prestajal več dosmrtnih zapornih kazni v zaporu v Corcoranu, v Kaliforniji. Umrl je naravne smrti konec leta 2017.

==Otroštvo==
Rodil se je neporočenima staršema, šestnajst letni materi Kathleen Maddox (1918-1973)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.accuracyproject.org/cbe-Manson,Charles.html|title='&amp;#39;Internet Accuracy Project: Charles Manson'&amp;#39;, a websited dedicated to providing accurate information on the web|publisher=Accuracyproject.org|accessdate=2012-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224141140/https://www.accuracyproject.org/cbe-Manson,Charles.html|archive-date=2021-02-24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v splošni bolnšnici v Cincinnatiju, v zvezni državi Ohio. Sprva so ga poimenovali kar &quot;no name Maddox&quot;, kasneje skozi nekaj tednov pa je dobil pravo ime Charles Milles Maddox. V določenem obdobju po njegovem rojstvu je bila njegova mati poročena z delavcem po imenu William Manson, čigar priimek je prevzel Charles. Njegov biološki oče naj bi bil [[polkovnik]] Scott Walker, proti kateremu je Kathleen Maddox vložila očetovsko tožbo. Možno je, da Charles Manson nikoli ni spoznal svojega biološkega očeta.

Veliko zgodb priča o Mansovemu zgodnjemu življenju, ki jih je v različnih intervjujih ponudila njegova mati, vendar obstajajo dvomi da so resnične, kajti njegova mati je bila odvisna od alkohola. Po določenih izjavah naj bi celo nekoč prodala svojega sina za vrček piva, ženski natakarici ki ni imela svojih otrok. Kasneje naj bi ga njen stric vrnil domov.

Ko sta bila Charlesova mati in njen brat obsojena na pet let zapora zaradi ropa bencinskega servisa leta 1939 v zahodni Virginii so Charlesa Mansona predali v dom k teti in stricu v McMechen, prav tako v zahodni Virginii. Ko je prišla mati iz zapora sta s Charlesom živela predvsem po hotelskih sobah.

==Helter Skelter==
V prvih dneh novembra 1968 je Charles Manson ustanovil družino na alternativnem sedežu v okolici Death Valley, kjer sta bila dva zelo malo ali nič rabljena ranča Myers in Barker. Sprva naj bi bila ranča last starejše gospe, kateri je Manson pojasnil, da ranč potrebujejo za ustvarjanje glasbe. Ženska jim je dovolila, da ostanejo na ranču pod pogojem, da ga uredijo. Manson pa jo je počastil z eno izmed &quot;zlatih plošč&quot; od skupine The Beach Boys, katero je prejel od Dennisa Wilsona. Čez nekaj časa je Manson ustvaril rasne napetosti med črnci in belci in povzročil nekaj dogodkov, ki so takoj dvignili upor v ameriških mestih. Ob grenko hladnem Silvestrovem večeru so se družinski člani oziroma izbranci Charlesa Mansona zbrali zunaj okrog velikega ognja, kjer jim je pojasnil da je nastala socialna kriza, zato so se odločili da izdajo ploščo z naslovom pesmi Belega Albuma.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Manson, Charles}}
[[Kategorija:Ameriški kriminalci]]</text>
      <sha1>f4f9v1mts420vtg8mohtwa7nnzu0pen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Popevka tedna na Valu 202</title>
    <ns>0</ns>
    <id>413700</id>
    <revision>
      <id>6772606</id>
      <parentid>6772156</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:42:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>6772606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="186731" sha1="j37rpo8v5jpuw1irpn4dzp6u4nl3y32" xml:space="preserve">Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]].

===Pred septembrom 2011===
Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir
|-
| Adam || Odnosi med srečnimi || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Age of Ants || || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&amp;id=56028017052&lt;/ref&gt;
|-
| Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[BHC]] || Manifest || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Big Addiction || Odhajam od doma &lt;small&gt;(ft. Zlatko)&lt;/small&gt;, Morfij || 
|-
| [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || 
|-
| Blu.Sine || Začetki || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055&lt;/ref&gt;
|-
| [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || &lt;ref&gt;http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Division]] || Jokala sem || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust &amp; Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Eva Moškon]] &amp; Črnobelo || Ljubim se || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}&lt;/ref&gt;
|-
| Firefly || Lalalai || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/&lt;/ref&gt;
|-
| [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || &lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc&lt;/ref&gt;
|-
| Grimmski || || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;
|-
| Gutti || This Love, Oceanlikes || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title=&quot;V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock&quot; |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || &lt;ref&gt;http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| Interceptor || Uničimo tabuje &lt;small&gt;(ft. Deja Mušič)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Jacuzzy Krall || Čeveljaza &lt;small&gt;(s Sausages)&lt;/small&gt;, Roke gor || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&amp;id=6171&amp;i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel &lt;small&gt;(dec 05)&lt;/small&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Lara-B]]|| Večno || &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175&lt;/ref&gt;
|-
| Liquf || Krila, Iluzija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title=&quot;Krila&quot; skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Marzla Vada || Popoln umor || &lt;ref&gt;http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114&lt;/ref&gt;
|-
| Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || &lt;ref name=&quot;a&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Metalsteel]]|| Spomin || &lt;ref&gt;https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf&lt;/ref&gt;
|-
| [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Puppetz]]|| V meni || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| RattleSnake || Ogenj al' led || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || 
|-
| [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
|-
| Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| The Tide || Decline || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || &lt;ref name=&quot;eskobust&quot;/&gt;
|-
| Toxic Heart || Ride Your Life || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&amp;izris=izpisiNovico&amp;st_pod=30&amp;jezik=slo&amp;templ=0 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| Ultra || Dan za dva, Višje || &lt;ref name=&quot;a&quot;/&gt;
|-
| [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| &lt;center&gt;20. 08.&lt;br&gt;2010&lt;/center&gt; || Papir&lt;br&gt;Pero Lovšin&lt;br&gt;Heavenix || Smashing Pumkins&lt;br&gt;Die Fantastischen 4&lt;br&gt;Linkin Park&lt;ref&gt;https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848&lt;/ref&gt;
|}

===2011===
Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]]
|-
| 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]&lt;br&gt;Kronika betona – Mirko&lt;br&gt;'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys&lt;br&gt;'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''&lt;br&gt;La Notte Dei Desideri – Jovanotti
|-
| 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]&lt;br&gt;Na drugem bregu – [[Bohem]]&lt;br&gt;'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z &amp; Kanye West&lt;br&gt;You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''These Days – Foo Fighters'''
|-
| 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''&lt;br&gt;Hoću, neću – [[Gušti]]&lt;br&gt;Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''&lt;br&gt;It Will Rain – Bruno Mars&lt;br&gt;We Found Love – [[Rihanna]]
|-
| 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''&lt;br&gt;Najin ples – [[Neisha]] &amp; Tokac&lt;br&gt;Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers&lt;br&gt;'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''&lt;br&gt;My Home – Nneka
|-
| 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''&lt;br&gt;Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]&lt;br&gt;A vid'š, da me ni – Mitja &amp; Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;br&gt;Video Games – Lana Del Rey
|-
| 04. 11. || Pojdi stran – Corvus&lt;br&gt;Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]&lt;br&gt;'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia&lt;br&gt;Benvenuto – Laura Pausini&lt;br&gt;'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]'''
|-
| 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''&lt;br&gt;Rit pa srajca – L.S.D.&lt;br&gt;Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''&lt;br&gt;Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS&lt;br&gt;1996 – The Wombats
|-
| 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''&lt;br&gt;Trbowska – Red Five Point Star&lt;br&gt;Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian&lt;br&gt;'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Call It What You Want – Foster The People
|-
| 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh&lt;br&gt;Travnik in drevo – Gorazd Lampe&lt;br&gt;'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys&lt;br&gt;'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''&lt;br&gt;Wetsuit – The Vaccines
|-
| 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]]
|-
| 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble
|-
| 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse
|-
| 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Ta čas – Maja Keuc&lt;br&gt;Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''&lt;br&gt;Hurt – Leona Lewis&lt;br&gt;Cannonball – Little Mix
|-
| 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement&lt;br&gt;Kje si lubi – Manouche&lt;br&gt;'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''&lt;br&gt;Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]&lt;br&gt;Girl from Ipanema – Amy Winehouse
|}

===2012===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ&lt;br&gt;'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Romanje – Tabu &amp; [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran&lt;br&gt;Somebody That I Used To Know – Gotye &amp; Kimbra&lt;br&gt;'''Home Again – Michael Kiwanuka'''
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''&lt;br&gt;Naše leto, naš glas – Zlatko&lt;br&gt;Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor&lt;br&gt;The Daily Mail – Radiohead
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero&lt;br&gt;'''Kaj naj naredim – Sell Out'''&lt;br&gt;Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''&lt;br&gt;My Valentine – Paul McCartney&lt;br&gt;Tattoo – Van Halen
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič &amp; Dejan Lapanja&lt;br&gt;'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''&lt;br&gt;Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Towers – Bon Iver
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''&lt;br&gt;Balada – Katja Koren&lt;br&gt;Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Love Interruption – Jack White'''&lt;br&gt;Pelican – The Maccabees
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;1000 mest – Coma Stereo&lt;br&gt;Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj &amp; M.I.A.&lt;br&gt;'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''&lt;br&gt;Titanium – David Guetta ft. Sia
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt&lt;br&gt;Jst bom tle – Maya&lt;br&gt;'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran&lt;br&gt;Gold On The Ceiling – The Black Keys&lt;br&gt;'''In The End – Snow Patrol'''
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''&lt;br&gt;Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin&lt;br&gt;Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry&lt;br&gt;After Midnight – Blink 182&lt;br&gt;'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy&lt;br&gt;'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''&lt;br&gt;Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi&lt;br&gt;'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash
|-
| 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys
|-
| 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People
|-
| 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna
|-
| 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds
|-
| 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''&lt;br&gt;Morda – Panda&lt;br&gt;Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters&lt;br&gt;Endless Love – Lionel Richie &amp; Shania Twain&lt;br&gt;'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]'''
|-
| 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Get to know me – LeeLoojamais&lt;br&gt;Čarovnija – Peter Lovšin &amp; Španski Borci || Ill Manors – Plan B&lt;br&gt;'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''&lt;br&gt;Čudež − Papir&lt;br&gt;? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]'''
|-
| 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude&lt;br&gt;Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]&lt;br&gt;'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence &amp; The Machine ft. Josh Homme&lt;br&gt;'''Hit Or Miss – Tom Jones'''&lt;br&gt;Trouble Town – Jake Bugg
|-
| 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc&lt;br&gt;Tistega dne – Hiša&lt;br&gt;'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White&lt;br&gt;'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;Dead And Gone – The Black Keys
|-
| 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen
|-
| 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Tvoje moje – [[Muff]]&lt;br&gt;Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''&lt;br&gt;Varud – Sigur Ros&lt;br&gt;Perfect World – Gossip
|-
| 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie&lt;br&gt;Kaj naj – Emkej &amp; Polona&lt;br&gt;'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue&lt;br&gt;'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''&lt;br&gt;Wide Awake – Katy Perry
|-
| 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen
|-
| 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]&lt;br&gt;Led s severa – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''&lt;br&gt;Like A Prayer – Madonna&lt;br&gt;Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses
|-
| 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]&lt;br&gt;Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage&lt;br&gt;Disconnected – Keane&lt;br&gt;'''Spectrum – Florence &amp; The Machine'''
|-
| 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees&lt;br&gt;'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''&lt;br&gt;Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West &amp; Jay-Z&lt;br&gt;'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''&lt;br&gt;Only The Horses – Scissor Sisters
|-
| 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael
|-
| 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]]
|-
| 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]]
|-
| 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona&lt;br&gt;There Will Be Boys – Katja Šulc&lt;br&gt;'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink&lt;br&gt;Winner – Pet Shop Boys&lt;br&gt;'''New Day – Alicia Keys'''
|-
| 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;Te čakam – [[In &amp; Out (glasbena skupina)|In &amp; Out]]&lt;br&gt;'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''&lt;br&gt;Whistle – Flo Rida&lt;br&gt;Settle Down – No Doubt
|-
| 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys
|-
| 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Texarcana – Vlado Kreslin &amp; Bambi Molesters&lt;br&gt;Drive – Polona Kasal || &lt;small&gt;Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] &amp; Mike Rutheford&lt;/small&gt;
|-
| 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox&lt;br&gt;'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes&lt;br&gt;Madness – Muse&lt;br&gt;'''Little Talks – Of Monsters And Men'''
|-
| 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran &amp; Janez Lamovšek&lt;br&gt;'''Hudič – [[Zoran Predin]] &amp; Coverlover'''&lt;br&gt;Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys&lt;br&gt;Teenage Icon – The Vaccines&lt;br&gt;'''Lover Alot – Aerosmith'''
|-
| 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''&lt;br&gt;Kaj si hotel – Avtomobili&lt;br&gt;Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''&lt;br&gt;We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift&lt;br&gt;Under the Westway – Blur
|-
| 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]]
|-
| 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''&lt;br&gt;Užitek na Replay – Big Foot Mama&lt;br&gt;Grem – Drago Mislej Mef &amp; NOB || Ride – Lana Del Rey&lt;br&gt;'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''&lt;br&gt;Flower – Kylie Minogue
|-
| 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''&lt;br&gt;Skrivnost – Nikka&lt;br&gt;Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''&lt;br&gt;Anna Sun – Walk the Moon&lt;br&gt;Night Light – Jessie Ware
|-
| 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren&lt;br&gt;Believe – Tide&lt;br&gt;'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin&lt;br&gt;'''Skyfall – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Miss Atomic Bomb – The Killers
|-
| 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Remember – Trash Candy&lt;br&gt;Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''&lt;br&gt;Looking Hot – No Doubt&lt;br&gt;Rock &amp; Roll Love Affair – Prince
|-
| 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay
|-
| 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Lion's Throat – Barely Modern&lt;br&gt;Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''&lt;br&gt;Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti&lt;br&gt;Mountain Sound – Of Monsters And Men
|-
| 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford &amp; Sons
|-
| 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn &amp; Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers
|-
| 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars
|-
| 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith
|-
| 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers
|-
| 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys
|-
| 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin&lt;br&gt;Nisva sama – Electrix&lt;br&gt;'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana&lt;br&gt;Breezeblocks – Alt-J
|-
| 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford &amp; Sons
|}

===2013===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan&lt;br&gt;DNK – Heavenix&lt;br&gt;'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro&lt;br&gt;Street Jesus – Aerosmith&lt;br&gt;'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''&lt;br&gt;Viva La Revolucion – Mirko Brass Band&lt;br&gt;You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend&lt;br&gt;'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy &amp; The Conspirators
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus&lt;br&gt;Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]&lt;br&gt;'''Samota – Sell Out''' || Suit &amp; Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z&lt;br&gt;Don't Save Me – Haim&lt;br&gt;'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] &amp; Adam Levine'''
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]]
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''&lt;br&gt;Ti greš – Nina Pušlar&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Always Allright – Alabama Shakes&lt;br&gt;If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] &amp; The Bad Seeds
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford &amp; Sons
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Tvoja sreča – 2B&lt;br&gt;Kisik – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''&lt;br&gt;Mirrors – Justin Timberlake&lt;br&gt;Bad Mood – The Vaccines
|-
| 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan
|-
| 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''&lt;br&gt;Jutranja rosa – Flora &amp; Paris&lt;br&gt;Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons&lt;br&gt;Kasno je za ljubav – Urban &amp; 4&lt;br&gt;'''Biblical – Biffy Clyro'''
|-
| 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode
|-
| 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner
|-
| 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo &amp; Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart
|-
| 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware
|-
| 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]]
|-
| 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''&lt;br&gt;Sanje – Nula Kelvina&lt;br&gt;Zaplezali smo se – Zoran Predin &amp; Coverlover || '''Blind – Hurts'''&lt;br&gt;Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams&lt;br&gt;It's Allright, It's OK – Primal Scream
|-
| 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''&lt;br&gt;December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]&lt;br&gt;Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Alive – Empire Of The Sun&lt;br&gt;#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel
|-
| 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave &amp; The Bad Seeds
|-
| 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald
|-
| 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane
|-
| 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton
|-
| 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''&lt;br&gt;Goalless Confessions – Dandelion Children&lt;br&gt;Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''&lt;br&gt;Fiction – The XX&lt;br&gt;Still Swinging – Papa Roach
|-
| 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]]
|-
| 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]]
|-
| 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand
|-
| 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh&lt;br&gt;'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] &amp; Gaby Moreno'''&lt;br&gt;Home Again – Elton John&lt;br&gt;Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas
|-
| 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''&lt;br&gt;En od naju – D'Neeb&lt;br&gt;Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend&lt;br&gt;Lovesick – Peace&lt;br&gt;'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]'''
|-
| 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin &amp; Nina Pušlar&lt;br&gt;Mars in Venera – Tinkara Kovač&lt;br&gt;'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon&lt;br&gt;Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake&lt;br&gt;'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age'''
|-
| 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''&lt;br&gt;Objem &lt;small&gt;(rmx)&lt;/small&gt; − Papir&lt;br&gt;? || '''Valentine's Day – David Bowie'''
|-
| 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;Ura je 8 – [[Lea Sirk]]&lt;br&gt;Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''&lt;br&gt;Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams&lt;br&gt;Dance Apocalyptic – Janelle Monáe
|-
| 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]]
|-
| 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''&lt;br&gt;Pod staro jablano – Niet in Severa&lt;br&gt;Ujet – Semo &amp; Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Burn – Ellie Goulding&lt;br&gt;Melody Calling – The Vaccines
|-
| 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew &amp; Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]]
|-
| 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode
|-
| 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''&lt;br&gt;Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]&lt;br&gt;Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''&lt;br&gt;The Perfect Life – Moby &amp; Wayne Coyne&lt;br&gt;New – Paul McCartney
|-
| 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]]
|-
| 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]]
|-
| 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]]
|-
| 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg
|-
| 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George
|-
| 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] &amp; Friends'''&lt;br&gt;I Guess – Balladero&lt;br&gt;S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé&lt;br&gt;You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur&lt;br&gt;'''Cheating – John Newman'''
|-
| 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams
|-
| 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin&lt;br&gt;'''Hodim naprej – Eskobars'''&lt;br&gt;Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''&lt;br&gt;NYC – Dido&lt;br&gt;Afterlife – Arcade Fire
|-
| 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''&lt;br&gt;Love Is Gone – Tide&lt;br&gt;Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''&lt;br&gt;I Belong To You – Caro Emerald&lt;br&gt;Quale senso abbiamo noi – Zucchero
|-
| 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes
|-
| 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen
|-
| 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]]
|-
| 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]]
|-
| 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]]
|-
| 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''&lt;br&gt;Sanjska – [[Billysi]]&lt;br&gt;Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''&lt;br&gt;Losing Sleep – John Newman&lt;br&gt;Forever – Haim
|}

===2014===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]&lt;br&gt;Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''&lt;br&gt;Black Skinhead – Kanye West&lt;br&gt;Adore You – Miley Cyrus
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]]
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''&lt;br&gt;Vzem' si čas – Anu&lt;br&gt;Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''&lt;br&gt;Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna&lt;br&gt;Demons – Imagine Dragons
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz&lt;br&gt;Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina&lt;br&gt;'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2&lt;br&gt;Tu sei lei – Ligabue&lt;br&gt;'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen'''
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''&lt;br&gt;Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara&lt;br&gt;Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''&lt;br&gt;Cambia-menti – Vasco Rossi&lt;br&gt;Runaway Baby – Bruno Mars
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]&lt;br&gt;'''Zadnja noč – Foršus'''&lt;br&gt;Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''&lt;br&gt;Can't Rely On It – Paloma Faith&lt;br&gt;PretzelBodyLogic – Prince
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC&lt;br&gt;'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''&lt;br&gt;Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''&lt;br&gt;Let Her Down Easy – George Michael&lt;br&gt;Money On my Mind – Sam Smith
|-
| 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]]
|-
| 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]]
|-
| 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li
|-
| 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB&lt;br&gt;'''Shotgun Seat – EightBomb'''&lt;br&gt;Sijoča kulisa – Robert Jukič &amp; [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''&lt;br&gt;Liar, Liar – Chris Cab&lt;br&gt;There Is No Other Time – Klaxons
|-
| 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]&lt;br&gt;I Believe In ... – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc&lt;br&gt;'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''&lt;br&gt;Stay With Me – Sam Smith
|-
| 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars&lt;br&gt;'''1000-e luči – [[BO!]]'''&lt;br&gt;Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn&lt;br&gt;'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''&lt;br&gt;Heaven Knows – The Pretty Reckless
|-
| 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''&lt;br&gt;Burning – Thomas March &amp; The Snail Collective&lt;br&gt;Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''&lt;br&gt;Ti penso raramente – Biagio Antonacci&lt;br&gt;Rumble – Kelis
|-
| 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Jutranji striptis (2014) – Flirrt&lt;br&gt;Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza&lt;br&gt;'''West Coast – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Tennis Court – Lorde
|-
| 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] &amp; Nina Kay || Lazaretto – Jack White
|-
| 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay
|-
| 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk&lt;br&gt;'''Eurovision – Laibach'''&lt;br&gt;Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets
|-
| 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''&lt;br&gt;Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin&lt;br&gt;Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''&lt;br&gt;Imidiwan – Bombino&lt;br&gt;Swallowed Whole – Pearl Jam
|-
| 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers
|-
| 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Čas za sanje – Polona Leben &amp; Electric Boogie&lt;br&gt;Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian&lt;br&gt;'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''&lt;br&gt;?
|-
| 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra
|-
| 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon
|-
| 26. || 27. 06. || Valovi − In &amp; Out ft. Trkaj&lt;br&gt;'''Hot Air – Alice Blue'''&lt;br&gt;Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh&lt;br&gt;'''Tough Love – Jessie Ware'''&lt;br&gt;?
|-
| 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''&lt;br&gt;Roll The Dice – The Tide&lt;br&gt;Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg&lt;br&gt;'''Pretty Hurts – Beyonce'''&lt;br&gt;Show Me a Miracle – Klaxons
|-
| 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz
|-
| 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti&lt;br&gt;'''En knc wade – Smaal Tokk &amp; Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia&lt;br&gt;'''Am I Wrong – Nico &amp; Winz'''&lt;br&gt;?
|-
| 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]]
|-
| 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]]
|-
| 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp &amp; Robyn
|-
| 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo
|-
| 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran
|-
| 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar&lt;br&gt;Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] &amp; Mike Vale ft. Chris The Voice&lt;br&gt;'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille&lt;br&gt;Down the Wrong Way − Chrissie Hynde &amp; Neil Young&lt;br&gt;'''True Love – Coldplay'''
|-
| 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''&lt;br&gt;Muza – Denis Ali&lt;br&gt;Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini&lt;br&gt;'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''&lt;br&gt;Blame It on Me − George Ezra
|-
| 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] &amp; TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]]
|-
| 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''&lt;br&gt;Ujeta − Jamirko &amp; Maya&lt;br&gt;Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson&lt;br&gt;'''Clouds – Prince'''&lt;br&gt;?
|-
| 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit
|-
| 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]]
|-
| 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''&lt;br&gt;Go disco go – Koala Voice&lt;br&gt;Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry&lt;br&gt;Yellow Flicker Beat − Lorde&lt;br&gt;'''Happy Idiot – TV on the Radio'''
|-
| 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu&lt;br&gt;Sladka svetloba – Avtomobili&lt;br&gt;'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''&lt;br&gt;The Days – Avicii ft. Robbie Williams&lt;br&gt;?
|-
| 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13&lt;br&gt;Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band&lt;br&gt;'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters&lt;br&gt;'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''&lt;br&gt;?
|-
| 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''&lt;br&gt;Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]&lt;br&gt;All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani&lt;br&gt;These Days − Take That&lt;br&gt;'''Be Lucky – [[The Who]]'''
|-
| 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''&lt;br&gt;Kličem te − [[Alenka Godec]]&lt;br&gt;Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds
|-
| 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2
|-
| 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood
|-
| 48. || 28. 11. || Pol – Hamo &amp; Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars
|-
| 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''&lt;br&gt;Aha − Muff&lt;br&gt;Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''&lt;br&gt;Guirrero − Marco Mengoni&lt;br&gt;Like I Can − Sam Smith
|-
| 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko &amp; [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC
|-
| 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''&lt;br&gt;Kitara leti v nebo – Bilbi&lt;br&gt;Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''&lt;br&gt;Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel&lt;br&gt;?
|-
| 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys
|}

===2015===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| align=&quot;center&quot;|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2&lt;br&gt;Alles Klar – Lei'yh&lt;br&gt;'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence&lt;br&gt;'''Living for Love – [[Madonna]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]&lt;br&gt;'''Popoln dan – Sell Out'''&lt;br&gt;Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor&lt;br&gt;Sabato – Jovanotti&lt;br&gt;'''Miracles – [[Coldplay]]'''
|-
| align=&quot;center&quot;|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''&lt;br&gt;Hands – Fed Horses&lt;br&gt;Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd&lt;br&gt;Only One − Kanye West ft. Paul McCartney&lt;br&gt;'''Sugar – Maroon 5'''
|-
| align=&quot;center&quot;|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson&lt;br&gt;'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''&lt;br&gt;Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding&lt;br&gt;'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''&lt;br&gt;Nothing – Koala Voice&lt;br&gt;Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''&lt;br&gt;Incanto – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Handsome – The Vaccines
|-
| align=&quot;center&quot;|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars&lt;br&gt;Tell Me What U want – Can Of Bees&lt;br&gt;'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra&lt;br&gt;'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West &amp; [[Paul McCartney]]'''&lt;br&gt;?
|-
| align=&quot;center&quot;|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]&lt;br&gt;Live in Hope – NoAir&lt;br&gt;'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]]
|-
| align=&quot;center&quot;|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb&lt;br&gt;'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''&lt;br&gt;Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence &amp; The Machine]]'''&lt;br&gt;Fatti avanti amore – Nek&lt;br&gt;King – Years and Years
|-
| align=&quot;center&quot;|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''&lt;br&gt;Fall In Love – Arsov&lt;br&gt;Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran&lt;br&gt;'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''&lt;br&gt;Style – Taylor Swift
|-
| 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens&lt;br&gt;'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''&lt;br&gt;I'm a Ruin – Marina and the Diamonds&lt;br&gt;Fade Out Lines – The Avener
|-
| 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran &amp; Lara Poreber&lt;br&gt;'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''&lt;br&gt;Z roko v roki – Kevin Koradin &amp; [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier&lt;br&gt;Mi verdad – Mana ft. Shakira&lt;br&gt;'''Believe – Mumford &amp; Sons'''
|-
| 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band&lt;br&gt;'''Gli immortali – Jovanotti'''&lt;br&gt;?
|-
| 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak&lt;br&gt;Slow Down (Remix) − LastDayHere&lt;br&gt;'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]]
|-
| 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D&lt;br&gt;Hollywood kitsch – Daša Gradišek&lt;br&gt;'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers&lt;br&gt;Instant Crush − Natalie Imbruglia&lt;br&gt;'''Crystals – Of Monsters and Men'''
|-
| 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''&lt;br&gt;Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz&lt;br&gt;Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy&lt;br&gt;Hold My Hand − Jess Glynne&lt;br&gt;'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble'''
|-
| 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]&lt;br&gt;'''Julija – San di ego'''&lt;br&gt;Native Son – Gramatik ft. Raekwon &amp; Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti
|-
| 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''&lt;br&gt;Musicus – Mit&lt;br&gt;Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth&lt;br&gt;The Wolf − ?&lt;br&gt;'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes'''
|-
| 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]&lt;br&gt;[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]&lt;br&gt;'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!&lt;br&gt;'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''&lt;br&gt;Shut Up And Dance – Walk The Moon
|-
| 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur&lt;br&gt;Z mano greš – Alma&lt;br&gt;'''Tiho – Hamo &amp; Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura&lt;br&gt;Rimani tu – Raf&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač&lt;br&gt;Ko sama boš – Anej Piletič&lt;br&gt;'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy &amp; Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald&lt;br&gt;'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Big Girls Cry – Sia
|-
| 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover&lt;br&gt;'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''&lt;br&gt;Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''&lt;br&gt;Did You Hear The Rain – George Ezra&lt;br&gt;New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora
|-
| 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall&lt;br&gt;Rider – John F. Doe&lt;br&gt;'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont&lt;br&gt;'''Sunny Side Up – Faith No More'''&lt;br&gt;Heroes – Måns Zelmerlöw
|-
| 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''&lt;br&gt;Brez skrbi − Samo Budna&lt;br&gt;Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj &amp; Afrojack'''&lt;br&gt;Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar&lt;br&gt;Ong Ong – Blur
|-
| 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi&lt;br&gt;'''Se ti laže – [[Sausages]]'''&lt;br&gt;V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''&lt;br&gt;Guai – Vasco Rossi&lt;br&gt;Want To Want Me – Jason Derulo
|-
| 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''&lt;br&gt;Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet&lt;br&gt;Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers&lt;br&gt;Today, Today, Today – James Taylor&lt;br&gt;'''Can't Feel My Face – The Weeknd'''
|-
| 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D&lt;br&gt;'''Mending Fences – Alice Blue'''&lt;br&gt;Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck&lt;br&gt;Buon viaggio – Cesare Cremonini&lt;br&gt;'''Photograph – Ed Sheeran'''
|-
| 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke&lt;br&gt;Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla&lt;br&gt;'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay&lt;br&gt;'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae &amp; Nile Rodgers'''&lt;br&gt;No Sleeep – Janet Jackson
|-
| 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]&lt;br&gt;'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''&lt;br&gt;Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years &amp; Years&lt;br&gt;'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''&lt;br&gt;Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend
|-
| 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars&lt;br&gt;'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''&lt;br&gt;Najine barve – Jernej Zoran &amp; Lara || Coffee – Miguel&lt;br&gt;'''L'estate addòsso – Jovanotti'''&lt;br&gt;Song for Someone – U2
|-
| 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;All – Torul&lt;br&gt;Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''&lt;br&gt;#SundayFunday – Magic!&lt;br&gt;Come And Get It – John Newman
|-
| 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''&lt;br&gt;Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]&lt;br&gt;Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico &amp; Winz&lt;br&gt;'''Eventually – Tame Impala'''&lt;br&gt;Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson
|-
| 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova &amp; Eva Beus&lt;br&gt;'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''&lt;br&gt;To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''&lt;br&gt;The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan&lt;br&gt;Leave a Trace – Chvrches
|-
| 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''&lt;br&gt;Kdo sploh sva – Lea Sirk&lt;br&gt;Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''&lt;br&gt;1998 – Banks ft. Chet Faker&lt;br&gt;The Mood That I'm In – Beth Hart
|-
| 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko&lt;br&gt;'''Piknik – Siddharta'''&lt;br&gt;Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith&lt;br&gt;'''High by the Beach – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Drag Me Down – One Direction
|-
| 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama&lt;br&gt;'''Sama je – Bort Ross &amp; Nina Radkovič'''&lt;br&gt;Gospa magister – Hamo &amp; Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj&lt;br&gt;Lo stadio – Tiziano Ferro&lt;br&gt;'''Growing Up – Macklemore &amp; Ryan Lewis ft. Ed Sheeran'''
|-
| 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]&lt;br&gt;Zato, ker smem – Demolition Group&lt;br&gt;'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne&lt;br&gt;'''From Eden – Hozier'''&lt;br&gt;Wildest Dreams – Taylor Swift
|-
| 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš&lt;br&gt;'''Ogledalo – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford &amp; Sons'''&lt;br&gt;Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti&lt;br&gt;What Do You Mean? − Justin Bieber
|-
| 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''The French Say – Koala Voice'''&lt;br&gt;Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten&lt;br&gt;'''Mountain at My Gates – Foals'''&lt;br&gt;Roots − Imagine Dragons
|-
| 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane&lt;br&gt;'''Nekineki – [[Murat &amp; Jose]] X JAMirko'''&lt;br&gt;Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell&lt;br&gt;'''Demons – James Morrison'''&lt;br&gt;Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce &amp; Arrow Benjamin
|-
| 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank&lt;br&gt;Morebit − Mrigo &amp; Ghet&lt;br&gt;'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad Blood – Ryan Adams&lt;br&gt;Writing's on the Wall – Sam Smith
|-
| 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Living Again – Maraaya&lt;br&gt;Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party&lt;br&gt;Hotline Bling − Drake&lt;br&gt;'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''
|-
| 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D&lt;br&gt;Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov&lt;br&gt;'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding&lt;br&gt;'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats'''&lt;br&gt;Locked Away − R. City feat. Adam Levine
|-
| 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''&lt;br&gt;Dlani – Okttober&lt;br&gt;Bežim – Raiven || Dominique – Anouk&lt;br&gt;'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''&lt;br&gt;Love Me Like You Do − Little Mix
|-
| 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec&lt;br&gt;Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba&lt;br&gt;'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele&lt;br&gt;Breathe Life – Jack Garratt&lt;br&gt;'''Love Gave Me More – Simply Red'''
|-
| 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses&lt;br&gt;Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]&lt;br&gt;'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''&lt;br&gt;If You Ever Want To Be In Love – James Bay&lt;br&gt;Bird Set Free – Sia
|-
| 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik&lt;br&gt;'''Beli grad – [[Mi2]]'''&lt;br&gt;Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson&lt;br&gt;'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''&lt;br&gt;Adventure of a Lifetime – Coldplay
|-
| 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''&lt;br&gt;Najina slika in ti – Neisha&lt;br&gt;Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede&lt;br&gt;Ex's and Oh's – Elle King&lt;br&gt;'''Jackie and Wilson – Hozier'''
|-
| 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Sanjaj me – Anette&lt;br&gt;Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''&lt;br&gt;Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni&lt;br&gt;Can't Get Enough Of Myself – Santigold
|-
| 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''&lt;br&gt;Nastalo bo – Siddharta&lt;br&gt;Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''&lt;br&gt;Hotline Bling – Drake&lt;br&gt;Sorry – Justin Bieber
|-
| 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew&lt;br&gt;'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''&lt;br&gt;Palms &amp; Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''&lt;br&gt;21 grammi – Fedez&lt;br&gt;You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy
|-
| 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Rdeči plašč – Bilbi&lt;br&gt;Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''&lt;br&gt;Stitches – Shawn Mendes&lt;br&gt;Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue
|-
| 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;Veselega decembra – 30 stopinj v senci&lt;br&gt;Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''&lt;br&gt;Sweet Lovin’ – Sigala&lt;br&gt;The Girl Is Mine – 99 Souls
|}

===2016===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''&lt;br&gt;Stoletni ples – Panda&lt;br&gt;V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''&lt;br&gt;'Cause I'm A Man – Tame Impala&lt;br&gt;Il Rimpanto Di Te – Giosada
|-
| 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''&lt;br&gt;BSM (Bod sam moja) – Zlatko&lt;br&gt;Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''&lt;br&gt;Here – Alessia Cara&lt;br&gt;Love For That – Mura Masa
|-
| 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen&lt;br&gt;Sunrise – Gašper ft. Vanesa&lt;br&gt;'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Reapers – Sia&lt;br&gt;'''Lazarus – [[David Bowie]]'''
|-
| 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''&lt;br&gt;Čakam – [[Žan Serčič]]&lt;br&gt;Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer&lt;br&gt;'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''&lt;br&gt;Nerve − Don Broco
|-
| 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Remiss – Karmakoma&lt;br&gt;Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede&lt;br&gt;'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''&lt;br&gt;Delete – DMA's
|-
| 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''&lt;br&gt;Lokomotiva – Kill Kenny&lt;br&gt;Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''&lt;br&gt;Io di te non ho paura – Emma&lt;br&gt;Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé
|-
| 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose&lt;br&gt;To mi je všeč – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''&lt;br&gt;Pillowtalk – Zayn&lt;br&gt;Stressed Out – Twenty One Pilots
|-
| 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko&lt;br&gt;Čas je zdaj – Anja Kotar&lt;br&gt;'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham&lt;br&gt;Un giorno mi dirai – Stadio&lt;br&gt;'''Worry – Jack Garratt'''
|-
| 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ladja norcev – Lačni Franz&lt;br&gt;Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals&lt;br&gt;Crier tout bas – Cœur de pirate&lt;br&gt;'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]'''
|-
| 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan &amp; Matevž Šalehar - Hamo&lt;br&gt;Zlati časi – Balladero&lt;br&gt;'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''&lt;br&gt;Volevo te – Giusy Ferreri&lt;br&gt;The Sound – 1975
|-
| 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart&lt;br&gt;'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''&lt;br&gt;Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey&lt;br&gt;'''J'sais pas – Brigitte'''&lt;br&gt;Best Fake Smile – James Bay
|-
| 12. || 18. 03. || Matica – Dan D&lt;br&gt;Greva naprej – Rudi Bučar&lt;br&gt;'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches&lt;br&gt;'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''&lt;br&gt;Gimme the Love – Jake Bugg
|-
| 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''&lt;br&gt;Home – Mistermarsh&lt;br&gt;Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''&lt;br&gt;Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran&lt;br&gt;Follow You – Bring Me the Horizon
|-
| 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz&lt;br&gt;Do kosti – Tabu&lt;br&gt;'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef &amp; NOB''' || One Strike – All Saints&lt;br&gt;'''Partigano reggiano – Zucchero'''&lt;br&gt;The Less I Know The Better – Tame Impala
|-
| 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla &amp; Neisha&lt;br&gt;Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence&lt;br&gt;'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen&lt;br&gt;'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''&lt;br&gt;Like I Would – Zayn
|-
| 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora&lt;br&gt;'''Rad imam dež – [[Niet]]'''&lt;br&gt;Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau &amp; Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''&lt;br&gt;New Romantics – Taylor Swift&lt;br&gt;Keep Singing – Rick Astley
|-
| 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''&lt;br&gt;Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac&lt;br&gt;Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets&lt;br&gt;'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''&lt;br&gt;What If I Go – Mura Masa
|-
| 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''&lt;br&gt;One – Hyu ft. Eva Štirn&lt;br&gt;Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah&lt;br&gt;A Love Song – LadyHawke&lt;br&gt;'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]'''
|-
| 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh&lt;br&gt;'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''&lt;br&gt;Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell&lt;br&gt;Hold Up – Beyonce&lt;br&gt;'''Up &amp; Up – [[Coldplay]]'''
|-
| 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''&lt;br&gt;Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]&lt;br&gt;Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej &amp; Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''&lt;br&gt;Hoter Than Hell – Dua Lipa&lt;br&gt;This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna
|-
| 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose&lt;br&gt;Rain – Lina Rahne&lt;br&gt;'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses&lt;br&gt;'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''&lt;br&gt;Bored To Death – Blink 182
|-
| 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Frida Nipl – Koala Voice&lt;br&gt;Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele&lt;br&gt;'''Ragazza magica – Jovanotti'''&lt;br&gt;Empty – Garbage
|-
| 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''&lt;br&gt;Until Then – [[Haiku Garden]]&lt;br&gt;Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani&lt;br&gt;'''Vorrei ma non posto – J-AX &amp; Fedez'''&lt;br&gt;Cry – Sigma ft. Take That
|-
| 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''&lt;br&gt;Where You Left Me – Muff&lt;br&gt;Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura&lt;br&gt;'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''&lt;br&gt;Boyfriend – Tegan and Sara
|-
| 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''&lt;br&gt;Silence – Ditka&lt;br&gt;Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''&lt;br&gt;Siberian Nights – The Kills&lt;br&gt;Casual Party – Band Of Horses
|-
| 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''&lt;br&gt;Poletna – Sausages &amp; Marko Hatlak&lt;br&gt;Why You Keep Sayin' – Thomas March &amp; The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''&lt;br&gt;Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne&lt;br&gt;Wow! – Beck
|-
| 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''&lt;br&gt;Way Away – Sweven&lt;br&gt;Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara&lt;br&gt;The Getaway – Red Hot Chili Peppers&lt;br&gt;'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend'''
|-
| 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''&lt;br&gt;Noben me ne razume − Nipke&lt;br&gt;Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac &amp; Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''&lt;br&gt;Sledgehammer − Rihanna&lt;br&gt;Mama Said – Lukas Graham
|-
| 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''&lt;br&gt;Tension – Jardier&lt;br&gt;Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke &amp; Erik || Better Love – Hozier&lt;br&gt;'''Red Dress – Magic!'''&lt;br&gt;Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets
|-
| 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven&lt;br&gt;Suzanna Smiling – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears&lt;br&gt;La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira&lt;br&gt;'''Good Grief – Bastille'''
|-
| 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo&lt;br&gt;'''Soulseller – Stray Train'''&lt;br&gt;Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners&lt;br&gt;'''Toi et moi – Paradis'''&lt;br&gt;Be As You Are – Mike Posner
|-
| 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu&lt;br&gt;Chasing You – Benjamin Shock&lt;br&gt;'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry&lt;br&gt;'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''&lt;br&gt;Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber &amp; MØ
|-
| 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar&lt;br&gt;'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''&lt;br&gt;Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay &lt;br&gt;Uno di questi giorni – Nek&lt;br&gt;'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya'''
|-
| 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh&lt;br&gt;'''Drugi breg želja – Ditka'''&lt;br&gt;Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval&lt;br&gt;Howl – Biffy Clyro&lt;br&gt;'''Carry On – Norah Jones'''
|-
| 35. || 26. 08. || Muza – BQL&lt;br&gt;'''Lepa – Adijo kultura'''&lt;br&gt;Divination – Werefox || Kids – OneRepublic&lt;br&gt;'''Bang Bang – [[Green Day]]'''&lt;br&gt;Closer – Chainsmokers ft. Halsey
|-
| 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''&lt;br&gt;Gifts – Fed Horses&lt;br&gt;Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''&lt;br&gt;Ho creduto a me – Laura Pausini&lt;br&gt;Love on the Brain – Rihanna
|-
| 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''&lt;br&gt;Saviour of Love – Torul&lt;br&gt;Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World&lt;br&gt;Eterni – Zero Assoluto&lt;br&gt;'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]'''
|-
| 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant&lt;br&gt;Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai&lt;br&gt;'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''&lt;br&gt;White Tiger – Izzy Bizu&lt;br&gt;The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar
|-
| 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''&lt;br&gt;Fingertips – Sweven&lt;br&gt;Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''&lt;br&gt;Unici – Nek&lt;br&gt;Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver &amp; Kanye
|-
| 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] &amp; Borut Marolt'''&lt;br&gt;All Is Gone – Tidal Waves&lt;br&gt;Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den&lt;br&gt;'''Still Breathing – Green Day'''&lt;br&gt;Send Them Off – Bastille
|-
| 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Player – Ina Shai&lt;br&gt;Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell&lt;br&gt;Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk&lt;br&gt;'''Party Like a Russian – Robbie Williams'''
|-
| 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz&lt;br&gt;Should Have Listened – Trash Candy&lt;br&gt;'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur&lt;br&gt;La Risposta – Samuel&lt;br&gt;'''Blended Family – Alicia Keys'''
|-
| 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat&lt;br&gt;Forgive the Weather – Toxine&lt;br&gt;'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars&lt;br&gt;Un mondo migliore – Vasco Rossi&lt;br&gt;'''Walls – Kings of Leon'''
|-
| 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri&lt;br&gt;Holly G – NoAir&lt;br&gt;'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga&lt;br&gt;Sexual – Neiked&lt;br&gt;'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar'''
|-
| 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''&lt;br&gt;Kristal – King Foo&lt;br&gt;Glasovi – Gora || '''Love &amp; Hate – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Potremmo ritornare – Tiziano Ferro&lt;br&gt;Shout Out to My Ex – Little Mix
|-
| 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP&lt;br&gt;'''Vrhovi – [[Neisha]]'''&lt;br&gt;Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''&lt;br&gt;All Goes Wrong – Chase &amp; Status ft. Tom Grennan&lt;br&gt;Re-arrange – Biffy Clyro
|-
| 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke&lt;br&gt;'''Dva za mene – Katarina Mala'''&lt;br&gt;With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX&lt;br&gt;'''Oronero – Giorgia'''&lt;br&gt;True Disaster – Tove Lo
|-
| 48. || 25. 11. || Privid – 2B&lt;br&gt;Moč jeseni – Gal Gjurin&lt;br&gt;'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae&lt;br&gt;'''Water Under the Bridge – Adele'''&lt;br&gt;Lost on You – LP
|-
| 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu&lt;br&gt;Something to Be Free – Sweetsology&lt;br&gt;'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''&lt;br&gt;I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk&lt;br&gt;Love on the Weekend – John Mayer
|-
| 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''&lt;br&gt;Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar&lt;br&gt;Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;All Night – Beyoncé&lt;br&gt;Fire – Justice
|-
| 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos&lt;br&gt;'''Led – Bort Ross'''&lt;br&gt;Ideal – Simon || Everglow – Coldplay&lt;br&gt;'''One Fine Day – Sting'''&lt;br&gt;Breaker's Roar – Sturgill Simpson
|-
| 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''&lt;br&gt;Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence&lt;br&gt;Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake &amp; Anna Kendrick&lt;br&gt;'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''&lt;br&gt;I don't Wanna Live Forever – Zayn &amp; Taylor Swift
|-
| 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March &amp; We'll Be Naked Collective&lt;br&gt;'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''&lt;br&gt;Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''&lt;br&gt;Completamente – Thegiornalisti&lt;br&gt;Season 2 Episode 3 – Glass Animals
|}

===2017===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''&lt;br&gt;Pada – Lean Kozlar Luigi&lt;br&gt;Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille&lt;br&gt;'''Suženi snovi – Repetitor'''&lt;br&gt;Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane
|-
| 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''&lt;br&gt;Lebdenje – King Foo&lt;br&gt;Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''&lt;br&gt;Neuanfang – Clueso&lt;br&gt;In My Mind – The Amazons
|-
| 3. || 20. 01. || Klasika – David&lt;br&gt;Old Memory – Daniel Vezoja&lt;br&gt;'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers&lt;br&gt;'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Magnificent (She Says) – Elbow
|-
| 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank&lt;br&gt;We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič&lt;br&gt;'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime &amp; Silence – Julien Dore&lt;br&gt;Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso&lt;br&gt;'''Chöre – Mark Forster'''
|-
| 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Milijon in ena – Klara Jazbec&lt;br&gt;Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp&lt;br&gt;'''Automaton – Jamiroquai'''&lt;br&gt;Say Something Loving – The XX
|-
| 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem&lt;br&gt;'''Poišči navdih – Sweetsology'''&lt;br&gt;Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''&lt;br&gt;Il Conforto –Tiziano Ferro &amp; Carmen Consoli&lt;br&gt;Honey Sweet – Blossoms
|-
| 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko&lt;br&gt;Dihava isti zrak – Moya&lt;br&gt;'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''&lt;br&gt;Moving On the Getting Over – John Mayer&lt;br&gt;Big Picture – London Grammar
|-
| 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt&lt;br&gt;Hešteg – Icotovi zobi&lt;br&gt;'''Ti lahko – Peter Lovšin &amp; Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks&lt;br&gt;'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''&lt;br&gt;(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha
|-
| 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''&lt;br&gt;Heavy – Linkin Park feat. Kiiara&lt;br&gt;Hey Bébé – Rhiannon Giddens
|-
| 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''&lt;br&gt;Če si rojen – Avtomobili&lt;br&gt;Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''&lt;br&gt;Ora mai – Lele&lt;br&gt;Green Light – Lorde
|-
| 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar &amp; Istrabend'''&lt;br&gt;On My Way – Omar Naber&lt;br&gt;Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''&lt;br&gt;You Look Good – Lady Antebellum&lt;br&gt;So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign
|-
| 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven&lt;br&gt;Rabim samo tebe – Žiga Rustja&lt;br&gt;'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man&lt;br&gt;'''Dirigent – Urban &amp; 4'''&lt;br&gt;Galway Girl – Ed Sheeran
|-
| 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček&lt;br&gt;Kozmonavt – Gora&lt;br&gt;'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer&lt;br&gt;Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar&lt;br&gt;'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth'''
|-
| 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo &amp; Tina Marinšek&lt;br&gt;'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''&lt;br&gt;Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''&lt;br&gt;Passionfruit – Drake&lt;br&gt;Shine on Me – Dan Auerbach
|-
| 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon&lt;br&gt;Resetiraj me – Bilbi&lt;br&gt;'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''&lt;br&gt;Ultralife – Oh Wonder&lt;br&gt;Le canzoni fanno male – Marianne Mirage
|-
| 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar&lt;br&gt;'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''&lt;br&gt;Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood&lt;br&gt;Sign of the Times – Harry Styles&lt;br&gt;'''Be Who You Are – The Kooks'''
|-
| 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored&lt;br&gt;Ob kavi – Anabel&lt;br&gt;'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''&lt;br&gt;Hard Times – Paramore&lt;br&gt;Stay – Zedd ft. Alessia Cara
|-
| 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''&lt;br&gt;Useless – Trash Candy&lt;br&gt;Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''&lt;br&gt;Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom&lt;br&gt;Ran – Future Islands
|-
| 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''&lt;br&gt;Nazaj – 2B&lt;br&gt;Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim&lt;br&gt;Slow Hands – Niall Horan&lt;br&gt;'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper'''
|-
| 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''&lt;br&gt;Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen &amp; White Moods&lt;br&gt;Red – The Margins || J-Boy – Phoenix&lt;br&gt;'''City Lights – Blanche'''&lt;br&gt;Chainsmoking – Jakob Banks
|-
| 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''&lt;br&gt;Affordable Amphetamines – persons from porlock&lt;br&gt;Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid&lt;br&gt;The Night We Met – Lord Huron&lt;br&gt;'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex'''
|-
| 22. || 02. 06. || Svila – Isobel&lt;br&gt;'''Zabluzu – Hamo &amp; Tribute2Love'''&lt;br&gt;Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''&lt;br&gt;Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel&lt;br&gt;The System Only Dreams in Total Darkness – The National
|-
| 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek &amp; Proper&lt;br&gt;Chase Me – Maja Keuc - Amaya&lt;br&gt;'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar&lt;br&gt;'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''&lt;br&gt;Perfect Places – Lorde
|-
| 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera&lt;br&gt;It's Complicated – Maraaya ft. BQL&lt;br&gt;'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''&lt;br&gt;Secrets – The Weeknd&lt;br&gt;Life's What You Make It – Placebo
|-
| 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica&lt;br&gt;Skozi vitrino – Alex Volasko&lt;br&gt;'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''&lt;br&gt;Don't Matter Now – George Ezra&lt;br&gt;Young Dumb &amp; Broke – Khalid
|-
| 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''&lt;br&gt;Modro sonce – Gušti&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''&lt;br&gt;Fontaine de lait – Camille&lt;br&gt;Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee
|-
| 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''&lt;br&gt;Mana – MATTER/persons from porlock&lt;br&gt;Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx&lt;br&gt;Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti&lt;br&gt;'''Waiting on a Song – Dan Auerbach'''
|-
| 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec&lt;br&gt;'''Valentina − Erik Platon'''&lt;br&gt;Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''&lt;br&gt;Thunder − Imagine Dragons&lt;br&gt;There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes
|-
| 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec &amp; Grabber Remix) – Pliš'''&lt;br&gt;Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple&lt;br&gt;Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson&lt;br&gt;New York – St. Vincent&lt;br&gt;'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur'''
|-
| 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh&lt;br&gt;Tisoč besed – King Foo&lt;br&gt;'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix&lt;br&gt;'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''&lt;br&gt;Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani
|-
| 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''&lt;br&gt;Zvezde v mlaju – Bordo&lt;br&gt;Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People&lt;br&gt;'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''&lt;br&gt;Electric Blue – Arcade Fire
|-
| 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya&lt;br&gt;Zdaj vem − Jackson&lt;br&gt;'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean&lt;br&gt;New Rules − Dua Lipa&lt;br&gt;'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice'''
|-
| 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''&lt;br&gt;Dej se ustav − Nipke&lt;br&gt;Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''&lt;br&gt;If We Were Vampires – Jason Isbell&lt;br&gt;Midnight – Jessie Ware
|-
| 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''&lt;br&gt;It's a Shame – Benjamin Shock &amp; Marina Martensson&lt;br&gt;Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg&lt;br&gt;Coco Caline – Julien Dore&lt;br&gt;'''What About Us − Pink'''
|-
| 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''&lt;br&gt;A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni&lt;br&gt;Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''&lt;br&gt;Look What You Made Me Do – Taylor Swift&lt;br&gt;Walk on Water – 30 Seconds to Mars
|-
| 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura&lt;br&gt;'''Zapleši z mano – Taša'''&lt;br&gt;Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Bad at Love – Halsey&lt;br&gt;Two Ghosts – Harry Styles
|-
| 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad&lt;br&gt;'''Proklete vijolice − Mi2'''&lt;br&gt;Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''&lt;br&gt;Keine Angst − Casper feat. Dransal&lt;br&gt;Too Good at Goodbyes − Sam Smith
|-
| 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''&lt;br&gt;Ulice – Emkej feat. Anina&lt;br&gt;Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus &amp; Julia Stone&lt;br&gt;'''Fenomenale – Gianna Nannini'''&lt;br&gt;Up All Night – Beck
|-
| 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj&lt;br&gt;'''Vreme za lubezen – Hamo &amp; Tribute 2 Love'''&lt;br&gt;Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers&lt;br&gt;'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''&lt;br&gt;Cry Baby – Paloma Faith
|-
| 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart&lt;br&gt;'''Shanti Shanti – Bilbi'''&lt;br&gt;Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks&lt;br&gt;Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage&lt;br&gt;'''Little of Your Love – Haim'''
|-
| 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''&lt;br&gt;Jump in the Water − July Jones&lt;br&gt;Za zmeraj − David &amp; Anja Baš || Winter − PVRIS&lt;br&gt;Younger Now − Miley Cyrus&lt;br&gt;'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah'''
|-
| 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur&lt;br&gt;'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''&lt;br&gt;Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware&lt;br&gt;'''Un' altra storia – Zucchero'''&lt;br&gt;Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds
|-
| 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''&lt;br&gt;Anakin – MRFY&lt;br&gt;Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''&lt;br&gt;Unknown (To You) – Jacob Banks&lt;br&gt;Dum Surfer – King Krule
|-
| 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu&lt;br&gt;Maska – BO!&lt;br&gt;'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''&lt;br&gt;Porto vecchio – Julien Dore&lt;br&gt;Life Goes On – E^ST
|-
| 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''&lt;br&gt;Utrip noči – King Foo&lt;br&gt;Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles&lt;br&gt;Taste – Rhye&lt;br&gt;'''Always Ascending – Franz Ferdinand'''
|-
| 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem&lt;br&gt;'''Šuolni − Iztok Mlakar'''&lt;br&gt;Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello&lt;br&gt;'''Oh, vita − Jovanotti'''&lt;br&gt;Call It What You Want − Taylor Swift
|-
| 47. || 24. 11. || LV – Muff&lt;br&gt;'''Talk About It – Koala Voice'''&lt;br&gt;Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce&lt;br&gt;'''Strangers – Sigrid'''&lt;br&gt;World Gone Mad – Bastille
|-
| 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk&lt;br&gt;Window – Seven Days in May&lt;br&gt;'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''&lt;br&gt;Poetica – Cesare Cremonini&lt;br&gt;Golden Slumbers – Elbow
|-
| 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili&lt;br&gt;'''Dust of Time – Jardier'''&lt;br&gt;Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''&lt;br&gt;Tell Me You Love Me – Demi Lovato&lt;br&gt;One Last Song – Sam Smith
|-
| 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''&lt;br&gt;Lepa si – Nina Pušlar&lt;br&gt;Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''&lt;br&gt;Saved – Khalid&lt;br&gt;Grace – Rag'n'bone Man
|-
| 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik&lt;br&gt;'''Božična − Neisha'''&lt;br&gt;Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''&lt;br&gt;Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man&lt;br&gt;Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo &amp; Alma
|-
| 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''&lt;br&gt;Roka v roki – Monolits&lt;br&gt;Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''&lt;br&gt;Gentle Storm – Elbow&lt;br&gt;Feel It Still – Portugal. The Man
|}

===2018===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 05. 01. || '''Erik Platon &amp; Problemi − Odveč'''&lt;br&gt;Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop&lt;br&gt;Flirrt − Nič od nič || Francis &amp; The Lights − Just for Us&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''&lt;br&gt;The Wombats − Turn
|-
| 2. || 12. 01. || Orlek – Okna&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Back to Being Me'''&lt;br&gt;BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy&lt;br&gt;Kendrick Lamar &amp; SZA – All the Stars&lt;br&gt;'''Bruno Mars &amp; Cardi B. – Finesse'''
|-
| 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sierra'''&lt;br&gt;Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff &amp; The Night Sweats – You Worry Me&lt;br&gt;Troye Sivan – My, My, My&lt;br&gt;'''Jack White – Connected by Love'''
|-
| 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Spomni se&lt;br&gt;Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''&lt;br&gt;Emma – L'Isola&lt;br&gt;Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game
|-
| 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''&lt;br&gt;Mito – Bratstvo in estradstvo&lt;br&gt;Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'&lt;br&gt;Detour – Bez tebe&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me'''
|-
| 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''&lt;br&gt;Ketrin Nera – Morje je tam na levi&lt;br&gt;Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''&lt;br&gt;First Aid Kit – Fireworks&lt;br&gt;Kylie Minogue – Dancing
|-
| 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''&lt;br&gt;MRFY – Tretje oko&lt;br&gt;Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out&lt;br&gt;Drake – God's Plan&lt;br&gt;'''Rudimental &lt;small&gt;ft. Jess Glynne, Macklemore &amp; Dan Caplen&lt;/small&gt; – These Days'''
|-
| 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''&lt;br&gt;Liamere – Manitoba&lt;br&gt;Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''&lt;br&gt;James Bay – Wild Love&lt;br&gt;The Weeknd &amp; Kendrick Lamar – Pray for Me
|-
| 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu&lt;br&gt;'''Raiven – Daleč stran'''&lt;br&gt;Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''&lt;br&gt;Ermal Meta &amp; Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente&lt;br&gt;Ryan Adams – Baby, I Love You
|-
| 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver&lt;br&gt;'''Deadly Smile – Inside My Head'''&lt;br&gt;Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna&lt;br&gt;The Kills – List of Demands
|-
| 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Ona gre'''&lt;br&gt;Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''&lt;br&gt;Camille – Je ne mâche pas me mots&lt;br&gt;Soccer Mommy – Your Dog
|-
| 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg&lt;br&gt;'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''&lt;br&gt;El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''&lt;br&gt;Madame Monsieur – Mercy&lt;br&gt;Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand
|-
| 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna&lt;br&gt;'''Tabu – Hodi sam'''&lt;br&gt;Fed Horses – Love Tree || George Ezra &amp; First Aid Kit – Hold My Girl&lt;br&gt;Emma – Effetto domino&lt;br&gt;'''Wolf Alice – Sadboy'''
|-
| 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog&lt;br&gt;Hyu ft. Saša Lešnjek &amp; Heiwa – What It Means&lt;br&gt;'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''&lt;br&gt;Bausa – Was du Liebe nennst&lt;br&gt;James Bay – Pink Lemonade
|-
| 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede&lt;br&gt;'''Neisha – Prihaja maj'''&lt;br&gt;John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Frasi a metà'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – In My Blood
|-
| 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''&lt;br&gt;Bordo – Lai lai svet&lt;br&gt;Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss&lt;br&gt;Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Sky Full of Song'''
|-
| 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony &amp; Sunny – Pridi na Goričko'''&lt;br&gt;Amaya – Concrete&lt;br&gt;Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name&lt;br&gt;'''Hoshi – Ta marinière'''&lt;br&gt;Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk
|-
| 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''&lt;br&gt;Demolition Group – Nostalgija&lt;br&gt;Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia&lt;br&gt;'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''&lt;br&gt;Maître Gims ft. Vianney – La même
|-
| 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''&lt;br&gt;Duhovi – A boš zraven?&lt;br&gt;Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''&lt;br&gt;James Bay – Us&lt;br&gt;Editors – Darkness at the Door
|-
| 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par&lt;br&gt;'''MRFY – Ti dam'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''&lt;br&gt;Motta – La nostra ultima canzone&lt;br&gt;Ariana Grande – No Tears Left to Cry
|-
| 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''&lt;br&gt;Buh – Mesto&lt;br&gt;Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love&lt;br&gt;Lykke Li – Utopia&lt;br&gt;'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven'''
|-
| 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;'''Junema – Odčarana'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Alice in Chains – The One You Know&lt;br&gt;'''John Mayer – New Light'''
|-
| 23. || 08. 06. || Luto – Meso&lt;br&gt;'''Siddharta – Medrevesa'''&lt;br&gt;Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Damn, dis-moi&lt;br&gt;Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You
|-
| 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov&lt;br&gt;Thomas March &amp; The Red Attic Collective – Last Chance&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind&lt;br&gt;Carl Brave ft. Francesca Michielin &amp; Fabri Fibra – Fotografia&lt;br&gt;'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)'''
|-
| 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''&lt;br&gt;HYU feat. Saša Lešnjek &amp; C.T.B.M. – Worst&lt;br&gt;Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights&lt;br&gt;Boomdabash &amp; Loredana Bertè – Non ti dico no&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Low'''
|-
| 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''&lt;br&gt;K.A.T. – Secret Messiah&lt;br&gt;Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time&lt;br&gt;Detour – Vikend&lt;br&gt;'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy'''
|-
| 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram&lt;br&gt;Indigo – Tih deževen dan&lt;br&gt;'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun&lt;br&gt;Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me&lt;br&gt;'''Paul McCartney – Come On to Me'''
|-
| 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen&lt;br&gt;'''Seven Days in May – Kate Moss'''&lt;br&gt;Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate&lt;br&gt;Calogero – 1987&lt;br&gt;'''Snow Patrol – Empress'''
|-
| 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Although&lt;br&gt;Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me&lt;br&gt;'''Jovanotti – Viva la libertà'''&lt;br&gt;Tom Grennan – Barbed Wire
|-
| 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo&lt;br&gt;'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''&lt;br&gt;Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni&lt;br&gt;'''Muse – Something Human'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil)
|-
| 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse&lt;br&gt;'''Lea Sirk – Moj profil'''&lt;br&gt;El Kachon – Peti greh || Diplo &amp; MǾ  – Sun in Our Eyes&lt;br&gt;'''Hooverphonic – Romantic'''&lt;br&gt;Childish Gambino – Feels Like Summer
|-
| 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej&lt;br&gt;'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''&lt;br&gt;Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Jumpsuit&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Crush'''
|-
| 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon &amp; Problemi – Enako drugačna'''&lt;br&gt;Katja Koren – How Do I Do&lt;br&gt;Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman&lt;br&gt;'''Imagine Dragons – Natural'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – High Horse
|-
| 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Mestno kolo&lt;br&gt;Thomas March &amp; Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up&lt;br&gt;Robyn – Missing U&lt;br&gt;'''The Kooks – Four Leaf Clover'''
|-
| 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''&lt;br&gt;Nipke – Če ne boš probu&lt;br&gt;Žiga Rustja &amp; Anika – Nov list || Calvin Harris &amp; Sam Smith – Promises&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mantra&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino'''
|-
| 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta&lt;br&gt;'''Siddharta – A.M.L.P.'''&lt;br&gt;Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This&lt;br&gt;Christine and the Queens – 5 Dollars&lt;br&gt;'''Marshmello ft. Bastille – Happier'''
|-
| 37. || 14. 09. || Luka Sešek &amp; Proper – Mladost&lt;br&gt;'''MRFY – Umru zate'''&lt;br&gt;SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power&lt;br&gt;Malika Ayane – Stracciabudella&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – My Blood'''
|-
| 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''&lt;br&gt;Billie Marten – Mice&lt;br&gt;Sonya – Zjene kao sunca
|-
| 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat&lt;br&gt;Liamere – Dakota&lt;br&gt;'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford &amp; Sons – Guiding Light'''&lt;br&gt;Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity&lt;br&gt;Khalid – Better
|-
| 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko&lt;br&gt;Zala Kralj &amp; Gašper Šantl – S teboi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire&lt;br&gt;'''Tom Walker – Angels'''&lt;br&gt;Boris Štok – Dodiri
|-
| 41. || 12. 10. ||'''Leonart &amp; Bilbi – Daleč stran'''&lt;br&gt;Domen Don Holc – Getting High With You&lt;br&gt;Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga &amp; Bradley Cooper – Shallow'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – La marcheuse&lt;br&gt;Muse – Pressure
|-
| 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''&lt;br&gt;Nipke – Ina&lt;br&gt;Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''&lt;br&gt;Young the Giant – Superposition&lt;br&gt;Jess Glynne – 123
|-
| 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes&lt;br&gt;Zmelkoow – Ljubezen&lt;br&gt;'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime&lt;br&gt;Friendly Fires – Heaven Let Me In&lt;br&gt;'''Paloma Faith – Loyal'''
|-
| 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''&lt;br&gt;Hana Mačkovšek – Zdaj&lt;br&gt;Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good&lt;br&gt;Sidecars – Amasijo de huesos&lt;br&gt;'''Macy Gray – Over You'''
|-
| 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt&lt;br&gt;'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''&lt;br&gt;Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me&lt;br&gt;Rosalía – Pienso en tu mirá&lt;br&gt;'''Maggie Rogers – Fallingwater'''
|-
| 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Umakni se&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – If I Say'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – You're the One
|-
| 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''&lt;br&gt;Werefox – Pretty Girl Needs a Bath&lt;br&gt;Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip&lt;br&gt;'''Zaz – Qué vendrá'''&lt;br&gt;Blossoms – How Long Will This Last?
|-
| 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''&lt;br&gt;Mirko Grozny – Svet je slep&lt;br&gt;Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''&lt;br&gt;Hedoneast – Putujem&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints
|-
| 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''&lt;br&gt;Vazz – Individum&lt;br&gt;Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)&lt;br&gt;Marco Mengoni – Voglio&lt;br&gt;'''Elle King – Shame'''
|-
| 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Skalca&lt;br&gt;White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!&lt;br&gt;Sido – Tausend Tattoos&lt;br&gt;'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart'''
|-
| 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''&lt;br&gt;Gaja Prestor – Decembra&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here&lt;br&gt;'''Michael Bublé – Love You Anymore'''&lt;br&gt;John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me
|-
| 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži&lt;br&gt;BQL – Peru&lt;br&gt;'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Anyways&lt;br&gt;Razorlight – Carry Yourself
|}

===2019===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)&lt;br&gt;Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond&lt;br&gt;Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi&lt;br&gt;'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power'''
|-
| 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz&lt;br&gt;'''Bo! – Padava'''&lt;br&gt;Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo&lt;br&gt;'''Dermot Kennedy – Young &amp; Free'''&lt;br&gt;Amir – Longtemps
|-
| 3. || 18. 01. || Muff – Giselle&lt;br&gt;'''DMP – Padalo za strah'''&lt;br&gt;Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Medicine&lt;br&gt;'''Mia – Ovaj grad'''
|-
| 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''&lt;br&gt;Brutalna romantika – Clumsy Man&lt;br&gt;Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger&lt;br&gt;Ariana Grande – 7 Rings&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Neon Moon'''
|-
| 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''&lt;br&gt;Žiga – Not Knowing You&lt;br&gt;Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris &amp; Rag'n'Bone Man – Giant'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – Mind Your Manners&lt;br&gt;James Blake ft. Travis Scott &amp; Metro Boomin − Mile High
|-
| 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Vse ali nič&lt;br&gt;Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence &amp; The Machine  – Moderation'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Swan Song&lt;br&gt;Dido – Give You Up
|-
| 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)&lt;br&gt;Samantha Maya – Do neba&lt;br&gt;'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''&lt;br&gt;Mahmood – Soldi&lt;br&gt;Brendi Carlile – Party of One
|-
| 8. || 22. 02. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Lepe stvari'''&lt;br&gt;Okustični – Metulji plešejo&lt;br&gt;Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''&lt;br&gt;Bille Eilish – Bury a Friend&lt;br&gt;White Lies – Tokyo
|-
| 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''&lt;br&gt;Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored&lt;br&gt;Einar – Parole nuove&lt;br&gt;'''Vampire Weekend – Harmony Hall'''
|-
| 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.&lt;br&gt;'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''&lt;br&gt;Mrfy – Recall || Leon – You and I&lt;br&gt;'''Anna of the North – Leaning on Myself'''&lt;br&gt;Cardi B &amp; Bruno Mars – Please Me
|-
| 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov&lt;br&gt;Siddharta – Jaz&lt;br&gt;'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – Beloved&lt;br&gt;'''Jade Bird – I Get No Joy'''
|-
| 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj&lt;br&gt;Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon&lt;br&gt;'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''&lt;br&gt;Marshmello ft. Chvrches – Here With Me&lt;br&gt;Khalid – Talk
|-
| 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet ft. Drill – Fonkdat&lt;br&gt;Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''&lt;br&gt;Dave – Black&lt;br&gt;Ligabue – Certe donne brillano
|-
| 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava&lt;br&gt;Werefox – This In-Sync-Thing&lt;br&gt;'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy&lt;br&gt;'''Tame Impala – Patience'''&lt;br&gt;Mahalia – Do Not Disturb
|-
| 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj&lt;br&gt;Raiven – Širni ocean&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''&lt;br&gt;The Kolors &amp; Elodie – Pensare male&lt;br&gt;The Amazons – Mother
|-
| 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''&lt;br&gt;Lola in Red – Torn&lt;br&gt;Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''&lt;br&gt;BTS ft. Halsey – Boy With Luv&lt;br&gt;Levante – Andrà tutto bene
|-
| 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man&lt;br&gt;'''Lumberjack – Čist vse'''&lt;br&gt;Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice&lt;br&gt;'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''&lt;br&gt;Jade Bird – My Motto
|-
| 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''&lt;br&gt;Zala – A J&lt;br&gt;Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''&lt;br&gt;The National – Light Years
|-
| 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Kadilka'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds&lt;br&gt;'''Rammstein – Radio'''&lt;br&gt;Vampire Weekend – This Life
|-
| 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''&lt;br&gt;Indigo – Ajdovska&lt;br&gt;Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford &amp; Sons – Woman'''&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Iskra&lt;br&gt;Ed Sheeran &amp; Justin Bieber – I Don't Care
|-
| 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones&lt;br&gt;Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''&lt;br&gt;Nek – La storia del mondo&lt;br&gt;Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better
|-
| 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh&lt;br&gt;Futurski – Bad Dreams&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''&lt;br&gt;Taron Egerton – Rocket Man&lt;br&gt;Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio
|-
| 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''&lt;br&gt;Persons from Porlock – Carnal Error&lt;br&gt;Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger&lt;br&gt;Hozier – Almost (Sweet Music)&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle'''
|-
| 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo&lt;br&gt;zalagasper – Come to Me&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''&lt;br&gt;Sufjan Stevens – Love Yourself&lt;br&gt;Rosalía – Aute Cuture
|-
| 25. || 21. 06. || Thomas March &amp; Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Se ne vdam'''&lt;br&gt;Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down&lt;br&gt;Jovanotti – Nuova era&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – Shockwave'''
|-
| 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje&lt;br&gt;Rudolf Gas – Svet planet&lt;br&gt;'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun&lt;br&gt;'''Ligabue – Polvere di stelle'''&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Mother Tongue
|-
| 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov&lt;br&gt;Indigo – Škržati&lt;br&gt;'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes &amp; Camila Cabello – Señorita&lt;br&gt;Madonna – God Control&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People'''
|-
| 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pomlad'''&lt;br&gt;Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi&lt;br&gt;'''The Black Keys – Go'''&lt;br&gt;Revolverheld – So wie jetzt
|-
| 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)&lt;br&gt;Xequtifz – Iconic&lt;br&gt;'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''&lt;br&gt;Coez – Domenica&lt;br&gt;The National – Rylan
|-
| 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi&lt;br&gt;Ortox &amp; Ina Shai – Feel the Love&lt;br&gt;'''Kevin Koradin &amp; Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep&lt;br&gt;'''Blink 182 – Happy Days'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes
|-
| 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem&lt;br&gt;Fabricca – Predobro&lt;br&gt;'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Western Stars'''&lt;br&gt;Blossoms – Your Girlfriend
|-
| 32. || 09. 08. || Loom – Led&lt;br&gt;Seven Days in May – Ready to Fight&lt;br&gt;'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles&lt;br&gt;'''Of Monsters and Men – Wars'''&lt;br&gt;Taylor Swift – The Archer
|-
| 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd&lt;br&gt;'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''&lt;br&gt;John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend&lt;br&gt;'''Foals – Black Bull'''&lt;br&gt;HAIM – Summer Girl
|-
| 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''&lt;br&gt;Posebni gostje – S teboj&lt;br&gt;Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You&lt;br&gt;Michael Kiwanuka &amp; Tom Misch – Money&lt;br&gt;'''The National – Rylan'''
|-
| 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''&lt;br&gt;Stella – Ocean&lt;br&gt;Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''&lt;br&gt;Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out&lt;br&gt;Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London
|-
| 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna&lt;br&gt;'''By the Books – Še enkrat'''&lt;br&gt;Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;Levante &amp; Carmen Consoli – Lo stretto necesario&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – Heavenly'''
|-
| 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice&lt;br&gt;Gušti – Še zorijo jagode&lt;br&gt;'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away&lt;br&gt;'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''&lt;br&gt;Post Malone – Circles
|-
| 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''&lt;br&gt;Mrigo &amp; Ghet – Naprvemmestu&lt;br&gt;Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''&lt;br&gt;Halsey – Graveyard&lt;br&gt;Sam Fender – The Borders
|-
| 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani&lt;br&gt;'''Dan D – Malo pekla'''&lt;br&gt;Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims &amp; Sting – Reste'''&lt;br&gt;Blink 182 – I Really Wish I Hated You&lt;br&gt;Jovanotti – Prima che diventi giorno
|-
| 40. || 04. 10. || Carina – Oči&lt;br&gt;Raiven – Kralj Babilona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan &amp; Sara – I'll Be Back Someday&lt;br&gt;Foals – The Runner&lt;br&gt;'''Beth Hart – Bad Woman Blues'''
|-
| 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''&lt;br&gt;Koala Voice – Brainstorm&lt;br&gt;Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises&lt;br&gt;'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''&lt;br&gt;Lizzo – Good As Hell
|-
| 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši&lt;br&gt;Neomi – Family&lt;br&gt;'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up&lt;br&gt;Elisa – Tua per sempre&lt;br&gt;'''The Who – All This Music Must Fade'''
|-
| 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet&lt;br&gt;Otrok osemdesetih – Neon&lt;br&gt;'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Waiting for You'''&lt;br&gt;Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek&lt;br&gt;Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down
|-
| 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom&lt;br&gt;zalagasper – Signals&lt;br&gt;'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Duemila volte&lt;br&gt;James Arthur – Quite Miss Home
|-
| 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''&lt;br&gt;K.A.T. – Un bacio di luna&lt;br&gt;Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together&lt;br&gt;Mumford and Sons – Blind Leading the Blind&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Don't Start Now'''
|-
| 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga&lt;br&gt;'''Lumberjack – Eden tistih'''&lt;br&gt;Mrfy – Heaven &amp; Hell ||'''George Michael – This Is How'''&lt;br&gt;Emma – Io sono bella&lt;br&gt;Ozzy Osbourne – Under the Graveyard
|-
| 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba&lt;br&gt;Lea Sirk – V dvoje&lt;br&gt;'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''&lt;br&gt;Beck – Everlasting Nothing
|-
| 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat&lt;br&gt;Fed Horses – Jaz in nebo&lt;br&gt;'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 &amp; A.R. Rahman – Ahimsa'''&lt;br&gt;Clara Luciani – Nue&lt;br&gt;Mark Ronson &amp; Anderson Paak – Then There Were Two
|-
| 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me&lt;br&gt;Leonart – Vrh sveta&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark&lt;br&gt;'''Jovanotti – La Luna Piena'''&lt;br&gt;Harry Styles – Watermelon Sugar
|-
| 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)&lt;br&gt;Jakob Kobal – Mother&lt;br&gt;'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''&lt;br&gt;Weeknd – Heartless&lt;br&gt;Camila Cabello – Living Proof
|-
| 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar&lt;br&gt;Adrijana Lorber – Kdo ve&lt;br&gt;'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Before You Go&lt;br&gt;'''Haim – Hallelujah'''
|-
| 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama&lt;br&gt;'''Wckd Nation – The Swan King'''&lt;br&gt;Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You&lt;br&gt;'''Billie Eilish – xanny'''&lt;br&gt;Sam Fender – All Is On My Side
|}

===2020===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen&lt;br&gt;'''Bort Ross – Do takrat'''&lt;br&gt;Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles&lt;br&gt;Maren Morris – The Bones&lt;br&gt;'''Urban&amp;4 – Iskra'''
|-
| 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''&lt;br&gt;Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia&lt;br&gt;'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''&lt;br&gt;Stormzy – Do Better
|-
| 3. || 17. 01. || Itch – Dreams&lt;br&gt;'''Raiven – Ti (živo)'''&lt;br&gt;Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''&lt;br&gt;Justin Bieber – Yummy&lt;br&gt;Gabrielle Aplin &amp; Nina Nesbit – Miss You 2
|-
| 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Prva vrsta'''&lt;br&gt;Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''&lt;br&gt;Mahmood – Rapide&lt;br&gt;Mac Miller – Good News
|-
| 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''&lt;br&gt;Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature&lt;br&gt;Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''&lt;br&gt;Nathaniel Rateliff – What a Drag
|-
| 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper &amp; Ezra – Ubijalci sanj'''&lt;br&gt;Kevin Koradin – Zima&lt;br&gt;Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Underdog'''&lt;br&gt;Louis Tomlinson – Walls
|-
| 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''&lt;br&gt;Pia Nina – Tukaj in zdaj&lt;br&gt;Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill &amp; Justin Timberlake – Believe&lt;br&gt;'''Diodato – Fai rumore'''&lt;br&gt;Christine and the Queens – People, I've Been Sad
|-
| 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''&lt;br&gt;Balladero – Ponesi me&lt;br&gt;Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame&lt;br&gt;'''The Weeknd – Blinding Lights'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Simmer
|-
| 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni&lt;br&gt;NoAir – Igrá&lt;br&gt;'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''&lt;br&gt;Asgeir – Pictures&lt;br&gt;The Strokes – Bad Decisions
|-
| 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''&lt;br&gt;zalagasper – Box&lt;br&gt;Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History&lt;br&gt;Jessie Ware – Spotlight&lt;br&gt;'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr'''
|-
| 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''&lt;br&gt;Petra Ambrož – Lažje je vse&lt;br&gt;Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps&lt;br&gt;Harry Styles – Falling&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon'''
|-
| 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam&lt;br&gt;Darka – Sonce, zemlja, zvezde&lt;br&gt;'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution&lt;br&gt;Róisín Murphy – Murphy's Law&lt;br&gt;'''Coldplay – Champion of the World'''
|-
| 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Kaj nam fali?&lt;br&gt;Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''&lt;br&gt;BTS ft. Sia – On&lt;br&gt;Foals – Wash Off
|-
| 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo&lt;br&gt;Ana Soklič – Voda&lt;br&gt;'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''&lt;br&gt;Levante – Tikibombom&lt;br&gt;Incubus – Our Love
|-
| 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10&lt;br&gt;Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)&lt;br&gt;'''Martín &amp; Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''&lt;br&gt;Alessia Cara – I Choose&lt;br&gt;Sam Hunt – Hard to Forget
|-
| 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''&lt;br&gt;Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do&lt;br&gt;Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''&lt;br&gt;Black Pumas – Colors&lt;br&gt;Twenty One Pilots – Level of Concern
|-
| 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''&lt;br&gt;Seven Days in May – Norway&lt;br&gt;Dovč &amp; Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter&lt;br&gt;Drake – Tootsie Slide&lt;br&gt;'''Fiona Apple – Drumset'''
|-
| 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet&lt;br&gt;'''Generator – Sonce'''&lt;br&gt;Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''&lt;br&gt;Clueso – Tanzen&lt;br&gt;Evanescence – Wasted on You
|-
| 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello&lt;br&gt;'''Dan D – Ne naredi mi tega'''&lt;br&gt;Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''&lt;br&gt;Chvrches – Forever&lt;br&gt;Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change
|-
| 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''&lt;br&gt;Stray Train – Worked It Out Wrong&lt;br&gt;El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas&lt;br&gt;'''Ariana Grande &amp; Justin Bieber – Stuck with U'''&lt;br&gt;Pocket Palma – Sjećanja
|-
| 21. || 22. 05. ||'''Hamo &amp; Tribute2Love – Naprej (akustična)'''&lt;br&gt;Stalker – Ona&lt;br&gt;Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Forever (Garage version)'''&lt;br&gt;Volbeat – Leviathan
|-
| 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti&lt;br&gt;Amaya – Trust Issues&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks&lt;br&gt;Haim – Don't Wanna&lt;br&gt;'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)'''
|-
| 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''&lt;br&gt;By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7&lt;br&gt;T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith &amp; Demi Lovato – I'm Ready&lt;br&gt;'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''&lt;br&gt;Sia – Together
|-
| 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''&lt;br&gt;Zala – Balance&lt;br&gt;Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss&lt;br&gt;Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Retrograde'''
|-
| 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''&lt;br&gt;freekind. – This Too Shall Pass&lt;br&gt;Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''&lt;br&gt;Sigma ft. John Newman – High on You&lt;br&gt;Jake Bugg – Rabbit Hole
|-
| 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop&lt;br&gt;'''Jacuzzy Krall &amp; Monstrumental – Pozabu sm nate'''&lt;br&gt;Murat &amp; Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter&lt;br&gt;Honne – No Song Without You&lt;br&gt;'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly'''
|-
| 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe&lt;br&gt;'''Hauptman – Waste Time'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way&lt;br&gt;'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''&lt;br&gt;Oh Wonder – Don't You Worry
|-
| 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''&lt;br&gt;zalagasper – Origami&lt;br&gt;Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''&lt;br&gt;Blackpink – How You Like That&lt;br&gt;Glass Animals – Heat Waves
|-
| 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Kam da dam &lt;small&gt;(Povej mi stvari)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;AKA Neomi – The View&lt;br&gt;Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come &amp; Go&lt;br&gt;Levante – Sirene&lt;br&gt;'''Nothing But Thieves – Real Love Song'''
|-
| 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''&lt;br&gt;Bordo – Ghosts&lt;br&gt;Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Criss Cross'''&lt;br&gt;Katy Perry – Smile
|-
| 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef &amp; NOB – Bel papir&lt;br&gt;'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''&lt;br&gt;Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart&lt;br&gt;Kylie Minogue – Say Something&lt;br&gt;'''Maroon 5 – Nobody's Love'''
|-
| 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube&lt;br&gt;Miró – Ne razumem&lt;br&gt;'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan&lt;br&gt;Bad Bunny, Dua Lipa &amp; Tainy – Un dia (One Day)&lt;br&gt;'''LP – The One That You Love'''
|-
| 33. || 14. 08. || Lara Love &amp; Sky – Greva en gir&lt;br&gt;Younite – Dvajseta&lt;br&gt;'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''&lt;br&gt;Tom Walker – Wait for You&lt;br&gt;Pretenders – I Didn't Know When to Stop
|-
| 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero&lt;br&gt;Sladica ft. Ghet – Se smejim&lt;br&gt;'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky&lt;br&gt;The Killers – My Own Soul's Warning&lt;br&gt;'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done'''
|-
| 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''&lt;br&gt;Grizl – Pod pritiskom&lt;br&gt;Gedore – Glej || The 1975 – Guys&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – Space'''&lt;br&gt;LANY – you!
|-
| 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''&lt;br&gt;Dagi – In srce spet poleti&lt;br&gt;Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''&lt;br&gt;BTS – Dynamite&lt;br&gt;Annalisa – Graffiti
|-
| 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''&lt;br&gt;Infected – Bejbi&lt;br&gt;Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr&lt;br&gt;The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days&lt;br&gt;'''Deftones – Ohms'''
|-
| 38. || 18. 09. || Silence – Mladost&lt;br&gt;Andraž Hribar – Jaz se ne dam&lt;br&gt;'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – Rimmel'''&lt;br&gt;Finneas – What They'll Say About Us
|-
| 39. || 25. 09. || '''Scotch &amp; Tomi M. – Bomo'''&lt;br&gt;Triiiple ft. Emkej &amp; Neisha – Slika&lt;br&gt;Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''&lt;br&gt;Celeste – Little Runaway&lt;br&gt;Billie Joe Armstrong – Kids in America
|-
| 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''&lt;br&gt;Jadranka Juras – Tih deževen dan&lt;br&gt;Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''&lt;br&gt;Marshmello &amp; Demi Lovato – OK Not to Be OK&lt;br&gt;Gus Dapperton – Bluebird
|-
| 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš&lt;br&gt;Tretji kanu – Čuvaji rek&lt;br&gt;'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You&lt;br&gt;'''Kylie Minogue – Magic'''&lt;br&gt;Royal Blood – Trouble's Coming
|-
| 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo&lt;br&gt;'''Mi2 – Midva'''&lt;br&gt;[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil&lt;br&gt;'''AC/DC – Shot in the Dark'''&lt;br&gt;Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love
|-
| 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''&lt;br&gt;Stalker ft. Cherie – Think It Over&lt;br&gt;KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron&lt;br&gt;Stevie Nicks – Show Them The Way&lt;br&gt;'''Tom Petty – Leave Virginia Alone'''
|-
| 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''&lt;br&gt;Orlek – Adijo, klape&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human&lt;br&gt;'''Harry Styles – Golden'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Let Go
|-
| 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Nestwy&lt;br&gt;Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage&lt;br&gt;Nothing but Thieves – Impossible&lt;br&gt;'''Ariana Grande – Positions'''
|-
| 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Lumberjack – Disko ljubav'''&lt;br&gt;Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''&lt;br&gt;Dua Lipa ft. Angèle – Fever&lt;br&gt;Bring Me the Horizon – Teardrops
|-
| 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet&lt;br&gt;'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight&lt;br&gt;Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Shame Shame'''
|-
| 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja&lt;br&gt;Anu – Priznajva si&lt;br&gt;'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Therefore I Am'''&lt;br&gt;The Weeknd – Save Your Tears
|-
| 49. || 04. 12. || '''Hamo &amp; Tribute2Love – Srce ne more več'''&lt;br&gt;The Crossroads – Eye of Lie&lt;br&gt;Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On&lt;br&gt;Levante ft. Altarboy – Vertigine&lt;br&gt;'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me'''
|-
| 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati&lt;br&gt;'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex&lt;br&gt;Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare&lt;br&gt;'''Arlo Parks – Green Eyes'''
|-
| 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi&lt;br&gt;Taja – Ko rabiš&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''&lt;br&gt;Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice&lt;br&gt;Shawn Mendes &amp; Justin Bieber – Monster
|-
| 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej&lt;br&gt;Okustični – Novoletna&lt;br&gt;'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow&lt;br&gt;'''Paul McCarney – Find My Way'''&lt;br&gt;Sam Smith – The Lighthouse Keeper
|-
| 53. || 31. 12.&lt;br&gt;&lt;small&gt;(četrtek)&lt;/small&gt; || Okttober – Obljube&lt;br&gt;'''Fed Horses – Zahodno dekle'''&lt;br&gt;Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps&lt;br&gt;'''Chris Stapleton – Starting Over'''&lt;br&gt;Miley Cyrus – Midnight Sky
|}

===2021===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''&lt;br&gt;Bombyx Lori – Zaspiš&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''&lt;br&gt;Celeste – Love Is Back&lt;br&gt;Harry Styles – Treat People with Kindness
|-
| 2. || 15. 01. || Mrigo &amp; Ghet ft. Mito – Bratu&lt;br&gt;'''Amaya – Goodbye'''&lt;br&gt;Gedore – S tabo || Ligabue &amp; Elisa – Volente o nolente&lt;br&gt;'''Kings of Leon – The Bandit'''&lt;br&gt;London Grammar – Lose Your Head
|-
| 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus&lt;br&gt;Anu – Modre luči&lt;br&gt;'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''&lt;br&gt;Selena Gomez – De una vez&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Drivers License
|-
| 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''&lt;br&gt;Vesna &amp; Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)&lt;br&gt;Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''&lt;br&gt;Zucchero – Facile&lt;br&gt;Mogwai – Ritchie Sacramento
|-
| 5. || 05. 02. || Dagi &amp; Monika Avsenik – Tisoč polnoči&lt;br&gt;'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''&lt;br&gt;Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Waiting on a War'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Hope
|-
| 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''&lt;br&gt;Pavlov – Odboj&lt;br&gt;Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight&lt;br&gt;The Kolors – Mal di gola&lt;br&gt;'''H.E.R. – Fight for You'''
|-
| 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''&lt;br&gt;Amaya – Sleep Alone&lt;br&gt;Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''&lt;br&gt;The Splitters – Barbara&lt;br&gt;Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version)
|-
| 8. || 26. 02. || Itch – Teči&lt;br&gt;Jernej Zoran – All They Say, All They Do&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Echoing'''&lt;br&gt;Kelly Rowland – Flowers
|-
| 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''&lt;br&gt;Corti Collective – Stone Child&lt;br&gt;Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above&lt;br&gt;Wolf Alice – The Last Man on Earth&lt;br&gt;'''AC/DC – Realize'''
|-
| 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Himna&lt;br&gt;'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars &amp; Anderson Paak – Leave the Door Open'''&lt;br&gt;Måneskin – Zitti e buoni&lt;br&gt;Leon Bridges &amp; Keith Young – Like a Ship
|-
| 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože&lt;br&gt;'''Regen – Wine'''&lt;br&gt;Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice&lt;br&gt;'''Kings of Leon – Stormy Weather'''&lt;br&gt;Madame – Voce
|-
| 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''&lt;br&gt;Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh&lt;br&gt;Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel&lt;br&gt;Jacob Banks – Found&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – White Dress'''
|-
| 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti&lt;br&gt;'''Koala Voice – Vukovi'''&lt;br&gt;Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You&lt;br&gt;'''Imelda May – Made to Love'''&lt;br&gt;Demi Lovato – Dancing with the Devil
|-
| 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama&lt;br&gt;'''Mi2 – Joj, joj, joj'''&lt;br&gt;Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''&lt;br&gt;Evanescence – Broken Pieces Shine&lt;br&gt;Ben Howard – What a Day
|-
| 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi&lt;br&gt;Eva Pavli – Mižim&lt;br&gt;'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu&lt;br&gt;'''Pink &amp; Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''&lt;br&gt;Kali Uchis – Telepatia
|-
| 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca&lt;br&gt;Hauptman – Sunlight&lt;br&gt;'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Addicted&lt;br&gt;Royal Blood – Limbo
|-
| 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping&lt;br&gt;'''Mrfy – Zaljubila'''&lt;br&gt;Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''&lt;br&gt;Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears&lt;br&gt;The Black Keys – Crawling Kingsnake
|-
| 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo&lt;br&gt;'''Klon – Dlan v dlan'''&lt;br&gt;2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline&lt;br&gt;Lord Huron – Mine Forever&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Your Power'''
|-
| 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Lažnivec&lt;br&gt;Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile&lt;br&gt;'''Coldplay – Higher Power'''&lt;br&gt;Jessie Ware – Please
|-
| 20. || 21. 05. || '''Vazz &amp; Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''&lt;br&gt;KingFoo – The Numbers R Weird&lt;br&gt;Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono &amp; The Edge – We Are the People'''&lt;br&gt;Gibonni – Kiša (Z'naab)&lt;br&gt;Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More
|-
| 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''&lt;br&gt;Urban3some – So Long&lt;br&gt;Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down&lt;br&gt;BTS – Butter&lt;br&gt;'''Leon Bridges – Motorbike'''
|-
| 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov&lt;br&gt;Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – Good 4 U&lt;br&gt;Manic Street Preachers – Orwellian
|-
| 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš&lt;br&gt;XSKULL8 – Leaves Are Falling&lt;br&gt;'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''&lt;br&gt;Måneskin – Vent'anni&lt;br&gt;Pocket Palma – Zauvijek
|-
| 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama&lt;br&gt;'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''&lt;br&gt;freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Love Again'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Futureproof
|-
| 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''&lt;br&gt;Legende – Zelena dežela&lt;br&gt;Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power&lt;br&gt;'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''&lt;br&gt;Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown
|-
| 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče&lt;br&gt;'''Koala Voice – Spaghettification'''&lt;br&gt;Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam&lt;br&gt;'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Bad Habits
|-
| 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''&lt;br&gt;Balladero – Potujem&lt;br&gt;Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion&lt;br&gt;Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)'''
|-
| 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Zmagali smo&lt;br&gt;Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''&lt;br&gt;Big Red Machine &amp; Taylor Swift – Renegade&lt;br&gt;AC/DC – Witch's Spell
|-
| 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Normalen (Akustika)&lt;br&gt;2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''&lt;br&gt;Pocket Palma – More&lt;br&gt;John Legend – Crowd Go Crazy
|-
| 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is&lt;br&gt;'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''&lt;br&gt;By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance&lt;br&gt;'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''&lt;br&gt;Sam Fender – Seventeen Going Under
|-
| 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim&lt;br&gt;Nipke – Kako se počutiš&lt;br&gt;'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo&lt;br&gt;'''Jack Savoretti – Too Much History'''&lt;br&gt;Post Malone – Motley Crew
|-
| 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga&lt;br&gt;'''Andraž Hribar – Barčica'''&lt;br&gt;Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''&lt;br&gt;Jungle – Truth&lt;br&gt;The Weeknd – Take My Breath
|-
| 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''&lt;br&gt;Peron – Norcev čas&lt;br&gt;Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''&lt;br&gt;Lizzo ft. Cardi B. – Rumors&lt;br&gt;Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground
|-
| 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj&lt;br&gt;'''Čedahuči – Odprta knjiga'''&lt;br&gt;White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring&lt;br&gt;Jake Bugg – About Last Night&lt;br&gt;'''Wolf Alice – How Can I Make It OK'''
|-
| 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje&lt;br&gt;Anu – Profite de la vie&lt;br&gt;'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – Alone&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Happier Than Ever'''
|-
| 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen&lt;br&gt;'''Bo! – Dišiš po morju'''&lt;br&gt;Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''&lt;br&gt;Charli XCX – Good Ones&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Justified
|-
| 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči&lt;br&gt;Mistermarsh – Udomačeni primati&lt;br&gt;'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers&lt;br&gt;Urban &amp; 4 – Sama&lt;br&gt;'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)'''
|-
| 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Self Service&lt;br&gt;Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''&lt;br&gt;Papa Roach – Kill the Noise&lt;br&gt;James Blake – Famous Last Words
|-
| 39. || 01. 10. || Žena – Gone&lt;br&gt;'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''&lt;br&gt;Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James&lt;br&gt;'''Guns n' Roses – Hard Skool'''&lt;br&gt;The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore
|-
| 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''&lt;br&gt;Rok Predin – Malo pepela&lt;br&gt;2B – Vzemi me || '''Elton John &amp; Stevie Wonder – Finish Line'''&lt;br&gt;White Lies – As I Try Not to Fall Apart&lt;br&gt;BTS &amp; Coldplay – My Universe
|-
| 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost&lt;br&gt;'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''&lt;br&gt;Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want&lt;br&gt;Dave Gahan &amp; Soulsavers – Metal Heart&lt;br&gt;'''Sam Fender – Spit of You'''
|-
| 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca&lt;br&gt;'''Gušti – Še je dobro'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses&lt;br&gt;'''Adele – Easy on Me'''&lt;br&gt;Finneas – Love Is Pain
|-
| 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi&lt;br&gt;Torul – Resonate&lt;br&gt;'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor&lt;br&gt;'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''&lt;br&gt;Swedish House Mafia &amp; The Weeknd – Moth to a Flame
|-
| 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs&lt;br&gt;Simpatico – Spremembe&lt;br&gt;'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America&lt;br&gt;Ed Sheeran – Overpass Graffiti&lt;br&gt;'''Alicia Keys – Best of Me'''
|-
| 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup&lt;br&gt;freekind. – R.F.T.S.&lt;br&gt;'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''&lt;br&gt;Stromae – Sante&lt;br&gt;Post Malone &amp; The Weeknd – One Right Now
|-
| 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''&lt;br&gt;Jon Vitezič – Utrip&lt;br&gt;Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lorde – Hold No Grudge&lt;br&gt;Beyonce – Be Alive
|-
| 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo&lt;br&gt;'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''&lt;br&gt;Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good&lt;br&gt;'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''&lt;br&gt;Rosalia &amp; The Weeknd – La Fama
|-
| 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu&lt;br&gt;Argo – Introspekcija&lt;br&gt;'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave &amp; Warren Ellis – We Are Not Alone'''&lt;br&gt;Self Esteem – I Do This All the Time&lt;br&gt;Eddie Vedder – The Haves
|-
| 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''&lt;br&gt;Lusterdam – Barve premoga so njene oči&lt;br&gt;Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow&lt;br&gt;White Lies – I Don't Want to Go to Mars
|-
| 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Vse lepo za vse'''&lt;br&gt;Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater&lt;br&gt;Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)&lt;br&gt;'''Ed Sheeran &amp; Elton John – Merry Christmas'''
|-
| 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''&lt;br&gt;Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl&lt;br&gt;'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''&lt;br&gt;Slash ft. Myles Kennedy &amp; The Conspirators – The River Is Rising
|-
| 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi&lt;br&gt;'''Balladero – Najina'''&lt;br&gt;Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heat Above'''&lt;br&gt;Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God
|}

===2022===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)&lt;br&gt;Monolits – Prej in potem&lt;br&gt;'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things&lt;br&gt;The War on Drugs – Change&lt;br&gt;'''Joss Stone – Never Forget My Love'''
|-
| 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''&lt;br&gt;Hoffman – Preproste stvari&lt;br&gt;Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love&lt;br&gt;'''Adele – Oh My God'''&lt;br&gt;The Weeknd – Sacrifice
|-
| 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno&lt;br&gt;Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)&lt;br&gt;'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer&lt;br&gt;'''Muse – Won't Stand Down'''&lt;br&gt;Beti – Bez ljubavi
|-
| 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''&lt;br&gt;Vazz – Luna&lt;br&gt;Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU&lt;br&gt;Laura Pausini – Scatola&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes'''
|-
| 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Tukaj sva'''&lt;br&gt;Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long&lt;br&gt;Elisa – A tempo perso&lt;br&gt;'''George Ezra – Anyone for You'''
|-
| 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''&lt;br&gt;Suburbian – Tvoji lasje&lt;br&gt;De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''&lt;br&gt;Holly Humberstone – London Is Lonely&lt;br&gt;Mahmood &amp; Blanco – Brividi
|-
| 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)&lt;br&gt;'''Le Serpentine – Ostani'''&lt;br&gt;2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly&lt;br&gt;PVRIS – My Way&lt;br&gt;'''The Linda Lindas – Growing Up'''
|-
| 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''&lt;br&gt;Gušti ft. Leyre – Nova romantika&lt;br&gt;zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''&lt;br&gt;Sharon Van Etten – Porta&lt;br&gt;Portugal. The Man – What, Me Worry?
|-
| 9. || 04. 03. || Marvin &amp; Zarja – 100 strganih strun&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Zato ker je mraz'''&lt;br&gt;K.A.T. &amp; Dacho – Ti || '''Florence &amp; The Machine – King'''&lt;br&gt;Tears for Fears – Break the Man&lt;br&gt;Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight
|-
| 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''&lt;br&gt;Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me&lt;br&gt;'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''&lt;br&gt;Haim – Lost Track
|-
| 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal&lt;br&gt;Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love&lt;br&gt;'''Stromae – Fils de joie'''&lt;br&gt;Dave – Starlight
|-
| 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife&lt;br&gt;Elodie – Bagno a mezzanotte&lt;br&gt;'''Band of Horses – Warning Signs'''
|-
| 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored&lt;br&gt;Bowrain &amp; Brina – Čas je&lt;br&gt;'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance&lt;br&gt;Lykke Li – No Hotel&lt;br&gt;'''Placebo – Sad White Reggae'''
|-
| 14. || 08. 04. || Lara Love &amp; Sky – O naju&lt;br&gt;zalagasper – oblike oblakov&lt;br&gt;'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was&lt;br&gt;Maren Morris – Humble Quest&lt;br&gt;'''Liam Gallagher – C'mon You Know'''
|-
| 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata&lt;br&gt;'''Joker Out – Barve oceana'''&lt;br&gt;Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''&lt;br&gt;Florence and the Machine – My Love&lt;br&gt;Foals – Looking High
|-
| 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je&lt;br&gt;Ditka – Cold Heart&lt;br&gt;'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls&lt;br&gt;'''Interpol – Toni'''&lt;br&gt;The Weeknd – Out of Time
|-
| 17. || 29. 04. || Drevored – Favona&lt;br&gt;Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones&lt;br&gt;'''Lizzo – About Damn Time'''&lt;br&gt;Shawn Mendes – When You're Gone
|-
| 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija&lt;br&gt;'''I.C.E. – Kar te dela živega'''&lt;br&gt;NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – 2Step'''&lt;br&gt;Sigrid &amp; Bring Me the Horizon – Bad Life
|-
| 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Growing Old&lt;br&gt;Kevin Koradin &amp; 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade&lt;br&gt;Arcade Fire – The Lightning I, II&lt;br&gt;'''Lady Gaga – Hold My Hand'''
|-
| 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''&lt;br&gt;Jure Lesar – Gdč. Blond&lt;br&gt;Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst&lt;br&gt;'''Florence + The Machine – Free'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – The Heart Part 5
|-
| 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Večvredne romance&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking&lt;br&gt;'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''&lt;br&gt;Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up
|-
| 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''&lt;br&gt;freekind. – Visualize&lt;br&gt;Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion&lt;br&gt;Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda&lt;br&gt;'''George Ezra – Green Green Grass'''
|-
| 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi&lt;br&gt;Drone Society – Ellie&lt;br&gt;'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Sixpm – I Love You Baby&lt;br&gt;Def Leppard – Kick
|-
| 24. || 17. 06. || The Margins – Barve&lt;br&gt;'''Mrfy – San Francisco'''&lt;br&gt;Dr Um &amp; Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip'''
|-
| 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate&lt;br&gt;Samantha Maya – Adrenalin&lt;br&gt;'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001&lt;br&gt;'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''&lt;br&gt;Drake – Falling Back
|-
| 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona&lt;br&gt;Lusterdam – Pikice&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul&lt;br&gt;'''Pixies – There's a Moon On'''&lt;br&gt;Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love
|-
| 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo&lt;br&gt;'''Balladero – Marelice'''&lt;br&gt;Dimek in Davor Klarić &amp; Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''&lt;br&gt;Bilderbuch – Baby, dass du es weißt&lt;br&gt;Francesca Michielin – Bonsoir
|-
| 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''&lt;br&gt;King Foo – Sometimes I Talk with Myself&lt;br&gt;Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks&lt;br&gt;'''James Bay – Save Your Love'''&lt;br&gt;Pale Waves – Jealousy
|-
| 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''&lt;br&gt;Eva Pavli – Tuki zdej&lt;br&gt;Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' &lt;br&gt;Lola Marsh – Love Me on the Phone
|-
| 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli&lt;br&gt;'''Manca Berlec – Morje'''&lt;br&gt;Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)&lt;br&gt;Maggie Rogers – Horses&lt;br&gt;'''Pink – Irrelevant'''
|-
| 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo&lt;br&gt;Tschimy ft. LAV – Molokai&lt;br&gt;'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me&lt;br&gt;'''Billie Eilish – TV'''&lt;br&gt;Marcus Mumford – Grace
|-
| 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''&lt;br&gt;Peron – Prepih&lt;br&gt;NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe &amp; Offset – New to You&lt;br&gt;The Killers – Boy&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Lost'''
|-
| 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''&lt;br&gt;Astrid – Hey, Julie&lt;br&gt;Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''&lt;br&gt;Jamie T. – The Old Style Raiders&lt;br&gt;Years &amp; Years – American Boy
|-
| 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''&lt;br&gt;YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''&lt;br&gt;Aitch, Ed Sheeran – My G&lt;br&gt;Lauv – Stranger
|-
| 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem&lt;br&gt;'''Joker Out – Katrina'''&lt;br&gt;Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes&lt;br&gt;Dove Cameron – Breakfast&lt;br&gt;'''Elton John &amp; Britney Spears – Hold Me Closer'''
|-
| 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen&lt;br&gt;SBO ft. Anja Rupel – Salem&lt;br&gt;'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''&lt;br&gt;Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween&lt;br&gt;Youngblud – Tissues
|-
| 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list&lt;br&gt;'''AKA Neomi – Nočna zver'''&lt;br&gt;Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me&lt;br&gt;'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''&lt;br&gt;Suede – She Still Leads Me
|-
| 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo&lt;br&gt;'''Đoko – Blok 22'''&lt;br&gt;Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down&lt;br&gt;'''Miksu / Macloud &amp; makko – Nachts wach'''&lt;br&gt;Rina Sawayama – Hold the Girl
|-
| 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Vse bo še dobro&lt;br&gt;freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy&lt;br&gt;Joy Oladokun – Purple Haze&lt;br&gt;'''Red Hot Chili Peppers – Eddie'''
|-
| 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno&lt;br&gt;'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''&lt;br&gt;Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''&lt;br&gt;The Smashing Pumpkins – Beguiled&lt;br&gt;The 1975 – I'm in Love with You
|-
| 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''&lt;br&gt;Kingreen – Spet&lt;br&gt;Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire&lt;br&gt;'''Arctic Monkeys – Body Paint'''&lt;br&gt;Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me
|-
| 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši&lt;br&gt;Samantha Maya − Yin &amp; Yang&lt;br&gt;'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging&lt;br&gt;Fedez ft. Salmo − Viola&lt;br&gt;'''Queen − Face It Alone'''
|-
| 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj&lt;br&gt;'''Drill − Po dežju'''&lt;br&gt;Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Nightshift'''&lt;br&gt;Annalisa − Bellissima
|-
| 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz&lt;br&gt;Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up&lt;br&gt;Kendrick Lamar ft. Blxst &amp; Amanda Reifer – Die Hard&lt;br&gt;'''Adele – I Drink Wine'''
|-
| 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project&lt;br&gt;Neisha – Manjkaš mi&lt;br&gt;'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant&lt;br&gt;Pink – Never Gonna Not Dance Again&lt;br&gt;'''Gorillaz – Baby Queen'''
|-
| 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''&lt;br&gt;Evol Ai – Rutina&lt;br&gt;Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit&lt;br&gt;'''Wet Leg – Chaise Longue'''&lt;br&gt;Phoenix – After Midnight
|-
| 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!&lt;br&gt;MEF &amp; Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi&lt;br&gt;'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''&lt;br&gt;&lt;small&gt;Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat &amp; Bootsy − After Last Night&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Kaiser Chiefs − How 2 Dance
|-
| 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky – Nisva za skupi&lt;br&gt;'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – So Much Wine&lt;br&gt;Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile
|-
| 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši&lt;br&gt;'''Hauptman − Če bi vedel'''&lt;br&gt;Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless&lt;br&gt;Jovanotti − Se lo senti lo sai&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time'''
|-
| 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče&lt;br&gt;'''Jure Lesar − Center'''&lt;br&gt;freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me&lt;br&gt;Elodie − Ok. Respira&lt;br&gt;'''Dove Cameron − Girl Like Me'''
|-
| 51. || 23. 12. || Before Time – Omni&lt;br&gt;Fed Horses – Dež je za novo leto&lt;br&gt;'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''&lt;br&gt;Måneskin – La fine&lt;br&gt;The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength)
|-
| 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike&lt;br&gt;'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''&lt;br&gt;Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Anti-Hero&lt;br&gt;Paolo Nutini – Through the Echoes
|}

===2023===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 06. 01. || Joker Out – Novi val&lt;br&gt;'''Funk Fact – Takes Time'''&lt;br&gt;Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean&lt;br&gt;'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''&lt;br&gt;The 1975 – About You
|-
| 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''&lt;br&gt;Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter&lt;br&gt;'''U2 – Pride (In the Name of Love) &lt;small&gt;[Songs of Surrender]&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Sugababes – Today
|-
| 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka&lt;br&gt;Zmelkoow – Sonja se sanka&lt;br&gt;'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Lavender Haze&lt;br&gt;Elle King – Tulsa
|-
| 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''&lt;br&gt;Veronika Nikolovska – Easy&lt;br&gt;KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''&lt;br&gt;Sans Soucis – All Over This Party&lt;br&gt;Ed Sheeran – F64
|-
| 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''&lt;br&gt;Tokac &amp; Emanuela – Ne odhajaj&lt;br&gt;The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running&lt;br&gt;'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''&lt;br&gt;Black Honey – Heavy
|-
| 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Care sam&lt;br&gt;Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''&lt;br&gt;Arlo Parks – Weightless&lt;br&gt;Rosalía – LLYLM
|-
| 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja&lt;br&gt;Mate Bro – Lo fi jutro&lt;br&gt;'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''&lt;br&gt;Marco Mengoni – Due vite&lt;br&gt;Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin'
|-
| 24. 02. || Vazz – Hrbtenica&lt;br&gt;'''KOKOSY – Lukatova mami'''&lt;br&gt;Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''&lt;br&gt;Lazza – Cenere&lt;br&gt;Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix)
|-
| 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno&lt;br&gt;'''2B – Do 5. dimenzije'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd &amp; Ariana Grande – Die for You (Remix)&lt;br&gt;'''Linkin Park – Lost'''&lt;br&gt;Alfa – Le cose in comune
|-
| 10. 03. || Fed Horses – MLAD&lt;br&gt;'''Nipke – Tvoja revolucija'''&lt;br&gt;Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''&lt;br&gt;Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes&lt;br&gt;Niall Horan – Heaven
|-
| 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''&lt;br&gt;Mi2 – Le zaspi&lt;br&gt;Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''&lt;br&gt;The National – New Order T-Shirt&lt;br&gt;CHVRCHES – Over
|-
| 24. 03. || Anja Pavlin &amp; Robert Likar − Meni&lt;br&gt;'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''&lt;br&gt;Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl&lt;br&gt;Miley Cyrus − River&lt;br&gt;'''Larkin Poe − Bad Spell'''
|-
| 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''&lt;br&gt;The Margins − Krasni nori svet&lt;br&gt;Dare Kaurič &amp; Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''&lt;br&gt;Peter Fox − Vergessen wie&lt;br&gt;Christine and the Queens − To Be Honest
|-
| 07. 04. || '''&lt;small&gt;Thomas March &amp; Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč&lt;br&gt;Domen Don Holc – Lucy &amp; Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye&lt;br&gt;'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''&lt;br&gt;Paolo Nutini – Shine a Light
|-
| 14. 04. || Hauptman − Lejla&lt;br&gt;Andraž Hribar − Daleč stran&lt;br&gt;'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''&lt;br&gt;Drake − Search &amp; Rescue
|-
| 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''&lt;br&gt;freekind. − Bright Light&lt;br&gt;Tschimy − Perje || Daisy Jones &amp; The Six − Let Me Down Easy&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''&lt;br&gt;ROSALÍA &amp; Rauw Alejandro − BESO
|-
| 28. 04. || '''larao − no rules'''&lt;br&gt;Mate Bro − Preblizu pleševa&lt;br&gt;Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC&lt;br&gt;Post Malone − Chemical&lt;br&gt;'''Tash Sultana − James Dean'''
|-
| 05. 05. || Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Pavlov − V ustih bleda&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott&lt;br&gt;'''Foo Fighters − Rescued'''&lt;br&gt;Ed Sheeran − Boat
|-
| 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''&lt;br&gt;Leila Aleksandra – Rajske ptice&lt;br&gt;Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite&lt;br&gt;Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to&lt;br&gt;'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You'''
|-
| 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me&lt;br&gt;Tretji kanu – Naj me odnesejo&lt;br&gt;'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''&lt;br&gt;Jorja Smith – Little Things&lt;br&gt;Chet Faker – Something Like This
|-
| 26. 05. || Ezra – Lik!&lt;br&gt;Dora Tomori – Mosquito Bite&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist&lt;br&gt;'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''&lt;br&gt;Depeche Mode – Wagging Tongue
|-
| 02. 06. || EET − Moja igra&lt;br&gt;'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''&lt;br&gt;Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca&lt;br&gt;'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''&lt;br&gt;Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies
|-
| 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''&lt;br&gt;Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije&lt;br&gt;Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma&lt;br&gt;'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''&lt;br&gt;Dua Lipa − Dance the Night
|-
| 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe&lt;br&gt;I.C.E. – A še verjamemo&lt;br&gt;'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion&lt;br&gt;Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine&lt;br&gt;'''Sam Smith, Madonna – VULGAR'''
|-
| 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''&lt;br&gt;Plateau − Najdem te še kdaj&lt;br&gt;Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet − Farewell for Now&lt;br&gt;Bastille ft. Ella Eyre − No Angels
|-
| 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)&lt;br&gt;freekind. – Found Love&lt;br&gt;'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight&lt;br&gt;Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Show Me How'''
|-
| 07. 07. || '''Stalker − Volare'''&lt;br&gt;Andraž Hribar − Prvi ples&lt;br&gt;RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire&lt;br&gt;Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones&lt;br&gt;'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness'''
|-
| 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''&lt;br&gt;Koala Voice – The Bigger the City&lt;br&gt;Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do&lt;br&gt;'''Gabriels – Glory'''&lt;br&gt;Luke Combs – Fast Car
|-
| 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou&lt;br&gt;MRFY − Najlepše bitje&lt;br&gt;'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''&lt;br&gt;Crystal Fighters − Manifest&lt;br&gt;Post Malone − Overdrive
|-
| 28. 07. || Bad Lori – happysad&lt;br&gt;'''Ember – Cukr'''&lt;br&gt;Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''&lt;br&gt;Elle Coves – Summer&lt;br&gt;Jacob Collier – WELLLL
|-
| 04. 08. || UM − Pot&lt;br&gt;GossipRadio − Won't Be Fine&lt;br&gt;'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight&lt;br&gt;'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''&lt;br&gt;Blur − Barbaric
|-
| 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''&lt;br&gt;ZHA – Midva&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Greta Van Fleet – The Falling Sky&lt;br&gt;Jorja Smith – GO GO GO
|-
| 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''&lt;br&gt;Blu.sine – Spet&lt;br&gt;EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''&lt;br&gt;Post Malone – Mourning&lt;br&gt;The Linda Lindas – Resolution/Revolution
|-
| 25. 08. || Đoko – Puli&lt;br&gt;'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''&lt;br&gt;Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Baterije&lt;br&gt;Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done
|-
| 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''&lt;br&gt;Torul – We Don't Care&lt;br&gt;Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town&lt;br&gt;'''The Kolors – Italodisco'''&lt;br&gt;Guns N' Roses – Perhaps
|-
| 08. 09. || No Offence! − Male zmage&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''&lt;br&gt;Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young&lt;br&gt;'''The Rolling Stones − Angry'''&lt;br&gt;Holly Humberstone − Antichrist
|-
| 15. 09. || RANR − Dolgo ne&lt;br&gt;'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''&lt;br&gt;Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up&lt;br&gt;'''Duran Duran − Danse Macabre'''&lt;br&gt;Kylie Minogue − Tension
|-
| 22. 09. || N3 − Sédè&lt;br&gt;Lara Love &amp; Sky − Anima&lt;br&gt;'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''&lt;br&gt;boygenius − $20&lt;br&gt;The Struts − Rockstar
|-
| 29. 09. || Siddharta – Prepovedana&lt;br&gt;'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''&lt;br&gt;Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''&lt;br&gt;Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo&lt;br&gt;Róisín Murphy – CooCool
|-
| 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)&lt;br&gt;'''LPS – Insomnia'''&lt;br&gt;Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''&lt;br&gt;Troye Sivan – Got Me Started&lt;br&gt;Bruce Springsteen &amp; Patti Scialfa – Addicted to Romance
|-
| 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''&lt;br&gt;Joker Out – Sunny Side of London&lt;br&gt;zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Rick Astley – Never Gonna Stop
|-
| 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''&lt;br&gt;King Foo – Once &amp; Forever&lt;br&gt;GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''&lt;br&gt;Baba Yaga – Alergija&lt;br&gt;Black Pumas – More Than a Love Song
|-
| 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat&lt;br&gt;Koala Voice – Late for the Party&lt;br&gt;'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid&lt;br&gt;Olivia Rodrigo – get him back!&lt;br&gt;'''The Libertines – Run Run Run'''
|-
| 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''&lt;br&gt;AKA Neomi – Tenis&lt;br&gt;Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer&lt;br&gt;'''Taylor Swift – &quot;Slut!&quot; (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;Lenny Kravitz – TK421
|-
| 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''&lt;br&gt;Leonart – Imam vse&lt;br&gt;Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go&lt;br&gt;'''The Beatles – Now and Then'''&lt;br&gt;Q – Changes
|-
| 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''&lt;br&gt;Bilbi – Dolge luči&lt;br&gt;Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''&lt;br&gt;Dua Lipa – Houdini&lt;br&gt;Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember
|-
| 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda&lt;br&gt;Liamere – Settle Down&lt;br&gt;'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''&lt;br&gt;Måneskin – VALENTINE'''&lt;br&gt;MGMT – Mother Nature
|-
| 01. 12. || Lumberjack − Bela laž&lt;br&gt;'''Romachild − Matador'''&lt;br&gt;Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again&lt;br&gt;'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''&lt;br&gt;Paloma Faith − Bad Woman
|-
| 08. 12. || MAYA – Vse kar maš&lt;br&gt;'''Fed Horses – 0.. s teboj'''&lt;br&gt;I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me&lt;br&gt;Fizz – Close One&lt;br&gt;'''Frank Carter &amp; The Rattlesnakes – Brambles'''
|-
| 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola&lt;br&gt;Masaž – Kardio&lt;br&gt;'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''&lt;br&gt;Sidecars – Hasta que cierro los ojos&lt;br&gt;Charli XCX &amp; Sam Smith – In the City
|-
| 22. 12. || Mate Bro – Tista&lt;br&gt;Happy Ol' McWeasel – Somewhere&lt;br&gt;'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day&lt;br&gt;'''Noah Kahan – Stick Season'''&lt;br&gt;Jimmy Fallon &amp; Meghan Trainor – Wrap Me Up
|-
| 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''&lt;br&gt;Masayah − Zavedno&lt;br&gt;Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''&lt;br&gt;Marco Mengoni − Due vite&lt;br&gt;The National ft. Taylor Swift − The Alcott
|}

===2024===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 05. 01. || EET – Med odmevi&lt;br&gt;Siddharta – 1Minuta&lt;br&gt;'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse&lt;br&gt;'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''&lt;br&gt;CCOSMO – Tauchen
|-
| 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Belo sonce&lt;br&gt;MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather&lt;br&gt;'''The Killers – Spirit'''&lt;br&gt;Ilsey – No California
|-
| 19. 01. || ZHA – Sam zdej&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ideje boga'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''&lt;br&gt;Liam Gallagher &amp; John Squire – Just Another Rainbow&lt;br&gt;Troye Sivan – One of Your Girls
|-
| 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano&lt;br&gt;Generator – Sentish&lt;br&gt;'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution&lt;br&gt;'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''&lt;br&gt;Ariana Grande – yes, and?
|-
| 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je&lt;br&gt;freekind. – Made It&lt;br&gt;'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''&lt;br&gt;IDLES – Gift Horse&lt;br&gt;Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel
|-
| 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''&lt;br&gt;Masharik – Otroci cvetja&lt;br&gt;Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish&lt;br&gt;'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''&lt;br&gt;Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What?
|-
| 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''&lt;br&gt;Eightbomb – Gone in 60 seconds&lt;br&gt;Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te&lt;br&gt;The Last Dinner Party – The Feminine Urge&lt;br&gt;'''Mahmood – Tuta Gold'''
|-
| 23. 02. || '''Plateau – Reka'''&lt;br&gt;Samo Sam – Super fant&lt;br&gt;Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Training Season'''&lt;br&gt;Beyoncé – Texas Hold 'Em
|-
| 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''&lt;br&gt;Joker Out – Everybody's Waiting&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang&lt;br&gt;Kaiser Chiefs – Beautiful Girl&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Dark Matter'''
|-
| 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''&lt;br&gt;Vazz – Ljubljana podtalno&lt;br&gt;Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning&lt;br&gt;SZA – Saturn&lt;br&gt;'''Twenty One Pilots – Overcompensate'''
|-
| 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki&lt;br&gt;Kikcs – Okostnjaki&lt;br&gt;'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control&lt;br&gt;'''Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Wild God'''&lt;br&gt;Ye, Ty Dolla $ign – Carnival
|-
| 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''&lt;br&gt;Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi&lt;br&gt;Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels&lt;br&gt;'''Mew – Posatenebre'''&lt;br&gt;Zayn – What I Am
|-
| 29. 03. || Koala Voice – Vest&lt;br&gt;Romachild – Vzem si ga&lt;br&gt;'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''&lt;br&gt;Hozier – Too Sweet&lt;br&gt;Lizzy McAlpine – I Guess
|-
| 05. 04. || EMBER – Katarza&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Včasih'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce &amp; Miley Cyrus – II Most Wanted'''&lt;br&gt;Geolier &amp; Ultimo – L'ultima poesia&lt;br&gt;Moby &amp; Lady Blackbird – Dark Days
|-
| 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce&lt;br&gt;Žile – Rečem kar mislm&lt;br&gt;'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven&lt;br&gt;Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That&lt;br&gt;'''Benson Boone – Cry'''
|-
| 19. 04. || Vesna – Čisto počasi&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Vlak'''&lt;br&gt;Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen&lt;br&gt;'''Dua Lipa – Illusion'''&lt;br&gt;The Black Keys – On the Game
|-
| 26. 04. || Plateau – Mali princ&lt;br&gt;KiNG FOO – Something to Remember&lt;br&gt;'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone&lt;br&gt;'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''&lt;br&gt;Teddy Swims – The Door
|-
| 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Labirint&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay&lt;br&gt;bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea&lt;br&gt;'''Pearl Jam – Wreckage'''
|-
| 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''&lt;br&gt;Kiwi Flash – Spušča se sonce&lt;br&gt;Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner&lt;br&gt;'''Dua Lipa – These Walls'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Espresso
|-
| 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?&lt;br&gt;Masharik – Skupaj&lt;br&gt;'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''&lt;br&gt;Carbonne – Imagine&lt;br&gt;Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help
|-
| 24. 05. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''&lt;br&gt;Kokosy – Srce&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''&lt;br&gt;La Rappresentante di Lista – Paradiso&lt;br&gt;Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk
|-
| 31. 05. || Masayah – Cigaret&lt;br&gt;'''Cona40 – SmPlanet'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving&lt;br&gt;'''The Kolors – Karma'''&lt;br&gt;Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In?
|-
| 07. 06. || Buržuazija – Hint&lt;br&gt;Boštjan Dermol – Sonce&lt;br&gt;'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''&lt;br&gt;Foster the People – Lost in Space
|-
| 14. 06. || Ichisan – Vertigo&lt;br&gt;Gušti – Nehati ne nehati&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''&lt;br&gt;Meduza, OneRepublic, Leony – Fire&lt;br&gt;Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie
|-
| 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''&lt;br&gt;Gramatik ft. Eric Krasno &amp; Nigel Hall – Queen&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer&lt;br&gt;'''The Offspring – Make It All Right'''&lt;br&gt;Tananai, Annalisa – Storie brevi
|-
| 28. 06. || Vazz – 24&lt;br&gt;'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''&lt;br&gt;2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please&lt;br&gt;'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''&lt;br&gt;Fontaines D.C. – Favourite
|-
| 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'&lt;br&gt;Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream&lt;br&gt;'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''&lt;br&gt;Travis – Bus
|-
| 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''&lt;br&gt;Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je&lt;br&gt;Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''&lt;br&gt;Bnkr44 – Estate 80&lt;br&gt;Kasabian – Darkest Lullaby
|-
| 19. 07. || Hauptman – Jutro&lt;br&gt;Tinkara Kovač &amp; Tokac – Love song 2024&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia&lt;br&gt;Baba Yaga – Piroman&lt;br&gt;'''Zach Bryan – 28'''
|-
| 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober&lt;br&gt;'''Maja Keuc – Zmaji'''&lt;br&gt;Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo &amp; Lana Del Rey – Tough&lt;br&gt;'''Deep Purple – Lazy Sod'''&lt;br&gt;Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me
|-
| 02. 08. || The Margins – Mali planeti&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Release Me&lt;br&gt;'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That&lt;br&gt;'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''&lt;br&gt;James Bay ft. The Lumineers &amp; Noah Kahan – Up All Night
|-
| 09. 08. || Žan Videc – Neznano&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''&lt;br&gt;Anika Horvat &amp; Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''&lt;br&gt;Khalid – Heatstroke&lt;br&gt;Shaboozey – A Bar Song (Tipsy)
|-
| 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''&lt;br&gt;Zgrešeni primeri – Vse bi dal&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling&lt;br&gt;Maggie Rogers – The Kill&lt;br&gt;'''The Killers – Bright Lights'''
|-
| 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?&lt;br&gt;'''Tina Marinšek – Umazane posode'''&lt;br&gt;KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''&lt;br&gt;Snow Patrol – All&lt;br&gt;Chappell Roan – Good Luck, Babe!
|-
| 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''&lt;br&gt;Regen – Hollywood Love&lt;br&gt;Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier&lt;br&gt;'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''&lt;br&gt;Benson Boone – Pretty Slowly
|-
| 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''&lt;br&gt;Bowrain – Hit the Bottom&lt;br&gt;MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''&lt;br&gt;Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now&lt;br&gt;Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes
|-
| 13. 09. || Vazz – Navaden dan&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec&lt;br&gt;'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Taste&lt;br&gt;'''Linkin Park – The Emptiness Machine'''
|-
| 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''&lt;br&gt;Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti&lt;br&gt;Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''&lt;br&gt;Jungle – Let's Go Back&lt;br&gt;Nick Cave &amp; The Bad Seeds – Song of the Lake
|-
| 27. 09. || Romachild – Dvigni glas&lt;br&gt;'''Masharik – Na dnu morja'''&lt;br&gt;Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''&lt;br&gt;Diodato – Molto amore&lt;br&gt;Leon Bridges – Laredo
|-
| 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''&lt;br&gt;Drevored – Gibam se&lt;br&gt;Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''&lt;br&gt;Larkin Poe – If God Is a Woman&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Audacious
|-
| 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi&lt;br&gt;'''Siddharta – Mir'''&lt;br&gt;Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori&lt;br&gt;'''U2 – Country Mile'''
|-
| 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Utrip&lt;br&gt;'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head&lt;br&gt;Cesare Cremonini – Ora che non ho più te&lt;br&gt;'''Teddy Swims – Bad Dreams'''
|-
| 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika&lt;br&gt;Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé &amp; Bruno Mars – Apt.&lt;br&gt;'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''&lt;br&gt;Bon Iver – S P E Y S I D E
|-
| 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''&lt;br&gt;Blu.sine – Biti sonce&lt;br&gt;Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower&lt;br&gt;Tananai – Ragni&lt;br&gt;'''The Cure – A Fragile Thing'''
|-
| 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10&lt;br&gt;'''Plateau – Žalostno dekle'''&lt;br&gt;2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song&lt;br&gt;Shawn Mendes – Heart of Gold&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – That's So True'''
|-
| 15. 11. || Emkej – Marleybor&lt;br&gt;zalagasper – Med in mleko&lt;br&gt;'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion&lt;br&gt;'''Lenny Kravitz – Honey'''&lt;br&gt;Lady Blackbird – Like a Woman
|-
| 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''&lt;br&gt;Joker Out – Stephanie&lt;br&gt;Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;'''Linkin Park – Two Faced'''&lt;br&gt;Inhaler – Your House
|-
| 29. 11. || Delta Riff – Duhovi&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej&lt;br&gt;'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences&lt;br&gt;'''The Amazons – Pitch Black'''&lt;br&gt;LiK – Krevet
|-
| 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''&lt;br&gt;Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)&lt;br&gt;Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''&lt;br&gt;Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie&lt;br&gt;Maggie Rogers – In the Living Room
|-
| 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''&lt;br&gt;Čao Portorož – Slovenec&lt;br&gt;Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl&lt;br&gt;'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''&lt;br&gt;Kendrick Lamar – Not Like Us
|-
| 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''&lt;br&gt;Liamere – Prospects&lt;br&gt;King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love&lt;br&gt;Elodie, Tiziano Ferro – Feeling&lt;br&gt;'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come'''
|-
| 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani&lt;br&gt;'''Lara Baruca – Padava'''&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''&lt;br&gt;RAYE – Oscar Winning Tears&lt;br&gt;James Bay – Hope
|}

===2025===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''&lt;br&gt;Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih&lt;br&gt;Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''&lt;br&gt;Sam Fender – People Watching&lt;br&gt;ROSÉ &amp; Bruno Mars – APT.
|-
| 10. 01. || Dacho – Bulevar&lt;br&gt;'''Niet &amp; Vijolice – V bližini ljudi'''&lt;br&gt;2Brothers &amp; The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar &amp; SZA – Luther&lt;br&gt;'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''&lt;br&gt;Franz Ferdinand – Night or Day
|-
| 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več&lt;br&gt;'''Krshkopoljac – Hej, hej'''&lt;br&gt;Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River&lt;br&gt;'''Lola Young – Messy'''&lt;br&gt;SZA – BMF
|-
| 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''&lt;br&gt;Dora Tomori – Far from Apathetic&lt;br&gt;Telegram – Tvoje barve || '''Mumford &amp; Sons – Rushmere'''&lt;br&gt;Chappell Roan – Pink Pony Club&lt;br&gt;Damiano David – Born with a Broken Heart
|-
| 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)&lt;br&gt;Laibach – I Want to Know What Love Is&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers&lt;br&gt;Abraham Alexander &amp; Adrian Quesada – Like a Bird&lt;br&gt;'''The Cure – All I Ever Am'''
|-
| 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz&lt;br&gt;Generator – Jasno je nebo&lt;br&gt;'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect&lt;br&gt;'''Jovanotti – Fuorionda'''&lt;br&gt;Sam Fender – Arm's Length
|-
| 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji&lt;br&gt;Astrid &amp; The Scandals – Touché&lt;br&gt;'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts&lt;br&gt;'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''&lt;br&gt;Inhaler – A Question of You
|-
| 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''&lt;br&gt;3:rma ft. Merrick Winter – Serenades&lt;br&gt;Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''&lt;br&gt;The Black Keys – The Night Before&lt;br&gt;Lisa ft. Doja Cat &amp; Raye – Born Again
|-
| 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''&lt;br&gt;July Jones – New Religion&lt;br&gt;Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''&lt;br&gt;Zartmann – Tau mich auf&lt;br&gt;Marracash – Gli sbandati hanno perso
|-
| 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja&lt;br&gt;Borna Turner – Same besede&lt;br&gt;'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón &amp; Zoe Saldaña – El Mal&lt;br&gt;'''&lt;small&gt;Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Olly – Balorda nostalgia
|-
| 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''&lt;br&gt;Emkej ft. Oto Pestner – Hladn&lt;br&gt;Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety&lt;br&gt;'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''&lt;br&gt;Lizzo – Love in Real Life
|-
| 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''&lt;br&gt;Ranr – I Swear&lt;br&gt;Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie &amp; Dua Lipa – Handlebars'''&lt;br&gt;Bishop Briggs – Woman Is King&lt;br&gt;Haim – Relationships
|-
| 28. 03. || Tabu – O teh stvareh&lt;br&gt;'''Cona40 – Ona'''&lt;br&gt;Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;Coma_Cose – Posti vuoti&lt;br&gt;'''Bryan Adams – Make Up Your Mind'''
|-
| 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno&lt;br&gt;'''Masharik – Tujec'''&lt;br&gt;Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl&lt;br&gt;'''Mumford &amp; Sons – Caroline'''&lt;br&gt;Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me
|-
| 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu&lt;br&gt;'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''&lt;br&gt;Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''&lt;br&gt;Sam Fender – Something Heavy&lt;br&gt;Elton John &amp; Brandi Carlile – Little Richard's Bible
|-
| 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''&lt;br&gt;Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen&lt;br&gt;Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam&lt;br&gt;The Marías – Back to Me&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – Rain in the River'''
|-
| 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani&lt;br&gt;Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On&lt;br&gt;'''Green Day – Smash It Like Belushi'''&lt;br&gt;Bon Iver – There's a Rhythmn
|-
| 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''&lt;br&gt;Stalker – Sonce&lt;br&gt;Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island&lt;br&gt;'''Lorde – What Was That'''&lt;br&gt;Garbage – There's No Future in Optimism
|-
| 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''&lt;br&gt;Ranr – Sončne oči&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''&lt;br&gt;Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote&lt;br&gt;Myles Smith – My First Heartbreak
|-
| 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''&lt;br&gt;Before Time – Zate&lt;br&gt;Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake&lt;br&gt;'''Skunk Anansie – Animal'''&lt;br&gt;Ed Sheeran – Old Phone
|-
| 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz&lt;br&gt;Neisha – Nama besede so čist odveč&lt;br&gt;'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''&lt;br&gt;Laufey – Tough Luck&lt;br&gt;Cmat – Running/Planning
|-
| 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala&lt;br&gt;Superhuman Goats – Jadram&lt;br&gt;'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''&lt;br&gt;Nina Chuba – Unsicher&lt;br&gt;Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket
|-
| 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''&lt;br&gt;Peter Lovšin – Marš za mir&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover&lt;br&gt;'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''&lt;br&gt;Lorde – Man of the Year
|-
| 13. 06. || '''Generator – Kej si'''&lt;br&gt;Christine – SSA&lt;br&gt;&lt;small&gt;YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)&lt;/small&gt;|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''&lt;br&gt;Levante – Maimai&lt;br&gt;Teddy Swims – God Went Crazy
|-
| 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Oprosti'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – Sapphire'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|-
| 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''&lt;br&gt;Klemen – Is Anybody Out There?&lt;br&gt;Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''&lt;br&gt;Lykke Li – Into My Arms&lt;br&gt;Leon Bridges – Hold On
|-
| 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš &amp; Laren Polič Zdravič – Mozaik&lt;br&gt;Drill – Gladiator&lt;br&gt;'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In&lt;br&gt;Blanco – Maledetta rabbia&lt;br&gt;'''Biffy Clyro – A Little Love'''
|-
| 11. 07. || Tinkara Kovač &amp; Uroš Cingesar – Ni ga več časa&lt;br&gt;Zha – Če bila bi ti&lt;br&gt;'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me&lt;br&gt;Frah Quintale – Lampo&lt;br&gt;'''Benson Boone – Mr. Electric Blue'''
|-
| 18. 07. || '''Kokosy – Js &amp; Irena'''&lt;br&gt;The Margins – Preludij&lt;br&gt;Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling&lt;br&gt;'''Jovanotti – Occhi a cuore'''&lt;br&gt;Twenty One Pilots – The Contract
|-
| 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''&lt;br&gt;Hauptman ft. Alja – Close my eyes&lt;br&gt;Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts&lt;br&gt;'''Lorde – Shapeshifter'''&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Survive
|-
| 01. 08. || Regen – Jaz in ti&lt;br&gt;'''Jon Vitezič – Padava'''&lt;br&gt;Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''&lt;br&gt;Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be&lt;br&gt;sombr – Undressed
|-
| 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''&lt;br&gt;Masayah – Comme ci comme ça&lt;br&gt;Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''&lt;br&gt;Renee Rapp – Mad&lt;br&gt;Hayley Williams – Glum
|-
| 15. 08. || '''LPS – Perry'''&lt;br&gt;Šesti – Zmeden&lt;br&gt;Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa&lt;br&gt;'''Robbie Williams – Spies'''&lt;br&gt;Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue
|-
| 22. 08. || Siddharta – Na nebu&lt;br&gt;Here and Everywhere – Seeker of the Source&lt;br&gt;'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be&lt;br&gt;Dani Fernández – Me has invitado a bailar&lt;br&gt;'''Ed Sheeran – A Little More'''
|-
| 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''&lt;br&gt;Martina et al. – Impostor&lt;br&gt;Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''&lt;br&gt;Cmat – Euro-Country&lt;br&gt;Royel Otis – Say Something
|-
| 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''&lt;br&gt;Rudi Bučar – Kamen, trn in brin&lt;br&gt;Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''&lt;br&gt;Deftones – Infinite Source
|-
| 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''&lt;br&gt;Mi2 – Padajo&lt;br&gt;HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''&lt;br&gt;Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco&lt;br&gt;Balu Brigada – Politix
|-
| 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral&lt;br&gt;No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''&lt;br&gt;Tame Impala – Loser&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Tears
|-
| 26. 09. || Moikka – Na robu misli&lt;br&gt;Peter Lovšin – Ni mi dost&lt;br&gt;'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls&lt;br&gt;'''Olly, Juli – Questa domenica'''&lt;br&gt;Cardi B ft. Kehlani – Safe
|-
| 03. 10. || Zha – Sonce sije&lt;br&gt;'''Đoko – Vse ok'''&lt;br&gt;Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto&lt;br&gt;'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''&lt;br&gt;Lola Tuduri – Personaje secundario
|-
| 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata&lt;br&gt;'''Mrfy – Venera'''&lt;br&gt;Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia&lt;br&gt;'''Flavio – Ando despistado'''&lt;br&gt;Olivia Dean – Man I Need
|-
| 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''&lt;br&gt;Giorgia – Golpe&lt;br&gt;David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone
|-
| 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?&lt;br&gt;Veronika Strnad – Maske&lt;br&gt;'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender &amp; Elton John – Talk to You'''&lt;br&gt;Chrissie Hynde &amp; K.D. Lang – Me &amp; Mrs Jones&lt;br&gt;Lewis Capaldi – Almost
|-
| 31. 10. || Pia Nina – Okamenim&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Vse imam'''&lt;br&gt;Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''&lt;br&gt;Bon Iver, Haim – Tie You Down&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons, Hozier – Rubber Band Man
|-
| 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''&lt;br&gt;Pavel Panon – Pleše v sanjah&lt;br&gt;Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked&lt;br&gt;Bresh – Dai che fai&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Asking for a Friend'''
|-
| 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''&lt;br&gt;Zmelkoow – Sempre Sergio&lt;br&gt;Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''&lt;br&gt;Zoë Më – Clair de Lune&lt;br&gt;Lily Allen – Sleepwalking
|-
| 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''&lt;br&gt;Hauptman – Tree on the Hill&lt;br&gt;Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''&lt;br&gt;Hayley Williams – Showbiz&lt;br&gt;Gorillaz ft. Idles – The God of Lying
|-
| 28. 11. || '''Hamo &amp; Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''&lt;br&gt;Šesti – Dlan&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love&lt;br&gt;Robyn – Dopamine&lt;br&gt;'''Raye – Where Is My Husband'''
|-
| 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''&lt;br&gt;Niowt – Pentimento&lt;br&gt;Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire&lt;br&gt;'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''&lt;br&gt;Jazzu – Baltos pelėdos
|-
| 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora&lt;br&gt;Emkej – Tečn&lt;br&gt;'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage&lt;br&gt;Rosalía – La Perla&lt;br&gt;'''Guns N' Roses – Nothin''''
|-
| 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''&lt;br&gt;Dan D – Kje si ti?&lt;br&gt;Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party&lt;br&gt;Tommaso Paradiso – Forse&lt;br&gt;'''Bryan Adams &amp; Friends – California Christmas'''
|-
| 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''&lt;br&gt;2B – Več tvojih slik&lt;br&gt;Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver&lt;br&gt;'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''&lt;br&gt;Little Simz – Young
|}

===2026===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Datum !! Domača !! Tuja
|-
| 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''&lt;br&gt;Taddei – Tisti moment&lt;br&gt;Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite&lt;br&gt;'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''&lt;br&gt;Sabrina Carpenter – Such a Funny Way
|-
| 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež&lt;br&gt;'''Before Time – Mali problemi'''&lt;br&gt;Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim &amp; The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''&lt;br&gt;Jovanotti &amp; Friends – So solo che la vita&lt;br&gt;Three Days Grace – Kill Me Fast
|-
| 16. 01. || '''EMBER – London'''&lt;br&gt;Dora Tomori – None of It&lt;br&gt;Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''&lt;br&gt;Wet Leg – pokemon&lt;br&gt;Robyn – Talk to Me
|-
| 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko&lt;br&gt;'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''&lt;br&gt;Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''&lt;br&gt;Lia Kali &amp; Kany Garcia – Huir&lt;br&gt;Mumford &amp; Sons – The Banjo Song
|-
| 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''&lt;br&gt;Kokosy – Meteorit&lt;br&gt;Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''&lt;br&gt;Arlo Parks – 2Sided&lt;br&gt;Stephen Sanchez – Sweet Love
|-
| 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''&lt;br&gt;Generator – Ni&lt;br&gt;Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''&lt;br&gt;Bad Bunny – DtMF&lt;br&gt;Noah Kahan – The Great Divide
|-
| 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''&lt;br&gt;Sanpark – Vem, da mam prav&lt;br&gt;Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling&lt;br&gt;'''Laura Pausini &amp; Achille Lauro – 16 Marzo'''&lt;br&gt;Gorillaz &lt;small&gt;ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar&lt;/small&gt; – Orange County
|-
| 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Iz ust do ust&lt;br&gt;Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''&lt;br&gt;REMI – Kradljivci&lt;br&gt;sombr – Homewrecker
|-
| 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm&lt;br&gt;No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''&lt;br&gt;Charlie XCX - Always Everywhere&lt;br&gt;Geolier &amp; Pino Daniele – Tutto è possibile
|-
| 06. 03. || Koala Voice – Admiral&lt;br&gt;Zoran Predin Bend – Obe roki na volan&lt;br&gt;'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''&lt;br&gt;Ditonellapiaga – Che fastidio!&lt;br&gt;Bruno Mars – Risk It All
|-
| 13. 03. || MRFY – Usi tako&lt;br&gt;'''Before Time – Vse kar smo'''&lt;br&gt;Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls&lt;br&gt;RAYE – Nightingale Lane.&lt;br&gt;'''Robbie Williams – All My Life'''
|-
| 20. 03. || Zina – Večna uganka&lt;br&gt;Recycleman – Desno levo&lt;br&gt;'''Kavč &amp; Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell&lt;br&gt;'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''&lt;br&gt;Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You
|-
| 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?&lt;br&gt;Gušti – Saudade (Moje in tvoje)&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe &amp; Andrew Watt – I Played the Fool&lt;br&gt;'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''&lt;br&gt;Jack Harlow – Trade Places
|-
| 03. 04. || Martina et al. – Tebi&lt;br&gt;EET – Prazen&lt;br&gt;'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble&lt;br&gt;'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''&lt;br&gt;Taylor Swift – Elizabeth Taylor
|-
| 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''&lt;br&gt;Masayah – Design&lt;br&gt;Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You&lt;br&gt;Raye – I Know You're Hurting&lt;br&gt;'''U2 – In a Life'''
|-
| 17. 04. || Neisha – Najdi me&lt;br&gt;'''Ðoko – Zauvijek'''&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''&lt;br&gt;Tiziano Ferro, Georgia – Superstar&lt;br&gt;Teddy Swims – Mr. Know It All
|-
| 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''&lt;br&gt;Thomas March &amp; H2O Collective – Zvezda&lt;br&gt;Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''&lt;br&gt;The Kolors – Rolling Stones&lt;br&gt;Ella Langley – Choosin' Texas
|-
| 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm&lt;br&gt;'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''&lt;br&gt;Hamo &amp; Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack &amp; Tom Waits – Boots on the Ground'''&lt;br&gt;Madonna – I Feel So Free&lt;br&gt;Prince – With This Tear
|-
| 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim&lt;br&gt;'''larao – trouble'''&lt;br&gt;Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome&lt;br&gt;Bella Kay – Promise?&lt;br&gt;'''Foo Fighters – Window'''
|-
| 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''&lt;br&gt;Okttober – Obrni stran&lt;br&gt;No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – In the Stars'''&lt;br&gt;Madame, Marracash – Volevo capire
|-
| 22. 05. || Alter Ace – Julija&lt;br&gt;Vlado Kreslin – Herman in moj oče&lt;br&gt;'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''&lt;br&gt;Harry Styles – Dance No More&lt;br&gt;Madonna &amp; Sabrina Carpenter – Bring Your Love
|-
| 29. 05. || Máire – Ostajam&lt;br&gt;'''Maša in Klemen – Brejkap song'''&lt;br&gt;Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''&lt;br&gt;Gracie Abrams – Hit the Wall&lt;br&gt;Giveon – Jezebel
|-
| 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo&lt;br&gt;Joker Out – Odsevi sonca&lt;br&gt;'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''&lt;br&gt;Shinedown – Young Again&lt;br&gt;Tom Morello ft. Serj Tankian &amp; Roman Morello – Adjourn It
|-
| 12. 06. || Okustični – Včasih&lt;br&gt;Eva Hren – Diham&lt;br&gt;'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here&lt;br&gt;Role Model – High Hopes 3000&lt;br&gt;'''Lizzo – Happy 2 Be'''
|-
| 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože&lt;br&gt;'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''&lt;br&gt;Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''&lt;br&gt;Taylor Swift – I Knew It, I Knew You&lt;br&gt;Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me
|-
| 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''&lt;br&gt;Harpier – Mir&lt;br&gt;Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors&lt;br&gt;'''Jovanotti &amp; Alfa – Buon vento'''&lt;br&gt;Jalen Ngonda – Burning Temptation
|-
| 03. 07. || Flora &amp; Thomas March Collective – Vse o nama&lt;br&gt;'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''&lt;br&gt;Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries&lt;br&gt;'''Jack White – Dollar Bill'''&lt;br&gt;Chaka Khan &amp; Snoop Dogg – Boogies in My Soul
|-
| 10. 07. || Fed Horses – Plus minus&lt;br&gt;'''Alo!Stari – Kreten'''&lt;br&gt;Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready&lt;br&gt;'''Gracie Abrams – Look at My Life'''&lt;br&gt;Sam Smith – My Guy
|-
| 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''&lt;br&gt;Nina Strnad – Zaupanje&lt;br&gt;Boštjan Pertinač &amp; Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''&lt;br&gt;Mew – Vaffa*amore&lt;br&gt;Martin Garrix &amp; Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic)
|-
| 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''&lt;br&gt;Koala Voice – Public Transportation&lt;br&gt;Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs&lt;br&gt;Sienna Spiro – Great Expectation&lt;br&gt;'''Charli xcx – Wink Wink'''
|-
| 31. 07. || Ranr – Valovi&lt;br&gt;'''3:rma – Sophia'''&lt;br&gt;Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''&lt;br&gt;Ultimo – Romantica&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Lost Boys
|-
| 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''&lt;br&gt;Emkej – Petek&lt;br&gt;Katalena &amp; Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''&lt;br&gt;Stella Lefty – Boston&lt;br&gt;Queens of the Stone Age – Easy Street
|-
| 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''&lt;br&gt;Anabel – 20 let&lt;br&gt;Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother&lt;br&gt;Karol G. &amp; Bruno Mars – Still&lt;br&gt;'''Jungle – Someday, Somewhere'''
|-
| 21. 08. || Šesti – Zakaj&lt;br&gt;Severa Gjurin – Heej&lt;br&gt;'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna &amp; Kylie Minogue – Love Sensation'''&lt;br&gt;Emma &amp; Fabri Fibra – Antidroga&lt;br&gt;James Blunt – Tastes Like Summer
|-
| 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''&lt;br&gt;Elvis Jackson – Whistle Song&lt;br&gt;Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne&lt;br&gt;Nouvelle Vague &amp; Mélanie Pain – Only When I Lose Myself&lt;br&gt;'''Royal Blood – Ten Over Ten'''
|-
| 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva&lt;br&gt;'''Drill x Reta – Plan'''&lt;br&gt;Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix &amp; U2 – Fireflies'''&lt;br&gt;Ella Langley – Be Her&lt;br&gt;Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin?
|-
| 11. 09. || Zha – Svet je lep&lt;br&gt;'''Hamo &amp; Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''&lt;br&gt;Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades&lt;br&gt;'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''&lt;br&gt;Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You
|-
| 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem&lt;br&gt;'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''&lt;br&gt;Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''&lt;br&gt;Angèle – Une seule vie&lt;br&gt;The War on Drugs – Who's That
|-
| 25. 09. || '''de vu – greva spet nazaj'''&lt;br&gt;Laibach ft. Senidah – Love Machine&lt;br&gt;No Offence! – Ikarus || '''Chaka Khan ft. Sia – Cool You Down'''&lt;br&gt;Teddy Swims – Perfect Man&lt;br&gt;Adéla – Nicole Kidman
|-
| 02. 10. || '''Alter Ace – Besede'''&lt;br&gt;Maja Keuc – Za mojo dušo&lt;br&gt;Matter – Ma ona || Miley – Let's Get Married&lt;br&gt;'''U2 – Silencio'''&lt;br&gt;Tove Lo – Source of Life
|-
| 09. 10. || Máire – LunaFilma&lt;br&gt;'''Jet Black Diamonds – Najstna leta'''&lt;br&gt;Telegram – Ne it || Lil Nas X – World's Greatest!&lt;br&gt;Taylor Swift – Patient Zero&lt;br&gt;'''Neiked x Portugal. The Man – Some Kind of High'''
|-
| 16. 10. || '''Domen Don Holc &amp; Thomas March Collective – Stkana &lt;small&gt;(Večno mlada)&lt;/small&gt;'''&lt;br&gt;Zadnji na spisku – Klip je del majka&lt;br&gt;Sladica ft. Hannah Mancini – No Looking Back || '''Simple Minds – Beginner Boys'''&lt;br&gt;Phoebe Bridgers – Bobby&lt;br&gt;Leon Bridges – Watch You Dance
|-
| 23. 10. || Tabu – Prenevarna&lt;br&gt;'''Društvo mrtvih pesnikov – Apokalipsa'''&lt;br&gt;Jure Lesar in Krila ptice – Škoda časa || Olivia Rodrigo ft. Chappell Roan – Expectations&lt;br&gt;Annalisa &amp; Madame – Amica&lt;br&gt;'''Greta Van Fleet – Heya'''
|-
| 30. 10. || After – Vse, kar sem&lt;br&gt;Samantha Maya – Vrane&lt;br&gt;'''Luka – Analogno srce'''|| U2 – The Greatest Show on Earth&lt;br&gt;Harry Styles – Coming Up Roses&lt;br&gt;'''The Rolling Stones – Who You Callin' Crazy'''
|}

===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna===
Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026).

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|25 || {{Nowrap|[[Hamo &amp; Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho &lt;small&gt;(ft. Vlado Kreslin)&lt;/small&gt;, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila &lt;small&gt;(ft. Rudi Bučar)&lt;/small&gt;, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera
|-
| style=&quot;text-align:center&quot;|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete &lt;small&gt;(X Roots in Session)&lt;/small&gt;, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno &lt;small&gt;(Eva Pavli ft.)&lt;/small&gt;, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan
|-
| | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju &lt;small&gt;(ft. Urban)&lt;/small&gt;, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta
|-
| rowspan=3 style=&quot;text-align:center&quot;|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup &lt;small&gt;(ft. Zoran Čalić)&lt;/small&gt;, Dvigam jadra, Visoko
|-
| [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje &lt;small&gt;(2×)&lt;/small&gt;, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon
|-
| [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu, Najstna leta
|-
| rowspan=2 style=&quot;text-align:center&quot;|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj &lt;small&gt;(ft. Tokac)&lt;/small&gt;, Punca, Odpri ventile &lt;small&gt;(ft. Grega Skočir)&lt;/small&gt;, Med vdihom in izdihom &lt;small&gt;(ft. Omar Naber)&lt;/small&gt;, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer
|-
| Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js &amp; Irena, Ljudje, Kratki kralji
|}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==

* [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }}
* [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202

[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]]
[[Kategorija:Oddaje na Valu 202]]</text>
      <sha1>j37rpo8v5jpuw1irpn4dzp6u4nl3y32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7</title>
    <ns>2</ns>
    <id>414611</id>
    <revision>
      <id>6772528</id>
      <parentid>6717928</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:45:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4095" sha1="i3kpc03dtne83522lqpe4fdj63z3nmy" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian botanist, mycologist}}
'''Lia Levoni Osipian''' ({{Langx|hy|Լիա Լևոնի Օսիպյան}}, born January 15, 1930) is an [[Armenians|Armenian]] biologist, plant physiologist, and [[mycologist]].&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Osipian, Lia Levonevna {{!}} International Plant Names Index |url=https://www.ipni.org/a/24399-1 |access-date=2022-10-02 |website=www.ipni.org}}&lt;/ref&gt; 

== Career ==
Born in the [[Armenian Soviet Socialist Republic]], Osipian studied at [[Yerevan State University]] from 1947 to 1952.&lt;ref&gt;{{Cite journal |date=2015 |title=HONORED BOTANIST AND MYCOLOGIST:(on the occasion of the 85th anniversary of Academician of National Academy of Sciences of the Republic of Armenia Lia L. Osipyan) |journal=Proceedings of the YSU B: Chemical and Biological Sciences |pages=57–58}}&lt;/ref&gt; After graduating, she worked as an assistant and lecturer at the university until she received her [[doctorate]] in biological sciences in 1970. She became a professor in the Department of Botany in the Faculty of Botany at Yerevan State University in 1971.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Нанагюлян |first=С. Г. |date=2020 |title=К юбилею академика НАН Республики Армения Лии Левоновны Осипян |url=http://elibrary.ru/item.asp?doi=10.31857/S0026364820020075 |journal=Микология и фитопатология |language=ru |volume=54 |issue=2 |pages=153–154 |article-number=10 |doi=10.31857/S0026364820020075 |s2cid=219004692 |issn=0026-3648|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Twice, from 1986 to 1990 and 1999 to 2002, she served as the dean of the Faculty of Biology.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Լիա Լևոնի Օսիպյան |url=http://publishing.ysu.am/hy/Lia-Osipyan |access-date=2022-10-02 |website=publishing.ysu.am}}&lt;/ref&gt; In 1996, Osipian became a full member of the [[Armenian National Academy of Sciences]] and is an Honorary Scientist of Armenia.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Lia L. Osipyan, Faculty of Biology |url=http://ysu.am/faculties/en/Biology/section/staff/person/Lia-Osipyan |access-date=2022-10-02 |website=ysu.am}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Национальная академия наук Республики Армения |url=https://www.sci.am//m/membersview.php |access-date=2022-10-02 |website=Национальная академия наук Республики Армения |language=ru}}&lt;/ref&gt; Over the course of her academic career, she has been the doctoral supervisor for over 20 students.

== Legacy ==
In 2022, a newly discovered species of fungus from Iran, ''[[Sphaerulina osypianiae]]'', was named after her.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Azimi |first1=Hossein |last2=Abbasi |first2=Mehrdad |last3=Osipyan |first3=Lia |date=2022-02-20 |title=New species of ''Sphaerulina'' on ''Populus'' from Iran |url=https://jaenph.areeo.ac.ir/article_125194.html |journal=Applied Entomology and Phytopathology |volume=89 |issue=2 |pages=257–262 |doi=10.22092/jaep.2021.356523.1421 |issn=1026-5007}}&lt;/ref&gt;

== References ==
{{Reflist}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Osipian, Lia}}
&lt;!-- [[Category:Living people]]
[[Category:Mycologists]]
[[Category:Armenian women scientists]]
[[Category:1930 births]]
[[Category:Soviet women scientists]]
[[Category:Women mycologists]]
[[Category:Armenian physiologists]]
[[Category:Women physiologists]]
[[Category:20th-century Armenian women]]
[[Category:20th-century Armenian scientists]]
[[Category:21st-century Armenian women]]
[[Category:Soviet Armenians]]
[[Category:Yerevan State University alumni]]
[[Category:Plant physiologists]]
 --&gt;</text>
      <sha1>i3kpc03dtne83522lqpe4fdj63z3nmy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772533</id>
      <parentid>6772528</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:11:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7142" sha1="jxcwre91q88abrsx5l1fx64xscc5uku" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Armenian botanist, mycologist}}
'''Lia Levoni Osipian''' ({{Langx|hy|Լիա Լևոնի Օսիպյան}}, born January 15, 1930) is an [[Armenians|Armenian]] biologist, plant physiologist, and [[mycologist]].&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Osipian, Lia Levonevna {{!}} International Plant Names Index |url=https://www.ipni.org/a/24399-1 |access-date=2022-10-02 |website=www.ipni.org}}&lt;/ref&gt; 

== Career ==
Born in the [[Armenian Soviet Socialist Republic]], Osipian studied at [[Yerevan State University]] from 1947 to 1952.&lt;ref&gt;{{Cite journal |date=2015 |title=HONORED BOTANIST AND MYCOLOGIST:(on the occasion of the 85th anniversary of Academician of National Academy of Sciences of the Republic of Armenia Lia L. Osipyan) |journal=Proceedings of the YSU B: Chemical and Biological Sciences |pages=57–58}}&lt;/ref&gt; After graduating, she worked as an assistant and lecturer at the university until she received her [[doctorate]] in biological sciences in 1970. She became a professor in the Department of Botany in the Faculty of Botany at Yerevan State University in 1971.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Нанагюлян |first=С. Г. |date=2020 |title=К юбилею академика НАН Республики Армения Лии Левоновны Осипян |url=http://elibrary.ru/item.asp?doi=10.31857/S0026364820020075 |journal=Микология и фитопатология |language=ru |volume=54 |issue=2 |pages=153–154 |article-number=10 |doi=10.31857/S0026364820020075 |s2cid=219004692 |issn=0026-3648|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Twice, from 1986 to 1990 and 1999 to 2002, she served as the dean of the Faculty of Biology.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Լիա Լևոնի Օսիպյան |url=http://publishing.ysu.am/hy/Lia-Osipyan |access-date=2022-10-02 |website=publishing.ysu.am}}&lt;/ref&gt; In 1996, Osipian became a full member of the [[Armenian National Academy of Sciences]] and is an Honorary Scientist of Armenia.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Lia L. Osipyan, Faculty of Biology |url=http://ysu.am/faculties/en/Biology/section/staff/person/Lia-Osipyan |access-date=2022-10-02 |website=ysu.am}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |title=Национальная академия наук Республики Армения |url=https://www.sci.am//m/membersview.php |access-date=2022-10-02 |website=Национальная академия наук Республики Армения |language=ru}}&lt;/ref&gt; Over the course of her academic career, she has been the doctoral supervisor for over 20 students.

== Werke ==
Lija Osipjan hat mehr als 400 wissenschaftliche Arbeiten veröffentlicht. Darunter sind fünf Monographien über Pilze, die Pflanzenkrankheiten und andere Schäden verursachen, deren Toxizität, Pilzinfektionen von Menschen, sowie über Wasser- und andere Pilze. Sie setzte die Ausgabe der achtbändigen „Mycoflora von Armenien“ fort, die von der Begründerin der Mykologie in Armenien Darja Nikolajewna Teternikowoi-Babajan initiiert wurde. Lija Osipjan ist selbst Autorin von drei dieser Bände und Herausgeberin aller anderen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |first=Nora|last=Kananowa |url=http://golosarmenii.am/article/59792/glavnyj-ob%27ekt-issledovanij---griby |title=Главный Объект Исследований - Грибы |publisher=golosarmenii.am |date=2017-11-08 |access-date=2017-11-23 |language=ru|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Osipjan ist Herausgeberin mehrerer Zeitschriften.
* {{Navedi knjigo |first=Lija|last=Lewonowna Osipjan |publisher=Staatliche Universität Jerewan |location=Jerewan |date=2013 |title=Микобиота Армении }}
* {{Navedi revijo |first=Lija|last=Lewonowna Osipjan |magazine=Biologitscheskij Journal Armenii |volume=60 |number=3 |date=2008 |pp=63–67 |language=ru |title=К вопросу о развитии мучнистой росы на плодах персика}}
* {{Navedi knjigo |first=Siranusch|last=G. Nanagjuljan|first2=Lija|last2=Lewonowna Osipjan |publisher=Staatliche Universität Jerewan |location=Jerewan |date=2000 |title=Конспект макроскопических грибов Армении. Гастеромицеты}}
* {{Navedi knjigo |first=L. A.|last=Kantschaweli|first2=Lija|last2=Lewonowna Osipjan|first3=L. A.|last3=Kantschaweli|first4=T. M.|last4=Achundow |publisher=Staatliche Universität Jerewan |location=Jerewan |date=1985 |title=Определитель грибов Закавказья. Пероноспоровые грибы}}
* {{Navedi revijo |first=Lija|last=Lewonowna Osipjan  |magazine=Mikoflora Armjanskoi SSR |volume=3 |publisher=Staatliche Universität Jerewan |location=Jerewan |date=1975 |language=ru |title=Микофлора Армянской ССР, т. III. Гифальные грибы }}
* {{Navedi revijo |first=Lija|last=Lewonowna Osipjan |magazine=Mikoflora Armjanskoi SSR |volume=1 |publisher=Mitk |location=Jerewan |date=1967 |language=ru |title=Микофлора Армянской ССР, т. I. Пероноспоровые грибы }}
* {{Navedi knjigo |first=Lija|last=Lewonowna Osipjan  |publisher=Staatliche Universität Jerewan |location=Jerewan |date=1962 |language=ru |title=Паразитные гифальные грибы Армянской ССР }}
* {{Navedi revijo |first=H.|last=Asimi|first2=Lija|last2=Lewonowna Osipjan |magazine=Electronic journal of Natural Sciences NAS RA |number=2 |date=2010 |pp=8–11 |title=Effect of Media and Temperature on Conidia germination and Colony growth of Septoria appicola and S. petroselini. Casual organisms of Celery and Parsley Leaf spot |language=en}}

== Legacy ==
In 2022, a newly discovered species of fungus from Iran, ''[[Sphaerulina osypianiae]]'', was named after her.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Azimi |first1=Hossein |last2=Abbasi |first2=Mehrdad |last3=Osipyan |first3=Lia |date=2022-02-20 |title=New species of ''Sphaerulina'' on ''Populus'' from Iran |url=https://jaenph.areeo.ac.ir/article_125194.html |journal=Applied Entomology and Phytopathology |volume=89 |issue=2 |pages=257–262 |doi=10.22092/jaep.2021.356523.1421 |issn=1026-5007}}&lt;/ref&gt;

== References ==
{{Reflist}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Osipian, Lia}}
&lt;!-- [[Category:Living people]]
[[Category:Mycologists]]
[[Category:Armenian women scientists]]
[[Category:1930 births]]
[[Category:Soviet women scientists]]
[[Category:Women mycologists]]
[[Category:Armenian physiologists]]
[[Category:Women physiologists]]
[[Category:20th-century Armenian women]]
[[Category:20th-century Armenian scientists]]
[[Category:21st-century Armenian women]]
[[Category:Soviet Armenians]]
[[Category:Yerevan State University alumni]]
[[Category:Plant physiologists]]
 --&gt;</text>
      <sha1>jxcwre91q88abrsx5l1fx64xscc5uku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tihomir Pinter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>416352</id>
    <revision>
      <id>6772472</id>
      <parentid>6761332</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:45:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7299" sha1="mqh0998fufjo72yjq28dv8qbudz76hl" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tihomir Pinter''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], * [[19. januar]] [[1938]], [[Bjelovar]], [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[28. julij]] [[2024]].

==Življenje in šolanje==

Rodil se je na Hrvaškem staršem madžarskega rodu, očetu Eugenu in materi Mariji; njegov brat je bil hrvaški filmski snemalec [[Tomislav Pinter]] (1926-2008). S [[fotografija|fotografijo]] se je spoznal kot otrok, z njo sta se ukvarjala njegov oče, ki je organiziral fotografske [[razstava|razstave]] v Bjelovaru, in starejši brat Stjepan. Gimnazijo je obiskoval v Bjelovarju, zanimal se je za [[kemija|kemijo]] in [[Likovna umetnost|likovno umetnost]]. Med letoma 1954 in 1958 se je šolal na vojaški sanitetni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Obiskoval je likovne in fotografske razstave ter se začel zanimati za [[abstraktna umetnost|abstrakcijo]] v likovni umetnosti. Spoznal se je z &quot;Ljubljanskim fotografskim krogom&quot;, najbolj pa se je navdušil nad železarskimi fotografijami [[Slavko Smolej|Slavka Smoleja]].

Leta 1958 se je v vojaški lekarni v [[Sarajevo|Sarajevu]] zaposlil kot farmacevtski tehnik in včlanil v Fotoklub Sarajevo. Obiskoval je tudi fotografski tečaj pri [[Milorad Jojić|Miloradu Jojiću]]. Dve leti kasneje se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je diplomiral leta 1965. Leta 1973 je v Zagrebu magistriral na področju kemije prehrane, leta 1975 pa doktoriral. Med študijem se je poročil z Anico Fras. Imata hčerki Marjeto in Barbaro.

[[File:Cetverica pesnikov.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Četverica pesnikov, 1998]]
[[File:Metalurg.jpg|thumb|Tihomir Pinter, Metalurg, 1968]]

==Delo==
Leta 1956 mu je brat kupil prvi fotoaparat. Med bivanjem v Sarajevu si je uredil temnico, kjer je razvijal fotografije. Pinterju se to zdi eden ključnih in najbolj ustvarjalnih delov fotografskega procesa, ki mu omogoča nadzor nad celotnim postopkom nastanka fotografije.

Od leta 1966 do 1970 je delal v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v [[Beograd|Beogradu]], živel pa v Smederevu. Kot član Fotokluba je lahko fotografiral v smederevski železarni, eni največjih železarn v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Leta 1968 se je preselil v Beograd, kjer je deloval v okviru mestnega Fotokluba.

Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo ([[FIAP]]) podelila naslov ''Artist FIAP'' (AFIAP), po selitvi v Ljubljano je postal tudi član [[Fotogrupa ŠOLT Ljubljana|Fotogrupe ŠOLT Ljubljana]]. Med letoma 1969 in 1981 je bil eden izmed desetih najuspešnejših razstavljalcev v [[Slovenija|Sloveniji]] in Jugoslaviji. Prijateljeval je s slikarjem [[Andrej Jemec|Andrejem Jemcem]], ki ga je fotografiral v [[atelje|ateljeju]]. Sledili so portreti drugih umetnikov v ateljejih. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov ''Excellence FIAP'' (EFIAP).

Med poklicnim izpopolnjevanjem v [[München|Münchnu]] se je leta 1981 spoznal s knjigo nemške fotografinje [[Erika Kiffl|Erike Kiffl]], ki tudi fotografira slikarje pri delu. Zaradi majhnosti ateljejev umetnikov Pinter pri delu uporablja širokokotne objektive, s katerimi dobro pokaže okolje, v katerem umetniki ustvarjajo. Po uspehu knjige ''Umetnik v ateljeju'' (1984) in razstave v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] (1990) je sprejel ponudbo za fotografiranje slovenskih književnikov za prilogo Književni listi časopisa ''Delo''. Leta 1991 se je predčasno upokojil in se posvetil [[portretna fotografija|portretni fotografiji]].

Na pobudo Društva slovenskih skladateljev je portretiral slovenske skladatelje. V Parizu je obiskal skladatelja [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]]. Fotografiral je tudi pariško četrt [[La Défense]]. Na Francoskem inštitutu [[Charles Nodier]] v Ljubljani je nato pripravil razstavo o [[Pariz]]u. Leta 1995 si je omislil svoj atelje in se začel ukvarjati s studijskim portretom.

Leta 2006 je prejel [[Nagrada Janez Puhar|nagrado Janeza Puharja]] za življenjsko delo, od leta 2007 dalje pa je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov. Skupno je sodeloval na 565 skupinskih razstavah ter pripravil 94 samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je 175 nagrad in priznanj.

===Pomembnejši dosežki===
* Prva nagrada za fotografijo na prvem bienalu Salona Čelik i nafta v Sisku 1966
* Naslov ''Artist FIAP (AFIAP)'' 1970
* Naslov ''mojster fotografije'' za dosežke na področju razstavne fotografije 1973
* Naslov ''Excellence FIAP (EFIAP)'' 1975
* [[Nagrada Janeza Puharja]] za življenjsko delo 2006

===Razstave===
* Prva samostojna razstava v Salonu fotografije v Beogradu 1970
* Razstava v Galeriji Muzeja Sisek 1973
* Gradski muzej v Bjelovaru 1976
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Pilonovi galeriji v Ajdovščini 1982
* Iz cikla ''Umetnik v ateljeju'' v Moderni galeriji v Ljubljani 1990
* ''Pariz'' na Francoskem inštitutu Charles Nodier v Ljubljani 1995
* ''Široki kot'' v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani 1998
* Retrospektiva portretne fotografije v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu 1999
* ''Slovenski glasbeniki'' v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju 2000
* ''Portreti železarjev'' v Kleine Galerie Künstlerhaus v Celovcu 2006
* ''Razžarjeni pogled'' v gradu Ravne v Ravnah na Koroškem 2006
* Retrospektiva portretne fotografije v [[Lamutov likovni salon|Lamutovem likovnem salonu]] v Kostanjevici na Krki 2007
* ''Kemija podobe'' / The chemistry of the image: retrospektivna razstava, Galerija Jakopič 28. 11. 2017 - 4. 3. 2018 {{COBISS|ID=295200768}}

===Knjige===
* ''Umetnik v ateljeju'' (1984) {{COBISS|ID=4451591}}
* ''Portreti sodobnih slovenskih književnikov'' (1993) Studio Etic {{COBISS|ID=36119296}}
* ''Sodobni slovenski skladatelji'' (1997) Prešernova družba {{COBISS|ID=67223552}}
* ''Sto slovenskih glasbenikov'' (2002) Prešernova družba {{COBISS|ID=120433152}}
* ''Pesniki. Mapa 30 fotografij'' (2002) Založba Edina {{COBISS|ID=121136384}}
* ''Portreti: slovenski likovniki v Avstriji in Italiji'' (2003) Mohorjeva družba {{COBISS|ID=4452638}}
* ''Razžarjeni pogled'' (2006) Koroški pokrajinski muzej, Slovenj Gradec in Gornjesavski muzej, Jesenice {{COBISS|ID=8118324}}
* ''1/125. Trenutki z umetniki'' (2007) Modrijan {{COBISS|ID=236973568}}
* ''Umetniki v ateljeju'' (2008) Modrijan {{COBISS|ID=237633536}}
* ''Atelje in umetniki'' (2012) Pasadena {{COBISS|ID=259894016}}
* ''Tromostovje'' (2015) Društvo knjižna zadruga {{COBISS|ID=281467904}}

==Viri in literatura==
{{kategorija v Zbirki}}
*''Tihomir Pinter''. [http://galerijafotografija.si/avtorji/pinter-tihomir/, Galerija Fotografija.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*Tihomir Pinter. ''1/125. Trenutki z umetniki.'' Ljubljana: Modrijan, 2007. {{COBISS|ID=236973568}}
*Tihomir Pinter. ''Tromostovje''. Ljubljana: Društvo knjižna zadruga, 2015. {{COBISS|ID=281467904}}
*Tihomir Pinter. ''Umetnik v ateljeju''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. {{COBISS|ID=4451591}}

== Sklici ==
{{Sklici}}{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pinter, Tihomir}}
[[Kategorija:Madžarski Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kemiki]]
[[Kategorija:Slovenski farmacevti]]
[[Kategorija:Portretni fotografi]]</text>
      <sha1>mqh0998fufjo72yjq28dv8qbudz76hl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Majda Petan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422968</id>
    <revision>
      <id>6772750</id>
      <parentid>6772026</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:33:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/~2026-57769-48|~2026-57769-48]] ([[User talk:~2026-57769-48|talk]]): Rv vir? (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6772750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1062" sha1="t4c3sw2q5gugg4kigeyh14hkzua2e9q" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Majda Petan,''' je slovenska pevka zabavne glasbe. Rojena v Celju 1950. Prvič se je v javnosti bolj prepoznavno pojavila, ko je v duetu z [[Oto Pestner|Otom Pestnerjem]] zmagala na festivalu [[Melodije morja in sonca]] [[Melodije morja in sonca 1980|leta 1980]] s skladbo ''Melodije sonca in morja''. Je sociologinja in živi v Celju. V 1970-ih je bila članica zasedbe [[Ultra 4]].

==Diskografija==
*Edino ljubezen (založba Coda, 2008) [https://www.discogs.com/Majda-Petan-Edino-Ljubezen/release/7065473]

==Zunanje povezave==
*SIGIC [http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&amp;action=avtor&amp;id=459] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161011192434/http://sigic.nuk.uni-lj.si/?mod=search&amp;action=avtor&amp;id=459 |date=2016-10-11 }}
*Majda Petan uradna stran [http://majdapetan.webnode.com/about-us/]

{{bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Petan, Majda}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]</text>
      <sha1>t4c3sw2q5gugg4kigeyh14hkzua2e9q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Benson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>427362</id>
    <revision>
      <id>6772656</id>
      <parentid>6754271</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:24:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32091" sha1="e2va2rhh57jkzpkc3oj38t7p28bm281" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec 
| name                = George Benson
| caption             = George Benson leta 1998
| image_size          = 200px
| background          = solo_singer
| birth_name          =
| alias               =
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| instrument          = kitara, vokal
| genre               = [[jazz]], [[R&amp;B]], [[soul]], [[funk]]
| years_active        = 1954 (kot little (mali) George Benson)&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Australian ABCTV Flashez intervju 1. januar 1977.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.globaldogproductions.info/g/groove.html |title=45 Discography for Groove Records |accessdate=2016-12-16 |archive-date=2019-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190225103120/http://www.globaldogproductions.info/g/groove.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;1964–danes
| label               = [[Prestige Records]] (1964–65)&lt;br/&gt;[[Columbia Records]] (1966–67)&lt;br/&gt;[[Verve Records]] (1968)&lt;br/&gt;[[A&amp;M Records]] (1968–70)&lt;br/&gt;[[CTI Records]] (1971–76)&lt;br/&gt;[[Warner Bros. Records]] (1976–94)&lt;br/&gt;[[GRP Records]] (1995–2005)&lt;br/&gt;[[Concord Records]] (2006–danes)
| associated_acts     = [[Jack McDuff]], [[Earl Klugh]], [[Al Jarreau]], [[Joe Farrell]], [[Count Basie Orchestra]], [[McCoy Tyner]], [[Joe Sample]], [[Fuse One]], [[Wes Montgomery]], [[Django Reinhardt]], [[Charlie Christian]], [[Stevie Wonder]]
| notable_instruments = [[Ibanez]] GB10 (lasten model) &lt;br /&gt;Ibanez GB200 (lasten model)
}}

'''George Benson''',&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/george-benson-mn0000201760|title=George Benson - Biography|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; [[Američani|ameriški]] [[kitarist]], [[pevec]] in [[skladatelj]], * [[22. marec]] [[1943]], [[Pittsburgh]], [[Pensilvanija]], [[ZDA]].

Svojo profesionalno kariero je začel pri 21. letih kot [[jazz]]ovski kitarist. Benson uporablja posebno tehniko ubiranja &quot;rest-stroke&quot;, kateri podobno so uporabljali nekateri [[gypsy jazz]] kitarist kot je [[Django Reinhardt]].

Benson je prvič postal znan v 60. letih, ko je z [[Jack McDuff|Jackom McDuffom]] in drugimi igral [[soul jazz]]. Kmalu potem je začel uspešno solo kariero, kjer se je gibal med jazzom, [[pop glasba|popom]], [[R&amp;B]] petjem in scat petjem. Njegov album ''[[Breezin']]'' je dosegel trikrat platinast certifikat&lt;ref name=&quot;breez&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;se=breezin%27#search_section|title=Gold &amp; Platinum: Breezin'|last=|first=|date=|work=RIAA|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; in je leta 1976 dosegel 1. mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]].&lt;ref name=&quot;British Hit Singles &amp; Albums&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=David|last=Roberts|year=2006|title=British Hit Singles &amp; Albums|edition=19.|publisher=Guinness World Records Limited|location=London|isbn=1-904994-10-5|page=54}}&lt;/ref&gt; Njegovi koncerti v 80. letih so bili zelo dobro obiskani, še vedno pa ga poslušajo množice.&lt;ref name=&quot;British Hit Singles &amp; Albums&quot;/&gt; Leta 1996 je prejel zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]].&lt;ref name=&quot;walk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.walkoffame.com/george-benson|title=Star of Recording: George Benson|last=|first=|date=|work=walkoffame.com|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Biografija ==
=== Zgodnja kariera ===
Benson se je rodil in odraščal v [[Pittsburgh]]u, v predelu [[Hill District]].&lt;ref name=&quot;christianebird-bio&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The Da Capo Jazz And Blues Lover's Guide to the U.S.|last=Bird|first=Christiane|year=2001|publisher=Da Capo Press|isbn=0306810344|page=196|accessdate=13. december 2016|url=https://books.google.com/books?id=ub99o7hy08QC&amp;pg=PA196&amp;lpg=PA196&amp;dq=Hill+District+George+Benson&amp;source=bl&amp;ots=BI3EDEWk5R&amp;sig=TpmvwxVcMNqvXCqwWuHvO8OkeQU&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=tSBQUNiSKYXY2QX6nYHwCg&amp;ved=0CD4Q6AEwAg#v=onepage&amp;q=Hill%20District%20George%20Benson&amp;f=false}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Faith, Health, and Healing in African American Life|last1=Mitchem|first1=Stephanie Y.|last2=Townes|first2=Emilie Maureen|year=2008|publisher=ABC-CLIO|isbn=0275993752|page=111|accessdate=13. december 2016|url=https://books.google.com/books?id=dBVTH6F7iGAC&amp;pg=PA111&amp;lpg=PA111&amp;dq=Hill+District+George+Benson&amp;source=bl&amp;ots=A6nXvS9dO6&amp;sig=TmKLcNPUKa_C1vS4-tkhwZeJAyM&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=tSBQUNiSKYXY2QX6nYHwCg&amp;ved=0CDcQ6AEwAQ#v=onepage&amp;q=Hill%20District%20George%20Benson&amp;f=false}}&lt;/ref&gt; Ko je bil star sedem let je v lekarni igral na [[ukulele]], za kar je dobil nekaj [[Ameriški dolar|dolarjev]]. V starosti osmih let je ob petkih in sobotah zvečer igral kitaro v nočnem klubu brez licence, policija pa je klub kmalu zaprla. Ko je dopolnil deset let je posnel svojo prvo singl ploščo, »She Makes Me Mad«,&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; ki je izšla pri [[New York|newyorški]] založbi RCA-Victor. Plošča je izšla pod imenom »Little Georgie«.&lt;ref name=&quot;christianebird-bio&quot;/&gt;

Benson je obiskoval šolo Schenley High School, na kateri je tudi maturiral.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://tribune-democrat.com/local/x519167276/NEW-Pittsburghs-Schenley-school-whose-alums-include-Andy-Warhol-and-George-Benson-to-close/print|title=NEW – Pittsburgh's Schenley school – whose alums include Andy Warhol and George Benson – to close|date=26. junij 2008|publisher=The Tribune-Democrat|accessdate=13. december 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20140811013510/http://www.tribune-democrat.com/local/x519167276/NEW-Pittsburghs-Schenley-school-whose-alums-include-Andy-Warhol-and-George-Benson-to-close/print|archive-date=2014-08-11|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Smydo|first=Joe|url=https://news.google.com/newspapers?id=hqokAAAAIBAJ&amp;sjid=43ADAAAAIBAJ&amp;pg=3456,6978323&amp;dq=george+benson+schenley&amp;hl=en|title=Panel to study if Schenley High can survive|date=10. december 2005|publisher=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=13. december 2016}}&lt;/ref&gt; Že v mladosti se je naučil igranja instrumentalnega [[jazz]]a med nastopi z organistom [[Jack McDuff|Jackom McDuffom]]. Eden izmed njegovih zgodnjih kitarskih idolov je bil [[country]]-jazz kitarist [[Hank Garland]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press|url=http://msnbc.msn.com/id/5396111/site/todayshow/ns/today-entertainment/t/hank-garland-living-shadow-his-greatness/#.UFAmSq6kBpQ|title=Hank Garland living in shadow of his greatness|date=8. julij 2004|publisher=MSNBC|accessdate=13. december 2016}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Upchurch|first=Frances|url=https://news.google.com/newspapers?id=jIUsAAAAIBAJ&amp;sjid=0M0EAAAAIBAJ&amp;pg=5656,4574705&amp;dq=hank+garland+george+benson&amp;hl=en|title=But Hank Sugarfoot Garland Was To Play His Guitar Again|date=20. december 1978|publisher=Spartanburg Herald-Journal|accessdate=13. december 2012}}&lt;/ref&gt; Ko je dopolnil 21 let je posnel svoj prvi album, ''[[The New Boss Guitar of George Benson]]'', kjer je sodeloval tudi McDuff.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-new-boss-guitar-of-george-benson-mw0000690477|title=George Benson / Brother Jack McDuff: The New Boss Guitar of George Benson|last=Henderson|first=Alex|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;/&gt; Naslednji Bensonov album je bil ''[[It's Uptown]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/its-uptown-mw0000587506|title=George Benson / The George Benson Quartet: It's Uptown|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; kjer sta sodelovala tudi Lonnie Smith na orglah in Ronnie Cuber na bariton saksofonu.&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;/&gt; Sledil je album ''[[The George Benson Cookbook]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-george-benson-cookbook-mw0000690995|title=George Benson / The George Benson Quartet: The George Benson Cookbook|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; z Smithom na orglah, Cuberjem na bariton saksofonu ter Marionom Bookerjem na bobnih.&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;/&gt; Sredi 60. let je z Bensonom sodeloval tudi [[Miles Davis]]. Bensonovo igranje kitare lahko slišimo pri skladbi »Paraphernalia«, ki je izšla na Davisovem albumu ''Miles in the Sky'', ki jo je leta 1968 izdala založba [[Columbia Records]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/miles-in-the-sky-mw0000652711|title=Miles Davis: Miles in the Sky|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

Benson je zatem sklenil pogodbo z jazz založbo Creeda Taylorja, [[CTI Records]], pri kateri je posnel nekaj albumov z znanimi gostujočimi jazzisti. Njegov album iz leta 1974, ''[[Bad Benson]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/bad-benson-mw0000194472|title=George Benson: Bad Benson|last=Jurek|first=Thom|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; je dosegel vrh Billboardove jazz lestvice, naslednika, ''[[Good King Bad]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/good-king-bad-mw0000200651|title=George Benson: Good King Bad|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; (51. mesto lestvice pop albumov) in ''[[Benson &amp; Farrell]]'' (z Joejem Farrellom),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/benson-farrell-mw0000195074|title=George Benson / Joe Farrell: Benson &amp; Farrell|last=Yanow|first=Scott|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; pa sta oba dosegla top 3 prodajane jazzovske albume. Benson je posnel tudi verzijo albuma ''[[Abbey Road (album)|Abbey Road]]'', skupine [[The Beatles]], ''[[The Other Side of Abbey Road]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/the-other-side-of-abbey-road-mw0000187718|title=George Benson: The Other Side of Abbey Road|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je prav tako izšel leta 1969, in verzijo skladbe »White Rabbit«, ki jo je originalno napisala in posnela skupina Great Society iz [[San Francisco|San Francisca]],&lt;ref name=&quot;rabbit&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.wsj.com/articles/how-jefferson-airplanes-grace-slick-wrote-white-rabbit-1464712102|title=How Jefferson Airplane’s Grace Slick Wrote ‘White Rabbit’|last=Myers|first=Marc|work=The Wall Street Journal|date=31. maj 2016|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; skladba pa je postala znana po izvedbi skupine [[Jefferson Airplane]].&lt;ref name=&quot;rabbit&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ALLMUSIC&quot;/&gt; V tem času je Benson veliko igral in snemal za druge izvajalce založbe CTI, vključno za [[Freddie Humbard|Freddieja Humbarda]] in [[Stanley Turrentine|Stanleyja Turrentina]]. Bensona lahko slišimo sploh na Turrentinovem albumu ''Sugar''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/sugar-mw0000649760|title=Stanley Turrentine: Sugar|last=Jurek|first=Thom|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=13. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 70. in 80. leta ===
Od sredine pa do konca 70. let, ko je snemal pri založbi [[Warner Bros.]], ga je začela poslušati nova množica poslušalcev. Leta 1976 je Benson izdal album ''[[Breezin']]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/breezin-mw0000116988|title=George Benson: Breezin'|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; s skladbo »This Masquerade«, ki jo je sam odpel. Skladba je postala hit ter je osvojila [[grammy]]ja za posnetek leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.grammy.com/awards/19th-annual-grammy-awards|title=19th Annual Grammy Awards|last=|first=|date=|work=grammy.com|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Ostale na albumu so instrumentalne, na albumu pa je izšla tudi verzija [[Jose Feliciano|Felicianove]] skladbe »Affirmation«. ''Breezin′'' je bil pomemben album v zgodovini popularne glasbe – prvi jazzovski album, ki je postal platinast.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.scotsman.com/lifestyle/culture/music/george-benson-has-no-plans-to-hang-up-guitar-1-3834889|title=George Benson has no plans to hang up guitar|last=Gilchrist|first=Jim|date=19. julij 2015|work=The Scotsman|accessdate=5. maj 2017|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Morton|first1=Brian|last2=Cook|first2=Richard|url=https://books.google.si/books?id=K7svgLNMxjgC&amp;pg=PT934&amp;lpg=PT934&amp;dq=first+jazz+album+to+go+platinum+benson&amp;source=bl&amp;ots=TfLvk9mtWl&amp;sig=lbjec5hPFU0IWYNH3p2uVakPxuM&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwiKvtnh1t7TAhXsJZoKHQRCArYQ6AEIUTAF#v=onepage&amp;q=first%20jazz%20album%20to%20go%20platinum%20benson&amp;f=false|title=The Penguin Jazz Guide: The History of the Music in the 1000 Best Albums|year=2010|publisher=Penguin Books|location=|page=|isbn=9780141048314}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:George benson 1986 montreux 16 3.jpg|thumb|left|Benson na [[Montreux Jazz Festival|festivalu Montreux]], 1986]]
Leta 1976 je Benson, skupaj s soul pevko [[Minnie Riperton]], ki so ji v začetku leta 1976 odkrili [[Rak dojke|raka na dojki]], šel na turnejo. Istega leta se je Benson, kot kitarist in spremljevalni vokalist, pojavil pri [[Stevie Wonder|Wonderjevi]] skladbi »Another Star«, ki je izšla na Wonderjevem albumu ''[[Songs in the Key of Life]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/songs-in-the-key-of-life-mw0000607481/credits|title=Stevie Wonder: Songs in the Key of Life - Credits|last=|first=|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Benson je posnel tudi originalno verzijo skladbe »The Greatest Love of All« za [[Muhammad Ali|Alijev]] biografski film, ''The Greatest'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Mandrill--Michael-Masser--George-Benson-Muhammad-Ali-In-The-Greatest-Original-Soundtrack/release/1071363|title=Mandrill / Michael Masser / George Benson ‎– Muhammad Ali In »The Greatest« (Original Soundtrack)|last=|first=|date=|work=Discogs|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; kasneje pa jo je posnela tudi [[Whitney Houston]] pod naslovom »Greatest Love of All«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.songfacts.com/detail.php?id=3977|title=THE GREATEST LOVE OF ALL by WHITNEY HOUSTON|last=|first=|date=|work=songfacts.com|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;VH1 - Artists bio&quot;/&gt; V tem času je Benson snemal z nemškim dirigentom [[Claus Ogerman|Clausom Ogermanom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://bjbear71.com/Ogerman/Recordings-index-revised.html|title=PART I - Claus Ogerman Pictorial Discography &amp; Career Details|last=|first=|date=|work=bjbear71.com|accessdate=14. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220165757/http://bjbear71.com/Ogerman/Recordings-index-revised.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Živi posnetek skladbe »On Broadway«, ki jo je Benson posnel nekaj mesecev kasneje in je izšla na albumu ''[[Weekend in L.A.]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/weekend-in-la-mw0000652034|title=George Benson: Weekend in L.A.|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; je prav tako osvojila grammyja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.grammy.com/nominees/search?year=1978|title=1978 - 21st Annual GRAMMY Awards|last=|first=|date=|work=grammy.com|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; V 60., 70. in 80. letih je sodeloval tudi s Freddiejem Hubbardom.

Založba The Qwest (pod lastništvom Warner Bros., ki jo je vodil [[Quincy Jones]]) je leta 1980 izdala Bensonov prebojni pop album ''[[Give Me the Night (album)|Give Me the Night]]'', ki ga je produciral Jones.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/give-me-the-night-mw0000649403|title=George Benson: Give Me the Night|last=Ginell|first=Richard S.|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Skladba »Give Me the Night«, ki jo je napisal [[Rod Temperton]], se je uvrstila med top 10 R&amp;B in pop lestvic.&lt;ref name=&quot;randb&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/1489992/george-benson/chart?f=367|title=George Benson - Chart history: Hot R&amp;B/Hip-Hop Songs|last=|first=|date=|work=Billboard|accessdate=14. december 2016|language=en|archive-date=2018-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20180707145622/https://www.billboard.com/artist/1489992/george-benson/chart?f=367|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jones je Bensona spodbudil k iskanju vokalne inspiracije, ta pa je ponovno odkril [[Nat Cole|Nata Cola]], [[Ray Charles|Rayja Charlesa]] in [[Donny Hathaway|Donnyja Hathawayja]]. Vse to je vplivalo na izdajo nekaj njegovih vokalnih albumov v 90. letih. Kljub njegovem povratku k jazzu in igranju kitare, je Benson leta 2000 na albumu ''[[Absolute Benson]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/absolute-benson-mw0000260746|title=George Benson: Absolute Benson|last=Ruhlmann|first=William|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; izdal vokalno-instrumentalno skladbo »The Ghetto«, ki jo je sicer v originalu posnel Donny Hathaway.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.whosampled.com/cover/32572/George-Benson-The-Ghetto-Donny-Hathaway-The-Ghetto/|title=The Ghetto cover version|last=|first=|date=|work=whosampled.com|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Benson je sicer posnel še tri platinaste albume in dva zlata albuma.&lt;ref name=&quot;VH1 - Artists bio&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/artists/george-benson-2/biography/|title=VH1 – Artists: George Benson|last=|first=|date=|work=mtv.com|accessdate=14. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220130710/http://www.mtv.com/artists/george-benson-2/biography/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;platinum&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&amp;ar=george+benson&amp;ti=&amp;lab=&amp;genre=&amp;format=&amp;date_option=release&amp;from=&amp;to=&amp;award=&amp;type=&amp;category=&amp;adv=SEARCH#search_section|title=Gold &amp; Platinum: George Benson|last=|first=|date=|work=RIAA|accessdate=14. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== 90. leta in sedanjost ===
Leta 1985 sta se Benson in kitarist [[Chet Atkins]] povzpela na smooth jazz lestvici s skladbo »Sunrise«, eno izmed dveh skupaj posnetih skladb, ki sta izšli na Atkinsovem albumu ''Stay Tuned''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/stay-tuned-mw0000189112|title=Chet Atkins: Stay Tuned|last=Koda|first=Cub|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 je Benson sodeloval pri snemanju McDuffovega albuma ''Color Me Blue'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/color-me-blue-mw0000081963|title=Jack McDuff: Color Me Blue|last=Wynn|first=Ron|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; kar je bilo prvo Bensonovo sodelovanje z založbo Concord. Leta 2006 je Benson z založbo sklenil pogodbo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jazztimes.com/articles/17534-al-jarreau-and-george-benson-a-long-time-coming|title=Al Jarreau and George Benson: A Long Time Coming|last=Coveney|first=Janine|date=december 2006|work=jazztimes.com|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; in z [[Al Jarreau|Alom Jarreaujem]] odšel na skupno turnejo po [[ZDA]], [[Južna Afrika|Južni Afriki]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], kjer sta promovirala njun album ''[[Givin' It Up]]'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/givin-it-up-mw0000410127|title=George Benson / Al Jarreau: Givin' It Up|last=Collar|first=Matt|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; ki je leta 2006 prejel dva [[grammyja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=|url=https://www.grammy.com/nominees/search?year=2006|title=2006 - 49th Annual GRAMMY Awards|publisher=grammy.com|date=|accessdate=16. december 2016}}&lt;/ref&gt;

V počastitev dolgega partnerstva med Bensonom in podjetjem kitar [[Ibanez]] ter v počastitev 30 let Bensonove uporabe modelov GB Signature Models, je podjetje Ibanez ustvarilo omejeno število modelov GB30TH.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ibanezrules.com/new/gb30th.htm|title=GB30TH|publisher=ibanezrules.com|date=|accessdate=16. december 2016}}&lt;/ref&gt; Leta 2009 je bil Benson počaščen s strani National Endowment of the Arts z naslovom Jazz Master, kar je najvišja ameriška jazzovska čast.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=National Endowment for the Arts|url=https://www.arts.gov/honors/jazz/year/2009|title=NNEA Jazz Masters 2009|publisher=arts.gov|date=|accessdate=16. december 2016|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220155511/https://www.arts.gov/honors/jazz/year/2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 25. julija 2009 je Benson nastopil na 49. [[Ohridski poletni festival|Ohridskem poletnem festivalu]] v [[Makedonija|Makedoniji]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.idividi.com.mk/english/macedonia/542239/|title=US guitarist George Benson performs in Ohrid|last=|first=|date=25. julij 2009|work=idividi.com.mk|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; 27. julija pa je izvedel koncert v spomin [[Nat King Cole|Natu Kingu Colu]] ''An Unforgettable Tribute to Nat King Cole'', kot del Mednarodnega jazzovskega festivala v [[Carigrad]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.haberler.com/16-uluslararasi-istanbul-caz-festivali-benson-haberi/|title=16. Uluslararası İstanbul Caz Festivali Benson Konseriyle Kapandı|last=|first=|date=28. julij 2009|work=haberler.com|accessdate=16. december 2016|language=tr}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Konec leta 2009 je Benson zaključil snemanje novega albuma, ''[[Songs and Stories]]'', katerega producent je bil John Burk, pri snemanju albuma pa sta sodelovala tudi studijska glasbenika [[David Paich]] in [[Steve Lukather]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/songs-and-stories-mw0000823326/credits|title=George Benson: Songs and Stories - Credits|last=|first=|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Kot del promocije albuma, je Benson nastopil v oddajah Tavis Smiley Show,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/george-benson/|title=Jazz artist George Benson|last=|first=|date=|work=pbs.org|accessdate=16. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220194859/http://www.pbs.org/wnet/tavissmiley/interviews/george-benson/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Jimmy Kimmel Live!&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.georgebenson.com/news/2009/09/23/jimmy-kimmel-live-tomorrow-night/|title=Jimmy Kimmel Live Tomorrow Night, Wednesday Sep. 23!|last=|first=|date=23. september 2009|work=georgebenson.com|accessdate=16. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220200116/http://www.georgebenson.com/news/2009/09/23/jimmy-kimmel-live-tomorrow-night/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in Late Night with Jimmy Fallon.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Mergner|first=Lee|url=http://jazztimes.com/sections/news/articles/25312-george-benson-appearing-with-the-roots-on-late-night-with-jimmy-fallon-show|title=Jazz Articles: George Benson Appearing With The Roots on Late Night with Jimmy Fallon Show — By Lee Mergner — Jazz Articles|publisher=Jazztimes.com|date=11. september 2009|accessdate=16. december 2016|archive-date=2012-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120314055725/http://jazztimes.com/sections/news/articles/25312-george-benson-appearing-with-the-roots-on-late-night-with-jimmy-fallon-show|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[File:SDSC 0022.jpg|thumb|right|Benson leta 2012]]
Bensonova turneja je leta 2010 potekala po [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Tihooceanski lok|Tihooceanskem loku]], vključno z nastopom na Singapurskem sončnem festivalu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.marketwired.com/press-release/singapore-sun-festival-2010-reveals-a-stellar-line-up-of-artists-and-celebrities-1303677.htm|title=Singapore Sun Festival 2010 Reveals a Stellar Line-up of Artists and Celebrities|last=|first=|date=12. avgust 2010|work=marketwired.com|accessdate=16. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161220161508/http://www.marketwired.com/press-release/singapore-sun-festival-2010-reveals-a-stellar-line-up-of-artists-and-celebrities-1303677.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Marca 2011 je nastopil na jazz festivalu na [[Java|Javi]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://jazzuality.com/java-jazz-2011/java-jazz-festival-2011-george-benson-tribute-to-nat-king-cole/|title=Java Jazz Festival 2011: George Benson Tribute to Nat King Cole|last=Kurniawan|first=Riandy|date=5. marec 2011|work=jazzuality.com|accessdate=16. december 2016|language=en}}&lt;/ref&gt; Istega leta je Benson izdal album ''[[Guitar Man (album, George Benson)|Guitar Man]]'', na katerem lahko slišimo revizijo njegovega igranja iz 60. in 70. let skupaj z zbirko verzij jazzovskih in pop standardov. Album je produciral John Burk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bluesandsoul.com/feature/725/guitar_hero/|title=George Benson: Guitar Hero|last=Lewis|first=Pete|date=maj 2012|work=bluesandsoul.com|accessdate=16. december 2016|language=en|archive-date=2016-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20161222093130/http://www.bluesandsoul.com/feature/725/guitar_hero/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Junija 2013 je Benson izdal svoj četrti album pri založbi Concord Records, ''[[Inspiration: A Tribute to Nat King Cole]]'', pri katerem so kot gostujoči izvajalci sodelovali [[Wynton Marsalis]], [[Idina Menzel]], [[Till Brönner]] in [[Judith Hill]]. Septembra je nastopil na festivalu Rock in Rio v [[Rio de Janiero|Riu de Janieru]]. Nastop je zaznamoval 35. obletnico njegovega prvega nastopa na tem festivalu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://g1.globo.com/musica/rock-in-rio/2013/noticia/2013/09/george-benson-e-ivan-lins-levam-risada-mais-gostosa-ao-rock-rio.html|title=Benson e Ivan Lins levam 'risada mais gostosa' e choro ao Rock in Rio|last=Suzuki|first=Shin Oliva|date=15. september 2013|work=globo.com|accessdate=16. december 2016|language=pt}}&lt;/ref&gt;

Julija 2016 se je Benson, kot mentor, udeležil oddaje ''Guitar Star'' na televiziji Sky Arts, kjer so iskali najbolj nadarjenega kitarista v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://corporate.sky.com/media-centre/news-page/2016/tony-visconti,-george-benson-and-milo%C5%A1-confirmed-as-mentors-in-sky-arts%E2%80%99-new-series-of-guitar-star|title=Tony Visconti, George Benson and Miloš confirmed as mentors in Sky Arts’ new series of Guitar Star|last=|first=|date=8. marec 2016|work=sky.com|accessdate=16. december 2016|language=en|archive-date=2016-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160807171956/https://corporate.sky.com/media-centre/news-page/2016/tony-visconti,-george-benson-and-milo%C5%A1-confirmed-as-mentors-in-sky-arts%E2%80%99-new-series-of-guitar-star|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
Od leta 1965 je Benson poročen z Johnnie Lee. V svoji glasbi se osredotoča bolj na ljubezen in romantiko.&lt;ref name=Telegraph&gt;{{navedi splet|last=Walden|first=Celia|title=George Benson interview: love songs are one of the things in life that last|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/rockandpopfeatures/7547659/George-Benson-interview-love-songs-are-one-of-the-things-in-life-that-last.html|work=Telegraph|publisher=Telegraph|date=6. april 2010|accessdate=16. december 2016}}&lt;/ref&gt; Benson je [[Jehovove priče|Jehovova priča]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Johnson|first=Robert E.|title=George Benson tells how he copes with fame, family, career and the stresses of show business|url=https://books.google.se/books?id=eZ4DAAAAMBAJ&amp;pg=PA56&amp;dq=%22George+Benson%22,+jehovah&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=6Xm_VNuuG6POyQO61YG4Dg&amp;ved=0CDgQ6AEwBQ#v=onepage&amp;q&amp;f=false|work=Jet Magazine|publisher=Jet Magazine|date=1. maj 1989|accessdate=16. december 2016}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
{{Div col}}
*''[[The New Boss Guitar of George Benson]]'' (1964)
*''[[It's Uptown]]'' (1966)
*''[[The George Benson Cookbook]]'' (1966)
*''[[Giblet Gravy]]'' (1968)
*''[[Shape of Things to Come (album, George Benson)|Shape of Things to Come]]'' (1968)
*''[[Goodies (album, George Benson)|Goodies]]'' (1968)
*''[[Tell It Like It Is (album, George Benson)|Tell It Like It Is]]'' (1969)
*''[[The Other Side of Abbey Road]]'' (1970)
*''[[Beyond the Blue Horizon]]'' (1971)
*''[[White Rabbit]]'' (1972)
*''[[Body Talk]]'' (1973)
*''[[Bad Benson]]'' (1974)
*''[[Good King Bad]]'' (1976)
*''[[Benson &amp; Farrell]]'' (1976)
*''[[Breezin']]'' (1976)
*''[[In Flight]]'' (1977)
*''[[Livin' Inside Your Love]]'' (1979)
*''[[Give Me the Night (album)|Give Me the Night]]'' (1980)
*''[[In Your Eyes]]'' (1983)
*''[[Pacific Fire]]'' (1983)
*''[[I Got a Woman and Some Blues]]'' (1984)
*''[[20/20]]'' (1984)
*''[[While the City Sleeps...]]'' (1986)
*''[[Collaboration (album, George Benson &amp; Earl Klugh)|Collaboration]]'' (1987)
*''[[Twice the Love]]'' (1988)
*''[[Tenderly]]'' (1989)
*''[[Big Boss Band]]'' (1990)
*''[[Love Remembers]]'' (1993)
*''[[That's Right]]'' (1996)
*''[[Standing Together]]'' (1998)
*''[[Absolute Benson]]'' (2000)
*''[[Irreplaceable (album)|Irreplaceable]]'' (2003)
*''[[Givin' It Up]]'' (2006)
*''[[Songs and Stories]]'' (2009)
*''[[Guitar Man (album, George Benson)|Guitar Man]]'' (2011)
*''[[Inspiration: A Tribute to Nat King Cole]]'' (2013)
{{Div col end}}

=== Albumi v živo ===
{{Div col}}
* ''[[In Concert-Carnegie Hall]]'' (1975)
* ''[[Weekend in L.A.]]'' (1977)
* ''Round Midnight'' (1989)
* ''Best of George Benson Live'' (2005)
* ''Live from Montreux'' (2007)
{{Div col end}}

=== Kompilacijski albumi ===
{{Div col}}
* ''Benson Burner'' (1976)
* ''Blue Benson'' (1976)
* ''[[Space (album, George Benson)|Space]]'' (1978)
* ''Mr.Mellow George Benson Greatest Hits'' (1978)
* ''[[The George Benson Collection]]'' (1981)
* ''Exclusive Benson'' (1987)
* ''Grand New World - Greatest Love Songs'' (1990)
* ''Best of George Benson in the CTI/Kudu Years'' (2000)
* ''The Ultimate Collection'' (2015)
{{Div col end}}

== Nagrade ==
=== Grammyji ===
Seznam grammyjev, ki jih je prejel George Benson&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.grammy.com/nominees/search?artist=george+benson&amp;title=&amp;year=All&amp;genre=All|title=Past Winners Search|publisher=GRAMMY.com|accessdate=16. december 2016}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto
! Kategorija
! Naslov
! Opombe
|-
| 1977
| Najboljša instrumentalna R&amp;B izvedba
| »Theme from Good King Bad«
|
|-
| 1977
| Najboljša instrumentalna pop izvedba
| ''[[Breezin']]''
|
|-
| 1977
| Posnetek leta
| »This Masquerade«
| Tommy LiPuma, producent
|-
| 1979
| Najboljša moška vokalna R&amp;B izvedba
| »On Broadway«
|
|-
| 1981
| Najboljša moška vokalna jazzovska izvedba
| »Moody's Mood«
|
|-
| 1981
| Najboljša instrumentalna R&amp;B izvedba
| »Off Broadway«
|
|-
| 1981
| Najboljša moška vokalna R&amp;B izvedba
| ''[[Give Me the Night (album)|Give Me the Night]]''
|
|-
| 1984
| Najboljša instrumentalna pop izvedba
| »Being with You«
|
|-
| 2007
| Najboljša tradicionalna R&amp;B izvedba
| »God Bless the Child«
| z [[Al Jarreau|Alom Jarreaujem]] &amp; [[Jill Scott|Jillom Scottom]]
|-
| 2007
| Najboljša instrumentalna pop izvedba
| »Mornin'«
|
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|George Benson}}
*{{allmusic|artist/george-benson-mn0000201760}}
*{{official website|http://georgebenson.com}}
*{{discogs artist}}
{{George Benson}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Benson, George}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški kitaristi]]
[[Kategorija:Ameriški skladatelji]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški studijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Afroameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Prejemniki grammyja]]
[[Kategorija:George Benson]]
[[Kategorija:Ameriški jazz glasbeniki]]</text>
      <sha1>e2va2rhh57jkzpkc3oj38t7p28bm281</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>G20</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435453</id>
    <revision>
      <id>6772649</id>
      <parentid>6627618</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T06:02:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25494" sha1="7z5tisc24d4lr67lldd994zs7jmoi3f" xml:space="preserve">{{Infopolje Organizacija
| name           = Skupina 20 (Group of 20-G20)
| image          = 
| image_border   = 
| size           = 
| caption        = 
| map            = G20.svg
| msize          = 280px
| mcaption       = {{Legend|#7171BF|Države članice skupine G20}}
{{Legend|#80B3FF|Članice [[Evropska unija|EU]], ki niso predstavljene posamično}}
{{Legend|#20C080|Članice [[Afriška unija|AU]], ki niso predstavljene posamično}}
{{Legend|#FF00FF|Gostujoče države}}
| abbreviation   = 
| motto          = 
| formation      = 1999 &lt;br /&gt; 2008 (Srečanja predsednikov vlad/držav članic)
| extinction     = 
| type           = 
| status         = 
| purpose        = Srečevanje sistemsko pomembnih razvitih in razvijajočih se gospodarstev in pogovori o ključnih izzivih svetovnega gospodarstva.&lt;ref name=&quot;g20faq&quot;&gt;[http://www.g20.org/about_faq.aspx#5_What_are_the_criteria_for_G-20_membership &quot;FAQ #5: What are the criteria for G-20 membership?&quot;]. G20.org. Pridobljeno: 21.2.2013.&lt;/ref&gt;
| headquarters   = 
| location       = 
| region_served  = 
| membership     = {{Collapsible list
|titlestyle = background:transparent;line-height:normal;text-align:left;font-weight:normal;
|title = 21 članic{{efn|19 držav, [[Evropska unija]] (EU) in [[Afriška unija]] (AU)}}
|{{ARG}}||{{AUS}}||{{BRA}}|| {{CAN}}||{{CHN}}||{{FRA}}||{{DEU}}||{{IND}}||{{INA}}||{{ITA}}||{{JAP}}||{{MEX}}||{{KOR}}||{{RUS}}||{{KSA}}||{{RSA}}||{{TUR}}||{{UK}}||{{USA}}||{{flag|Afriška unija}}||{{EU}}
}}
| leader_title   = Vodja
| leader_name    = {{flagicon|BRA}} [[Luiz Inácio Lula da Silva|Lula da Silva]]
| main_organ     = 
| affiliations   = 
| num_staff      = nima osebja&lt;ref name=&quot;g20members&quot;/&gt;
| num_volunteers = 
| website        = {{url|https://www.g20.org}}
}}
'''G20''' (ali '''G-20''' ali '''Group of Twenty''' ([[Angleščina|angl]]. ''Skupina dvajsetih'')) je ime za mednarodna skupinska srečanja [[Vlada|vlad]] in guvernerjev [[Centralna banka|centralnih bank]] 20 največjih svetovnih gospodarstev. Ustanovljena leta 1999, se skupina dogovarja o temah, povezanih z izzivi in napredkom mednarodne finančne stabilnosti.&lt;ref name=&quot;IPS&quot;&gt;{{navedi splet|title=G20 Finance Ministers Committed to Sustainable Development|url=http://www.ipsnews.net/2015/09/g20-finance-ministers-committed-to-sustainable-development/|publisher=IPS News|accessdate=4.12.2015}}&lt;/ref&gt; Z delovanjem naj bi odgovorila na izzive, ki presegajo pristojnosti držav članic ali drugih organizacij.&lt;ref name=&quot;IPS&quot; /&gt; Vodje vlad ali predsedniki držav se priložnostno posvetujejo na srečanjih od prvega leta 2008 naprej, zaradi razširitve tematik pa se zadnja leta na ločenih srečanjih sestajajo tudi finančni in zunanji ministri.

Članice so 19 samostojnih držav ter [[Evropska skupnost]] (EU). EU predstavljajo [[Evropska komisija]] in [[Evropska centralna banka]]. Skupaj gospodarstva držav članic skupine G20 predstavljajo 85 % bruto svetovnega proizvoda, 80 % svetovne trgovine (75 %, če izvzamemo notranjo trgovino EU), in dve tretjini svetovnega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;g20members&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.g20.org/about_g20/g20_members|title=G20 Members|publisher=G20.org|accessdate=15.1.2014}}&lt;/ref&gt;

Z rastjo pomena skupine&lt;ref name=AH&gt;{{navedi splet|title=Global Politics|url=https://books.google.com/books?isbn=1137349271/|publisher=Andrew Heywood|accessdate=4.12.2015}}&lt;/ref&gt; po uvodnem srečanju leta 2008 so vodje 25.9.2009 naznanili, da bo skupina G20 nadomestila skupino [[G8]] kot glavno gospodarsko posvetovalno telo premožnejših držav.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2009/US/09/24/us.g.twenty.summit/index.html|title=Officials: G-20 to supplant G-8 as international economic council |publisher=CNN|date=25.9.2009|accessdate=25.9.2009}}&lt;/ref&gt; Od nastanka dalje so skupina G20 in njene članice tarča kritik številnih razumnikov,&lt;ref name=&quot;setback&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.spiegel.de/international/europe/0,1518,702104,00.html |title=Norway Takes Aim at G-20:'One of the Greatest Setbacks Since World War II' |work=[[Der Spiegel]] |date=22.6.2010 |accessdate=27.6.2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=FPNoArgentina&gt;{{navedi novice|url=http://bosco.foreignpolicy.com/posts/2012/04/19/boot_argentina_from_the_g20|title=Who would replace Argentina on the G20?|work=[[Foreign Policy]]|first=David|last=Bosco|date=19.4.2012|accessdate=24.4.2012|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522235137/http://bosco.foreignpolicy.com/posts/2012/04/19/boot_argentina_from_the_g20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; njihova srečanje pa prizorišča protestov [[Levica (politika)|levičarskih]] in [[Anarhizem|anarhističnih]] skupin.&lt;ref name=ProtestCanadaG20&gt;{{navedi novice|last=Mahoney|first=Jill|author2=Ann Hui|url=http://www.theglobeandmail.com/news/world/g8-g20/news/g20-related-mass-arrests-unique-in-canadian-history/article1621198/ |title=G20-related mass arrests unique in Canadian history |work=The Globe and Mail|date=29.6.2010|accessdate=21.7.2010|location=Toronto}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/hamburg-spet-preplavili-protestniki-kritike-na-racun-zupana-in-vlade/427064 |title=Foto: Hamburg preplavili protestniki - so oblasti podcenjevale razmere? |accessdate=8.7.2017 |date=8.7.2017 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet/g20-kompromis-glede-proste-trgovine-ki-odpira-nova-vprasanja/427032|title=G20: Kompromis glede proste trgovine, ki odpira nova vprašanja |accessdate=8.7.2017 |date=8.7.2017 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Vodje skupine G20 so se med leti 2009 in 2010 srečevali polletno, od leta 2011 pa letno.&lt;ref name=&quot;g20members&quot;/&gt;

== Države članice ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
!Država
!Pozicija vodje
!Vodja
|-
|{{flagcountry|Argentina}}
|[[Predsednik Argentine|Predsednik]]
|[[Alberto Fernández]]
|-
|{{flagcountry|Australia}}
|[[Predsednik vlade Avstralije|Predsednik vlade]]
|[[Anthony Albanese]]
|-
|{{flagcountry|Brazil}}
|[[Predsednik Brazilije|Predsednik]]
|[[Luiz Inácio Lula da Silva]]
|-
|{{flagcountry|Canada}}
|[[Predsednik vlade Kanade|Predsednik vlade]]
|[[Justin Trudeau]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |{{flag|Kitajska}}
|[[Predsednik Ljudske Republike Kitajske|Predsednik]]
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Ši Džinping]]
|-
|Generalni sekretar CK
|-
|{{flagcountry|France}}
|[[Predsednik Francije|Predsednik]]
|[[Emmanuel Macron]]
|-
|{{flagcountry|India}}
|[[Predsednik vlade Indije|Predsednik vlade]]
|[[Narendra Modi]]
|-
|{{flagcountry|Indonesia}}
|[[Predsednik Indonezije|Predsednik]]
|[[Joko Widodo]]
|-
|{{flagcountry|Italy}}
|[[Ministrski predsednik Italijanske republike|Predsednik vlade]]
|[[Mario Draghi]]
|-
|{{flagcountry|Japan}}
|[[Predsednik vlade Japonske|Predsednik vlade]]
|[[Fumio Kišida]]
|-
|{{flagcountry|South Korea}}
|[[Predsednik Južne Koreje|Predsednik]]
|[[Yoon Suk-yeol]]
|-
|{{flagcountry|Mexico}}
|[[Predsednik Mehike|Predsednik]]
|[[Andrés Manuel López Obrador]]
|-
|{{flagcountry|Germany}}
|[[Kancler Nemčije|Kancler]]
|[[Olaf Scholz]]
|-
|{{flagcountry|Russia}}
|[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]
|[[Vladimir Putin]]
|-
|{{flagcountry|Saudi Arabia}}
|[[Kralj Saudove Arabije|Kralj]]
|[[Salman bin Abdulaziz Al Saud]]
|-
|{{flagcountry|Južnoafriška republika}}
|[[Predsednik Južnoafriške republike|Predsednik]]
|[[Cyril Ramaphosa]]
|-
|{{flagcountry|Turkey}}
|[[Predsednik Turčije|Predsednik]]
|[[Recep Tayyip Erdoğan]]
|-
|{{flagcountry|United Kingdom}}
|[[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Predsednik vlade]]
|[[Keir Starmer]]
|-
|{{flagcountry|United States}}
|[[Predsednik Združenih držav Amerike|Predsednik]]
|[[Joe Biden]]
|-
| {{Flag|Afriška unija}}
| Komisar za ekonomske zadeve&lt;ref name=&quot;AU&quot;&gt;{{navedi splet |title=About Economic Development, Integration and Trade |url=https://au.int/pt/taxonomy/term/1011 |accessdate=2023-09-14 |archive-date=2023-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231021201153/https://au.int/pt/taxonomy/term/1011 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| [[Azali Assoumani]] in [[Moussa Faki]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |{{nowrap|{{flag|Evropska unija}}}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Van Rompuy and Barroso to both represent EU at G20|url=https://euobserver.com/news/29713|website=EUobserver|language=en|access-date=2020-05-19|archive-date=2020-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201212045746/https://euobserver.com/news/29713|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|[[Predsednik Evropskega sveta]]
|[[Charles Michel]]
|-
|[[Predsednik Evropske komisije]]
|{{nowrap|[[Ursula von der Leyen]]}}
|}

== Rotacija vodstva ==
Odločitev, v kateri izmed 19+EU držav bo vsakoletno srečanje, je odvisna od pripadnosti eni izmed pet skupin po štiri države:&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.cigionline.org/publications/2010/11/future-g20-process |title=The Future of the G20 Process |publisher=[[Centre for International Governance Innovation]] |first=Barry |last=Carin |date=4.11.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415001621/https://www.cigionline.org/publications/2010/11/future-g20-process |archive-date=15.4.2012 |accessdate=19.10.2011}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 !! Skupina 5 
|- style=&quot;vertical-align: top;&quot;
| {{plain list|
* {{flag|Avstralija}}
* {{flag|Kanada}}
* {{flag|Saudova Arabija}}
* {{flag|Združene države Amerike}}
}}
| {{plain list|
* {{flag|Indija}}
* {{flag|Rusija}}
* {{flag|Južna Afrika}}
* {{flag|Turčija}}
}}
| {{plain list|
* {{flag|Argentina}}
* {{flag|Brazilija}}
* {{flag|Mehika}}
}}
| {{plain list|
* {{flag|Francija}}
* {{flag|Nemčija}}
* {{flag|Italija}}
* {{flag|Združeno kraljestvo}}
}}
| {{plain list|
* {{flag|Kitajska}}
* {{flag|Indonezija}}
* {{flag|Japonska}}
* {{flag|Južna Koreja}}
}}
|}
== Seznam srečanj ==
{{location map+|Earth
|float=center
|width=750
|caption=Gostiteljska mesta vrhov G20
|places=
{{Location map~|Earth|position=right|lat=38.907815|long=-77.033800|label='''[[Washington, D.C.|2008]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=left|lat=51.509508|long=-0.129088|label='''[[London|Apr 2009]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=left|lat=40.440691|long=-79.998361|label='''[[Pittsburgh|Sep 2009]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=43.653314|long=-79.378170|label='''[[Toronto|Jun 2010]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=left|lat=37.547350|long=125.986772|label='''[[Seoul|Nov 2010]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=left|lat=43.552242|long=7.016323|label='''[[Cannes|2011]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=23.063230|long=-109.702773|label='''[[San José del Cabo|2012]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=59.850013|long=30.034831|label='''[[Saint Petersburg|2013]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=-27.473660|long=153.026010|label='''[[Brisbane|2014]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=36.863455|long=31.059269|label='''[[Belek|2015]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=30.288661|long=120.149777|label='''[[Hangzhou|2016]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=53.550086|long=9.993717|label='''[[Hamburg|2017]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=-34.604351|long=-58.378397|label='''[[Buenos Aires|2018]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=34.69372|long=135.5022|label='''[[Osaka|2019]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=24.686952411999155|long=46.7138671875|label='''[[Rijad|2020]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=41.883333|long=12.5|label='''[[Rome|2021]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=-8.491108|long=119.880592|label='''[[Indonesia|2022]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=28.6139|long=77.2090|label='''[[Delhi|2023]]'''}}
{{Location map~|Earth|position=right|lat=-15.793889|long=-47.882778|label='''[[Brazil|''2024'']]'''}}
}}

{| class=&quot;wikitable plainrowheaders sortable&quot;
|-
! #!! Datum !! Država gostiteljica !! Mesto !! Lokacija !! Predsedujoči !! Referenca !! Spletna stran 
|-
| [[Vrh G20 v Washingtonu 2008|1.]]|| 14.–15. november 2008 || {{flagu|United States}} || [[Washington, D.C.]]|| [[National Building Museum]] || [[George W. Bush]] ||&lt;ref name=G20Toronto&gt;[http://www.g8.utoronto.ca/g20/g20leadersbook/index.html &quot;The G-20 Leaders Summit on Financial Markets and the World Economy&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161109130323/http://www.g8.utoronto.ca/g20/g20leadersbook/index.html |date=2016-11-09 }}. G-20 Information Centre. [[University of Toronto]]. 2008. Retrieved 3 December 2012.&lt;/ref&gt; ||
|-
| [[Vrh G20 v Londonu 2009|2.]]|| 2. april 2009 || {{nowrap|{{flagu|United Kingdom}}}} || [[London]]|| [[ExCeL London]] || [[Gordon Brown]] ||&lt;ref&gt;Croft, Adrian. [http://uk.reuters.com/article/domesticNews/idUKTRE51552R20090206 &quot;London's ExCel Centre chosen as venue for G20 summit,&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090403155945/http://uk.reuters.com/article/domesticNews/idUKTRE51552R20090206 |date=2009-04-03 }} Reuters (UK). 6 February 2009. Retrieved 7 April 2011.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Pittsburghu 2009|3.]]|| 24.–25. september 2009 || {{flagu|United States}} || [[Pittsburgh]] || [[David L. Lawrence Convention Center]] || [[Barack Obama]] ||&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://kdka.com/politics/G20.summit.Pittsburgh.2.1022570.html |title=Pittsburgh To Host Next G20 Summit |date=28 May 2009 |publisher=[[KDKA (AM)|KDKA]] |access-date=6 August 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090701235412/http://kdka.com/politics/G20.summit.Pittsburgh.2.1022570.html |archive-date= 1 July 2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Torontu 2010|4.]]|| 26.–27. junij 2010 || {{flagu|Canada}} || [[Toronto]] || [[Metro Toronto Convention Centre]] || [[Stephen Harper]] ||&lt;ref name=&quot;Canada&quot;&gt;{{navedi novice |author=Canada |url=https://www.theglobeandmail.com/news/national/canada-to-host-transition-summit-in-2010/article1301423/ |title=Canada to host 'transition' summit in 2010 |work=The Globe and Mail |date=25 September 2009 |access-date=27 June 2010 |location=Toronto |archive-date=2011-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111203235954/http://www.theglobeandmail.com/news/national/canada-to-host-transition-summit-in-2010/article1301423/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://canadainternational.gc.ca/g20/summit-sommet/2010/toronto-toronto.aspx?view=d |title=The Group of 20: The premier forum for international economic cooperation |publisher=CanadaInternational.gc.ca |year=2010 |access-date=8 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121029055913/http://canadainternational.gc.ca/g20/summit-sommet/2010/toronto-toronto.aspx?view=d |archive-date=29 October 2012 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt; ||
|-
| [[Vrh G20 v Seulu 2010|5.]]|| 11.–12. november 2010 || {{flagu|South Korea}} || [[Seul]]|| [[COEX Convention &amp; Exhibition Center]] || [[Li Mjung-bak]]||&lt;ref&gt;[https://www.koreatimes.co.kr/www/news/biz/2009/11/123_55021.html &quot;Korea to Host G20 in November,&quot;] ''The Korea Times'', 25 September 2009. Retrieved 12 November 2010.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Cannesu 2011|6.]]|| 3.–4. november 2011 || {{flagu|France}} || [[Cannes]] || [[Palais des Festivals et des Congrès|Palais des Festivals]] || [[Nicolas Sarkozy]] ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.brecorder.com/news/latest/15666:french-g20-summit-to-be-november-2011-in-cannes.html |title=French G20 summit to be November 2011 in Cannes |work=Business Recorder |date=12 November 2010 |access-date=12 November 2010 |archive-date=2011-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511133007/http://www.brecorder.com/news/latest/15666:french-g20-summit-to-be-november-2011-in-cannes.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.emol.com/noticias/economia/detalle/detallenoticias.asp?idnoticia=446860  &quot;Cannes albergará próxima cumbre del G20 en noviembre de 2011,&quot;] Agence France Presse. 12 November 2010.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v San Joséju del Cabo 2012|7.]]|| 18.–19. junij 2012 || {{flagu|Mexico}} || [[San José del Cabo]], [[Občina Los Cabos|Los Cabos]]|| [[Los Cabos International Convention Center]]|| [[Felipe Calderón]] ||&lt;ref&gt;[http://english.peopledaily.com.cn/90001/90777/90856/7042982.html  &quot;Mexico to host G20 summit in 2012,&quot;] Xinhua, 28 June 2010.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mexico2012&quot;&gt;Robinson, Dale. [http://www1.voanews.com/english/news/europe/World-Leaders-Gather-for-G20-Economic-Summit-97257039.html &quot;G20 Commits to Deficit Reduction Time Line&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100630071624/http://www1.voanews.com/english/news/europe/World-Leaders-Gather-for-G20-Economic-Summit-97257039.html |date=2010-06-30 }}. Voice of America. 27 June 2010;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.prnewswire.com/news-releases/los-cabos-to-host-g20-summit-in-2012-131603063.html &quot;Los Cabos to Host G20 Summit in 2012&quot;]. PRNewswire.com. Retrieved 3 December 2011.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Sankt Peterburgu 2013|8.]]|| 5.–6. september 2013 || {{flagu|Russia}} || [[Sankt Peterburg]]|| [[Konstantinovski dvorec]] || [[Vladimir Putin]] ||&lt;ref name=Summit2013&gt;{{navedi splet |url=http://www.g20-g8.com/g8-g20/g20/english/for-the-press/news-releases/g20-leaders-summit-final-communique.1554.html |title=French G20 LEADERS SUMMIT – FINAL COMMUNIQUÉ |publisher=G20-G8 |date=4 November 2011 |access-date=4 November 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625210548/http://www.g20-g8.com/g8-g20/g20/english/for-the-press/news-releases/g20-leaders-summit-final-communique.1554.html |archive-date=25 June 2017 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cannes Summit Final Declaration,&quot;&gt;[http://www.g20.org/Documents2011/11/Cannes%20Declaration%204%20November%202011.pdf  &quot;Cannes Summit Final Declaration,&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120112132402/http://www.g20.org/Documents2011/11/Cannes%20Declaration%204%20November%202011.pdf |date=12 January 2012 }} G-20 Official Website, 4 November 2011.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://english.ruvr.ru/2012_04_12/71468446/ Saint Petersburg to hold G20 Summit of 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130208025851/http://english.ruvr.ru/2012_04_12/71468446/ |date=8 February 2013 }}, [[Voice of Russia]]&lt;/ref&gt; || &lt;small&gt;[http://en.g20russia.ru/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921163009/http://en.g20russia.ru/ |date=2013-09-21 }}&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|-
| [[Vrh G20 v Brisbanu 2014|9.]]|| 15.–16. november 2014 || {{flagu|Australia}} || [[Brisbane]] || [[Brisbane Convention &amp; Exhibition Centre]] || [[Tony Abbott]] ||&lt;ref&gt;[http://www.couriermail.com.au/news/brisbane-set-to-host-g20-conference-in-2014/story-e6freon6-1226422826373 &quot;Brisbane set to host G20 conference in 2014&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200507024414/https://www.couriermail.com.au/news/brisbane-set-to-host-g20-conference-in-2014/news-story/fa8ee01890fc88bf2743c8c8f0cbfd7b?nk=a21824dda5e9eaaf2509911033f13d47-1588819454 |date=2020-05-07 }}, ''[[The Courier-Mail]]'', 11 July 2012.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Seriku 2015|10.]]|| 15.–16. november 2015 || {{flagu|Turkey}} || [[Serik]], [[Antalya (provinca)|Antalya]]|| [[Regnum Carya Hotel Convention Centre]]|| [[Recep Tayyip Erdoğan]] ||&lt;ref name=&quot;G20 Leaders’ Communiqué Brisbane 2014&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://obamawhitehouse.archives.gov/the-press-office/2014/11/16/g20-leaders-communiqu|work=[[whitehouse.gov]]|title=G20 Leaders' Communiqué|via=[[NARA|National Archives]]|access-date=16 November 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Davutoğlu says he’ll lead G-20 Summit this year&quot;&gt;{{navedi splet|title=Erdoğan says he'll lead G-20 Summit this year|url=http://www.hurriyetdailynews.com/erdogan-says-hell-lead-g-20-summit-this-year.aspx?pageID=238&amp;nID=87018&amp;NewsCatID=344|work=[[Hürriyet Daily News]]|date=16 August 2015|access-date=7 October 2015}}&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Hangdžovu|11.]]|| 4.–5. september 2016 || {{flagu|China}} || [[Hangdžov]]||[[:zh:杭州国际博览中心|Hangzhou International Exhibition Centre]]|| [[Ši Džinping]]||&lt;ref name=&quot;Cannes Summit Final Declaration,&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;G20 Leaders’ Communiqué Brisbane 2014&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.ifeng.com/a/20150228/43239789_0.shtml|title=快讯：杭州获得2016年G20峰会举办权|work=ifeng.com}}&lt;/ref&gt; ||  
|-
| [[Vrh G20 v Hamburgu 2017|12.]]|| 7.–8. julij 2017 || {{flagu|Germany}} || [[Hamburg]] || [[Hamburg Messe]]|| [[Angela Merkel]] ||&lt;ref name=&quot;Cannes Summit Final Declaration,&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;G20 Leaders’ Communiqué Brisbane 2014&quot;/&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Buenos Airesu 2018|13.]]|| 30. november – 1. december 2018 ||{{flagu|Argentina}}|| [[Buenos Aires]] || [[:es:Centro Costa Salguero|Costa Salguero Center]] || [[Mauricio Macri]] ||&lt;ref&gt;Niebieskikwiat, Natasha, [http://www.clarin.com/politica/Argentina-elegida-sede-G-20_0_1603039808.html &quot;Argentina fue elegida sede del G-20 para 2018&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160628140647/http://www.clarin.com/politica/Argentina-elegida-sede-G-20_0_1603039808.html |date=2016-06-28 }}, ''[[Clarín (Argentine newspaper)|Clarin.com]]'', 27 de junio de 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dinatale, Martín, [http://www.lanacion.com.ar/1913575-la-argentina-sera-sede-en-2018-de-la-cumbre-de-presidentes-del-g-20 &quot;La Argentina será sede en 2018 de la cumbre de presidentes del G-20&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170922075808/http://www.lanacion.com.ar/1913575-la-argentina-sera-sede-en-2018-de-la-cumbre-de-presidentes-del-g-20 |date=2017-09-22 }}, ''La Nacion'', 29 de junio de 2016.&lt;/ref&gt; || 
|-
| [[Vrh G20 v Osaki 2019|14.]]|| 28.–29. junij 2019 ||{{flagu|Japan}}|| [[Osaka]] || [[Intex Osaka]] || [[Šinzo Abe]]||&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.japantimes.co.jp/news/2018/02/20/national/government-picks-osaka-venue-g-20-summit-2019-sources/#.Wov_9kxuKDs| title=Government picks Osaka as venue for G-20 summit in 2019: sources| date=20 February 2018| work=[[Japan Times]]| accessdate=2021-10-31| archive-date=2018-02-20| archive-url=https://web.archive.org/web/20180220154126/https://www.japantimes.co.jp/news/2018/02/20/national/government-picks-osaka-venue-g-20-summit-2019-sources/#.Wov_9kxuKDs| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.japan.go.jp/g20japan/osaka.html|title=Osaka, Osaka Pref. – JapanGov – The Government of Japan|website=JapanGov – The Government of Japan|access-date=2 October 2018}}&lt;/ref&gt; ||  
|-
| [[Vrh G20 v Riadu 2020|15.]]|| 21.–22. november 2020 ||{{flagu|Saudi Arabia}}|| [[Riad]]|| ''virtualna konferenca''|| [[Salman of Saudi Arabia|King Salman]] ||&lt;ref&gt;[http://english.alarabiya.net/en/News/gulf/2017/07/08/Saudi-Arabia-to-host-G-20-summit-in-2020.html &quot;Saudi Arabia to host G-20 summit in 2020&quot;], ''[[Al Arabiya]]'', 8 July 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.dw.com/en/g20-final-day-of-summit-in-hamburg-live-updates/a-39606852 &quot;G20 final day of summit in Hamburg – live updates&quot;], ''[[Deutsche Welle]]'', 8 July 2017.&lt;/ref&gt; ||
|-
| [[Vrh G20 v Rimu 2021|16.]]|| 30.–31. oktober 2021 ||{{flagu|Italy}} ||[[Rim]]|| [[EUR, Rim|EUR]] New Convention Center || [[Mario Draghi]] ||&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Chaudhury|first=Dipanjan Roy|date=2018-12-03|title=Warmth in ties prompts Italy to let India host G20 Summit in 2022|work=The Economic Times|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/politics-and-nation/warmth-in-ties-prompts-italy-to-let-india-host-g20-summit-in-2022/articleshow/66913607.cms|access-date=2020-05-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=A Roma il primo G20 italiano|url=https://eastwest.eu/it/primo-g20-italiano-a-roma-giuseppe-conte/|date=2020-02-14|website=Eastwest|language=it|access-date=2020-05-02}}&lt;/ref&gt; || &lt;small&gt;[https://www.b20italy2021.org/ b20italy]&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|-
|17.
| 15.–16. november 2022
|{{flagu|Indonezija}}
|[[Bali]]
|[[Bali Nusa Dua Convention Center]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Today, President Jokowi plans to review the state of readiness of the G-20 summit site in Bali|url=https://exbulletin.com/politics/1213596/|date=8 October 2021|access-date=2021-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20211031195914/https://exbulletin.com/politics/1213596/|archive-date=2021-10-31|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|[[Joko Widodo]]
|&lt;ref name=&quot;G20 21-24&quot;&gt;{{navedi splet|title=India to host G20 summit in 2023 after Italy, Indonesia; Brazil to hold presidency in 2024|website=India Today|url=https://www.indiatoday.in/india/story/india-to-host-g20-summit-in-2023-after-italy-indonesia-brazil-to-hold-presidency-in-2024-1743128-2020-11-23|date=22 November 2020}}&lt;/ref&gt;
|
|-
|18.
| 9.–10. september 2023
|{{flagu|Indija}}
|[[Delhi]]
|[[Pragati Maidan]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=India Trade Promotion Organisation (ITPO) - Official Website|url=http://www.indiatradefair.com/|access-date=2021-02-21|website=www.indiatradefair.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|[[Narendra Modi]]
|&lt;ref name=&quot;G20 21-24&quot;/&gt;
|
|-
|19.
|''TBD 2024''
|{{flagu|Brazil}}
|TBD
|TBD
|TBD
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Brasil vai ser sede da reunião do G20 em 2024|website=CNN Brazil|url=https://www.cnnbrasil.com.br/internacional/2020/11/22/brasil-vai-ser-sede-da-reuniao-do-g20-em-2024|date=22 November 2020|language=pt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;G20 21-24&quot;/&gt;
|
|-
|colspan=&quot;8&quot;|&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Spletna stran Ruske vlade za Vrh G20 2013&lt;br/&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Uradna spletna stran Vrha G20
|}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[G7]]

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|G-20 major economies|Gospodarstva skupine G20}}
* {{official}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mednarodne gospodarske organizacije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1999]]</text>
      <sha1>7z5tisc24d4lr67lldd994zs7jmoi3f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fatima, Portugalska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>440681</id>
    <revision>
      <id>6772570</id>
      <parentid>6771612</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:51:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 22.jpg; Panoramas of Santuário de Fátima 32.jpg; napis panorame</comment>
      <origin>6772570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21036" sha1="fy8t3214q3gfnxlw93wqyys8l2ggh56" xml:space="preserve">{{drugi pomeni|Fatima}}
{{Infopolje Naselje
|official_name          = Fátima
|native_name            = 
|settlement_type        = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
| other_name               = 
|nickname               =
| image_skyline    = {{več slik
 |border                = infobox
 |image_style           = border:1;
 |perrow                = 2
 |total_width           = 260
 |image1 = Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 22.jpg
 |image2 = Fatima 0685 (19126561924).jpg
 |image3 = Fatima 0547 (19097273654).jpg
 |image4 = 20200204 ShrineFatima 6579 (49657818711).jpg
 |image5 = Casa dos Pastorinhos de Fátima - Portugal (18573915426).jpg
 |image6 = Portugal (33276599131).jpg}}
 |image_caption          =  Od zgornje leve proti desni: [[svetišče Gospe iz Fátime]], glavna avenija v Cova da Iria, [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|Bazilika sv. Trojice]], hiša [[Francisco in Jacinta Marto]] v Aljustrelu in madžarska Kalvarija v Valinhosu.
|image_flag             = Flag of Fatima.svg
|flag_size              = 110px
|image_shield           = Coat of Arms Fatima.svg
|shield_size            = 70px
|pushpin_map            = Portugalska
|pushpin_label_position = 
|pushpin_map_caption    = 
|pushpin_mapsize        = 180px
&lt;!-- Location ------------------&gt;
|latd=39  |latm=37  |lats= 32 |latNS=N
|longd=08 |longm=39|longs= 57|longEW=W
|coordinates_region     = PT
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{zastava|Portugalska}}
|subdivision_type1      = Regija
|subdivision_name1      = Centro
|subdivision_type2      = Okrožje
|subdivision_name2      = Santarém
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|leader_title           = 
|leader_name            = 
&lt;!-- Area    ---------------------&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 
|area_water_percent     =
|area_urban_km2         =
|area_metro_km2         = 
|area_blank1_title      = 
|area_blank1_km2        = 71,29
&lt;!-- Population   -----------------------&gt;
|population_as_of       = 2011
|population_footnotes   = &lt;ref name=ine&gt;[https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0011626&amp;xlang=en&amp;contexto=bd&amp;selTab=tab2 Instituto Nacional de Estatística]&lt;/ref&gt;
|population_note        =
|population_total       = 13.212
|population_density_km2 = 
|population_metro       = 
|population_urban       = 
&lt;!-- General information  ---------------&gt;
| type             = občina
|elevation_m            = 356
|timezone               = 
|utc_offset             = 
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = 
|postal_code_type       = 
|postal_code            = 2495
|area_code              = 249
| blank1_name              = [[zavetnik]]
| blank1_info              = Gospa užitkov &lt;br/&gt; [[Fatimska Gospa]]
| blank2_name              = občinski praznik
| blank2_info              = 
|website                = https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/|www.freguesiadefatima.pt
}}

'''Fátima''' ({{IPA-pt|ˈfatimɐ|-|Br-Fatima.ogg}}) je mesto v občini Ourém in okrožju Santarém v osrednji regiji [[Portugalska|Portugalske]], s 71,29 km² površine in 13.212 prebivalci (2021).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Censos 2021: Resultados Provisórios |url=https://www.ine.pt/scripts/db_censos_2021.html |website=censos.ine.pt |access-date=18 December 2021 |archive-date=26 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211226080644/https://www.ine.pt/scripts/db_censos_2021.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Istoimenska civilna župnija obsega več vasi in krajev, med katerimi je največje mesto Fátima.

Civilna župnija je bila stalno povezana z [[Gospa iz Fátime|Gospo iz Fátime]], nizom [[Marijina prikazovanja|Marijinih prikazovanj]] iz leta 1917, ki so jim domnevno bili priča trije lokalni pastirji v Cova da Iria. Katoliška cerkev je pozneje te dogodke priznala kot »verovanja vredne«. Na kraju prikazanja so leta 1919 zgradili majhno kapelico in postavili Marijin kip. Kapela in kip sta bila od takrat zaprta v svetišču Naše Marije v Fatimi, kompleksu svetišč z dvema manjšima bazilikama. Znotraj in okoli svetišča so skozi desetletja gradili tudi pripadajoče objekte za romarje, vključno s hotelom in zdravstvenim centrom. Mesto je postalo pomembna mednarodna destinacija za verske turiste, saj letno sprejme med 6 in 8 milijonov romarjev.&lt;ref&gt;[https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html &quot;Religion moves 330 million tourists a year and six million go to Fátima&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181205060702/https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html |date=5 December 2018 }}, Diário de Notícias, 19 February 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 &quot;Fátima expects to receive 8 million visitors in 2017&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181205103343/https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 |date=5 December 2018 }}, in Sapo20, 15 December 2016.&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Izvor imena ===
Ime mesta in župnije je prevod arabskega imena ''Fátima'' ({{lang|ar| فاطمة |rtl=yes}} {{lang|ar-Latn|Fāṭimah}}). Po tradicionalni pripovedi naj bi bilo Fátima ime mavrske princese, ki so jo ugrabili vitez Gonçalo Hermigues in njegovi tovariši. Hermigues jo je odpeljal v majhno vasico v hribih Serra de Aire v nedavno ustanovljeni [[Kraljevina Portugalska|Kraljevini Portugalski]]. Fatima se je zaljubila v svojega ugrabitelja in se odločila spreobrniti v krščanstvo, da bi se z njim poročila. Bila je krščena in dobila krščansko ime ''Oureana''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.holymary.info/howfatimacametobe.html |title=How Fatima Came To Be |website=www.holymary.info |access-date=15 February 2016 |archive-date=15 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160115221039/http://www.holymary.info/howfatimacametobe.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Vendar pa ime kraja spominja na princesino prvotno arabsko ime in ne na njeno krščansko.

=== Marijina prikazovanja in ''sončni čudež'' ===
Župnija je bila ustanovljena leta 1568, ko jo je priključil kolegiat Ourém ({{lang-pt|Colegiada de Ourém}}). Več stoletij je večina vaščanov redila črede ovac in bila odvisna od samooskrbnega kmetovanja.

Od 18. stoletja je Fátima povezana z dogodki, povezanimi z Marijinimi prikazovanji. Prvo domnevno prikazovanje sega v sredino 18. stoletja v Ortigi, danes v četrti Fátime, ko se je po ljudskem verovanju Devica Marija prikazala mladi, nemi pastirici in prosila za eno od njenih ovc, zaradi česar je deklica spregovorila v odgovor. Ta dogodek naj bi spodbudil nastanek svetišča Marije Ortiške leta 1758, kar je leta 1801 spodbudilo [[papež Pij VII.|papeža Pija VII.]], da je podelil odpustek vsem romarjem, ki so obiskali Marijino svetišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Peregrinações à Nossa Senhora da Ortiga, Fátima e a epidemia de &quot;aparições&quot; |url=https://observador.pt/2017/05/08/peregrinacoes-a-nossa-senhora-da-ortiga-fatima-e-a-epidemia-de-aparicoes/ |publisher=Observador |access-date=27 July 2021 |language=pt-PT |archive-date=27 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210727131656/https://observador.pt/2017/05/08/peregrinacoes-a-nossa-senhora-da-ortiga-fatima-e-a-epidemia-de-aparicoes/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Kasneje v zgodnjem 20. stoletju se je zgodil podoben dogodek, v katerem so trije lokalni otroci, Lúcia dos Santos in njena bratranca, Francisco in Jacinta Marto, domnevno videli videnje ženske, znane kot Gospa iz Fátime, odkar katoliška cerkev verjame, da je Devica Marija. 13. maja 1917 so otroci, medtem ko so čuvali ovce svojih družin v Cova da Iria, prvič trdili, da so videli prikazen »gospe, oblečene v belo«, ki je svetila v močni svetlobi.&lt;ref name=&quot;walsh&quot;&gt;{{citation |last=Walsh |first=William Thomas |date=1 October 1954 |title=Our Lady of Fátima |publisher=Random House |isbn=978-0385028691}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;JFHistoria&quot;&gt;{{citation |url=https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/ |title=History |location=Fátima (Ourém), Portugal |language=en |access-date=2 February 2018 |year=2018 |editor=Junta de Freguesia de Fátima |archive-date=23 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171223044747/https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
[[File:People looking miracle sun.jpg|thumb|225px|left|Bližnji posnetek krščanskih romarjev med ''sončnim čudežem'' 13. oktobra 1917]]
[[File:Miracle of the Sun.jpg|thumb|225px|left|Slika množice med zadnjim prikazovanjem v Cova da Iria]]
[[File:AnjodePortugal.jpg|thumb|225px|left|Spomenik prikazovanja angela varuha Portugalske trem pastirčkom iz Fátime]]
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0595 (18589001044).jpg|225px|left|thumb|Kip, posvečen prikazovanju Gospe, ki se je izjemoma zgodilo v Valinhosu, blizu Cova da Iria]]

Trije pastirji so bili rojeni v Aljustrelu, majhnem zaselku približno 1 kilometer od Fátime. Na zahodu, v bližini Aljustrela, je Loca do Cabeço, manjše strnjeno naselje skalnatih izdankov, kjer se je leta 1916 trem otrokom dvakrat prikazal angel. Otroci so trdili, da so Marijino prikazovanje videli šestkrat; rekli so, da bo zadnji 13. oktober 1917. Približno 70.000 romarjev je šlo na mesto zadnjega prerokovanega prikazovanja oktobra. Nekateri od njih so poročali o tem, kar imenujejo čudež sonca, medtem ko so nekateri opazovalci poročali, da se obnaša nenavadno.

Lokalni škof je raziskal dogodke in ugotovil, da so prikazovanja vredna verovanja. Mesto je bilo označeno s križem, ki so ga postavili domačini. Leta 1918 so zgradili majhno kapelico iz kamna in apnenca ter pokrito s ploščicami. Velikost je bila 3,3 metra krat 2,8 metra in visoka 2,85 metra. Postalo je središče Marijine pobožnosti in dobila imena, kot ''fé de Fátima, cidade da Paz'' ('vera Fátime, mesta miru') ali ''Terra de Milagres e Aparições'' ('Dežela čudežev in prikazovanj'). Fokus Fatime kot kraja za romanja miru se je razvil v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so bila Lucijina sporočila povezana s konfliktom.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Hurlock |first=Kathryn |date=2022-01-02 |title=Peace, Politics, and Piety: Catholic Pilgrimage in Wartime Europe, 1939–1945 |journal=War &amp; Society |language=en |volume=41 |issue=1 |pages=36–52 |doi=10.1080/07292473.2022.2021754 |s2cid=246695850 |issn=0729-2473 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Kapela je bila od takrat zaprta znotraj velike bazilike in svetišča, ki je del kompleksa, ki vključuje hotel in druge objekte. Leta 1930 je kip Marije v kapeli prikazovanj okronal Vatikan.

Francisco je umrl leta 1919, Jacinta pa leta 1920, med mednarodno pandemijo [[španska gripa|španske gripe]]. Lucia dos Santos je postala redovnica in živela do leta 2005. Oba, ki sta umrla mlada, je 13. maja 2000 beatificiral seznam ljudi, ki jih je za blažene razglasil [[papež Janez Pavel II.]], [[papež Frančišek]] pa ju je razglasil za svetnika 13. maja 2017, na stoto obletnico prvega prikazovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39904846 |title=Pope Francis canonises two children at Portugal's Fatima shrine |date=13 May 2017 |website=BBC |access-date=13 May 2017 |archive-date=13 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170513041514/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-39904846 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Kasnejši razvoj ===
Gradnja svetišča in stalni obiski romarjev so spodbudili lokalni razvoj. Poleg gradnje velikega svetišča, bazilike in svetišča kompleks vključuje hotel in druge objekte. Naselje Fátima je bilo 12. julija 1997 povišano v status mesta.&lt;ref name=&quot;JFCaracterize&quot;&gt;{{citation |url=http://www.jf.fatima.pt/portal/index.php?id=1435 |title=Caracterização |location=Fátima (Ourém), Portugal |language=pt |access-date=12 October 2012 |year=2011 |editor=Junta Freguesia |archive-date=13 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170613225419/http://www.jf.fatima.pt/portal/index.php?id=1435 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V začetku 21. stoletja so si številni prebivalci župnije (predvsem iz poslovnega sektorja) prizadevali, da bi Fátima postala neodvisna občina. Na projekt, ki ga je vodil Júlio Silva, inženir in nekdanji predsednik Junta de Freguesia (župnijskega sveta), je julija 2003 vložil veto predsednik Portugalske Jorge Sampaio.

== Geografija ==
[[File:Fatima (ourem).gif|thumb|Lokacija Fátime v občini Ourém]]
Fátima je v osrednjem zahodu Portugalske. Na jugozahodu meji na São Mamede (Batalha) in Minde (Alcanena), na vzhodu na Pedrógão in Chancelaria (Torres Novas), na severu na Atouguio in Nossa Senhora das Misericórdias (Ourém) ter na Santa Catarino da Serra e Chainça (Leiria) do severozahod.

Župnija obsega naslednje kraje: Aljustrel, Alvaijar, Amoreira, Boleiros, Casa Velha, Casal Farto, Chã, Charneca, Cova da Iria, Eira da Pedra, Fátima, Giesteira, Lombo da Égua, Maxeira, Moimento, Moita Redonda, Moitas, Montelo, Pederneira, Poço de Soudo, Ramila, Vale de Cavalos in Valinho de Fátima.

Fátima leži na planoti na približno 356 metrih nadmorske višine in je na veliko višji nadmorski višini kot ostale župnije v Ourému. Ta planota predstavlja najsevernejši del [[apnenec|apnenčastega]] masiva Estremadura, ki je nastal v srednji [[jura|juri]] in ga zaznamujejo različne geološke formacije, vključno z [[vrtača]]mi, [[uvala]]mi in [[Kraško polje|poljem]] (kot je Polje de Minde-Mata), pa tudi [[kraška jama|kraške jame]], jame z [[stalaktit]]i in [[stalagmit]]i, poleg drugega. Kot taka ima Fátima geološke in kulturne podobnosti z naravnim parkom Serras de Aire e Candeeiros južno od nje.

Tla so značilno porozna, kar še poveča že tako nizko razpoložljivost vode poleti. In čeprav je padavin jeseni, pozimi in spomladi razmeroma veliko, je celotno rastlinstvo sredozemsko in dobro prilagojeno na sušo.

Med drevesi na tem območju prevladujejo predvsem [[črnika]] (''Quercus rotundifolia''), [[portugalski hrast]] (''Quercus faginea''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), krhlika (''Rhamnus alaternus''), [[mastika]] (''Pistacia lentiscus''), [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis'') in [[oljka]], drevesa, ki so vsa odporna tako na zimske ekstremne količine padavin kot na poletno sušo. Obstajajo tudi območja savane, pasovi zemlje, omejeni z zidovi iz razsutega kamna. Borovi in evkaliptusovi gozdovi so pogosti tudi na obrobju mesta.
[[File:20190530 Spain and Portugal El Camino Pilgrimage 0160 (48002586721).jpg|thumb|right|Tipična pokrajina]]

== Podnebje ==
Fátima ima sredozemsko podnebje s toplim poletjem (Köppen ''Csb'') na prehodu v vroče poletje (''Csa'').

Za podnebje so značilne obilne padavine pozno jeseni in pozimi, s približno 1150 milimetri letno, ter topla in suha poletja. Fátima ima precej več padavin kot druga bližnja mesta, deloma zaradi višje nadmorske višine, čeprav so padavine poleti bolj ali manj enake.

Pozimi se temperature gibljejo med 13 °C podnevi in 4 °C ponoči, pri čemer je januar najhladnejši mesec. Vlažne zračne mase, ki prihajajo iz S/SZ in pridejo v stik s planoto Fátima, so razlog za močno deževje v polovici leta z malo sonca. Rahle zmrzali so značilne od konca decembra do sredine februarja, temperature pa lahko občasno padejo do –4 °C.

Poletne temperature se gibljejo med 27 °C podnevi in 15 °C ponoči, vendar so precej nepredvidljive, saj lahko vplivi morskega sloja bližnjega Atlantika pogosto znižajo najvišjo temperaturo na približno 22 °C in nizke temperature z Iberskega polotoka lahko povzročijo, da temperature presežejo 35 °C. Temperature le redko presežejo 40 °C), ko pa se dvignejo, jih pogosto spremlja nizka vlažnost, ki lahko včasih povzroči neželene gozdne požare v okolici.

Mesto ima okoli 2600 sončnih ur letno. Sneg je redek, zadnji pomembni dogodki so bili v letih 2016 in 2013, oba 27. februarja.

== Gospodarstvo ==
[[File:Fatima 0751 (19182694573).jpg|thumb|225px|right|čaščenje Fatimske Gospe privablja milijone krščanskih romarjev v Fátimo]]

Gospodarstvo mesta temelji na verskem turizmu, saj svetovna pobožnost skozi Fatimsko Gospo privablja milijone krščanskih romarjev. Domačini imajo številne trgovine in stojnice, namenjene prodaji verskih predmetov in spominkov. Poleg tega imajo obiskovalci koristi tudi storitve za turiste, hoteli, restavracije in druga maloprodaja. Druge gospodarske dejavnosti v regiji so: klesanje [[marmor]]ja, žagarstvo, tesarstvo, gradbeništvo, trgovino in storitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Caraterização {{!}} Sobre Fátima |url=https://www.freguesiadefatima.pt/pt/sobre-fatima/caraterizacao/ |website=Junta de Freguesia de Fátima |access-date=23 July 2021 |language=pt |archive-date=13 October 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013010017/https://www.freguesiadefatima.pt/pt/sobre-fatima/caraterizacao |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Verske stavbe ==
[[File:Panoramas of Santuário de Fátima 32.jpg|thumb|center|900px|Panoramski pogled na svetišče Marije v Fatimi]]
* Kapela Casal Farto ({{lang-pt|Capela de Casal Farto}})
* Kapela Lombo de Égua ({{lang-pt|Capela de Lombo de Égua}})
* Kapela Marijinega spočetja ({{lang-pt|Capela da Amoreira/Capela de Nossa Senhora da Conceição}})
* Cerkev Naše Gospe iz Livramenta ({{lang-pt|Capela de Boleiros/Igreja de Nossa Senhora do Livramento}})
* Cerkev svetega Antona ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Fátima / Igreja Paroquial de Santo António}})
* [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|Bazilika Svete Trojice]] ({{lang-pt|Basílica da Santíssima Trindade}}), na drugi strani ploščadi svetišča je bazilika, neoklasicistična stavba z osrednjim stolpom visokim 65 m, ki so jo začeli graditi 13. maja 1928. Obdajajo jo stebrišča, ki jo povezujejo z obsežnimi stavbami samostana in bolnišnice. Znotraj bazilike so grobnice treh prič prikazovanj: Jacinta in Francisco Marto in Lúcia Santos. Cerkev Svete Trojice, ena največjih cerkva na svetu, je bila zgrajena v začetku 21. stoletja.
* Svetišče Fátima ({{lang-pt|Santuário de Fátima}})
* [[Kapela prikazovanj]] ({{lang-pt|Capelinha das Aparições}})
* Bazilika Rožnovenske Marije ({{lang-pt|Basílica de Nossa Senhora do Rosário}})
* Svetišče Marije Ortiga ({{lang-pt|Santuário de Nossa Senhora da Ortiga}})
* Župnijska cerkev Fátima ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Fátima}})
* Valinhosov križev pot ({{lang-pt|Via Sacra dos Valinhos}})
* Kipi portugalskega angela ({{lang-pt|Estátua do Anjo de Portugal}}) na Loca do Cabeço in na Poço do Arneiro (Arneirov vodnjak) v Aljustrelu
* Kapela [[Štefan I. Ogrski|Svetega Štefana Ogrskega]] ({{lang-pt|Capela de Santo Estevão}})
* Bizantinska kapela Marijinega vnebovzetja ({{lang-pt|Capela Bizantina da Sagrada Dormição}}), prepoznavna po značilni čebulasti kupoli. Stoji v Domus Pacis, sedežu Modre vojske Naše Gospe iz Fátime. Uporablja ga lokalna ukrajinska grkokatoliška skupnost.
&lt;gallery&gt;
Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg|Bazilika Svete Trojice je 5. največja rimskokatoliška cerkev na svetu
Calváro Hungaro Fatima 0583 (19211434485).jpg|Križev pot v Valinhosu
Portugal (33276590731).jpg|Kalvarija v Fátimi na Portugalskem
Igreja Matriz de Fátima - Portugal (21418731630).jpg|Župnijska cerkev Fátima
Santuário de Nossa Senhora da Ortiga - Portugal (33621476014).jpg|Svetišče Marije Ortiga
&lt;/gallery&gt;

== Kultura ==
Svetišče Marije Fatimske v Cova da Iria je glavni cilj vseh obiskovalcev. Vsako leto najmanj pet milijonov katoliških romarjev zapolni podeželske ceste, ki vodijo do marijanskega svetišča. Številke lahko dosežejo več sto tisoč 13. maja in 13. oktobra, najpomembnejših datumov prikazovanj v Fátimi.&lt;ref&gt;Trudy Ring (1996), p.245&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fátima}}
{{wikivoyage|Fátima}}
* {{Official website|https://www.freguesiadefatima.pt/en/sobre-fatima/|City Hall of Fátima}} – Official website
* [https://www.fatima.pt/en/pages/online-transmissions Sanctuary of Fátima] – Online transmissions
* [http://www.peregrinosdefatima.pt/en/ Pilgrims of Fátima] – Official website
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf ''Fatima in Sister Lucia's own words''] – Free online version of the memoir book written by Sister Lucia dos SantosLúcia de Jesus Rosa dos Santos, OCD
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf ''The True Story of Fatima''] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, IMC
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fátima]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta na Portugalskem]]
[[Kategorija:Romarska središča]]</text>
      <sha1>fy8t3214q3gfnxlw93wqyys8l2ggh56</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Google Search</title>
    <ns>0</ns>
    <id>440785</id>
    <revision>
      <id>6772679</id>
      <parentid>6573048</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:44:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13355" sha1="3jygiire37a6zwda1llnpcvhh7cy55h" xml:space="preserve">{{Infopolje Spletišče|url={{URL|www.google.si|Google.si}} (SLO)|type=Spletni iskalnik|registration=po izbiri|language=123 jezikov|num_users=4.5+ milijard aktivnih uporabnikov|programming language=[[Python (programming language)|Python]], [[C (programming language)|C]], [[C++]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://infolab.stanford.edu/~backrub/google.html |title = The Anatomy of a Large-Scale Hypertextual Web Search Engine |publisher = Computer Science Department, Stanford University, Stanford, CA |accessdate = January 27, 2009 |archive-url = https://web.archive.org/web/20090425160729/http://infolab.stanford.edu/~backrub/google.html |archive-date = 2009-04-25 |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;|owner=[[Google]] ([[Alphabet Inc.|Alphabet]])|launch date=&lt;span style=&quot;background-color: rgb(248, 249, 250);&quot;&gt;15. 11. 1997&lt;/span&gt;|revenue=[[AdWords]]}}'''Iskanje Google '''ali pa preprosto '''Google '''je [[spletni iskalnik]], ki ga je razvilo podjetje [[Google]]. Je najbolj uporabljen iskalnik na [[Splet|svetovnem spletu]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.alexa.com/topsites/category/Computers/Internet/Searching/Search_Engines|title=Alexa Top Sites By Category – Search Engine Ranking|accessdate=May 16, 2013|archive-date=2013-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20130507063628/http://www.alexa.com/topsites/category/Computers/Internet/Searching/Search_Engines|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki poskrbi za več kot tri milijarde iskanj vsak dan.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/technology-23866614|title=Digital Indians: Ben Gomes|accessdate=June 28, 2016|website=BBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=3630718|title=Almost 12 Billion U.S. Searches Conducted in July|date=September 2, 2008|publisher=SearchEngineWatch|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080912104253/http://searchenginewatch.com/showPage.html?page=3630718|archivedate=September 12, 2008|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; {{As of|2016|02|alt=Od Februarja 2016}} je najbolj uporabljen iskalnik v ZDA s 64.0% tržnim deležem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.comscore.com/Insights/Rankings/comScore-Releases-February-2016-US-Desktop-Search-Engine-Rankings|title=comScore Releases February 2016 U.S. Desktop Search Engine Rankings|date=March 16, 2016|accessdate=June 27, 2016|website=ComScore.com|last=Lella|first=Adam}}&lt;/ref&gt;

Vrstni red zadetkov iskanja na Googlovih straneh temelji na sistemu, imenovanem ''[[PageRank]]''. Iskanje Google ponuja veliko različnih možnosti za prilagojeno iskanje z uporabo [[Boolova algebra|Boolovih operatorjev]], kot so izključitev (&quot;-xx&quot;), alternative (&quot;xx OR yy OR zz&quot;), in [[Wildcard character#Computing|nadomestni znaki]] (&quot;Winston * Churchill&quot; vrne &quot;Winston Churchill&quot;, &quot;Winston Spencer Churchill&quot;, itd.).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.google.co.nz/support/websearch/bin/answer.py?answer=136861|title=''...The *, or wildcard, is a little-known feature that can be very powerful...''|accessdate=August 4, 2012|website=Google.co.nz}}&lt;/ref&gt; Te in druge možnosti je mogoče opredeliti na drugačen način z uporabo Naprednih Iskalnih strani.

Glavni namen '''Iskanja Google''' je lov na besedila v javno dostopnih dokumentih, ki jih ponujajo spletni strežniki. To izključuje druge podatke, kot so [[Fonograf|fotografije]] ali podatki iz [[Podatomski delec|podatkovnih baz]]. Sistem sta prvotno razvila [[Larry Page]] in [[Sergey Brin|Sergej Brin]] leta 1997. Iskanje Google ponuja več funkcij oz. možnosti iskanj, ne le iskanje besed . Na primer: sopomenke besed, vremenske napovedi, časovni pasovi, zemljevidi, podatki o potresih, spored filmskih predstav, letališča in športni rezultati. Obstajajo tudi posebne funkcije za številke, datume in nekatere posebne oblike, vključno z razponi, cenami, temperaturami, denarjem, pretvarjanje [[Merska enota|merskih enot]], izračuni, sledenje pošiljkam, patenti, območne kode, in [[Prevajanje|jeziki prevajanja]]. V juniju 2011 je Google predstavil &quot;[[Google Voice Search|Google Glasovno Iskanje]]&quot; za iskanje izgovorjenih namesto fizično vnesenih besed.&lt;ref name=&quot;Official announcement&quot;&gt;Google (Tue June 14, 2011) [https://www.google.com/insidesearch/press.html#blog Official announcement]&lt;/ref&gt;

Analiza pogostosti iskanih izrazov lahko pomeni postavitev gospodarskega, socialnega ali zdravstvenega trenda.&lt;ref name=&quot;Pulse&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pulse: The New Science of Harnessing Internet Buzz to Track Threats and Opportunities|last=Hubbard|first=Douglas|publisher=John Wiley &amp; Sons|year=2011}}&lt;/ref&gt; Podatki o pogostosti uporabe iskanih izrazov je na voljo širši javnosti preko aplikacije [[Google Trends|Google Trendi]].

Konkurenti [[Google]]-u so [[Baidu]] in [[Soso.com]] na Kitajskem, [[Naver.com]] in [[Daum (web portal)|Daum.net]] v Južni Koreji, [[Yandex]] v Rusiji, [[Seznam.cz]] v Češki Republiki; [[Yahoo!|Yahoo]] na Japonskem, Tajvanu in ZDA, prav tako tudi [[Bing (search engine)|Bing]] in [[DuckDuckGo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.woolor.com/thetechbook/countries-where-google-is-not-1-search-engine/|title=thetechbook » Countries where Google is not #1 search engine|accessdate=December 26, 2012|website=Woolor.com|archive-date=2013-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130101063623/http://www.woolor.com/thetechbook/countries-where-google-is-not-1-search-engine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nekaj manjših iskalnikov pa ima vendar določene prednosti, ki niso na voljo pri Googlovem, kot na primer shranjevanje zasebnih podatkov ali podatkov o sledenju. Eden takih iskalnikov je [[Ixquick]].

== Iskanje ==

=== PageRank ===
Googlov vzpon do uspeha je bil v veliki meri patentiran [[algoritem]] , imenovan [[PageRank]], ki pomaga uvrstiti spletne strani, ki se ujemajo določenemu iskalnemu nizu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=http://infolab.stanford.edu/pub/papers/google.pdf|title=The anatomy of a large-scale hypertextual Web search engine|last=Brin|first=S.|authorlink=Sergey Brin|last2=Page|first2=L.|authorlink2=Larry Page|journal=Computer Networks and ISDN Systems|doi=10.1016/S0169-7552(98)00110-X|year=1998|volume=30|pages=107–117|issn=0169-7552|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927004511/http://infolab.stanford.edu/pub/papers/google.pdf|archive-date=2015-09-27|access-date=2017-10-19|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ko je bil Google šele kot raziskovalni projekt na [[Korelacija|Univerzi Stanford]], je bil njegov vzdevek BackRub, ker tehnologija preverja povratne povezave za določitev pomembnosti spletnega mesta. Prejšnji iskalniki, ki so temeljili na iskanju s ključnimi besedami, bi strani v iskalnih zadetkih razvrstile po  tem, kako pogosto se iskani izrazi pojavijo na neki strani. Algoritem PageRank pa analizira človeško ustvarjene [[Hiperpovezava|povezave]] - ob predpostavki, da so strani, ki imajo povezave na pomembnejših spletnih straneh, tudi same pomembne. PageRank je zastavljen tako, da se poveže s človeškim pojmom pomembnosti. Poleg PageRanka je Google v zadnjih letih dodal številna druga skrivnostna merila za določanje uvrstitve strani na seznamu zadetkov. Po nekaterih podatkih naj bi teh meril bilo še več kot 250&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.google.com/corporate/tech.html|title=Corporate Information: Technology Overview|accessdate=November 15, 2009|publisher=Google}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.wired.com/magazine/2010/02/ff_google_algorithm/|title=Exclusive: How Google’s Algorithm Rules the Web|date=February 22, 2010|publisher=Wired.com|last=Levy|first=Steven|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110416062117/http://www.wired.com/magazine/2010/02/ff_google_algorithm/|archivedate=April 16, 2011}}&lt;/ref&gt;. S tem, ko Google ohranja ta merila kot skrivnost  seveda ohranja prednost pred svojimi tekmeci po vsem svetu.

=== Optimizacija za Google - SEO ===
Ker je Google najbolj priljubljen iskalnik, si veliko razvijalcev spletnih strani želi vplivati na postavitev njihove spletne strani med zadetki. Iz tega se je razvila celo posebna industrija, ki se ukvarja z optimizacijo spletnih strani za boljšo postavitev v Googlu oz. spletnih iskalnikih nasploh (temu rečemo SEO - Search Engine Optimization). Ideja je, da se v spletne strani vnese določene atribute in sicer skrite objekte, ki v Googlovem algoritmu PageRank dodajo vrednost spletni strani.

== Funkcionalnost ==
Iskanje Google je sestavljeno iz serije lokaliziranih spletnih strani. Največji od teh je [www.google.com google.com], ki je na vrhu seznama najbolj obiskanih spletnih strani na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.alexa.com/topsites|title=Top 500|accessdate=April 15, 2008|publisher=[[Alexa Internet|Alexa]]|archive-date=2015-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150302173920/http://www.alexa.com/topsites|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Iskalni niz ===
Googlov iskalnik običajno sprejema poizvedbe kot navadno besedilo, ki ga razbije v zaporedje iskalnih izrazov. Googlovo Napredno Iskanje pa ponuja dodatna polja, ki se lahko uporabijo, da iskalni zadetki popolnoma ustrezajo našim našim željam.

=== &quot;Klik na srečo&quot; ===
Googlova domača stran vsebuje tudi gumb z napisom &quot;Klik na srečo&quot;. Ideja je, da če se &quot;počutite srečno&quot;, vas bo iskalnik odlično preusmeril na želeno spletno stran, ne da bi morali to storiti preko strani z rezultati iskanja. Glede na študijo je ta funkcija Google stala 93 milijonov evrov na leto, čeprav so vsa iskanja &quot;na srečo&quot; pomenila le 1% vseh iskanj. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.marketplace.org/topics/world/are-you-feeling-lucky-google|title=Are you feeling lucky? Google is|accessdate=April 28, 2013|website=Marketplace World|last=[[Brendan Francis Newnam|Brendan Newnam]]}}&lt;/ref&gt;

Tudi Google Chrome in Mozilla Firefox sta uporabljala princip &quot;Klik na srečo&quot; kot privzeti iskalni način ko uporabnik vnese poizvedbo v naslovno vrstico, vendar je bila ta funkcionalnost opuščena v novejših različicah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://lesliefranke.com/files/firefoxyourway/|title=Mozilla Firefox – Have it Your Way!|accessdate=January 15, 2016|website=lesliefranke.com}}&lt;/ref&gt;

=== Posebne funkcije ===
Poleg glavne funkcije za iskanje besedila, ima Iskanje Google več kot 22 &quot;posebnih funkcij&quot; (aktiviranih z vnosom posebne oblike, ki jo Google zazna - nekatere delujejo samo v angleščini) pri iskanju:&lt;ref name=&quot;fea&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.google.com/intl/en/help/features.html|title=Search Features|date=May 2009|publisher=Google}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;csheet&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.google.com/help/cheatsheet.html|title=Google Help : Cheat Sheet|publisher=Google|year=2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EmU&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.law.emory.edu/law-library/research/advanced-legal-research-class/finding-aids-and-searching/google.html|title=Google and Search Engines|publisher=[[Emory University Law School]]|year=2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090616160419/http://www.law.emory.edu/law-library/research/advanced-legal-research-class/finding-aids-and-searching/google.html|archivedate=June 16, 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* '''Vreme '''- vrne podatke o vremenu na določeni lokaciji (npr.: &quot;vreme Ljubljana&quot;)
* '''Rezultati športnih tekmovanj''' - vrne podatke o določenem športnem tekmovanju (npr.: &quot;košarka Slovenija Srbija&quot;)
* '''Pretvarjanje merskih enot''' - pretvori vneseno količino v želeno enoto (npr.: &quot;10dm in cm&quot;)
* '''Pretvarjanje denarnih valut''' - pretvori vneseno valuto in količino v želeno valuto (npr.: 1234 dollars in euros&quot;)
* '''Kalkulator''' - vrne rezultat enačbe, ki smo jo vnesli (npr.: &quot;150*14-16=&quot;, kar vrne 2084)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.google.com/search?q=4%2C000%2C000%2C000%2C000%2C000+-+3%2C999%2C999%2C999%2C999%2C999|title=Google Search|accessdate=May 26, 2014|website=4,000,000,000,000,000 – 3,999,999,999,999,999 – Google Search|publisher=Google|type=Search Result}}&lt;/ref&gt;
* '''Slovar''' - vrne definicijo vnesene besede ob besedi &quot;define&quot; (npr.: &quot;define computer&quot;)
* '''Zemljevidi''' - prikaže zemljevid vnesene lokacije (npr: &quot;map of Ljubljana&quot;)
* '''Kino-spored''' -  vrne podatke o predvajanju vnesenega filma v najbližjih kinematografih
* '''Metronom''' - prikaže metronom, ki mu lahko nastavimo poljubno frekvenco&lt;br&gt;

=== Google Doodles ===
Ob nekaterih priložnostih se logotip Googlove strani spremeni v posebno različico, znano kot &quot;Google Doodle&quot;. To je slika, risba ali animacija, ki vključuje logotip. To se običajno opravi za poseben dogodek ali dan čeprav niso vsi od njih dobro znani.&lt;ref&gt;[https://www.google.com/doodles/about About Google Doodles]. Google.com. Retrieved on November 29, 2013.&lt;/ref&gt; Klik na Doodle nas preusmeri na povezavo z nizem rezultatov iskanja o temi, ki jo Doodle simbolizira.

== Predlogi iskanja ==
Leta 2008 je Google začel sam popravljati iskalne izraze če smo se pri vnašanju zmotili in jih prikazal pod iskalno vrstico.

== Poraba energije ==
Google trdi, da ena iskalna poizvedba zahteva skupaj 1 [[Džul|kJ]] ali 0.0003 [[Kilovatna ura|kW·h]],&lt;ref&gt;[http://googleblog.blogspot.com/2009/01/powering-google-search.html Blogspot.com], Powering a Google search&lt;/ref&gt; , kar je dovolj, da se temperatura enega litra vode dvigne za 0,24&amp;#x20;°C.

== Reference ==
{{sklici|30em}}

[[Kategorija:Google]]
[[Kategorija:Spletni iskalniki]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 1997]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3jygiire37a6zwda1llnpcvhh7cy55h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Registrske tablice Hrvaške</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443564</id>
    <revision>
      <id>6772487</id>
      <parentid>6442304</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:52:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21596" sha1="bu04iv8nfhaft7bt3r1c0pybsllq7i9" xml:space="preserve">[[Slika:Registarska pločica Delnice HR (2016-).jpg|sličica|300x300_pik|Nova različica registrskih oznak od leta 2016]]
[[Slika:HR Plate.jpg|sličica|300x300_pik|Različica registrskih oznak pred letom 2016]]
'''[[Registrska tablica|Registrske tablice]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]''' so sestavljene iz dvočrkovne oznake mesta, ki ji sledi hrvaški grb ter tri ali štiri številke in ena ali dve črki.

== Običajne tablice ==
Standardna registrska tablica sestoji iz treh ali štirih naključno dodeljenih številk ter ene ali dveh naključno dodeljenih črk, prvi dve črki pa označujeta mesto, iz katerega izhaja vozilo. Oznaka mesta je od številk in črk ločena s hrvaškim grbom, medtem ko številke in črke ločuje vezaj (primeri: &lt;code&gt;[[Zagreb|ZG]] 123-A&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;ZG 123-AB&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;ZG 1234-A&lt;/code&gt; ali &lt;code&gt;ZG 1234-AB&lt;/code&gt;). Odkar je Hrvaška leta 2013 vstopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]], je bilo podanih več zamisli za spremembo zasnove tablic (predlagana je bila nova pisava in zamenjava grba z rdečimi kvadratki), vendar je bilo julija 2016 odločeno, da se videz ohrani in le doda modra nalepka s simbolom EU (kot je standard za članice EU).

== Oznake območij ==
[[Slika: Croatia map municipalities.jpg|thumb|400px|Zemljevid Hrvaške z registracijskimi oznakami|alt=]]
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Oznaka 
!style=&quot;width: 6em;&quot;|Mesto 
!Ostala mesta in občine&lt;ref name=&quot;oznake&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hak.hr/datoteka/1284/popis-registarskih-oznaka-za-rh-dodatak.pdf|title=Registarske oznake za vozila u Hrvatskoj|date=|accessdate=3. 1. 2020|website=hak.hr|language=hr|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|'''BJ''' 
|[[Bjelovar]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Bjelovar, [[Čazma]], [[Garešnica]] |2='''Občine:''' [[Berek, Hrvaška|Berek]], [[Hercegovac]], [[Ivanska]], [[Kapela, Bjelovarsko-bilogorska županija|Kapela]], [[Nova Rača]], [[Rovišće]], [[Severin]], [[Šandrovac]], [[Štefanje]], [[Velika Pisanica]], [[Veliko Trojstvo]], [[Velika Trnovitica]], [[Zrinski Topolovac]]}}
|-
|'''BM''' 
|[[Beli Manastir]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Beli Manastir |2='''Občine:''' [[Bilje, Hrvaška|Bilje]], [[Čeminac]], [[Darda]], [[Draž]], [[Jagodnjak, Osješko-baranjska županija|Jagodnjak]], [[Kneževi Vinogradi]], [[Petlovac]], [[Popovac]]}}
|-
|'''ČK''' 
|[[Čakovec]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Čakovec, [[Mursko Središče]], [[Prelog, Hrvaška|Prelog]] |2='''Občine:''' [[Belica, Prelog|Belica]], [[Dekanovec]], [[Domašinec]], [[Donja Dubrava]], [[Donji Kraljevec]], [[Donji Vidovec]], [[Goričan]], [[Gornji Mihaljevec]], [[Kotoriba]], [[Mala Subotica]], [[Nedelišče]], [[Orehovica, Orehovica|Orehovica]], [[Podturen]], [[Pribislavec]], [[Selnica, Medžimurska županija|Selnica]], [[Strahoninec]], [[Sveta Marija, Medžimurska županija|Sveta Marija]], [[Sveti Juraj na Bregu]], [[Sveti Martin na Muri]], [[Šenkovec]], [[Štrigova]], [[Vratišinec]]}}
|-
|'''DA''' 
|[[Daruvar]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Grubišno Polje]], [[Lipik]], [[Pakrac]] |2='''Občine:''' [[Dežanovac]], [[Đulovac]], [[Končanica]], [[Sirač]], [[Veliki Grđevac]]}}
|-
|'''DE''' 
|[[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnice]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Čabar]], Delnice |2='''Občine:''' [[Brod Moravice]], [[Fužine, Primorsko-goranska županija|Fužine]], [[Lokve, Primorsko-goranska županija|Lokve]], [[Mrkopalj]], [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]], [[Skrad]]}}
|-
|'''DJ''' 
|[[Đakovo, Hrvaška|Đakovo]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Đakovo |2='''Občine:''' [[Drenje, Drenje|Drenje]], [[Gorjani]], [[Levanjska Varoš]], [[Punitovci]], [[Satnica Đakovačka]], [[Semeljci]], [[Strizivojna]], [[Trnava, Osiješko-baranjska županija|Trnava]], [[Viškovci, Osješko-baranjska županija|Viškovci]]}}
|-
|'''DU''' 
|[[Dubrovnik]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Korčula (mesto)|Korčula]], [[Metković]], [[Opuzen]], [[Ploče]] |2='''Občine:''' [[Blato, Korčula|Blato]], [[Dubrovačko Primorje]], [[Janjina]], [[Konavle]], [[Kula Norinska]], [[Lastovo (naselje)|Lastovo]], [[Lumbarda]], [[Mljet]], [[Orebić]], [[Pojezerje]], [[Slivno, Dubrovniško-neretvanska županija|Slivno]], [[Smokvica, Korčula|Smokvica]], [[Ston]], [[Trpanj]], [[Vela Luka]], [[Zažablje]], [[Župa Dubrovačka]]}}
|-
|'''GS''' 
|[[Gospić]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Novalja]], [[Otočac]], [[Senj]] |2='''Občine:''' [[Brinje, Liško-senjska županija|Brinje]], [[Donji Lapac]], [[Karlobag]], [[Lovinac]], [[Perušić, Liško-senjska županija|Perušić]], [[Plitvička Jezera]], [[Udbina]], [[Vrhovine, Liško-senjska županija|Vrhovine]]}}
|-
|'''IM''' 
|[[Imotski]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Imotski |2='''Občine:''' [[Cista Provo]], [[Lokvičići]], [[Lovreć]], [[Podbablje]], [[Proložac]], [[Runovići]], [[Zagvozd]], [[Zmijavci]]}}
|-
|'''KA''' 
|[[Karlovec]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Duga Resa]], Karlovec, [[Slunj]], [[Ozalj]] |2='''Občine:''' [[Barilović]], [[Bosiljevo]], [[Cetingrad]], [[Draganić]], [[Generalski Stol]], [[Krnjak]], [[Lasinja]], [[Netretić]], [[Rakovica, Karlovška županija|Rakovica]], [[Ribnik, Karlovška županija|Ribnik]], [[Vojnić]], [[Žakanje]]}}
|-
|'''KC''' 
|[[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnica]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Đurđevac]], Koprivnica |2='''Občine:''' [[Drnje]], [[Đelekovec]], [[Ferdinandovac]], [[Gola, Koprivniško-križevska županija|Gola]], [[Hlebine]], [[Kalinovac]], [[Kloštar Podravski]], [[Koprivnički Bregi]], [[Koprivnički Ivanec]], [[Legrad]], [[Molve]], [[Novigrad Podravski]], [[Novo Virje]], [[Peteranec]], [[Podravske Sesvete]], [[Rasinja]], [[Sokolovac, Koprivniško-križevska županija|Sokolovac]], [[Virje]]}}
|-
|'''KR''' 
|[[Krapina]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Donja Stubica]], [[Klanjec]], Krapina, [[Oroslavje]], [[Pregrada]], [[Zabok]], [[Zlatar, Hrvaška|Zlatar]] |2='''Občine:''' [[Bedekovščina]], [[Budinščina]], [[Desinić]], [[Đurmanec]], [[Gornja Stubica]], [[Hrašćina]], [[Hum na Sutli]], [[Krapinsko-zagorska županija|Jesenje]], [[Konjščina]], [[Kraljevec na Sutli]], [[Krapinske Toplice]], [[Kumrovec]], [[Lobor]], [[Mače, Hrvaška|Mače]], [[Marija Bistrica]], [[Mihovljan]], [[Novi Golubovec]], [[Petrovsko]], [[Radoboj]], [[Stubičke Toplice]], [[Sveti Križ Začretje]], [[Tuhelj]], [[Veliko Trgovišće]], [[Zagorska Sela]], [[Zlatar-Bistrica]]}}
|-
|'''KT''' 
|[[Kutina, Hrvaška|Kutina]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Kutina, [[Novska]] |2='''Občine:''' [[Jasenovac]], [[Lipovljani]], [[Popovača]], [[Velika Ludina]]}}
|-
|'''KŽ''' 
|[[Križevci, Hrvaška|Križevci]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Križevci |2='''Občine:''' [[Gornja Rijeka]], [[Kalnik]], [[Sveti Ivan Žabno]], [[Sveti Petar Orehovec]]}}
|-
|'''MA''' 
|[[Makarska]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Makarska, [[Vrgorac]] |2='''Občine:''' [[Baška Voda]], [[Brela]], [[Gradac, Gradac|Gradac]], [[Podgora, Splitsko-dalmatinska županija|Podgora]], [[Tučepi]]}}
|-
|'''NA''' 
|[[Našice]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Donji Miholjac]], Našice |2='''Občine:''' [[Donja Motičina]], [[Đurđenovac]], [[Feričanci]], [[Koška]], [[Magadenovac]], [[Marijanci]], [[Podravska Moslavina]], [[Podgorač]], [[Viljevo]]}}
|-
|'''NG''' 
|[[Nova Gradiška]] 
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Nova Gradiška |2='''Občine:''' [[Cernik]], [[Davor, Brodsko-posavska županija|Davor]], [[Dragalić]], [[Gornji Bogićevci]], [[Nova Kapela, Brodsko-posavska županija|Nova Kapela]], [[Okučani]], [[Rešetari]], [[Stara Gradiška]], [[Staro Petrovo Selo]], [[Vrbje, Brodsko-posavska županija|Vrbje]]}}
|-
|'''OG'''
|[[Ogulin, Hrvaška|Ogulin]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Ogulin |2='''Občine:''' [[Josipdol, Hrvaška|Josipdol]], [[Plaški]], [[Saborsko]], [[Tounj]]}}
|-
|'''OS'''
|[[Osijek]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Belišće]], Osijek, [[Valpovo]]  |2='''Občine:''' [[Antunovac, Osijek|Antunovac]], [[Bizovac]], [[Čepin]], [[Erdut]], [[Ernestinovo]], [[Petrijevci]], [[Šodolovci]], [[Vladislavci]], [[Vuka]]}}
|-
|'''PU'''
|[[Pulj]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Buje, Istra|Buje]], [[Buzet]], [[Labin]], [[Novigrad, Istra|Novigrad]], [[Pazin]], [[Poreč]], Pulj, [[Rovinj]], [[Umag]]  |2='''Občine:''' [[Bale]], [[Barban]], [[Brtonigla]], [[Cerovlje, Hrvaška|Cerovlje]], [[Fažana]], [[Gračišće]], [[Grožnjan]], [[Kanfanar]], [[Karojba]], [[Občina Kaštelir–Labinci|Kaštelir-Labinci]], [[Kršan]], [[Lanišće]], [[Ližnjan]], [[Lupoglav]], [[Marčana]], [[Medulin]], [[Motovun]], [[Oprtalj]], [[Pičen|Pićan]], [[Raša, Istrska županija|Raša]], [[Občina Sveta Nedelja|Sveta Nedelja]], [[Občina Sveti Lovreč|Sveti Lovreč]], [[Sveti Petar u Šumi]], [[Svetvinčenat]], [[Tinjan, Istrska županija|Tinjan]], [[Višnjan]], [[Vižinada]], [[Vodnjan]], [[Vrsar]], [[Žminj]]}}
|-
|'''PŽ'''
|[[Požega, Hrvaška|Požega]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Pleternica]], Požega |2='''Občine:''' [[Brestovac, Hrvaška|Brestovac]], [[Čaglin]], [[Jakšić]], [[Kaptol, Hrvaška|Kaptol]], [[Kutjevo]], [[Velika, Hrvaška|Velika]]}}
|-
|'''RI'''
|[[Reka, Hrvaška|Reka]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Bakar]], [[Cres (mesto)|Cres]], [[Crikvenica]], [[Kastav]], [[Kraljevica]], [[Krk (mesto)|Krk]], [[Mali Lošinj]], [[Novi Vinodolski]], [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Rab, Rab|Rab]], Reka, [[Vrbovsko]] |2='''Občine:''' [[Baška]], [[Čavle]], [[Dobrinj]], [[Jelenje, Primorsko-goranska županija|Jelenje]], [[Klana]], [[Kostrena]], [[Lovran]], [[Malinska-Dubašnica]], [[Matulji]], [[Mošćenička Draga]], [[Omišalj]], [[Punat]], [[Vinodolska Općina]], [[Viškovo]], [[Vrbnik]]}}
|-
|'''SB'''
|[[Slavonski Brod]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Slavonski Brod |2='''Občine:''' [[Bebrina]], [[Brodski Stupnik]], [[Bukovlje, Hrvaška|Bukovlje]], [[Donji Andrijevci]], [[Garčin]], [[Gornja Vrba]], [[Gundinci]], [[Klakar]], [[Oprisavci]], [[Oriovac]], [[Podcrkavlje]], [[Sibinj]], [[Sikirevci]], [[Slavonski Šamac]], [[Velika Kopanica]], [[Vrpolje]]}}
|-
|'''SK'''
|[[Sisek]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Glina, Hrvaška|Glina]], [[Hrvatska Kostajnica]], [[Petrinja]], Sisek |2='''Občine:''' [[Donji Kukuruzari]], [[Dvor, Sisaško-moslavinska županija|Dvor]], [[Gvozd, Hrvaška|Gvozd]], [[Hrvatska Dubica]], [[Lekenik]], [[Majur]], [[Martinska Ves, Sisaško-moslavinska županija|Martinska Ves]], [[Sunja]], [[Topusko]]}}
|-
|'''SL'''
|[[Slatina, Virovitiško-podravska županija|Slatina]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Orahovica, Hrvaška|Orahovica]], Slatina |2='''Občine:''' [[Crnac]], [[Čačinci]], [[Čađavica]], [[Mikleuš]], [[Nova Bukovica]], [[Sopje]], [[Voćin]], [[Zdenci]]}}
|-
|'''ST'''
|[[Split]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Hvar, Hvar|Hvar]], [[Kaštela]], [[Komiža]], [[Omiš]], [[Sinj]], [[Solin]], Split, [[Stari Grad, Hvar|Stari Grad]], [[Supetar]], [[Trilj]], [[Trogir]], [[Vis (mesto)|Vis]], [[Vrlika]] |2='''Občine:''' [[Bol, Hrvaška|Bol]], [[Dicmo]], [[Dugi Rat]], [[Dugopolje]], [[Hrvace]], [[Jelsa]], [[Klis]], [[Lećevica]], [[Marina, Splitsko-dalmatinska županija|Marina]], [[Milna]], [[Muć]], [[Nerežišća]], [[Okrug]], [[Otok, Splitsko-dalmatinska županija|Otok]], [[Podstrana]], [[Postira]], [[Prgomet]], [[Primorski Dolac]], [[Pučišća]], [[Občina Seget|Seget]], [[Selca, Brač|Selca]], [[Sućuraj]], [[Sutivan]], [[Šestanovac]], [[Šolta]], [[Zadvarje]]}}
|-
|'''ŠI'''
|[[Šibenik]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Drniš]], [[Knin]], [[Skradin]], Šibenik, [[Vodice, Šibensko-kninska županija|Vodice]] |2='''Občine:''' [[Bilice, Šibenik|Bilice]], [[Biskupija]], [[Civljane]], [[Ervenik]], [[Kijevo]], [[Kistanje]], [[Murter]], [[Promina]], [[Pirovac]], [[Primošten]], [[Rogoznica, Šibensko-kninska županija|Rogoznica]], [[Ružić, Šibensko-kninska županija|Ružić]], [[Tisno]], [[Unešić]]}}
|-
|'''VK'''
|[[Vinkovci]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Vinkovci |2='''Občine:''' [[Andrijaševci]], [[Ivankovo]], [[Jarmina]], [[Markušica]], [[Nijemci]], [[Nuštar]], [[Otok, Vukovarsko-sremska županija|Otok]], [[Privlaka, Vukovarsko-sremska županija|Privlaka]], [[Stari Jankovci]], [[Stari Mikanovci]], [[Tordinci]], [[Vođinci]]}}
|-
|'''VT'''
|[[Virovitica]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Virovitica |2='''Občine:''' [[Gradina]], [[Lukač]], [[Pitomača]], [[Suhopolje]], [[Špišić Bukovica]]}}
|-
|'''VU'''
|[[Vukovar]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Ilok]], Vukovar |2='''Občine:''' [[Bogdanovci]], [[Borovo, Hrvaška|Borovo]], [[Lovas]], [[Negoslavci]], [[Tompojevci]], [[Tovarnik]], [[Trpinja]]}}
|-
|'''VŽ'''
|[[Varaždin]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Ivanec]], [[Lepoglava]], [[Ludbreg]], [[Novi Marof]], Varaždin, [[Varaždinske Toplice]] |2='''Občine:''' [[Bednja]], [[Breznica, Hrvaška|Breznica]], [[Breznički Hum]], [[Beretinec]], [[Cestica]], [[Donja Voća]], [[Martijanec|Donji Martijanec]], [[Gornji Kneginec]], [[Jalžabet]], [[Klenovnik]], [[Ljubešćica]], [[Mali Bukovec]], [[Maruševec]], [[Petrijanec]], [[Sračinec]], [[Sveti Đurđ]], [[Sveti Ilija, Varaždinska županija|Sveti Ilija]], [[Trnovec Bartolovečki]], [[Veliki Bukovec, Varaždinska županija|Veliki Bukovec]], [[Vidovec]], [[Vinica, Varaždinska županija|Vinica]], [[Visoko, Varaždinska županija|Visoko]]}}
|-
|'''ZD'''
|[[Zadar]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Benkovac]], [[Biograd na Moru]], [[Nin]], [[Obrovac]], [[Pag]], Zadar |2='''Občine:''' [[Bibinje]], [[Galovac]], [[Gračac]], [[Jasenice]], [[Kali, Ugljan|Kali]], [[Kukljica]], [[Lišane Ostrovičke]], [[Novigrad, Dalmacija|Novigrad]], [[Pakoštane]], [[Pašman (mesto)|Pašman]], [[Polača]], [[Poličnik]], [[Posedarje]], [[Povljana]], [[Preko]], [[Privlaka]], [[Ražanac]], [[Sali]], [[Stankovci, Zadarska županija|Stankovci]], [[Starigrad]], [[Sukošan]], [[Sveti Filip i Jakov]], [[Škabrnja]], [[Tkon]], [[Vir (naselje)|Vir]], [[Zemunik Donji]]}}
|-
|'''ZG'''
|[[Zagreb]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' [[Dugo Selo]], [[Ivanić–Grad|Ivanić-Grad]], [[Jastrebarsko]], [[Samobor]], [[Sveti Ivan Zelina]], [[Velika Gorica]], [[Vrbovec, Zagrebška županija|Vrbovec]], Zagreb, [[Zaprešić]] |2='''Občine:''' [[Bedenica]], [[Bistra, Zagrebška županija|Bistra]], [[Brckovljani]], [[Brdovec]], [[Dubrava, Zagrebška županija|Dubrava]], [[Dubravica]], [[Farkaševac]], [[Gradec, Zagrebška županija|Gradec]], [[Jakovlje, Hrvaška|Jakovlje]], [[Klinča Sela]], [[Krašić]], [[Kloštar Ivanić]], [[Kravarsko]], [[Križ, Zagrebška županija|Križ]], [[Luka, Zagrebška županija|Luka]], [[Marija Gorica]], [[Orle, Zagrebška županija|Orle]], [[Pisarovina]], [[Pokupsko]], [[Preseka]], [[Pušća]], [[Rakovec, Hrvaška|Rakovec]], [[Rugvica]], [[Stupnik]], [[Sveta Nedelja, Zagrebška županija|Sveta Nedelja]], [[Žumberak]]}}
|-
|'''ŽU'''
|[[Županja]]
|{{strnljivi seznam |title=&amp;nbsp; |1='''Mesta:''' Županja |2='''Občine:''' [[Babina Greda]], [[Bošnjaci]], [[Cerna]], [[Drenovci (Hrvaška)|Drenovci]], [[Gradište]], [[Gunja]], [[Vrbanja, Vukovarsko-sremska županija|Vrbanja]]}}
|}

=== Zastarele oznake ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Oznaka 
!Območje 
!Razlog
|-
|'''KN''' 
|[[Krapina]] 
|Oznaka se je uporabljala na jugoslovanskih registrskih tablicah, toda nikoli na tablicah v neodvisni Hrvaški, saj je preveč spominjala na [[Knin]], prestolnico tedanje separatistične [[Srbska republika Krajina|Srbske republike Krajine]]. Krapini je bila dodeljena nova koda '''KR''', ki se je v Jugoslaviji uporabljala za [[Kranj]].
|-
|'''PS''' 
|[[Slatina, Virovitiško-podravska županija|Slatina]] 
|Podravska Slatina je leta 1992 spremenila ime v Slatina. Tablice s to oznako se ne izdajajo več, a so še v uporabi. Slatina ima od leta 2005 dalje novo oznako '''SL'''.&lt;ref name=&quot;oznake&quot; /&gt;
|-
|'''SI''' 
|[[Sisek]] 
|Oznaka se je uporabljala na jugoslovanskih tablicah, toda nikoli na tablicah neodvisne Hrvaške, saj je bila preveč podobna novo uvedeni oznaki Šibenika, '''ŠI'''. Sisek sedaj uporablja oznako '''SK''', ki je enaka oznaki [[Severna Makedonija|makedonskega]] [[Skopje|Skopja]].
|-
|'''SP''' 
|[[Požega, Hrvaška|Požega]] 
|Oznaka se je uporabljala na jugoslovanskih tablicah, toda nikoli na tablicah neodvisne Hrvaške, saj je mesto leta 1991 spremenilo ime iz Slavonska Požega v Požega. Območje tako uporablja novo oznako '''PŽ'''.&lt;ref name=&quot;oznake&quot; /&gt;
|-
|'''TK''' 
|[[Korenica|Titova Korenica]] 
|Oznaka se je uporabljala na jugoslovanskih tablicah, a nikoli na tablicah neodvisne Hrvaške (Korenica zdaj spada pod kodo '''GS''').
|}

== Tablice po meri ==
Obstaja možnost izbire tablice po meri proti plačilu. En tip tablice po meri je videti enako kot standardne tablice, le da kombinacijo številk in črk izbere lastnik vozila. Drugi tip tablice po meri lahko vsebuje besedo s štirimi do sedmimi črkami ali kombinacijo besede s štirimi do petimi črkami in ene ali dveh številk. Slednji tip je na Hrvaškem precej redek, predvsem ker se lahko uporabljajo le pet let po prvi registraciji in ker naročilo takšne tablice stane 2000 [[Kuna (valuta)|kun]] (okoli 270 evrov).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/od-ponedjeljka-nove-jeftinije-registarske-plocice.-evo-kako-ce-izgledati-i-koliko-ce-kostati/4488941/|title=Od ponedjeljka nove, jeftinije registarske pločice. Evo kako će izgledati i koliko će koštati|date=1. 7. 2016|accessdate=17. 12. 2018|website=www.jutarnji.hr|publisher=Jutarnji List|language=hr}}&lt;/ref&gt;

== Posebne tablice ==
[[Slika:Croatian_license_plate_for_abnormal_vehicles.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Tablica vozila z izrednimi dimenzijami]]
[[Slika:Croatian police blue-on-white police registration plate.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Policijska registrska tablica]]
[[Slika:Croatian Ground Army license plate 1992.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Vojaška tablica]]
[[Slika:Croatia diplomatic corps license plate 023-A-002.jpg|desno|sličica|200x200_pik|Diplomatska tablica]]
[[Slika:Croatia_CD_license_plate.JPG|desno|sličica|200x200_pik|Izvozna tablica]]
Medtem ko so številke in črke na standardnih registrskih tablicah črne, imajo tablice tujih državljanov z začasnim ali stalnim prebivališčem na Hrvaškem, mednarodnih organizacij in začasno registriranih vozil zelene številke in črke.

Na tablicah, ki jih uporabljajo vozila, katerih dimenzije, največja dovoljena masa ali osna obremenitev presegajo predpisane, so številke in črke rdeče.

[[Policija|Policijska]] vozila so opremljena s tablicami iz šestih številk modre barve, razdeljenih v dve skupini in ločenih s hrvaškim grbom. Prve tri številke označujejo policijsko upravo, ki ji vozilo pripada.

Tablice vojaških vozil imajo rumeno ozadje, shema številk in črk pa je enaka kot na standardnih tablicah, le da namesto oznake mesta nosijo oznako '''HV''' za ''[[Oborožene sile Republike Hrvaške|&lt;span lang=&quot;hr&quot;&gt;Hrvatska vojska&lt;/span&gt;]]''. Specializirana vozila [[Vojaška policija|vojaške policije]] imajo kot zadnji dve črki oznako '''VP''' za ''&lt;span lang=&quot;hr&quot;&gt;vojna policija&lt;/span&gt;'' ali '''MP''' za ''&lt;span dir=&quot;ltr&quot; lang=&quot;en&quot;&gt;military police&lt;/span&gt;''.

Tablice [[Diplomatsko predstavništvo|diplomatskih predstavništev]] (veleposlaništev, konzulatov) so modre z rumenimi številkami in črkami. Prve tri številke označujejo državo, sledi črka, ki označuje vrsto predstavništva oziroma status lastnika vozila:

* '''A''' pomeni vozilo v lasti diplomatskega predstavništva ali predstavništva mednarodne organizacije, katerega lastnik ima diplomatski status,
* '''C''' pomeni vozilo v lasti konzularnega predstavništva, katerega lastnik ima konzularni status,
* '''M''' pomeni vozilo tujca, ki je zaposlen v predstavništvu, nima pa diplomatskega statusa.

Za razliko od vseh zgoraj opisanih tablic, ki so narejene iz kovine, so preizkusne tablice nalepke, pritrjene na nosilec tablice. Te tablice so sestavljene iz oznake mesta, grba in petih številk v dveh skupinah, uporabljajo pa se lahko za omejeno število dni.

Od leta 2008 dalje obstajajo posebne tablice z novima črkovnima kodama, '''PP''' in '''PV'''. PP pomeni ''&lt;span dir=&quot;ltr&quot; lang=&quot;hr&quot;&gt;prijenosne pločice&lt;/span&gt;'' (prenosne tablice) in PV pomeni ''&lt;span lang=&quot;hr&quot;&gt;povijesno vozilo&lt;/span&gt;'' (starodobnik). Oblika tablic je &lt;code&gt;ZG-PV-123(4)&lt;/code&gt;.

Prav tako so bile leta 2008 uvedene izvozne registrske tablice s kodo '''RH''', ki pomeni ''&lt;span lang=&quot;hr&quot;&gt;Republika Hrvatska&lt;/span&gt;'', in zelenim ozadjem z rumenimi številkami in črkami.

== Viri ==
* {{navedi splet|url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2008_12_151_4118.html|title=Pravilnik o registraciji i označavanju vozila|date=|accessdate=30. 9. 2018|website=|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve republike Hrvaške|last=|first=|year=2008|language=hr}}
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki-medvrstično|License plates of Croatia}}

{{Registracijske oznake za cestna vozila v Evropi}}

[[Kategorija:Registrske tablice po državah|Hrvaška]]
[[Kategorija:Promet na Hrvaškem]]</text>
      <sha1>bu04iv8nfhaft7bt3r1c0pybsllq7i9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Svetličič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444352</id>
    <revision>
      <id>6772461</id>
      <parentid>6739327</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:40:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4470" sha1="kvk2ww7ahi6r7lwufxxe1lytduttaez" xml:space="preserve">{{BŽO več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}
'''Marjan Svetličič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politolog]] in [[ekonomist]], strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose * [[21. januar]] [[1945]], [[Sisek]].

Po diplomi na Visoki šoli za politične vede (kasnejše [[FSPN]] oz. [[FDV]]) leta 1967 se je zaposlil na Centru za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju (1991 preimenovan v Center za mednarodno sodelovanje in razvoj) in ga nazadnje tudi vodil kot direktor (1987-90). Leta 1979 je doktoriral na beograjski ekonomski fakulteti, izpopoljeval pa se je mdr. na ''Univerzi Sussex'' in ''London School of Economics and Political Science''). 

Leta 1990 je prešel na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]  v Ljubljani, kjer je predaval in raziskoval mednarodno ekonomijo kot dolgoletni predstojnik [[Center za proučevanje mednarodnih odnosov|Centra za proučevanje mednarodnih odnosov]] (1990-2013) na FDV, katere dekan je bil v letih 1997-2000. Predaval je tudi na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti]] v Ljubljani in drugod po svetu. Je član uredniških odborov mnogih mednarodnih revij in konzultant mednarodnih organizacij, mdr. UNCTAD, EU, UNDP, OECD, IFC, UNESCO, UN University Institute WIDER, OSCE/OVSE). Bibliografija M. Svetličiča obsega preko 350 člankov, poglavij v knjigah in knjig, od tega veliko objavljenih v tujini. 

Je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, politiko mednarodnega poslovanja, multinacionalna podjetja, internacionalizacijo, menedžment in globalizacijo, tuje neposredne investicije, majhne države v EU, pogajalske veščine (tehniko pogajanj in medkulturna pogajanja). Kot zunanji predavatelj predava pri raznih predmetih na EF UL in EPF Univerze v Mariboru ter na podiplomskih programih na Univerzah v Trentu, Trstu, Sarajevu, Skopju. 

Predava na Akademiji internacionalizacije (GZS, Ministrstvo za gospodarstvo, EF UL). Redno izvaja seminarje za poslovneže ter posebne programe za podjetja oz. različne ustanove in združenja v Sloveniji in tujini.

Leta 2002 je postal [[ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasador znanosti Republike Slovenije]], leta 2014 je dobil zlato plaketo Univerze v Ljubljani za prispevek njenemu razvoju ter leta 2015 plaketo FDV za življenjsko delo. Izvoljen je bil za Fellow European Academy of International Business (EIBA, bil 2004 njen predsednik in podpredsednik), član Sveta TEPSA (Trans Europaen Policy Studies Association) in FP7 Advisory Group for International Scientific Cooperation, podpredsednik COST projekta ''The Emergence of Southern Multinationals''. Leta 2017 je dobil ''Academy of International Business-CEE Chapter'' priznanje za izjemen prispevek disciplini in praksi mednarodnega poslovanja v Srednji Evropi. Kot edini raziskovalec iz Srednje in Vzhodne Evrope je bil leta 1999 uvrščen v Who is Who in International Business and Research (E. Elgar). Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] na predlog FDV podelila naziv [[zaslužni profesor]]. 

== Bibliografija (monografije) ==
* ''Zlate mreže transnacionalnih podjetij'' (1985)
* ''Slovenian stage strategy in the new Europe'' (1993)
* ''Svetovno podjetje: izzivi mednarodne proizvodnje'' (1996)
* ''Enhanced transition through outward internationalisation'' (2003; soavtorica [[Andreja Jaklič]]) 
* ''Globalizacija in neenakomeren razvoj v svetu'' (2004)
*''Izhodna intenacionalizacija in slovenske multinacionalke'' (2005; soavtorica [[Andreja Jaklič]])
* ''Zamujene razvojne priložnosti Slovenije'' (2016)
* ''Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve'' (2024; soavtor [[Boštjan Udovič]])
== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/marjan-svetlicic/ Profil] na straneh Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Svetličič, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Skopju]]
[[Kategorija:Doktorirali na Ekonomski fakulteti v Beogradu]]</text>
      <sha1>kvk2ww7ahi6r7lwufxxe1lytduttaez</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Florentinski diamant</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444699</id>
    <revision>
      <id>6772642</id>
      <parentid>6710337</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T04:15:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5065" sha1="jwbx5zg20uqi7n7p09t42slecogkrcf" xml:space="preserve">{{Infopolje Mineral
|name = Diamant
|category = Naravni mineral
|boxwidth = 
|boxbgcolor = 
|image = Florentine Diamond copy.jpg
|alt =
|caption = Steklena kopija ''Florentinskega diamanta''
|formula = 
|molweight = 137,27 karat
|color = svetlo rumen z zelo rahlo zeleno prevleko
| cut     = 9-strani 126-facetni dvojni rožasti rez
| country = [[Indija]]
|habit = 
|system = 
|twinning = 
|cleavage =
|fracture = 
|mohs = 
|luster = 
|polish = 
|refractive = 
|opticalprop = 
|birefringence = 
|dispersion  = 
|pleochroism  = 
|streak = 
|melt = 
|gravity = 
|density = 
|diaphaneity = 
|references 
}}
'''Florentinski diamant''' je izgubljeni diamant indijskega porekla. Je svetlo rumene barve z zelo rahlo zeleno prevleko. [[Brušenje diamantov|Brušen]] je bil v obliki nepravilne (čeprav zelo zapletene) devetstranske 126-facetne dvojne rože, teže 137,27 karatov (27,454 g). Kamen je znan tudi kot ''toskanski diamant, veliki vojvoda Toskane, avstrijski diamant'' in ''avstrijski rumeni diamant''.

== Sporna zgodovina ==
Izvor kamna je sporen. Po poročanju ga je Lodewyk van Bercken izbrusil za [[Karel Drzni|Karla Drznega]], vojvodo Burgundije &lt;ref&gt;[http://www.edwardjayepstein.com/diamond/chap11.htm The Diamond Invention. Chapter 11] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190224024547/http://edwardjayepstein.com/diamond/chap11.htm |date=2019-02-24 }} by Edward Jay Epstein&lt;/ref&gt;. Karel naj bi ga nosil, ko je padel v bitki pri Moratu 22. junija 1476. Kmet ali vojaka ga je našel na vojvodi in prodal za florin, misleč da je steklo. Nov lastnik Bartholomew May, državljan Berna, ga je prodal Genovežanu, ki ga je nato prodal [[Ludovico Sforza| Ludovicu Sforza]]. S [[Fuggerji]] je prišel v finančno zakladnico Medičejcev v Firencah. [[Papež Julij II.]] se je imel za enega od njegovih lastnikov.

Druga različica zgodnje zgodovine kamna je, da je naraven kamen od kralja Vijayanagara v južni Indiji pridobil konec 16. stoletja portugalski guverner [[Goa|Goe]], Ludovico Castro, grof Montesanto. Kristal je bil deponiran pri [[jezuiti]]h v [[Rim]]u, dokler ga ni po dolgotrajnih pogajanjih [[Ferdinando I. de' Medici]], veliki vojvoda Toskane, uspel kupiti od družine Castro-Noronha za 35.000 portugalskih scudov.

Sin vojvode Ferdinanda, [[Cosimo II de' Medici |Cosimo II.]], je končno poveril očetov nakup rezkarju Pompeu Studentoliju, beneškemu mojstru v Firencah. Dokončen dragulj je bil dostavljen 10. oktobra 1615. Popis, sestavljen ob smrti Cosima, potrjuje pridobitev surovega diamanta od Ferdinanda in ga opisuje kot »obrobljen na obeh straneh in obkrožen z diamantnim trakom.

== Dokumentirana zgodovina ==
Dokumentirana zgodovina se začne, ko je [[Jean Baptiste Tavernier]], francoski draguljar in popotnik, videl kamen v posesti Ferdinanda II. de' Medici, velikega vojvode [[Toskana|Toskane]] leta 1657. Nato je prešel v roke Habsburžanov, ko je umrl zadnji od [[Medičejci|Medičejcev]], skozi poroko [[Franc I. Štefan Lotarinški |Franca I. Štefana Lotarinškega]] za cesarico [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] Avstrijsko in je bil vstavljen v habsburške kronske dragulje v [[Hofburg]]u na [[Dunaj]]u. Takrat je bil vreden 750.000 dolarjev.

Po padcu avstrijskega cesarstva med prvo svetovno vojno je kamen dobil [[Karel I. Habsburško-Lotarinški |Karel I.]] Avstrijski v izgnanstvu v Švici. Kamen je bil po letu 1918 ukraden s strani osebe, ki je bila blizu cesarske družine, v Južno Ameriko pa je bil odpeljan z drugimi kronskimi dragulji. Po tem se je govorilo, da je bil diamant vrnjen v Združene države v 20-ih letih, bil predelna in prodan.''

== 1981 - neimenovan diamant na dražbi Christie's ==
Med jesensko avkcijo dražbene hiše Christie's novembra 1981 v Ženevi je bil pod številko 710 nenavadno velik rumeni diamant težek 81,56 karatov, brez imena. V zlati verigi ga je obdajalo štirinajst malih diamantov z zapiralom. Diamant je šel na telefonsko ponudbo za 600.000 švicarskih frankov. Dobavitelja Christies ne more več določiti, saj je bila obveznost evidentiranja vseh pošiljateljev leta 1980 ukinjena. S tehničnega vidika je dvomljivo, da bi lahko razdelitev &quot;Florentinca&quot; pustila kamen te velikosti.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Wolfgang Meyer-Hentrich: ''Des Kaiser Diamant''. In: Wolfgang Ebert (Hrsg.): Jäger verlorener Schätze. Abenteuerliche Expeditionen. Piper, München 2002, ISBN 3-492-23662-6.
*Günter Wermusch: ''Adamas. Diamanten in Geschichte und Geschichten''. 2. Auflage. Verlag Die Wirtschaft, Berlin 1985.

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Florentine Diamond|{{PAGENAME}}}}
* [http://www.diamantwissen.de/deu/history_florentiner.htm diamantwissen.de] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111025095847/http://diamantwissen.de/deu/history_florentiner.htm |date=2011-10-25 }}
* [http://www.minelinks.com/alluvial/diamonds_2_fr.html Aufzählung berühmter Diamanten] (franz.)
* [http://www.chez.com/pgosse/gem/diam.htm Beschreibung berühmter Diamanten mit Abbildungen] (franz.)

[[Kategorija:Diamanti]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jwbx5zg20uqi7n7p09t42slecogkrcf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kriptovaluta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444870</id>
    <revision>
      <id>6772343</id>
      <parentid>6673626</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:53:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Legalnost in obdavčenost kriptovalut v Sloveniji */ --zastarele informacije</comment>
      <origin>6772343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9431" sha1="a1pcialgqj3t5y1q58wfz0jztj6yg8v" xml:space="preserve">'''Kríptovalúta''' je elektronski denar oz'''.''' menjalno sredstvo, oblikovano za neposredno izmenjavo [[informacija|informacij]]. Kriptovalute omogočajo [[zasebnost]] uporabnikov, decentraliziran nadzor nad legitimnostjo valut in uporabljajo [[Kriptografija|kriptografijo]] za zaščito transakcij.

== Zgodovina ==
Leta&amp;nbsp;2008 je bila ustvarjena prva decentralizirana kriptovaluta [[bitcoin]]; ustvaril jo je razvijalec ali skupina razvijalcev z vzdevkom [[Satoshi Nakamoto]]. Prava identiteta osebe ali skupine pod vzdevkom Satoshi Nakamoto ni poznana. Bitcoin je [[medvrstniški]] elektronski sistem denarja, pri katerem ni potreben [[posrednik]]. Ustvarjanje in transakcije bitcoina potekajo po odprtokodnem [[kriptografski protokol|kriptografskem protokolu]], vsak kovanec pa se obračunava na natančnost največ 8 decimalnih mest. Najmanjša enota se imenuje [[satoshi]]. Obstaja na stotine različnih tipov kriptovalut, znanih kot [[alternativni kovanec|alternativni kovanci]] (''{{jezik|en|altcoins}}''). Ti so alternativa bitcoinu, med seboj pa se razlikujejo po hitrosti transakcij, velikosti blokov, metodi distribucije, algoritmih verifikacije in namenu uporabe. Med znane kriptovalute poleg bitcoina spadajo še [[cardano (kriptovalutna platforma)|cardano]], [[iota (kriptovaluta)|iota]], [[litecoin]], [[ethereum]] in [[monero]], ki se med seboj razlikujejo po programskih jezikih in namenu. Številne kriptovalute omogočajo ustvarjanje [[pametna pogodba|pametnih pogodb]] (''{{jezik|en|smart contracts}}'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://wallstreet.si/kriptovalute/|title=wallstreet|date=|accessdate=20. januar 2018|website=Kriptovalute|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180130091549/https://wallstreet.si/kriptovalute/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Lastnosti ==
Glavna lastnost kriptovalut je decentralizacija. Pri kriptovalutah nekega nadzora, kot so centralne banke pri standardnih papirnatih valutah (FIAT), ni, saj je eden izmed ciljev kriptovalut nadomestitev vseh posrednih institucij. Decentraliziran nadzor omogoča uporabo tehnologije [[Blokveriga|blokverige]]. Ta ima dolgoročno velik potencial pri preoblikovanju poslovnih modelov in marsikdo meni, da bo temelj razvoja globalnih gospodarskih in socialnih sistemov. Kovanci gredo prvič v obtok po končani [[začetna ponudba kovancev|začetni ponudbi kovancev]] (''{{jezik|en|initial coin offering}}'', ''ICO''), kasneje pa se lahko novi kovanci rudarijo in dodajajo v obtok kot oblika nagrade ob razrešenem bloku. To je tudi oblika plačila rudarjem, ki svojo procesno moč posodijo za potrjevanje transkacij.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Temelj skoraj vsake kriptovalute je podatkovna struktura, imenovana blokveriga. V njej najdemo seznam zapisov, imenovanih bloki, v katerih so podatki o transakcijah, ki so večinoma javno na voljo vsem uporabnikom v omrežju, podrobnosti o transakcijah pa so kriptografsko zaščitene s tako imenovanimi [[zgoščevalna funkcija|zgoščevalnimi funkcijami]] (funkcije, ki zaporedje znakov preslikajo v novo zaporedje znakov stalne dolžine, dobljeni rezultat pa je nemogoče preslikati v prvotno zaporedje znakov). Transakcije, ki potekajo v omrežju neposredno med uporabniki, se izvajajo z uporabo zasebnih in javnih [[ključ (kriptografija)|ključev]], tj. dolgih nizov znakov. Varnost ključev temelji na nezmožnosti ustvaritve algoritma za učinkovit izračun največjega skupnega delitelja dveh števil. V omrežju transakcije potrjujejo drugi uporabniki z dvema glavnima [[algoritem|algoritmoma]]:

1.[[Dokaz o delu]] (''{{jezik|en|proof of work}}''), pri katerem rudarji izračunavajo zapletene matematične formule in s tem ustvarjajo nove bloke, ki se dodajajo v blokverigo.

2. [[Dokaz o vložku]] (''{{jezik|en|proof of stake}}''), pri katerem transakcije potrjuje in jih dodaja v blokverigo uporabnik z največjim deležem neprodanih kovancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ibm.com/blogs/blockchain/2017/12/blockchain-security-what-keeps-your-transaction-data-safe/|title=ibm|date=12.12.2017|accessdate=21.1.2018|website=Blockchain Identity|publisher=Curtis|last=Miles|first=}}&lt;/ref&gt;

== Nakup ==
Kriptovalute, kot je bitcoin, je mogoče kupiti na več načinov. Bitcoin se lahko kupi lokalno s temu namenjenimi aplikacijami, pri čemer se osebi srečata v živo in izvedeta menjavo bitcoina ali drugih kripto valut. Kupi se lahko tudi na [[bitcoin avtomat|bitcoin avtomatih]], ki so postavljeni v večini trgovskih centrov po Sloveniji. Tretja možnost so [[virtualna menjalnica|virtualne menjalnice ali borze]], pri čemer uporabnik odpre račun, ki mu omogoča polaganje denarja za nakup bitcoinov. Virtualnih menjalnic je na stotine. V Sloveniji je od leta&amp;nbsp;2022 v veljavi nov [[zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma]], ki podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami, obvezuje, da se vpišejo v register ponudnikov kriptovalut. Kontrolo nad temi podjetji, transakcijami in upoštevanjem zakonodaje izvajata [[Banka Slovenije]] in [[Urad za preprečevanje pranja denarja]]. [[Seznam registriranih ponudnikov storitev virtualnih valut]] je na voljo na spletni strani urada. 

== Prodaja ==
Kriptovalute je mogoče prodati na več različnih mestih. Prva in najbolj uveljavljena možnost je prodaja kriptovalute na mestu nakupa. Druga možnost je prenos kriptovalute na eno od menjalnic. Tretja možnost je, da se kriptovaluta uporabi za nakup izdelka ali storitve in je tako ni treba menjati v lokalno valuto. Četrta možnost je izmenjava valute z lokalno valuto, podobno kot pri menjavi konvencionalnih valut.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://kriptomat.io/kako-prodati-bitcoin-druge-kriptovalute/|title=Kako in kje prodati Bitcoin in druge kriptovalute? Na kaj moram biti pozoren? - Kriptomat|date=2018-02-05|newspaper=Kriptomat|accessdate=2018-03-15|language=sl-SI|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315200226/https://kriptomat.io/kako-prodati-bitcoin-druge-kriptovalute/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Legalnost in obdavčenost kriptovalut v Sloveniji ==
Kriptovalute so v Sloveniji pravno dovoljene.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://kriptomat.io/je-bitcoin-v-sloveniji-legalen/|title=Je Bitcoin v Sloveniji legalen? - Kriptomat|date=2018-01-31|newspaper=Kriptomat|accessdate=2018-03-15|language=sl-SI|archive-date=2018-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316084656/https://kriptomat.io/je-bitcoin-v-sloveniji-legalen/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Finančna uprava Republike Slovenije]] je januarja&amp;nbsp;2017 sporočila, da dobiček, ustvarjen s trgovanjem s kriptovalutami, ni obdavčen. Pri prejemanju dohodka v kriptovalutah in rudarjenju kriptovalut pa se davek že upošteva, saj gre v obeh primerih za obliko dohodka.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://kriptomat.io/davek-na-kriptovalute-in-bitcoin/|title=Davek na kriptovalute in bitcoin. Ali moram plačati? - Kriptomat|date=2018-01-30|newspaper=Kriptomat|accessdate=2018-03-15|language=sl-SI|archive-date=2018-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316084805/https://kriptomat.io/davek-na-kriptovalute-in-bitcoin/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pravne osebe morajo poslovanje s kriptovalutami prikazati v poslovnih knjigah, višina davka pa znaša 19&amp;nbsp;odstotkov od davčne osnove.

== Zaščita ==
Ustrezno varnost pri upravljanju kriptovalut zagotavlja nekaj osnovnih smernic:

1. Izbira ustrezne [[Kriptodenarnica|denarnice]]: 
* Hladne denarnice so primerne za shranjevanje večjih zneskov. Niso povezane v omrežje, tako da je tatvina mogoča samo v primeru, če ima napadalec fizični dostop do njih. Denarnico je treba zaščititi z geslom ali [[koda PIN|kodo PIN]]. Geslo in koda ščitita vaš zasebni ključ, ki vam omogoča, da lahko uporabljate vaše kriptovalute. V hladni denarnici torej ni shranjena kriptovaluta, ampak ključ za njeno uporabo.
* Vroče denarnice so povezane z [[internet]]om in so zato manj varne.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://kriptomat.io/bitcoin-wallet-kripto-denarnice/|title=Bitcoin wallet - vse o kripto denarnicah - Kriptomat|date=2018-01-30|newspaper=Kriptomat|accessdate=2018-03-15|language=sl-SI|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315200333/https://kriptomat.io/bitcoin-wallet-kripto-denarnice/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
2. [[Varnostna kopija]] denarnice: Zaradi številnih možnosti izgube denarnice je treba poskrbeti za ustrezno varnostno kopijo. Varnostno kopi je priporočljivo shranjevati na vsaj dveh različnih lokacijah in na različnih medijih (USB-ključ, zgoščenka, zapis na papirju).

3. Uporaba večfaktorske [[Avtentikacija (računalništvo)|avtentikacije]]: Vse spletne borze in storitve omogočajo nastavitev vsaj 2-faktorske avtentikacije (2FA), pri kateri se pri prijavi poleg običajnega gesla vpiše tudi edinstveno, časovno spremenljivo kodo, ki jo generira aplikacija na telefonu. Pri nastavitvi avtentikacije je treba preveriti možnost povrnitve dostopa do računa ob izgubi aplikacije za generiranje kod. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.varninainternetu.si/2017/varno-v-svet-kripto-valut/|title=varninainternetu|date=14. september 2017|accessdate=21.1.2018|website=Varno v svet kripto valut|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kriptovalute| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>a1pcialgqj3t5y1q58wfz0jztj6yg8v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kriptodenarnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444970</id>
    <revision>
      <id>6772328</id>
      <parentid>6309265</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kriptoban</username>
        <id>205169</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Popravil sem slovnične napake, ponekod sem popravil ali dopolnil besedilo,</comment>
      <origin>6772328</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9003" sha1="qmu2oml73csi4rz29q6por45c979cz5" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
'''Kriptodenarnice''' so elektronske denarnice v obliki strojne ali programske opreme. Namenjene so shranjevanju javnih in zasebnih ključev, ki so potrebni za prejemanje in plačevanje s [[Kriptovaluta|kriptovalutami]]. Kriptovalute lastnik sicer nima v fizični posesti, s kripto denarnico in zasebnim ključem pa lahko dostopa do baze, od koder razpolaga s svojim imetjem v določeni kriptovaluti. Vsaka enota kriptovalute ima svoj lastni ključ s katerim lahko uporabnik dostopa do nje in je zavarovana s tako imenovano tehnologijo [[Blokveriga|blokverige]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blockgeeks.com/guides/what-is-blockchain-technology/|title=blockchain|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012725/https://blockgeeks.com/guides/what-is-blockchain-technology/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, ki beleži ne samo informacije o transakcijah v kriptovalutah, pač pa vse podatke, ki so pomembni za vsako enoto. Tako lahko uporabnik del svojega imetja s svoje kriptodenarnice prenese na kriptodenarnico drugega uporabnika, pri čemer se prenese lastništvo nad kriptovaluto, ta pa ostane na svojem mestu v verigi blokov in ohranjanju enot kriptovalut. Blokverižna tehnologija vse transakcije zavaruje s [[Kriptografija|kriptografijo]] (zgoščevalnimi vrednostmi), s čimer se vsebina podatkov zaščiti, čeprav so transakcije javno zabeležene. To prav tako onemogoča brisanje transakcij, kar otežuje ilegalna plačila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blockgeeks.com/guides/cryptocurrency-wallet-guide/|title=criptocurrency wallet|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180201193043/https://blockgeeks.com/guides/cryptocurrency-wallet-guide/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Oblike kriptodenarnic ==
Kriptodenarnice obstajajo v različnih oblikah, ki omogočajo različne načine shranjevanja kriptovalut. Ločimo jih v tri kategorije: [[Programska oprema|programsko opremo]] (''software wallets''), [[Strojna oprema računalnika|strojno opremo]] (''hardware wallets'') in papirne denarnice (paper wallets).

==== '''Denarnice kot del programske opreme''' ====
Najbolj priljubljene so kripto denarnice v obliki [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacije]], ki si jih uporabniki naložijo na svoje naprave (telefon, računalnik), do nekaterih pa je možno dostopati tudi prek spleta. Razlikujemo:

* Kriptodenarnice kot aplikacije, naložene na računalnik, so dostopne zgolj iz računalnika, na katerega so bile naložene. Predstavljajo visoko stopnjo varnosti, saj je dostop do kriptovalute mogoč le imetniku naprave in zasebnega ključa, ogrožajo pa jih hekerski napadi in virusi, zato je potrebno redno posodabljati računalniško programsko opremo, prav tako pa tudi aplikacijo samo.
* Spletne kriptodenarnice so dostopne preko oblaka, iz katere koli računalniške naprave. Tovrstne kriptodenarnice so lahko dostopne, vendar pa so privatni ključi shranjeni tudi na spletu in pod nadzorom tretje osebe (podjetja, ki ima aplikacijo v lasti). V tem primeru obstaja večje tveganje hekerskega napada ali kraje.
* Mobilne kriptodenarnice so izredno lahko dostopne in preprostejše za uporabo, vendar zaradi omejenega prostora na telefonu. Predvsem so namenjene vsakodnevni uporabi, kot so nakupi v trgovinah, manj pa so primerne za shranjevanje večjih vsot, saj je tveganje za zlorabo takšne oblike kriptodenarnice veliko večje (npr. ob izgubi ali kraji mobilnega telefona).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cryptocurrencyfacts.com/what-is-a-cryptocurrency-wallet/|title=|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

'''Denarnice kot del strojne opreme'''

Tovrstne denarnice so primerne za shranjevanje večjih vsot kriptovalut. Razlog za to je shranjevanje zasebnega ključa na posebni napravi, ki ni povezana s spletom in je torej varna pred zlorabami. Zasebni ključi so shranjeni na ločeni, strojni napravi. Ko se naprava poveže z računalnikom z internetnim dostopom in vnese pravilna PIN koda, lahko uporabnik ali lastnik upravlja z imetjem. Varnost zasebnega ključa je poglavitna skrb lastnika kriptovalut saj predstavlja edini ključ do posameznikovega kriptokapitala. V primeru izgube zasebnega ključa posameznik ne more dostopati do kapitala, v primeru kraje pa se premoženja lahko polasti storilec.

==== Denarnice v papirni obliki ====
Kripto denarnice v papirni obliki so izredno varne in lahke za uporabo. Predstavljajo fizično natisnjene ključe, ki jih lahko uporabnik vnese v računalnik z internetnim dostopom in jih uporabi za prenašanje kriptovalut. Ključi na papirni denarnici so običajno zapisani v obliki besedilnega niza ali [[Koda QR|kode QR]].

=== Varnost kriptodenarnic ===
Kripto denarnice se razlikujejo tudi po stopnji varnosti. Manjšo stopnjo varnosti zagotavljajo kripto denarnice v obliki programske opreme, saj so povezane s spletom in so izpostavljene hekerskim napadom. Pri kripto denarnicah strojne opreme in kripto denarnicah v papirni obliki obstaja tveganje fizične izgube podatkov, je pa verjetnost kraje ali zlorabe veliko manjša.

=== Varnost uporabnikov ===
Čeprav se s plačevanjem s kriptovalutami direktno ne uporabljajo osebni podatki, se vsi podatki o transakcijah beležijo, hranijo decentralizirano, vsi podatki o uporabniku pa so shranjeni tudi na spletu. To potencialno omogoča identifikacijo osebe s pomočjo IP naslova in s tem tudi posege v zasebnost. Poleg tega so uporabniki izpostavljeni tudi drugim vrstam prevar, kot so lažni stroški, kraja oziroma dekodiranje njihovega zasebnega ključa ali izsiljevanje.

Kraje kriptovalut se odvijajo preko hekerskih napadov na spletne kriptodenarnice, menjalnice kriptovalut in platforme na katerih delujejo mreže rudarjev. Kriptovalute niso zavarovane pred krajo, kar pomeni da ob izgubi kriptovalut ni garantirano nobeno povračilo škode. Odmevnejši primer je na primer hekerski napad na podjetje NiceHash, kateremu so v enem samem napadu odtujili 4700 [[Bitcoin|bitcoinov]] v takratni vrednosti 60 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rt.com/business/415156-2018-cyber-hack-bitcoin-risks/|title=kriptovalute kriminal|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== Uveljavljene kriptodenarnice ===
Glede na visoko tveganje pri vlaganju v kriptovalute uporabniki izbirajo med kriptodenarnicami, ki ustrezajo njihovim zahtevam po varnosti in namenskosti. Med najbolj znane kriptodenarnice sodijo:

* Bread wallet je mobilna denarnica za vsakodnevno plačevanje, dostopna za uporabnike Android in iOS operacijskega sistema. Med transakcijo kriptovalut aplikacija ne uporablja nobenega strežnika, kar pomeni, da uporabnik ves čas nadzira kapital, dokler ga ne prejme naslovnik.
* Exodus je aplikacija na računalniškem namizju, ki podpira valute Bitcoin, Ether, Litecoins, Doge coins in Dash. Omogoča preprosto dodatno varovalo (backup) in pretvorbo med kriptovalutami.
* Copay je kriptodenarnica za mobilne naprave s povezavo na spletu. Denarnica omogoča funkcijo »multi signature« (za transakcijo so potrebne vse pristojne osebe z lastništvom zasebnega ključa).
* Jaxx je prav tako denarnica v obliki aplikacije, ki podpira več kriptovalut in omogoča uporabo papirnih denarnic s skeniranjem QR kode.
* Armory je aplikacija, ki omogoča shranjevanje ključev izven spleta, multi signature in možnost izdelave papirne denarnice s pomočjo QR kode.
* Trezor je denarnica v obliki strojne opreme, namenjena pa je shranjevanju večjih količin Bitcoinov. Denarnica ne omogoča vpogleda v privatni ključ (privatni ključ je v strojni opremi, lastniku ni poznana v obliki kode ali zapisa), kar jo naredi enako varno kot fizični kapital (nevarnost fizične kraje)
* Blockchain.com je najpopularnejša Bitcoin denarnica. Dostopna je iz vseh brskalnikov in pametnih telefonov. Denarnica uporabniku omogoča dve dodatni varnostni plasti (potreben vnos PIN kode ob vsaki transakciji in potrditev transakcije s strani prej izbrane osebe), podjetje pa nima dostopa do osebnih ključev uporabnikov. Vse transakcije tečejo skozi strežnike podjetja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cryptocompare.com/wallets/#/overview|title=vrste digitalnih denarnic|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* Ledger je varna kriptodenarnica v obliki strojne opreme, namenjena varnemu shranjevanju večjih količin kriptovalut. Privatne ključe shranjuje v varnem čipu na napravi, brez povezave z internetom, uporabnik pa transakcije potrdi s PIN kodo in fizičnim gumbom na napravi. Podpira več kot 15.000 kriptovalut in žetonov. Upravljanje poteka prek aplikacije Ledger Wallet. &lt;ref&gt;{{cite web
| url = https://kriptoban.si/kripto-denarnice/
| title = Varna kriptodenarnica
| website = Kriptoban
| access-date = 2026-10-30
}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[kriptovaluta]]
* [[Bitcoin]]
* [[kriptografija]]

=== Viri ===
[[Kategorija:Kriptovalute]]</text>
      <sha1>qmu2oml73csi4rz29q6por45c979cz5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772340</id>
      <parentid>6772328</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:49:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Uveljavljene kriptodenarnice */ --spam</comment>
      <origin>6772340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8474" sha1="fjw1e4255e3clwxcfojsfg07g0e41pn" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
'''Kriptodenarnice''' so elektronske denarnice v obliki strojne ali programske opreme. Namenjene so shranjevanju javnih in zasebnih ključev, ki so potrebni za prejemanje in plačevanje s [[Kriptovaluta|kriptovalutami]]. Kriptovalute lastnik sicer nima v fizični posesti, s kripto denarnico in zasebnim ključem pa lahko dostopa do baze, od koder razpolaga s svojim imetjem v določeni kriptovaluti. Vsaka enota kriptovalute ima svoj lastni ključ s katerim lahko uporabnik dostopa do nje in je zavarovana s tako imenovano tehnologijo [[Blokveriga|blokverige]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blockgeeks.com/guides/what-is-blockchain-technology/|title=blockchain|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20180126012725/https://blockgeeks.com/guides/what-is-blockchain-technology/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, ki beleži ne samo informacije o transakcijah v kriptovalutah, pač pa vse podatke, ki so pomembni za vsako enoto. Tako lahko uporabnik del svojega imetja s svoje kriptodenarnice prenese na kriptodenarnico drugega uporabnika, pri čemer se prenese lastništvo nad kriptovaluto, ta pa ostane na svojem mestu v verigi blokov in ohranjanju enot kriptovalut. Blokverižna tehnologija vse transakcije zavaruje s [[Kriptografija|kriptografijo]] (zgoščevalnimi vrednostmi), s čimer se vsebina podatkov zaščiti, čeprav so transakcije javno zabeležene. To prav tako onemogoča brisanje transakcij, kar otežuje ilegalna plačila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blockgeeks.com/guides/cryptocurrency-wallet-guide/|title=criptocurrency wallet|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180201193043/https://blockgeeks.com/guides/cryptocurrency-wallet-guide/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Oblike kriptodenarnic ==
Kriptodenarnice obstajajo v različnih oblikah, ki omogočajo različne načine shranjevanja kriptovalut. Ločimo jih v tri kategorije: [[Programska oprema|programsko opremo]] (''software wallets''), [[Strojna oprema računalnika|strojno opremo]] (''hardware wallets'') in papirne denarnice (paper wallets).

==== '''Denarnice kot del programske opreme''' ====
Najbolj priljubljene so kripto denarnice v obliki [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacije]], ki si jih uporabniki naložijo na svoje naprave (telefon, računalnik), do nekaterih pa je možno dostopati tudi prek spleta. Razlikujemo:

* Kriptodenarnice kot aplikacije, naložene na računalnik, so dostopne zgolj iz računalnika, na katerega so bile naložene. Predstavljajo visoko stopnjo varnosti, saj je dostop do kriptovalute mogoč le imetniku naprave in zasebnega ključa, ogrožajo pa jih hekerski napadi in virusi, zato je potrebno redno posodabljati računalniško programsko opremo, prav tako pa tudi aplikacijo samo.
* Spletne kriptodenarnice so dostopne preko oblaka, iz katere koli računalniške naprave. Tovrstne kriptodenarnice so lahko dostopne, vendar pa so privatni ključi shranjeni tudi na spletu in pod nadzorom tretje osebe (podjetja, ki ima aplikacijo v lasti). V tem primeru obstaja večje tveganje hekerskega napada ali kraje.
* Mobilne kriptodenarnice so izredno lahko dostopne in preprostejše za uporabo, vendar zaradi omejenega prostora na telefonu. Predvsem so namenjene vsakodnevni uporabi, kot so nakupi v trgovinah, manj pa so primerne za shranjevanje večjih vsot, saj je tveganje za zlorabo takšne oblike kriptodenarnice veliko večje (npr. ob izgubi ali kraji mobilnega telefona).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cryptocurrencyfacts.com/what-is-a-cryptocurrency-wallet/|title=|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

'''Denarnice kot del strojne opreme'''

Tovrstne denarnice so primerne za shranjevanje večjih vsot kriptovalut. Razlog za to je shranjevanje zasebnega ključa na posebni napravi, ki ni povezana s spletom in je torej varna pred zlorabami. Zasebni ključi so shranjeni na ločeni, strojni napravi. Ko se naprava poveže z računalnikom z internetnim dostopom in vnese pravilna PIN koda, lahko uporabnik ali lastnik upravlja z imetjem. Varnost zasebnega ključa je poglavitna skrb lastnika kriptovalut saj predstavlja edini ključ do posameznikovega kriptokapitala. V primeru izgube zasebnega ključa posameznik ne more dostopati do kapitala, v primeru kraje pa se premoženja lahko polasti storilec.

==== Denarnice v papirni obliki ====
Kripto denarnice v papirni obliki so izredno varne in lahke za uporabo. Predstavljajo fizično natisnjene ključe, ki jih lahko uporabnik vnese v računalnik z internetnim dostopom in jih uporabi za prenašanje kriptovalut. Ključi na papirni denarnici so običajno zapisani v obliki besedilnega niza ali [[Koda QR|kode QR]].

=== Varnost kriptodenarnic ===
Kripto denarnice se razlikujejo tudi po stopnji varnosti. Manjšo stopnjo varnosti zagotavljajo kripto denarnice v obliki programske opreme, saj so povezane s spletom in so izpostavljene hekerskim napadom. Pri kripto denarnicah strojne opreme in kripto denarnicah v papirni obliki obstaja tveganje fizične izgube podatkov, je pa verjetnost kraje ali zlorabe veliko manjša.

=== Varnost uporabnikov ===
Čeprav se s plačevanjem s kriptovalutami direktno ne uporabljajo osebni podatki, se vsi podatki o transakcijah beležijo, hranijo decentralizirano, vsi podatki o uporabniku pa so shranjeni tudi na spletu. To potencialno omogoča identifikacijo osebe s pomočjo IP naslova in s tem tudi posege v zasebnost. Poleg tega so uporabniki izpostavljeni tudi drugim vrstam prevar, kot so lažni stroški, kraja oziroma dekodiranje njihovega zasebnega ključa ali izsiljevanje.

Kraje kriptovalut se odvijajo preko hekerskih napadov na spletne kriptodenarnice, menjalnice kriptovalut in platforme na katerih delujejo mreže rudarjev. Kriptovalute niso zavarovane pred krajo, kar pomeni da ob izgubi kriptovalut ni garantirano nobeno povračilo škode. Odmevnejši primer je na primer hekerski napad na podjetje NiceHash, kateremu so v enem samem napadu odtujili 4700 [[Bitcoin|bitcoinov]] v takratni vrednosti 60 milijonov evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rt.com/business/415156-2018-cyber-hack-bitcoin-risks/|title=kriptovalute kriminal|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== Uveljavljene kriptodenarnice ===
Glede na visoko tveganje pri vlaganju v kriptovalute uporabniki izbirajo med kriptodenarnicami, ki ustrezajo njihovim zahtevam po varnosti in namenskosti. Med najbolj znane kriptodenarnice sodijo:

* Bread wallet je mobilna denarnica za vsakodnevno plačevanje, dostopna za uporabnike Android in iOS operacijskega sistema. Med transakcijo kriptovalut aplikacija ne uporablja nobenega strežnika, kar pomeni, da uporabnik ves čas nadzira kapital, dokler ga ne prejme naslovnik.
* Exodus je aplikacija na računalniškem namizju, ki podpira valute Bitcoin, Ether, Litecoins, Doge coins in Dash. Omogoča preprosto dodatno varovalo (backup) in pretvorbo med kriptovalutami.
* Copay je kriptodenarnica za mobilne naprave s povezavo na spletu. Denarnica omogoča funkcijo »multi signature« (za transakcijo so potrebne vse pristojne osebe z lastništvom zasebnega ključa).
* Jaxx je prav tako denarnica v obliki aplikacije, ki podpira več kriptovalut in omogoča uporabo papirnih denarnic s skeniranjem QR kode.
* Armory je aplikacija, ki omogoča shranjevanje ključev izven spleta, multi signature in možnost izdelave papirne denarnice s pomočjo QR kode.
* Trezor je denarnica v obliki strojne opreme, namenjena pa je shranjevanju večjih količin Bitcoinov. Denarnica ne omogoča vpogleda v privatni ključ (privatni ključ je v strojni opremi, lastniku ni poznana v obliki kode ali zapisa), kar jo naredi enako varno kot fizični kapital (nevarnost fizične kraje)
* Blockchain.com je najpopularnejša Bitcoin denarnica. Dostopna je iz vseh brskalnikov in pametnih telefonov. Denarnica uporabniku omogoča dve dodatni varnostni plasti (potreben vnos PIN kode ob vsaki transakciji in potrditev transakcije s strani prej izbrane osebe), podjetje pa nima dostopa do osebnih ključev uporabnikov. Vse transakcije tečejo skozi strežnike podjetja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cryptocompare.com/wallets/#/overview|title=vrste digitalnih denarnic|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[kriptovaluta]]
* [[Bitcoin]]
* [[kriptografija]]

=== Viri ===
[[Kategorija:Kriptovalute]]</text>
      <sha1>fjw1e4255e3clwxcfojsfg07g0e41pn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Halberstadt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455362</id>
    <revision>
      <id>6772757</id>
      <parentid>6730638</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:46:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11916" sha1="he0js9fsf8qazy2vm3sk4otztwksjfp" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                     = Halberstadt
|native_name                = 
|nickname                 =
|motto                    = 
|image_skyline            = Halberstadt Stadt der Kirchen Foto 2005 Wolfgang Pehlemann Wiesbaden Germany PICT0042.jpg
|imagesize                = 250px
|image_caption            = 
|image_flag               = 
|image_seal               = 
|image_shield             = DE-ST 15-0-85-135 Halberstadt COA.svg
|settlement_type          = [[Seznam mest v Nemčiji|Mesto]]
|pushpin_map     = Nemčija
|pushpin_label_position   = bottom
|coordinates_display=inline,title
|coordinates_region       = 
|subdivision_type         = država
|subdivision_name         = [[Nemčija]] [[Slika:Flag of Germany.svg|22px]]
|subdivision_type2        = Zvezna dežela
|subdivision_name2      = [[Saška - Anhalt]]
|subdivision_type3        = okrožje
|subdivision_name3      = Harz
|leader_title             = 
|leader_name              = 
|established_title        = 
|established_date         = 
|established_title2       =  
|established_date2        = 
|established_title3       =  &lt;!-- ustanovitev (mesto) --&gt;
|established_date3        = 
|area_total_km2         = 142,97
|population_total       = 44.151
|population_as_of       = 31. december 2008&lt;ref&gt;Statistisches Landesamt Sachsen-Anhalt [http://www.statistik.sachsen-anhalt.de/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120610215043/http://www.statistik.sachsen-anhalt.de/ |date=2012-06-10 }}&lt;/ref&gt;
|population_footnotes   = 
|population_density_km2   = auto
|population_urban = 
|population_urban_date =
|population_metro = 
|population_metro_date = 
|timezone                 = CET
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = 
|utc_offset_DST           = 
| latd = 51 | latm = 53| lats = 45 | latNS = N
| longd= 11  | longm =2| longs= 48 | longEW= E
|elevation_m              = 119
|postal_code_type         = 
|postal_code              = 38820
|area_code                = 03941
|blank_name               = 
|blank_info               =
|website                  = [https:// www.halberstadt.de/ www.halberstadt.de]
|footnotes                = 
}}
'''Halberstadt''' je mesto v nemški deželi [[Saška - Anhalt]], glavno mesto okrožja [[Harz]]. Leži severno od hribovja Harz in je znano po starem mestnem jedru, ki je bilo močno poškodovano v drugi svetovni vojni in obnovljeno v naslednjih desetletjih.

== Geografija ==
[[File:Halberstädter Domplatz.JPG|thumb|left|Trg pred stolnico]]
Halberstadt leži med Harzom na jugu in Huy na severu, ob rekah Holtemme in Goldbach, obe levi pritoki reke Bode. Občinsko območje obsega vasi Aspenstedt, Athenstedt, Langenstein, Sargstedt in Ströbeck, ki so bile vključene leta 2010. Halberstadt je sedež Oddelka za javno upravo Visoke šole Harz, Univerze za uporabne študije in raziskave.

Središče mesta ohranja številne pomembne zgodovinske zgradbe in velik del starega mestnega jedra. Med znamenitostmi so [[cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt| cerkev svetega Štefana in Siksta]] (''Dom zu Halberstadt''), Marijina cerkev (''Liebfrauenkirche'') in cerkev svetega Martina, zgrajene v 12. in 13. stoletju. Halberstadt je mesto prve dokumentirane velike, trajne montaže cevnih orgel leta 1361 &lt;ref name=&quot;oxforddict&quot;&gt;Kennedy, Michael (Ed.) (2002). &quot;Organ&quot;. In ''The Oxford Dictionary of Music'', p. 644. Oxford: Oxford University Press.&lt;/ref&gt;. ''Dom'' je znan med tistimi severnoevropskimi mesti, kjer se je ohranila srednjeveška zakladnica v skoraj popolnem stanju. Med njenimi zakladi so najstarejše ohranjene tapiserije v Evropi iz 12. stoletja. Mesto je tudi postanek na slikoviti nemški ''Deutsche Fachwerkstraße'' (cesta pollesenih hiš).

Do mesta se pride preko Bundesstraße 6n, 79, 81 in 245 zveznih avtoceste. Postaja Halberstadt je pomembno železniško vozlišče na progah Magdeburg – Thale in Halle – Vienenburg. Tramvajsko omrežje Halberstadt trenutno deluje na dveh progah.

''Germania Halberstadt'' je nogometni klub, ki igra v Halberstadtu

== Zgodovina ==
[[File:Liebfrauenkirche in Halberstadt, Sachsen-Anhalt.JPG|thumb|left|Liebfrauenkirche]]
Leta 814 je [[Karolingi|karolinški]] cesar [[Ludvik Pobožni]] naredil krščanski misijon v nemški vojvodini Saški, škofovski sedež Halberstadt. Kralj Oton III. je leta 989 mestu podelil tržne pravice. Mesto je postalo upravno središče saškega Harzgaua in pomembno trgovsko središče. Halberštatski škofje so postavili Marijino cerkev od okoli leta 1005 naprej. V silovitem konfliktu s cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom Barbarosso]] so sile saškega [[Henrik Lev|Henrika Leva]] leta 1179 opustošile mesto.

Po Henrikovem padcu je bila Halberstadtska škofija povzdignjena v knezoškofijo okoli leta 1180. Stolnica je bila obnovljena leta 1236 in posvečena leta 1491. Halberstadt, Quedlinburg in Aschersleben so se leta 1326 pridružili zvezi mest (''Halberstädter Dreistädtebund''); od leta 1387 je bilo mesto tudi član [[Hansa|Hanse]].

Od leta 1479 so škofijo upravljali nadškofje iz [[Magdeburg]]a. Medtem ko so prebivalci Halberstadta postali protestanti okoli leta 1540, je stolnični kapitelj leta 1566 izvolil kneza Henrika Julija Braunschweig-Wolfenbüttel za prvega luteranskega škofa. Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] so leta 1629 mesto zasedli vojaki Albrechta von Wallensteina in je po cesarskem [[Restitucijski edikt |restitucijskem ediktu]] začasno ponovno postalo katoliško. Po [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]] iz leta 1648 je bila knezoškofija končno sekularizirana v kneževino Halberstadt, ki je pripadla Brandenburg-Prusiji. Prvi sekularni guverner je bil Joachim Friedrich von Blumenthal.

Halberstadt je leta 1701 postal del novo ustanovljene [[kraljevina Prusija|kraljevine Prusije]]. Od leta 1747 je Johann Wilhelm Ludwig Gleim delal kot vladni uradnik in njegov dom je postal intelektualno središče [[Razsvetljenstvo |razsvetljenskega]] (''Aufklärung'') gibanja. Po Tilsitski pogodbi leta 1807 je mesto postalo del kraljestva Vestfalije, Napoleonova vazalna država in upravni sedež vestfalskega departmaja Saale. 29. julija 1809 je v bitki pri Halberstadtu so Črni Braunschweigerji (''Herzoglich Braunschweigisches Korps'') premagali vestfalski polk pod princem Friderikom Viljemom Braunschweig-Wolfenbüttela. &lt;ref&gt;*Gill, John H (2010), ''[https://books.google.co.uk/books?id=3tqkAwAAQBAJ&amp;pg=PA450&amp;dq=westphalia+%22Halberstadt%22+1809&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ei=26uFVfDJCI6p7Aa_sa7QCg&amp;ved=0CC4Q6AEwAQ#v=onepage&amp;q=westphalia%20%22Halberstadt%22%201809&amp;f=false With Eagles to Glory: Napoleon and His German Allies in the 1809 Campaign]'', Frontline Books, {{ISBN|978-1848325821}} (p. 450)&lt;/ref&gt;

Po porazu Napoleona je bilo mesto vrnjeno Prusiji, upravno v deželi Saški. Od leta 1815 je bil Halberstadt sedež garnizona pruskega sedmega (magdeburškega) polka &quot;von Seydlitz&quot; z [[Otto von Bismarck|Bismarckom]] kot častnikom ''à la suite'' od leta 1868. Gospodarstvo mesta je odločno spodbudilo odprtje železnice Magdeburg–Halberstadt leta 1843. Tramvaj je bil odprt leta 1903.
[[File:Bundesarchiv Bild 146-1980-121-23, Flugzeuge Junkers Ju 88, Montage.jpg|thumb|Proizvodnja kril Junkers Ju 88]]

Leta 1912 je bil ustanovljen proizvajalec letal ''Halberstädter Flugzeugwerk''e, ki mu je sledilo odprtje vojaške zračne baze, ki je oskrbovala nemško ''Luftstreitkräfte'' v [[Prva svetovna vojna| prvi svetovni vojni]]. Po vojni so je morali zapreti v skladu z [[Versajska pogodba|Versajsko pogodbo), dokler se v času nemške obnove ni ponovno odprla leta 1935 kot podružnica družbe Junkers iz Dessaua. Tovarna letal je bila taborišče prisilnega dela SS, ena od podružnic Buchenwalda; proizvodni objekti in bližnja letalska baza ''[[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]]'' so bili tarča zavezniškega bombardiranja februarja 1944.

V zadnjih dneh druge svetovne vojne, aprila 1945, so se ameriške sile obrnile na Halberstadt, ko so napadle preostale nacistične enote v Harzovem žepu. Spustili so letake z navodili halberstadtski nacistični vladi, naj z belo zastavo na mestni hiši izobesijo kot znak predaje &lt;ref&gt;Simon Winder. ''Germania : in wayward pursuit of the Germans and their history''. page 435. Picador 2010. {{ISBN|9781135963422}}.&lt;/ref&gt;. Ker ni bilo bele zastave je 8. aprila 1945 je 218 letečih trdnjav 8. Air Force v spremstvu 239 lovcev odvrglo 595 ton bomb na center Halberstadta. Umrlo je okoli 2500 ljudi in večino starega mesta pretvorilo v približno 1,5 milijona kubičnih metrov ruševin, ki so jih ameriški vojaki za kratek čas zasedli &lt;ref&gt;Roger A. Freeman: ''Mighty Eighth War Diary''. JANE´S. London, New York, Sydney 1981. {{ISBN|0 7106 00 38 0}}. page 483&lt;/ref&gt;. Do junija 1945 je bilo mesto in njegova posadka izročena 3. udarni armadi sovjetske [[Rdeča armada |Rdeče armade]].

Halberstadt je bil del novoustanovljene Saške - Anhalta od leta 1945–1952, po katerem je bil v okrožju Magdeburg v [[Nemška demokratična republika |Vzhodni Nemčiji]]. Med ''mirno revolucijo'' jeseni 1989 je bila cerkev svetega Martina središče gibanja ''mečev in plugov'' (''Schwerter zu Pflugscharen''). Po združitvi Nemčije je Halberstadt postal del obnovljene dežele Saška - Anhalt.
[[File:Inneres der Halberstädter Synagoge.jpg|thumb|left|Notranjost sinagoge leta 1930 (akvarel)]]

=== Judovska kultura ===
V 17. stoletju je imel Halberstadt eno največjih judovskih skupnosti v srednji Evropi. Takrat je bil skoraj eden od dvanajstih prebivalcev mesta, skoraj 700 ljudi, [[Judje|Judov]]. Med njimi je bil opazen [[Issachar Berend Lehmann |Berend Lehmann]] (1661–1730). Primer Lehmannovega dela je bila impresivna baročna [[sinagoga]], ki jo je financiral, in je bila dokončana leta 1712. Novembra 1938 so po napadih v [[Kristalna noč|Kristalni noči]] nacistični organi prisilili judovsko skupnost, da je porušila stavbo, saj naj bi bila ogrožena njena stabilnost.

Lehmann je imel v bližini sinagoge tudi hišo, zgrajeno za študente [[Judovstvo|judovstva]], z zbirko [[teologija|teoloških]] spisov. V tej stavbi, znani kot &quot;Klaus&quot; so se učili številni pomembni učenci iz [[Talmud]]a in [[rabin]]i. &quot;Klaus&quot; je Halberstadtu dal ugled kot pomembno središče za preučevanje [[Tora|Tore]]. Danes tam stoji Akademija [[Moses Mendelssohn |Mosesa Mendelssohna]]; organizira razstave, kongrese in predstavitve ter ponuja široko paleto informacij o judovski kulturi in načinu življenja.


=== Najpočasnejši in najdaljši koncert na svetu ===
[[File:Halberstadt St-Burchardi-Kirche.jpg|thumb|Cerkev svetega Burchardija]]
Predstava [[John Cage|Johna Caga]], orgelskega dela ''[[Organ²/ASLSP|As Slow As Possible]]'' se je začela v Burchardikirche v Halberstadtu septembra 2001; predstava naj bi trajala 639 let. Koncert se je začel 5. septembra 2001 s počitkom, ki je trajal 17 mesecev. Na datume zvočnih sprememb je cerkev navadno dobro obiskana.


==Mednarodne povezave==
Halberstadt je pobraten z:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.halberstadt.de/de/partnerstaedte_stadt_buerger.html |title=Städtepartnerschaften der Stadt Halberstadt |publisher=Der Oberbürgermeister, Stadt Halberstadt |language=de |accessdate=2015-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140723231956/http://www.halberstadt.de/de/partnerstaedte_stadt_buerger.html |archive-date=2014-07-23 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|Slovakia}} Banská Bystrica, [[Slovaška]]
*{{flagicon|Germany}} [[Wolfsburg]], [[Nemčija]]
*{{flagicon|Czech Republic}} Náchod, [[Češka]]
*{{flagicon|France}} Villars, Loire, [[Francija]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Halberstadt}}
{{Wikivoyage}}
* [https://www.halberstadt.de/ Official Webpage]
* [http://www.moses-mendelssohn-akademie.de Moses Mendelssohn Akademie]

[[Kategorija:Hansa]]
[[Kategorija:Mesta na Saškem - Anhaltu]]
[[Kategorija:Halberstadt|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>he0js9fsf8qazy2vm3sk4otztwksjfp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Romanska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455705</id>
    <revision>
      <id>6772635</id>
      <parentid>6708874</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:02:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Nave of Sé de Lisboa towards the chancel 23.jpg; West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg</comment>
      <origin>6772635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135606" sha1="fu2gucklpp1yzy1p58w2769iqli3i59" xml:space="preserve">[[File:Maria Lach 02.jpg|thumb|upright=1.5| [[Opatija Maria Laach]], Nemčija]]
[[File:Tum kolegiata 2-2.JPG|thumb|upright=1.5|Samostanska cerkev Tum, Poljska]]
[[File:LessayAbbaye3.JPG|thumb|upright=1.5|[Samostan v Lessayu, Normandija, Francija.(Okno s krogovičjem na levi strani stavbe kaže da jedro izvira iz gotskega obdobja)]]
[[File:Wartburg2004.JPG|thumb|300px|Močno obnovljen romanski [[grad Wartburg]] daje vtis, kako se je morda pojavil v 12. in 13. stoletju]]
[[File:Piazza della Cisterna, San Gimignano, May 2009-2.jpg|thumb|300px|Srednjeveške stavbe, ki obdajajo [[Piazza della Cisterna]] v [[San Gimignano|San Gimignanu]], vključujejo romansko stavbo z bankomatom, ki je postavljen v njen portal.]]

'''Romanska arhitektura''' je arhitekturni slog [[srednji vek|srednjeveške]] Evrope, za katerega so značilni polkrožni [[lok (arhitektura)|lok]]i. Za začetek romanskega sloga ni soglasja, so predlogi, ki segajo od 6. do 11. stoletja, ta kasnejši datum je najpogostejši. V 12. stoletju se je razvil v [[gotska arhitektura|gotski slog]], zaznamovan s koničastimi loki. Primeri romanske arhitekture so na celotnem kontinentu, zaradi česar je to prvi panevropski arhitekturni slog od [[rimska arhitektura|rimske arhitekture]]. Romanski slog v Angliji se tradicionalno imenuje [[normanska arhitektura]].

Kombinacija značilnosti starih rimskih in [[bizantinska arhitektura|bizantinskih]] stavb ter drugih krajevnih tradicij je romanska arhitektura znana po svoji masivni kakovosti, debelih stenah, krožnih lokih, čvrstih stebrih, sodčkastih obokih, velikih stolpih in okrasnih arkadah. Vsaka stavba ima jasno opredeljene oblike, pogosto zelo pravokotnega, simetričnega tlorisa; celoten videz je poenostavljen v primerjavi z gotskimi stavbami, ki naj bi jih nasledile. Slog je mogoče najti po vsej Evropi, kljub regionalnim značilnostim in različnim materialom.

V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko [[grad]]ov, ki pa jih [[cerkev (zgradba)|cerkve]] močno presegajo. Najpomembnejše so velike [[samostan]]ske cerkve, od katerih mnoge še vedno stojijo bolj ali manj popolne in so pogosto še v uporabi.&lt;ref name=BF&gt;Bannister Fletcher, ''A History of Architecture on the Comparative Method''.&lt;/ref&gt; Ogromno število cerkva, zgrajenih v romanskem obdobju, je nasledilo še bolj obremenjeno obdobje gotske arhitekture, ki je deloma ali v celoti predelala večino romanskih cerkva v bogatih območjih, kot sta [[Anglija]] in [[Portugalska]]. Največje skupine romanskih ohranjenih so na območjih, ki so bila v naslednjih obdobjih manj uspešna, vključno z deli južne Francije, podeželske Španije in podeželske Italije. Ohranjene neokrnjene romanske posvetne hiše in palače ter domače četrti samostanov so veliko redkejše, vendar so te uporabljene in prilagojene značilnosti, ki jih najdemo v cerkvenih zgradbah, na domači ravni.

== Definicija ==
V skladu z Oxfordskim angleškim slovarjem beseda ''Romanesque'' pomeni 'pot iz rimskega' in je bila prvič uporabljena v angleščini, da bi označila tiste, ki se zdaj imenujejo romanski jeziki (prvi citirani 1715). Francoski izraz ''romane'' je v arhitekturnem pomenu najprej uporabil [[arheolog]] Charles de Gerville v pismu z dne 18. decembra 1818 Augusteu Le Prévostu, kjer mu opiše, kaj on vidi kot razvrednotenje rimske arhitekture. {{#tag:ref|Včasih sem vam govoril o romanski arhitekturi. To je moja beseda, ki sem jo izumil (mislim, da uspešno), da bi nadomestil nepomembne saksonske in normanske besede. Vsi se strinjajo, da je ta arhitektura, težka in groba, ''opus romanum'', ki ga naši nesramni predniki zaporedoma denaturirajo ali degradirajo. Tudi iz oslabljenega latinskega jezika je nastal ta romanski jezik, katerega izvor in degradacija imata toliko podobnosti z izvorom in napredkom arhitekture. Povejte mi, prosim, da je bilo moje ime ''Roman (esque) '' izumljeno z uspehom.&lt;ref&gt;[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5732066w/f301 Gidon 1934, p. 285-286]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Gidon|first= Ferdinand|title=L’invention de l’expression architecture romane par Gerville (1818) d’après quelques lettres de Gerville à Le Prévost|journal=Bulletin de la Société des antiquaires de Normandie|year= 1934|volume=42|pages= 268–288|language=fr|url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5732066w/f284}}&lt;/ref&gt; prijatelj Arcisse de Caumont je sprejel oznako 'romanski', da bi opisal 'degradirano' evropsko arhitekturo od 5. do 13. stoletja, v svojem ''Essai sur l'architecture religieuse du moyen-âge, particulicrement en Normandie''&lt;ref&gt;{{cite journal|last=de Caumont|first=Arcisse|title=Essai sur l'architecture religieuse du moyen-âge, particulièrement en Normandie|journal=Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie|date=8 May 1824|pages=535–677|url=https://books.google.com/books?id=AZAFAAAAQAAJ&amp;pg=PA535&amp;lpg=PA535#v=onepage&amp;q&amp;f=false|accessdate=2012-06-24|authorlink=|publisher=Mancel|language=fr}}&lt;/ref&gt;, v času, ko dejanski datumi mnogih opisanih stavb niso bili ugotovljeni&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Williams|first=Elizabeth|title=The Perception of Romanesque Art in the Romantic Period: Archaeological Attitudes in France in the 1820s and 1830s|journal=Forum for Modern Language Studies|date=1 January 1985|volume=XXI|issue=4|pages=303–321|doi=10.1093/fmls/XXI.4.303}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=JeanH&gt;Jean Hubert, ''Romanesque Art''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Date from Hartmann-Virnich, as below&lt;/ref&gt;:

{{citatni blok|Ime ''Romanski (esque)'', ki ga dajemo tej arhitekturi, ki bi moralo biti univerzalno, saj je povsod enaka in z majhnimi lokalnimi razlikami, ima tudi zaslugo, da nakazuje njen izvor in ni nova, ker se že uporablja za opis romanskega jezika v istem obdobju. Romanski jezik je degeneriran latinski jezik. Romanska arhitektura je razvrednotena rimska arhitektura.&lt;ref&gt;de Caumont 1824, p. 550&lt;/ref&gt; }}

Prva uporaba v objavljenem delu je v raziskavi o začetku in vplivu gotske arhitekture Williama Gunna (London 1819). To besedo je uporabil Gunn, da bi opisal slog, ki je bil prepoznaven za srednji vek in napovedal gotiko, vendar je ohranil zaokrožen rimski lok in tako se je zdel kot nadaljevanje rimske tradicije gradnje.

Ta izraz se zdaj uporablja za bolj omejeno obdobje od poznega 10. do 12. stoletja. Izraz ''[[Predromanska umetnost|predromanika]]'' se včasih uporablja za arhitekturo v Nemčiji [[karolinška arhitektura|karolinških]] in [[otonska arhitektura|otonskih]] obdobij ter vizikotskih, mozarabskih in asturijskih konstrukcij med 8. in 10. stoletjem na Iberskem polotoku, medtem ko se ''[[prva romanika]]'' uporablja za stavbe na severu Italije in Španije ter dele Francije, ki imajo romansko podobo, vendar so v preteklosti vplivali na [[Cluny (opatija)|opatijo Cluny]].

&lt;gallery&gt;
File:Viu_de_Llevata,_Alta_Ribagorça._Església_de_Sta._Maria_(A-SiT_D9236).jpg|Portal cerkve svete Marije, Viu de Llevata, Katalonija, Španija
File:Voûte_en_berceau_Conques.JPG|Obok samostanske cerkve Saint Foy, Conques, Francija
File:Rooma 2006 047.jpg|Križni hodnik, [[bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim]]
File:Ang cath c1.JPG|Zvonik stolnice v Angoulême, Charente, Francija
Tomè14.JPG|Okno in lombardski trak na rotundi San Tomè, Almenno San Bartolomeo, Lombardija
&lt;/gallery&gt;

== Obseg ==
Stavbe vseh vrst so bile zgrajene v romanskem slogu, z dokazi o preprostih domačih zgradbah, elegantnih mestnih hišah, velikih palačah, poslovnih prostorih, civilnih stavbah, gradovih, mestnih obzidjih, mostovih, vaških cerkvah, samostanskih cerkva in samostanih in velikih stolnicah. Od teh vrst stavb so najbolj redke domače in poslovne, v Združenem kraljestvu je le peščica ohranjenih, več skupin je v Franciji, izolirane stavbe po vsej Evropi in daleč največje število, pogosto neznano in spremenjeno skozi stoletja, v Italiji. Obstaja veliko gradov, katerih temelji so iz obdobja romanike. Večina je bila bistveno spremenjena in mnogi so v ruševinah.

Daleč največ ohranjenih romanskih stavb so cerkve. Te segajo od majhnih [[kapela|kapelic]] do velikih [[stolnica|stolnic]]. Kljub temu, da so bile mnoge razširjene in spremenjene v različnih slogih, veliko število ostaja v bistvu nedotaknjena ali obnovljena z občutkom, kar kaže na obliko, značaj in okrasitev romanske cerkvene arhitekture.&lt;ref name=Romanesque&gt;Rolf Toman, ''Romanesque: Architecture, Sculpture, Painting''&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Cieszyn 9891 crop.JPG|Rotunda svetega Nikolaja v Cieszynu, Poljska
File:Poreč064.jpg|alt= Majhna trinadstropna kamnita hiša z zunanjim kamnitim stopniščem v prvem nadstropju in lesenim balkonom okrog zgornjega nadstropja |Romanska hiša v Poreču, Hrvaška
File:Palazzo Comunale Massa Marittima crop.JPG|alt=Vpadljiva štirinadstropna kamnita stavba z obzidjem in vrstami dvojnih oken, ki gledajo na mestni trg.|Mestna hiša v Massa Marittima, Italija
File:Lebeny-churche1.jpg|alt= Fasada visoke sive cerkve s parom stolpov in enim okrašenim vhodom|Samostanska cerkev svetega Jakoba, Lebeny, Madžarska (1208)
File:Conisbrough Castle keep - geograph.org.uk - 922015 crop.JPG|alt= Krožni grajski stolp z ogromnimi oporniki. Obstaja nekaj oken in vhod v zgornjem nadstropju, doseže pa ga sodobno stopnišče|Bivalno-stanovanjski stolp gradu Conisbrough, Anglija.
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
Romanska arhitektura je bila prvi posebni slog, ki se je razširil po Evropi od [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. S propadom Rima so se v zahodni Evropi do konca ohranile metode gradnje rimskih zgradb, kjer so zaporedni merovinški, karolinški in otonski arhitekti še naprej gradili velike kamnite zgradbe, kot so samostanske cerkve in palače. V bolj severnih državah rimske stavbe in tehnike niso bile nikoli sprejete, razen za uradne zgradbe, v Skandinaviji pa niso bile znane. Čeprav se je uporaba krožnega loka nadaljevala, so se izgubile inženirske spretnosti, potrebne za obok velikih prostorov in izgradnja velikih kupol. Prišlo je do izgube slogovne kontinuitete, ki je bila še posebej očitna v upadanju formalnega besednjaka klasičnega reda. V Rimu se je nekaj velikih [[Konstantin I. Veliki|konstantinovih]] [[bazilika (zgradba)|bazilik]] še naprej uporabljalo kot navdih kasnejšim graditeljem. Nekatere tradicije rimske arhitekture so preživele tudi v bizantinski arhitekturi z osmerokotno bizantinsko baziliko San Vitale v Raveni iz 6. stoletja, ki je bila navdih za največjo zgradbo mračnega obdobja v Evropi, [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinsko kapelo]] cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v  [[Aachen|Aachnu]] v Nemčiji, zgrajena okoli leta 800.&lt;ref name=HG&gt;Helen Gardner, ''Art through the Ages''.&lt;/ref&gt;

Kmalu po Palatinski kapeli je nastal izjemen švicarski rokopis iz 9. stoletja, znan kot ''St. Galler Klosterplan'' »[[Načrt samostana svetega Galla]]«, ki prikazuje zelo podroben načrt samostanskega kompleksa z vsemi različnimi samostanskimi stavbami in njihovimi funkcijami. Največja stavba je cerkev, katere načrt je izrazito germanski, z [[apsida|apsido]] na obeh koncih, ureditev, ki na splošno ni vidna drugje. Druga značilnost cerkve so njeni pravilni proporci, kvadratni tloris križiščnega stolpa, ki zagotavlja modul za preostanek tlorisa. Te značilnosti je mogoče videti na protoromanski [[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim|cerkvi svetega Mihaela]] v [[Hildesheim]]u, 1001–1030.

Arhitektura romanskega sloga se je razvijala sočasno na severu Italije, delih Francije in na Iberskem polotoku v 10. stoletju in pred poznejšim vplivom opatije Cluny. Za slog, ki se včasih imenuje 'prva romanika' ali '[[lombardska arhitektura|lombardska romanika]]', so značilni debeli zidovi, pomanjkanje kiparskega okrasa in prisotnost ritmičnih okrasnih lokov, znanih kot Lombardski trak.

&lt;gallery&gt;
File:Santa Maria del Naranco 2 crop.JPG|[[Santa Maria del Naranco]], [[Oviedo]], Španija, leto 848. Zgrajena kot palača za Ramira I. Asturijskega.
File:Santa Maria in Cosmedin-templom belso.jpg|[[Santa Maria in Cosmedin]], Rim (8.– zgodnje 12. stoletje) ima bazilikalni tloris in ponovno uporabljene rimske stebre.
File:Aachener1723aDom.jpg|[[Palatinska kapela, Aachen]], 9. stoletje, model v bizantinski cerkvi [[Bazilika San Vitale|San Vitale]], Ravena
File:Hildesheim-St Michaels Church.interior.01.JPG|Notranjost svetega Mihaela, Hildesheim, (1001–1031) z izmenjavajočimi [[slop]]i in stebri in lesen pobarvan strop iz 13. stoletja
File:Bundesarchiv B 145 Bild-F078941-0014, Hildesheim, Michaeliskirche.jpg|alt= Zunanjost iste cerkve kaže kratek kvadratni stolp s koničasto kovinsko streho nad križiščem in majhen okrogel stolp na koncu transepta.|[[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim]] ima podobne značilnosti kot za načrt cerkve svetega Galla.
&lt;/gallery&gt;

=== Politike ===
Karla Velikega je kronal papež v stari baziliki sv. Petra na božični dan leta 800, da bi ponovno vzpostavil stari rimski imperij. Politični nasledniki Karla Velikega so še naprej vladali večjemu delu Evrope, s postopnim nastankom ločenih političnih držav, ki so se na koncu zvarile v narode, bodisi zaradi zvestobe ali poraza, kot je nemško kraljestvo, iz katerega je nastalo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Vdor v Anglijo, ki ga je leta 1066 izvedel [[Viljem Osvajalec|normanski vojvoda Viljem]], je povzročil gradnjo tako gradov kot cerkva, ki so okrepile navzočnost [[Normani|Normanov]]. Več pomembnih cerkva, ki so bile zgrajene v tem času, so vladarji ustanovili kot sedeže vladarske in verske moči ali kraje kronanja in pokopa. Med njimi so [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]], [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnica v Speyerju]] in [[Westminstrska opatija]] (kjer še vedno nekaj ostankov normanske cerkve).

V času, ko so preostale arhitekturne strukture rimskega cesarstva propadale in se je veliko znanja in tehnologije izgubilo, se je gradnja zidanih kupol in rezbarjenje dekorativnih arhitekturnih podrobnosti nadaljevalo, čeprav se je močno spremenil slog od padca Rima, v trajanju [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Cerkve iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in Vzhodne Evrope so močno vplivale na arhitekturo določenih mest, zlasti zaradi trgovine in [[Križarske vojne|križarskih vojn]]. Najpomembnejša zgradba, ki to dokazuje, je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] v [[Benetke|Benetkah]], vendar je veliko manj znanih primerov, zlasti v Franciji, kot sta [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnica svetega Fronta]], Périgueux in [[Stolnica v Angoulême]].&lt;ref name=OME&gt;George Holmes, ed. ''The Oxford History of Medieval Europe''.&lt;/ref&gt;

Velik del Evrope je prizadel [[fevdalizem]], v katerem so kmetje imeli v posesti zemljo lokalnih posestnikov, ki so jo obdelovali v zameno za vojaško službo. Posledica tega je bila, da so jih lahko pozvali, ne samo za lokalne in regionalne vojne, ampak bi morali sledili svojemu gospodarju in potovati po Evropi do križarskih vojn, če bi to morali storiti. Križarska vojna, leta 1095–1270, je povzročila zelo veliko gibanje ljudi in z njimi idej in trgovskih veščin, zlasti tistih, ki so sodelovali pri gradnji utrdb in obdelavi kovin, potrebnih za orožje, kar je veljalo tudi za opremljanje in dekoracijo stavb. Nenehno gibanje ljudi, vladarjev, plemičev, škofov, opatov, obrtnikov in kmetov je bil kljub regionalnim razlikam pomemben dejavnik pri ustvarjanju homogenosti pri gradnji in prepoznavnem romanskem slogu.

Po karolinškem obdobju je bilo življenje na splošno manj varno. Posledica tega je bila gradnja gradov na strateških točkah, od katerih jih je bilo veliko zgrajenih kot utrdbe Normanov, potomcev [[Vikingi|Vikingov]], ki so leta 911 pod [[Rollo]]m vstopili v severno Francijo. Politične borbe so povzročile tudi utrditev številnih mest ali rekonstrukcijo in krepitev obzidja, ki je ostalo iz rimskega obdobja. Ena najbolj opaznih utrdb je mesto [[Carcassonne]]. Zaprtje mest je prineslo pomanjkanje življenjskega prostora znotraj obzidja, zaradi česar je nastal slog mestne hiše, ki je bil visok in ozek, pogosto obkrožen s skupnimi dvorišči, kot je bil [[San Gimignano]] v [[Toskana|Toskani]].&lt;ref name=Toman1&gt;Rolf Toman, pp. 114-117&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Copplestone, pp.188-89&lt;/ref&gt;

V Nemčiji so sveti rimski cesarji na strateških točkah in na trgovskih poteh zgradili več rezidenc, utrjenih, v bistvu palač, ne pa gradov. [[Kraljeva pfalca, Goslar|Cesarsko palačo]] v [[Goslar]]ju (obnovljeno v 19. stoletju) sta v začetku 11. stoletja zgradila [[Oton III.]] in [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]], ker je palačo v Gelnhausnu uničil [[Friderik I. Barbarossa]] pred letom 1170.&lt;ref name=Toman2&gt;Rolf Toman, pp. 70-73&lt;/ref&gt; Gibanje ljudi in vojske je prineslo tudi gradnjo mostov, od katerih so nekateri ohranjeni, vključno z mostom iz 12. stoletja pri [[Besalú]]ju v [[Katalonija|Kataloniji]], iz 11. stoletja Puente La Reina v Navarri in [[Avignonski most|Pont-Saint-Bénézet]] v Avignonu.&lt;ref&gt;Rolf Toman, pp. 18, 177, 188&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:London Tower (1).JPG|alt=Velik kvadratni stolp iz sivega kamna je viden onkraj utrdb na robu reke.|[[Tower of London]] (1078). Viljem Osvajalec je zgradil osrednji ''Beli stolp'' kot svojo utrdbo in prebivališče.
File:Speyer---Cathedral---South-View---(Gentry).jpg|alt= Ogromna stolnica iz rdečega kamna z zelenimi bakrenimi strehami, ima dva visoka stolpa, ki objemata osmerokotno kupolo.|[[Stolnica v Speyerju]], ki jo je leta 1030 začel Konrad II, sveti rimski cesar, kot izraz cesarske moči in arhitekturne inovacije
File:Erice castle.jpg|alt= Grad z visokim ozkim stolpom in obkrožen z obzidjem se razteza ob robu pečine, prekrite z drevesi in palmami.|Castello di Venere, Erice (12.-13. st.), je eden izmed mnogih, ki so ga zgradili Normani na Siciliji v Italiji.
File:San Gimignano.JPG|alt= Pogled na mestece na vrhu hriba, obdano z drevesi in vinogradi. Med gosto zapakiranimi hišami se dviguje osem visokih kvadratnih stolpov.|Mnoga mesta, kot je San Gimignano, so bila obdana z obzidjem, kar je povzročilo stiskanje in gradnjo stolpov.
File:Great Hall, Oakham Castle - geograph.org.uk - 92787.jpg|alt=A tidy building like a large barn, of red brick with long sloping roofs, dormer windows and a low arched doorway.|Velika dvorana gradu Oakham, Anglija, nekoč utrjeni del gradu normanskega barona.
File:Krak des chevaliers15(js).jpg|alt=An enormous castle with encircling walls, on a rise in barren country with distant mountains.|Križarski grad, [[Krak des Chevaliers]], Sirija, je bil v glavnem zgrajen v tem obdobju, z zunanjim obzidjem zgrajenim kasneje.
&lt;/gallery&gt;

=== Religija ===
V Evropi je konec 11. in 12. stoletja prišlo do izjemne rasti števila cerkva. Veliko teh stavb, velikih in majhnih, ostaja, nekatere skoraj nedotaknjene, druge pa so se v kasnejših stoletjih skoraj spremenile. Vključujejo številne zelo znane cerkve, kot so [[bazilika svete Marije v Cosmedinu]] v Rimu, [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|krstilnica]] v [[Firence|Firencah]] in [[bazilika san Zeno, Verona|bazilika San Zeno]] v [[Verona|Veroni]]. V Franciji iz tega obdobja izvirajo znamenite opatije Aux Dames in Les Hommes v Caenu in [[Mont Saint-Michel]] ter samostani romarske poti v [[Santiago de Compostela]]. Mnoge stolnice so bile ustanovljene že v tistem času, druge pa so se začele kot samostanske cerkve in kasneje postale stolnice. V Angliji večina stolnic temelji v tem obdobju, razen [[Stolnica v Salisburyju|Salisburyja]], kjer so se menihi preselili iz normanske cerkve v [[Old Sarum]], in več njih, kot je [[Canterburyjska stolnica|Canterbury]], ki so bile rekonstruirane na mestu saksonskih cerkva.&lt;ref name=JH&gt;John Harvey, ''English Cathedrals''&lt;/ref&gt; V Španiji je najbolj znana cerkev tega obdobja Santiago de Compostela. V Nemčiji so bili ob [[Ren]]u in njegovih pritokih številni romanski samostani, predvsem [[Mainz]], [[Worms]], [[Speyer]] in [[Bamberg]]. V [[Köln]]u, tedaj največjem mestu severno od Alp, je ohranjena zelo pomembna skupina velikih mestnih cerkva. V času, ko se je v Evropi širilo meniško življenje, so se na Škotskem, v Skandinaviji, na Poljskem, Madžarskem, Siciliji, v Srbiji in Tuniziji pojavile romanske cerkve. V križarskih kraljestvih je bilo zgrajenih več pomembnih romanskih cerkva.&lt;ref name=Toman&gt;Rolf Toman, ''Romanesque''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title  = Architecture |publisher  = National Tourism Organisation of Serbia |url  = http://t1.sw4i.com/cms/item/info/en/architecture.html |accessdate  = 2007-09-28 |url-status=dead |archiveurl  = https://archive.today/20070522174032/http://t1.sw4i.com/cms/item/info/en/architecture.html |archivedate = 2007-05-22 |df  = }}&lt;/ref&gt;

==== Monastičnost ====
Sistem meniškega reda, v katerem verniki postajajo člani reda, s skupnimi vezmi in skupnim redom, ki živijo v medsebojno odvisni skupnosti, ne pa kot skupina puščavnikov, ki živijo v bližini, ampak v bistvu ločeni, je ustanovil menih [[Benedikt Nursijski|Benedikt]]. 6. stoletja. [[Benediktinci|Benediktinski]] samostani so se za Italijo razširili po vsej Evropi in so bili vedno daleč najštevilnejši v Angliji. Sledil je [[Gregorijanska reforma|clunijski red]], [[cistercijani]], [[kartuzijani]] in [[avguštinci]]. V času križarskih vojn so bili ustanovljeni vojaški redi [[Malteški viteški red|vitezov hospitalcev]] in vitezov [[Templjarji|templjarjev]].

Velik vir moči v Evropi so bili samostani, ki so včasih delovali tudi kot stolnice in katedrale, ki so imele telesa posvetnih duhovnikov, ki so pogosto živeli v skupnosti. Škofje in opati pomembnih samostanov so živeli in delovali kot knezi. Samostani so bili glavni sedeži učenja vseh vrst. Benedikt je naročil, da se v samostanih poučujejo in izvajajo vse umetnosti. Znotraj samostanov so se knjige prepisovale ročno, malo ljudi izven samostanov je lahko bralo ali pisalo.
V Franciji je bila Burgundija središče meniškega življenja. Ogromen in močan [[Cluny (opatija)|samostan v Clunyju]] naj bi trajno vplival na razporeditev drugih samostanov in oblikovanje njihovih cerkva. Na žalost je zelo malo ostalo od samostanske cerkve v Clunyju; &quot;Cluny II&quot; obnovljena 963 leta je popolnoma izginila, vendar obstaja dobra ideja o zasnovi &quot;Cluny III&quot; od 1088 do 1130, ki je do renesanse ostala največja stavba v Evropi. [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|Bazilika svetega Sernina]] v Toulousu, 1080–1120, je ostala nedotaknjena in dokazuje pravilnost romanske zasnove z modularno obliko, masivnim videzom in ponavljanjem preprostega ločnega okna.

&lt;gallery&gt;
File:Slidredomen, Vestre Slidre.JPG|alt=Mala kamnita cerkev z majhnim zvonikom na lesenem stolpu stoji na pokopališču s pogledom na jezero in gore|Številne župnijske cerkve po Evropi, kot je ta v Vestre Slidre na Norveškem, imajo romanske osnove.
File:Abbey-of-senanque-provence-gordes.jpg|alt=V gozdnati dolini je velika cerkev z majhnimi okni in kvadratnim kamnitim zvonikom. Obkrožajo jo antične stavbe, urejene okrog dvorišč in vrt sivke.|Cerkev romanske opatije Sénanque in okoliške samostanske stavbe, Gordes,, Provansa, Francija
File:Celles JPG00.jpg|alt=Hiše majhnega mesteca, obdane z zelenimi pobočji, dominira ogromna cerkev z velikim kvadratnim stolpom in zvonikom, kot čarovniški klobuk.|Samostanske cerkve kot je Saint Hadelin v Cellesu, Belgija, so upravljali laični kanoniki.
File:Trier Dom BW 24.JPG|alt=Velika stolnica s številnimi stolpi, tako kvadratnimi kot okroglimi, se dviga nad mestnim trgom, kjer ljudje sedijo v senci obrezanih dreves.|Veliko stolnic, kot je v Trierju v Nemčiji, izvira iz tega obdobja, s številnimi poznejšimi dodatki.
&lt;/gallery&gt;

==== Romanje in križarske vojne ====
Eden od učinkov križarskih vojn, ki naj bi izpod islamske kontrole pridobile svete kraje Palestine, je bil vzbuditi velik verski zanos, kar je navdihnilo velike gradbene programe. Plemenitost Evrope se je po varni vrnitvi zahvalila Bogu, tako da je zgradila novo cerkev ali okrepila staro. Tudi tiste, ki se niso vrnili iz križarskih pohodov, bi lahko njihova družina primerno obeležila v kamnitem in zidarskem delu.

Križarska vojna je med drugim pripeljala do prenosa številnih svetih [[relikvija|relikvij]] svetnikov in apostolov. Mnoge cerkve, kot je Saint-Front, [[Périgueux]], so imele svoj dom za svetnika, medtem ko so druge, predvsem [[Santiago de Compostela]], trdili, da imajo ostanke in pokroviteljstvo močnega svetnika, v tem primeru enega od dvanajstih apostolov. Santiago de Compostela, ki je v bližini Galicije (današnja Španija), je postal eno najpomembnejših romarskih mest v Evropi. Večina romarjev je peš potovala po poti svetega Jakoba, mnogi od njih so bili bosi kot znak pokore. Potovali so po eni od štirih glavnih poti, ki so potekale skozi Francijo, zbirajoč se za potovanje v Jumièges, Parizu, Vézelayu, Clunyju, Arlesu in St. Gallu v Švici. Prečkali so dva prelaza v [[Pireneji]]h in se združili na ene sami poti, da bi prečkali severozahodno Španijo. Na poti so jih spodbujali tisti romarji, ki so se vrnili s potovanja. Na vsaki od poti, kot so tiste v Moissacu, Toulousu, Roncesvallesu, Conquesu, Limogesu in Burgosu, so poskrbeli ta pretok ljudi in obogateli od menjave trgovine. Saint-Benoît-du-Sault, v provinci Berry, je značilen po cerkvi, ki so bile ustanovljene na romarski poti.

&lt;gallery&gt;
File:Jerusalem Holy Sepulchre BW 23.JPG|Cerkev svetega groba, Jeruzalem, veliko romarsko mesto od 4. stoletja dalje, njena rotunda je navdihnila gradnjo številnih romanskih krožnih cerkva.
File:Krak des chevaliers15(js).jpg|Kot v mnogih gradovih, ki so jih zgradili križarji, je bila v tem obdobju v glavnem zgrajena notranja utrdba Krak des Chevaliers v Siriji, s kasnejšimi zunanjimi stenami.
File:Abbatiale de Conques.jpg|Samostan Saint Foy, Conques, Francija, je bil eden mnogih, ki so bili zgrajeni ob romarski poti svetega Jakoba do Santiago de Compostela.
File:Périgueux 3.JPG|Stolnica v Périgueuxu, Francija, je bila pod vplivom bizantinske arhitekture, ki so jo videli križarji. Sedanji videz je v veliki meri posledica rekonstrukcije Paula Abadieja, sredi 19. st.
&lt;/gallery&gt;

== Značilnosti ==
Splošni vtis, ki ga daje romanska arhitektura, tako v cerkvenih kot v posvetnih stavbah, je masivnost in moč. Za razliko od prejšnje rimske in poznejše gotske arhitekture, v kateri so nosilni konstrukcijski členi [[steber|stebri]], [[pilaster|pilastri]] in [[lok (arhitektura)|loki]], je romanska arhitektura, skupaj z bizantinsko arhitekturo, odvisna od zidov ali delov imenovanih '''[[slop]]i''' (navpična podpora pravokotnega ali mnogokotnega prereza; lahko je členjen, prostostoječ ali izstopajoč iz stene).

Romanska arhitektura je pogosto razdeljena na dve obdobji, znani kot »prva romanika« in »romanika«. Razlika je predvsem v strokovnem znanju, s katerim so bile zgrajene stavbe. Prva romanika je uporabljala stene, manjša okna in neobokane strehe. Večja prefinjenost zaznamuje drugo romaniko, ob večji uporabi oboka in oblečenega kamna.

=== Zidovi ===
Stene romanskih stavb so pogosto debele, z malo in sorazmerno majhnimi odprtinami. Pogosto so dvojne lupine, napolnjene z ruševinami.

Gradbeni material se po Evropi močno razlikuje, odvisno od lokalnih virov in tradicije gradnje. V Italiji, na Poljskem, v večjem delu Nemčije in delih Nizozemske, se na splošno uporablja [[opeka]]. Na drugih območjih je bila razširjena uporaba [[apnenec|apnenca]], [[granit]]a in [[kremen]]a. Gradbeni kamen se je pogosto uporabljal v sorazmerno majhnih in nepravilnih kosih, položenih v debelo malto. Gladka kamnita zidava, zid iz klesanca, ni bila značilnost sloga, zlasti v zgodnejšem obdobju, vendar se je pojavila predvsem tam, kjer je bil na voljo apnenec za lažjo obdelavo.&lt;ref name=RH&gt;Rene Hyughe, ''Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art&lt;/ref&gt;

Večina kmečkih stavb romanskega obdobja je bila zgrajena iz lesa ali delno iz lesa. V skandinavskih državah so bile stavbe pogosto v celoti iz lesa, v drugih delih Evrope pa so bile stavbe [[Predalčna lesena gradnja|pollesene]], zgrajene z lesenimi okvirji, vmesni prostori pa napolnjeni z ruševinami, rastlinskim materialom ali drugim, ki so jih nato ometali.&lt;ref name=MFW263&gt;Moffett, Fazio, Wodehouse, pp. 263-264&lt;/ref&gt; Kamen so pogosto uporabljali za kleti. Za obrambne zgradbe, kot so gradovi, so bile stene masivne in debele. V celotni romanski arhitekturi so okna po navadi majhna. Splošni vtis romanske arhitekture je solidnost in trdnosti.
&lt;gallery&gt;
File:Maison romane montoise adjusted.JPG|Nepravilno oblikovani grobi bloki in debela malta pri mestni hiši, Montoise. Ta hiša ima izpostavljeno zgornje nadstropje, podprto na kamnitih konzolah.
File:The Keep - geograph.org.uk - 192403.jpg|Apnenčast zid v enakomernih vrstah v gradu Scarborough. Oporniki nizkega profila so značilni za romansko stavbo.
File:Poreč068.jpg|Ta hiša v Poreču, Hrvaška, ima rekonstruiran konzolni leseni hodnik, biforo in vodoravne vrste kamna, kar je bilo skupna lastnost.
File:Münzenberg Fenster.jpg|Palača Münzenberg ima stene iz ruševin, a rafinirane detajle v svojih oknih, trojni lok vrat in galerijo, iz katere se odpira razgled.
&lt;/gallery&gt;

=== Oporniki ===
Zaradi masivne narave romanskih zidov [[opornik]]i niso zelo pomembna značilnost, kot so v gotski arhitekturi. Romanske opore so običajno ravnega kvadratnega profila in ne presegajo stene. Pri večladijskih cerkvah, banjastih ali polbanjastih obokih nad stranskimi ladjami so pomagali podpreti ladjo, če je bila obokana.

V primerih, v katerih so bili uporabljeni polbanjasti oboki, so učinkovali kot ločni oporniki. Pogosto se stranke ladje raztezajo skozi dve nadstropji, namesto običajnega enega kot v gotski arhitekturi, da bi bolje podpirali težo obokane ladje. V primeru [[Stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]] so bili uporabljeni zunanji oporniki, vendar so skriti v galeriji [[triforij]]a.

&lt;gallery&gt;
File:Abaziasanvittorefrasassi.jpg|alt= Majhna cerkev stoji na strmem bregu, obkrožena z razkošnimi gorami. To je v bistvu kvadrat s tremi izbočenimi projekcijami in grajskim stolpom.|Samostan San Vittore alle Chiuse, Genga, Italija, iz neobdelanega kamna, ima tipično trdnjavski videz z majhnimi okni zgodnje romanike.
File:Castle-rising-castle.JPG|alt= Velik kvadratni grajski bivalni stolp iz rožnato-sivega kamna, z izbočenim vhodnim stolpom, ima arhitekturne podrobnosti kot so okna, okraski in kamnita dela.|Grad Rising, Anglija, prikazuje ploske opore in okrepitev na vogalih stavbe, značilne za gradove in cerkve.
File:FranceNormandieCerisyLaForetAbbaye.jpg|alt= Visoka cerkev iz sivega kamna z drobnimi detajli in križni stolp s pokritim skrilavcem se dviguje iz podeželskega kraja, kjer se paseta dve kobili.|Cerkev svetega Normandija, Francija, ima kompakten videz s stranskimi ladjami, ki se dvigajo skozi dve nadstropji, ki podpirajo obok.
File:StAlbansCathedral-PS01.JPG|alt=Dolga, nizka stolnica ima fini normanski opečni križiščni stolp, ki se dviga v treh stopnjah s parnimi okni z okroglim vrhom. Preostali del stavbe je konglomerat slogov v starodavni opeki, sodobni opeki, klesancu in kremenu.|Stolnica svetega Albana, Anglija, prikazuje tipične različice narejene iz mnogo romanskih stavb v različnih slogih in material.
&lt;/gallery&gt;

=== Loki in odprtine ===
Loki, uporabljeni v romanski arhitekturi, so skoraj vedno polkrožni, za odprtine, kot so vrata in okna, za oboke in za arkade. Široka vrata so navadno nadvišana s polkrožnim lokom, razen kjer so vrata s preklado postavljena v veliko obokano vdolbino in obdana s polkrožno luneto z dekorativnim rezbarstvom. Ta vrata imajo včasih izrezljan sredinski podboj.

Ozka vrata in majhna okna so lahko obdana s trdnim kamnitim križem. Večje odprtine so skoraj vedno obokane. Značilnost romanske arhitekture, tako cerkvene kot domače, je združevanje dveh obokanih oken ali arkadnih odprtin, ločenih s stebrom ali koloneto in pogosto postavljenih v večji lok. Okularna okna so običajna v Italiji, zlasti na fasadnem zatrepu, vidna pa so tudi v Nemčiji. Kasnejše romanske cerkve imajo lahko kolesasto okno ali [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] in s [[krogovičje]]m.

Obstaja zelo majhno število stavb v romanskem slogu, kot sta [[Autunska stolnica]] v Franciji in [[Monrealska stolnica]] na Siciliji, kjer je obširno uporabljeno obkrožanje lokov, očitno zaradi slogovnih razlogov. Menijo, da gre v teh primerih za neposredno posnemanje [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]]. Na drugih poznoromanskih cerkvah, kot sta stolnica v Durhamu in [[Stolnica v Cefalùju|Cefalù]], je bil poudarjeni lok uveden kot konstrukcijska naprava v rebrastih obokih. Njegova rastoča uporaba je bila ključnega pomena za razvoj gotske arhitekture.
&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Rochester Castle Interior.JPG|Notranjost gradu Rochester, ki prikazuje galerije v notranjih stenah in arkado, ki ločuje veliko dvorano.
File:San gimignano piazza duomo loggia 01.JPG|San Gimignano: loža na Piazza Duomo.
File:Como Broletto HDR.JPG| Broletto pri Comu ima serijo arkad, zunanja stran s barvnimi sklepniki, ki podpirajo leseno streho na nosilcih.
File:Palazzo della ragione di Padova 11.jpg|Križni obok zgornje arkade [[Palazzo della Ragione, Padova]].
&lt;/gallery&gt;

=== Arkade ===
Arkada je vrsta lokov, podprta s slopi ali stebri. Pojavljajo se v notranjosti velikih cerkva, ločujejo glavno ladjo od stranskih in v velikih posvetnih prostorih, kot je velika dvorana gradu, kjer podpirajo strešno konstrukcijo ali zgornje nadstropje. Arkade se pojavljajo tudi v samostanih in atrijih, ki obdajajo odprt prostor.

Arkade se lahko pojavijo tudi na nadstropjih. Medtem ko je arkada samostana običajno enostopenjska, je arkada, ki deli cerkev glavne in stranskih ladij, običajno v dveh stopnjah, s tretjo stopnjo okenskih odprtin, ki se imenuje [[svetlobno nadstropje]]. Arkade v velikem obsegu na splošno ustrezajo strukturnemu namenu, vendar se uporabljajo tudi, običajno v manjšem obsegu, kot dekorativni element, tako znotraj kot zunaj, kjer je to pogosto »slepa arkada« s samo zidom ali ozkim prehodom za njim.

&lt;gallery&gt;
File:Sant'Ambrogio (Milan) - Atrium.jpg|Atrij in arkadni narteks v [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|Sant'Ambrogio]], Milano, Italija, je skladna sestava podobnih lokov.
File:Le Puy en Velay 03.jpg|Fasada Notre Dame du Puy Francija, ima bolj zapleteno ureditev raznovrstni loki: vrata različnih širin, slepe arkade, okna in odprte arkade.
File:Nivelles JPG00 (5) lighter sky.JPG|Samostanska cerkev svete Gertrude, Nivelles, Belgija uporablja dobro gredi belgijskega marmorja, ki določajo izmenične slepe odprtine in okna. Zgornja okna so podobno razdeljena na dve odprtini s koloneti uporablja fine gredi belgijskega marmorja, ki določajo izmenične slepe odprtine in okna. Zgornja okna so podobno razdeljena na dve odprtini s koloneti.
File:Detall de la Catedral de Worms sky adj.JPG|[[Stolnica v Wormsu]], Nemčija, prikazuje veliko različnih odprtin in arkad, vključno s kolesi in rozeto, številnimi majhnimi preprostimi okni, galerije in lombardskimi vplivi.
File:Abadia de Saint-Pierre de Moissac - Portalada sud.JPG|Južni portal [[Samostan sv. Petra, Moissac|samostana sv. Petra, Moissac]], Francija, ima kvadratna vrata, deljena z okrašenim stebrom, ki jih premaga izrezljani timpanon in postavi v obsežni obokani verandi.
&lt;/gallery&gt;

=== Slopi ===
V romanski arhitekturi so bili [[slop]]i pogosto uporabljeni za podporo lokov. Zgrajeni so bili iz zidakov, kvadratnega ali pravokotnega prereza, ki so na splošno imeli vodoravno obliko, ki predstavlja glavno mesto na izstopajočem loku. Včasih so slopi obdani z navpičnimi snopi, na ravni podnožja pa imajo lahko tudi horizontalne letve.

Čeprav so v bistvu pravokotni, so slopi pogosto lahko zelo kompleksne oblike, s pol-segmenti velikih votlih stebrov na notranji površini, ki podpirajo lok ali skupina manjših jaškov, ki se v oboku ali loku nadaljujejo kot rebra ali oproge.

Slopi na stičišču dveh velikih lokov, kot so tisti pod križiščem ladje in transepta, so po navadi križni slopi, sestavljen iz kvadratičnega jedra s po enim pravokotnim dodatkom na vsaki strani. Vsak lok ima lasten podporni pravokoten slop pod pravim kotom na drugega.

=== Stebri ===
[[steber|Stebri]] so pomembna strukturna značilnost romanske arhitekture. Kolonete, majhni vitki stebri, navadno dekorativni, ki podpirajo žarek ali preklado se uporabljajo tudi strukturno in za dekoracijo. V Italiji so pogosto uporabljali monolitne stebre, izrezane iz enega samega kamna, kot v rimski in zgodnjekrščanski arhitekturi. Uporabljali so jih, zlasti v Nemčiji, ko so se menjavali z bolj masivnimi slopi. Arkadni stebri, izrezani iz posameznih kosov, so prav tako pogosti v strukturah, ki ne nosijo velikih mas zidov, kot so križni hodniki, kjer so včasih v parih.

==== Rešeni stebri ====
V Italiji je bilo v tem obdobju rešenih in ponovno uporabljenih veliko antičnih rimskih stebrov v notranjosti in na [[portik]]ih cerkva. Najbolj trpežni od teh stebrov so marmorni in imajo kamen vodoravno podložene. Večina je vertikalno zasidranih in včasih različnih barv. Lahko so ohranili svoje prvotne rimske [[kapitel]]e, običajno v [[korintski slog|korintskem]] ali rimskem kompozitnem slogu. Nekatere stavbe, kot je Santa Maria v Cosmedinu in atrij v San Clemente v Rimu, imajo lahko čuden izbor stebrov, kjer so veliki kapitali na kratkih stebrih, majhni kapiteli pa so postavljene na višje stebre. Takšni arhitekturni kompromisi so vidni tam, kjer so bili materiali rešeni iz številnih stavb. V Franciji so se rešeni stebri uporabljali v manjši meri.

==== Bobnasti stebri ====
V večjem delu Evrope so bili romanski stebri masivni, saj so podpirali debele zgornje stene z majhnimi okni in včasih težkimi oboki. Najpogostejša metoda gradnje je bila, da so jih zgradili iz kamnitih valjev, imenovanih bobni, kot v kripti v stolnici v Speyerju.

==== Votli stebri z jedrom ====
Kjer so bili zahtevani res masivni stebri, kot so tisti v stolnici v Durhamu, so bili zgrajeni iz kamnitega zidu in je bilo votlo jedro napolnjeno z ruševinami. Ti ogromni nezapleteni stebri so včasih okrašeni z zarezami.

==== Alternacija ====
Skupna značilnost romanskih zgradb, ki se pojavljajo tako v cerkvah kot v arkadah, ki ločujejo velike notranje prostore gradov, je menjava slopov in stebrov.

Najpreprostejša oblika je, da je steber med vsakim sosednjim slopom. Včasih so stebri večkratnik dveh ali treh. V svetem Mihaelu v Hildesheimu, se v ladji pojavi shema A B B A, medtem ko se v transeptih vidi sprememba A B.

V [[Opatija sv. Petra Jumièges|Jumiègesu]] so visoki bobni stebrov med slopi, od katerih vsak polsteber podpira lok. Na to temo je veliko različic, predvsem v Durhamu, kjer so slopi izjemno bogati, ogromni zidani stebri pa globoko zarezani z geometrijskimi vzorci.
Pogosto je bila ureditev zapletena zaradi zapletenosti samih slopov, tako da se niso menjavali slopi in stebri, temveč slopi povsem drugačnih oblik drug od drugega, kot na primer Sant 'Ambrogio v Milanu, kjer je narava oboka je narekovala, da so eni slopi veliko težji od drugih vmesnih in so zato veliko večji.

&lt;gallery&gt;
File:Hildesheim St Michael alternation of arcade.jpg|Sveti Mihael, Hildesheim, kaže dva stebra med slopoma.
File:Mainzer Dom Wandaufriss.jpg|Stolnica v Mainzu, Nemčija, ima pravokotne slope in morda najzgodnejši primer notranjega dviga 3 stopenj.&lt;small&gt;(gotsko obokanje)&lt;/small&gt;
File:MalmesburyAbbey.JPG|Samostan Malmesbury, Anglija, ima votle jedrne stebre, verjetno napolnjene z ruševinami.&lt;small&gt;(gotsko obokanje)&lt;/small&gt;
File:SantCompostela21.jpg|Stolnica Santiago de Compostela, Španija, Ima velike bobnaste stebre s pritrjenimi služniki za podporo banjastim obokom.
File:Durham.2.jpg|Stolnica v Durhamu. Anglija, ima okrašene zidane stebre, ki se izmenjujejo s slopi iz gruč, ki podpirajo najzgodnejša visoka rebra.
&lt;/gallery&gt;

==== Kapiteli ====
Rastlinski korintski slog je navdih za številne romanske kapitele in natančnost, s katero so bili izrezljani, je bila zelo odvisna od razpoložljivosti originalnih modelov, tistih v italijanskih cerkvah, kot so [[stolnica v Pisi]] ali cerkev Sant'Alessandro v Lucci in v južni Franciji. mnogo bližje klasičnemu od tistih v Angliji.

Korintski kapiteli so v bistvu okrogli na dnu, kjer sedijo na krožnem stebru in kvadratni na vrhu, kjer podpirajo steno ali lok. Ta oblika kapitela se je ohranila v splošnih razmerjih in orisih romanskega kapitela. To je bilo doseženo najbolj preprosto z rezanjem pravokotne kocke in odvzemanjem štirih spodnjih vogalov pod kotom, tako da je bil blok kvadraten na vrhu in osmerokoten na dnu, kot je mogoče videti pri v Hildesheimu. Ta oblika je poskrbela za široko paleto površinskih obdelav, včasih rastlinskih v posnemanju vira, vendar pogosto figurativnih. V severni Evropi so rastlinski kapiteli po navadi bolj podobni zamotanosti iluminiranih rokopisov kot klasičnim virom. V delih Francije in Italije obstajajo močne povezave s prebodenimi kapiteli bizantinske arhitekture. V figurativnih kapitelih je prikazana največja izvirnost. Medtem ko so nekateri odvisni od iluminiranih rokopisov svetopisemskih prizorov in upodobitev zveri in pošasti, so drugi živahni prizori legend o lokalnih svetnikih.

Kapiteli, ki so ohranili obliko kvadratnega vrha in okroglega dna, so bili pogosto stisnjeni v malo več kot izbočeno obliko blazine. To velja zlasti za velike zidane stebre ali za velike stebre, ki se izmenjujejo s slopi kot pri Durhamu.

&lt;gallery&gt;
File:PM 33323 P Lourosa.jpg|Enostavni kapitel dorske oblike, ki podpira mozarabski lok, cerkev São Pedro de Lourosa, Portugalska
File:Capitel en la Torre de Pisa.JPG|Korintski kapitel z antropomorfnimi detajli, stolp v Pisi, Italija
File:Fromista - Iglesia San Martin 20.jpg| Korintski kapitel z bizantinskim okrasom in izrezljani, San Martín de Tours, Palencia
File:San Martín de Castañeda capital1116.JPG|Kapital poenostavljene konkavne korintske oblike z naslikanim abakusom, preprost okras in izrazit anulet. Cerkev Santa Maria, San Martín de Castañeda, Španija
File:Herina capital crop.jpg|Kapitel kubične oblike z abakusom, konkavno in kabelsko dekoracijo, ki jo definira barva herina. Kapiteli te oblike so pogosto okrašeni z barbarskimi rezbarijami listja in mitskim bitji.
File:Abbaye de la Sauve Majeure - Interlaced Asps.JPG|Korintski kapitel okrašen s prepletenimi zvermi iz irskih rokopisov. Samostan Grande-Sauve, Francija
File:Capitel románico.jpg|Kapital amorfne oblike, ki presega skupino stebrov. Figurativno rezbarija prikazuje krilatega hudiča, ki usmerja Heroda, da zakolje nedolžne. Samostan San Juan de Duero, Soria, Španija
&lt;/gallery&gt;

=== Oboki in streha ===
Večina stavb ima lesene strehe, večinoma preprosto [[paličje]] raznih oblik. Paličje streh je včasih obdano z lesenim stropom v treh delih, kot sta tista, ohranjena v [[Stolnica Ely|stolnici Ely]] in [[Peterboroughška stolnica]] v Angliji. V cerkvah so pogosto obokane stranske ladje, glavna ladja pa je pokrita z lesom, tako kot pri Peterboroughu in Elyju. V Italiji, kjer so odprte lesene strehe in se v povezavi z oboki pogosto pojavljajo vezni nosilci, je bil les pogosto okrašen kot v San Miniato al Monte v Firencah.

Kamniti ali opečni oboki so imeli več različnih oblik in so v tem obdobju pokazali izrazit razvoj, ki se je razvil v poudarjen rebrasti lok, značilen za gotsko arhitekturo.
&lt;gallery&gt;
File:Castillo de Loarre - Entrada - Bóveda.jpg|Banjast obok v [[grad Loarre|gradu Loarre]], Španija.
File:Chapel inside Castle Keep.jpg|Rebrast obok gradu Newcastle, Anglija.
File:Colchester Castle front door.JPG|Portal gradu Colchester, Anglija.
&lt;/gallery&gt;
 
==== Banjasti oboki ====
Najenostavnejša vrsta obokane strehe je [[Obok#Banjasti obok|banjast obok]], v katerem se ena sama obokana površina razteza od stene do stene po dolžini prostora, ki ga je treba obokati. Pomemben primer, ki je ohranjen na srednjeveški sliki, je obok Saint-Savin-sur-Gartempe, Francija, iz začetka 12. stoletja. Vendar pa je bilo treba banjast obok običajno podpreti s trdnimi zidove ali zidovi, na katerih so bila okna zelo majhna.

==== Križni obok ====
[[Križni obok|Križni oboki]] se pojavljajo v zgodnjih romanskih zgradbah, predvsem v stolnici v Speyerju, kjer je bil visok obok okoli leta 1060 let narejen v romanski arhitekturi tega tipa čez široko ladjo. V poznejših stavbah, kjer se uporabljajo rebrasti oboki, se za slabše vidne in manjše oboke najpogosteje uporabljajo križni oboki, predvsem v kriptah in stranskih ladjah. Križni obok je skoraj vedno kvadratne oblike in je sestavljen iz dveh banjastih obokov, ki se križata pod pravim kotom. Za razliko od rebrastega oboka je celoten lok konstrukcijski del. Križni obok je pogosto ločen s prečno obokanimi rebri nizkega profila kot vi Speyerju in Santiago de Composteli. V [[Bazilika v Vézelayu|Sainte Marie Madeleine, Vézelay]], so rebra kvadratnega prereza, močno projicirana in pobarvana.&lt;ref name=NP&gt;Nikolaus Pevsner, ''An Outline of European Architecture''&lt;/ref&gt;

==== Rebrasti obok ====
V 12. stoletju so se začeli uporabljati [[rebrasti oboki]]. V rebrastih obokih niso le rebra, ki prečno prekrivajo obokano področje, temveč ima vsaka obokana reža diagonalna rebra, ki sledijo isti smeri kot križ v križnem oboku. Medtem ko je v križnem oboku, obok sam konstrukcijski del, so v rebrastem oboku rebra strukturni členi, prostori med njimi pa se lahko napolnijo z lažjim, nestrukturnim materialom.&lt;ref name =BF307&gt;Banister Fletcher, p.307&lt;/ref&gt;

Ker so romanski loki skoraj vedno polkrožni, je konstrukcijski in oblikovalski problem, ki je značilen za rebrasti obok, da je diagonalni razpon večji in zato višji od prečnega razpona. Romanski graditelji so uporabili številne rešitve tega problema. Ena izmed njih je bila sredinska točka, kjer so se diagonalna rebra stikala kot najvišja točka, kamor so vgradili [[sklepnik]]. Ta rešitev je bila uporabljena v Italiji v [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia|San Michele]], [[Pavia]] in Sant 'Ambrogio v Milanu.

Rešitev, ki je bila uporabljena v Angliji, je bila, da je prečno rebro štrlelo, pri čemer je ohranilo vodoravno centralno črto do strehe, kot pri banjastem oboku. Tudi diagonalna rebra so lahko potisnjena, rešitev, ki se uporablja na šestpartitnih obokih v [[Opatija Saint-Étienne, Caen|samostanu Saint-Étienne]] in [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|samostanu Sainte-Trinité]] v Caenu, Francija, pozno 11. in v začetku 12. stoletja.

====Poudarjeno ločno rebro ====
Težave, ki so se pojavljale v strukturi in izgledu obokov, so bile rešene pozno v romanskem obdobju z uvedbo poudarjenih ločnih reber, kar je omogočilo, da se višina diagonalnih in prečnih reber spreminja sorazmerno. Ta rebra so se prvič pojavila v prečnih rebrih obokov v stolnici v Durhamu v severni Angliji in sicer od leta 1128. To je stolnica z velikimi romanskimi razsežnostmi in videzom, vendar so njeni graditelji uvedli več strukturnih značilnosti, ki so bile nove za arhitekturno zasnovo in pozneje značilne značilnosti gotike. Druga gotska strukturna značilnost uvedena v Durhamu, je ločni opornik. Vendar pa so ti skriti pod strehami stranskih ladij. Najzgodnejša uporaba poudarjenega ločnega rebra v Franciji je v narteksu La Madeleine, Vézelay, iz leta 1130. Kasneje so bili uporabljeni z razvojem gotskega sloga na vzhodnem koncu bazilike svetega Denisa v Parizu leta 1140. Zgodnji rebrasti obok v romanski arhitekturi na Siciliji je v stolnici v Cefalù.

==== Kupole ====
See also: History of Medieval Arabic and Western European domes § Holy Roman Empire
Kupole v romanski arhitekturi na splošno najdemo v križiščnih stolpih na stičišču cerkvene ladje in transeptov, ki so vidne navzven. Ta stolpasta zgradba, ki se imenuje ''tiburio'', ima blizu strehe pogosto slepe arkade.{{sfn|Stephenson|Hammond|Davi|2005|p=172}} Romanske kupole so praviloma osmerokotne oblike in uporabljajo kotne trompe, da prevedejo kvadratni prerez v primerno osmerokotno obliko. Osmerokotne kupole se pojavljajo »v povezavi z bazilikami skoraj po vsej Evropi« med 1050 in 1100.{{sfn|Porter|1928|p=48}} Natančna oblika se razlikuje od regije do regije.

&lt;gallery&gt;
File:Saint-Savin nef.jpg|Poslika banjast obok v samostanski cerkvi Saint-Savin-sur-Gartempe je podprt z visokimi marmoriranimi stebri.
File:Nave of Sé de Lisboa towards the chancel 23.jpg|Ladja [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] je prekrita z vrsto prečnih banjastih obokov, ki so ločeni s prečnimi loki in ima zgornjo obokano galerijo (triforij)
File:TournusTonnengewölbe.jpg|Cerkev sv. Philiberta, Tournus, ima vrsto prečnih banjastih obokov, podprtih na poudarjenih ločnih rebrih.
File:F08.Mozac.0191.JPG|Stranska ladja samostanske cerkve v Mozacu ima strope, ki so križno obokani.
File:Peterborough south choir aisle.JPG|Stranski ladji v stolnici Peterborough so štiristranski rebrasti oboki. (Ladja ima star lesen strop.)
File:Abbaye aux hommes intérieur 03.jpeg|Rebrasti oboki v Saint-Étiennu v Caenu so šestpartitni in se raztezajo v dveh poljih ladje.
File:Speyer (DerHexer) 2010-12-19 014 vertical.jpg|Križiščše stolnice v Speyerju, Nemčija, ima kupolo na [[trompa]]h.
&lt;/gallery&gt;

== Sakralna arhitektura ==
=== Tloris ===
Številne župnijske cerkve, samostanske cerkve in stolnice so zgrajene v romanskem slogu ali pa so bile prvotno zgrajene v romanskem slogu in so jih kasneje spremenili. 
Najenostavnejše romanske cerkve so dvoranske cerkve s projicirano apsido na koncu prezbiterija ali včasih, zlasti v Angliji, projiciranega pravokotnega prezbiterija, ki je lahko okrašen z okrasnimi vodoravnimi zidci. Bolj ambiciozne cerkve imajo stranske ladje, ki so od glavne ladje ločene z arkadami.

Samostanske cerkve in stolnice imajo običajno tloris [[latinski križ|latinskega križa]]. V Angliji je lahko podaljšek proti vzhodu dolg, v Italiji pa je pogosto kratek ali ga ni, cerkev pa ima T-tloris, včasih z apsidami na koncih transepta in na vzhodu. V Franciji je videti, da je bila cerkev sv. Fronte, Périgueux, oblikovana po baziliki svetega Marka v Benetkah ali bizantinski cerkvi svetih Apostolov in ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s petimi kupolami.&lt;ref&gt;Kimball, F., &amp; Edgell, G. H. (1918). A History of Architecture. New York. Harper &amp; Brothers. 621 pages (page 252).&lt;/ref&gt; V isti regiji je stolnica Angoulême cerkev brez stranskih ladij v tlorisu latinskega križa, ki je bolj običajna v Franciji, vendar je tudi pokrita s kupolami. V Nemčiji so romanske cerkve pogosto značilne oblike, z apsidama na vzhodu in zahodu, glavni vhod pa je na sredini na eni strani. Verjetno je, da je ta oblika prišla v krstilnico na zahodnem koncu.

OPOMBA: Spodnji načrti ne prikazujejo zgradb v trenutnih razmerah.&lt;ref&gt;Z izjemo tlorisa svetega Galla, ki je iz starega rokopisa (in verjetno ne odraža dejanske konstrukcije), so vse hipotetične rekonstrukcije tlorisov, kot so obstajale v 12. ali 13. stoletja. Samostansko cerkev svetega Galla je zamenjala baročna cerkev. Speyer je dvakrat obnovil svojo zahodno fasado, stolnica v Elyju je izgubila vzhodni transept, zamenjala ga je v gotskem slogu, osrednji stolp pa je zamenjal edinstveni osmerokotnik in severozahodni stolp, nikoli obnovljen. Prav tako je pridobil zahodno verando. Santiago je imela nekaj bistvenih sprememb, vključno z baročno zahodno fasado&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;170px&quot;&gt;
File:Dehio I 42 St Gallen.jpg|Tloris samostanske cerkve svetega Galla, Švica
File:Dehio 48 Speyer.jpg|Stolnica v Speyerju
File:Plan.cathedrale.Autun.png|Autunska stolnica, Francija
File:Plan.cathedrale.Angouleme.png|Stolnica v Angoulême
File:ElyPlanDehio vertical.jpg|Stolnica v Elyju
File:Santiago de Compostela plan vertical.jpg|Stolnica Santiago de Compostela
File:San Isidoro Plan Vertical.JPG|[[Bazilika svetega Izidorja]], León, Španija
File:Modena cathedral vertical.JPG|Stolnica v Modeni
&lt;/gallery&gt;

Samostanska cerkev svetega Galla, Švica, prikazuje tloris, ki naj bi postal običajen po vsej germanski Evropi. Gre za latinski križ s sorazmerno dolgo ladjo in kratkimi transepti ter vzhodnim koncem, ki je apsida. Ladja ima več delov, vendar kor in transepta ne. Ima apsidni zahodni konec, ki naj bi postal značilnost cerkva v Nemčiji, kot je stolnica v Wormsu. Stolnica v Speyerju v Nemčiji ima obokano ladjo s stranskima ladjama, s kupolami na prehodu k vzhodu, ki se zaključi v apsidalnem prezbiteriju. Značilna germanska značilnost je prisotnost stolpov, ki uokvirjajo prezbiterij in zahodni konec. Poudarek je na zahodnem vhodu, imenovanem [[westwerk]], ki ga vidimo v številnih drugih cerkvah. Vsaka obočna pola pokriva dva loka ladje.

V Autunski stolnici, Francija, se vzorec obokov glavne ladje in stranskih razteza čez križišče in v prezbiterij. Vsaka ladja je na oboku ločena s prečnim rebrom. Vsak transept projicira v širino dve ladijski poli. Vhod je opremljen z narteksom, ki zasenči glavni portal. Ta vrsta vhoda naj bi bila izdelana v gotskem obdobju na transeptih v [[Chartres]]u. Stolnica v Angoulême, Francija, je eden od številnih primerov, na katere so vplivale bizantinske cerkve Konstantinopla, v katerem so glavni prostori pokriti s kupolami. Ta struktura je zahtevala uporabo zelo debelih zidov in masivnih slopov, iz katerih izvirajo kupole. Okrog apside se razprostirajo kapelice, ki so značilno francoska posebnost.

Kot je bilo običajno v Angliji, je bila stolnica v Elyju benediktinski samostan, ki je služil samostanski in posvetni funkciji. Da bi to olajšali je kor ali prezbiterij daljši kot je običajno v Evropi, prav tako so stranske ladje transeptov vsebovale kapelice. V Angliji je bil poudarek na usmeritvi kapel na vzhod. Zelo veliki slopi na križišču pomenijo, da je bil tu nekoč stolp. Zahodni konec z dvema okroglima stolpoma, ki obkrožata visok osrednji stolp, je bil edinstven v Veliki Britaniji. Stolnica v Elyju ni bila nikoli obokana in je obdana z lesenim stropom nad ladjo.

Stolnica v Santiagu de Compostela ima številne podobnosti s tisto v Elyju, vendar je navadno španska v svojem razkošnem videzu. Santiago je imel telo svetega Jakoba in je bilo najpomembnejše romarsko mesto v Evropi. To odsevajo narteks, ladje, veliki transepti s stranskimi ladjami in številne štrleče kapele. Svetišče je kratko, v primerjavi z Ely, oltar je postavljen tako, da hkrati omogoča jasen pogled na veliko kongregacijo.

Stolnica v Modeni prikazuje tipično italijanski romanski tloris, ki je zaradi arhitekturne podobnosti z rimskimi bazilikami pogosto arhitekturno imenovan ''bazilika''.

=== Deli ===
V prerezu je značilna cerkev z glavno ladjo s po eno stransko na obeh straneh. Glavna in stranske ladje so ločene z arkadami, ki se prenašajo na slopih ali stebrih. Streha stranske ladje in zunanje stene pomagajo utrjevati zgornje stene in obok glavne ladje, če so prisotne. Nad stropom stranske ladje je vrsta oken, ki so znana kot svetlobno nadstropje, ki daje glavni ladji lahkotnost. V romanskem obdobju se je iz dvofaznega dviga razvil trifazni dvig, v katerem je [[empora]], znana kot [[triforij]], med arkado in svetlobnim nadstropjem. Ta se razlikuje od preprostih slepih arkad, ki krasijo stene, do ozkega arkadnega hodnika, do popolnoma razvite druge etaže z vrsto oken, ki osvetljujejo emporo. [24

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;250px&quot; widths=&quot;250px&quot;&gt;
File:Dehio I 56 Konstanz Section.jpg|Ta risba predstavlja rekonstrukcijo Dehia po videzu romanske stolnice v Konstanzi pred spremembami v gotskem slogu. Ima značilno višino glavne in stranskih ladij z lesenimi stropi in apsidnim vzhodnim koncem
File:Kloster arnsburg zisterzienser klosterkirche aufriss langhaus dehio 1888.jpg|Ta dvig ladje v samostanu Arnsburg, Nemčija, kaže tipično ureditev ladijske arkade, stranske ladje, svetlobnega nadstropja in rebrastega oboka
File:PeterElevDetailDehio.jpg|Zunanjost stolnice v Peterboroughu
&lt;/gallery&gt;

=== Vzhodni del cerkve in stolnice ===
Vzhodni konec romanske cerkve je skoraj vedno polkrožen, bodisi z visokim korom, ki ga obdaja [[ambulatorij]] kot v Franciji ali kvadraten, iz katerega izhaja apsida kot v Nemčiji in Italiji. Kjer obstajajo kvadratni zaključki v angleških cerkvah, so na njih verjetno vplivale anglosaške cerkve. Stolnici Peterborough in Norwich sta ohranili okrogle konce v francoskem slogu. Vendar pa so v Franciji preproste cerkve brez apside in brez dekorativnih elementov zgradili cistercijani, ki so prav tako zgradili veliko stavb v Angliji, pogosto na oddaljenih območjih.&lt;ref name=FHC&gt;{{navedi knjigo |first=Frederick H. |last=Crossley |year=1962 |title=The English Abbey |url=https://archive.org/details/englishabbey0000fhcr |location= |publisher=}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:PM_33251_P_Lourosa.jpg|Podeželska cerkev São Pedro de Lourosa, Portugalska, zgrajena v 10. stoletju ima preprost kvadraten vzhodni konec.
File:Xhignesse JPG02.jpg|Majhna cerkev v Saint-Pierre Xhignesse, Belgija, ima polkrožen zaključek enake višine kot kor in ladja..
File:Seu urgell.jpg|Stolnica Santa Maria d'Urgell, Španija, ima apsidalni vzhodni konec nižji glede na kor in okrašen z arkadami po robom strehe. Ta oblika je bila značilna za Italijo in Nemčijo.
File:Abbazia di Sant'Antimo J.JPG|Samostan Sant'Antimo ima visok apsidalni konec z ambulatorijem in z majhnimi apsidami.
File:F06.Nevers St.-Etienne.1066.JPG|Saint-Étienne, Nevers, prikazuje okrogli prezbiterij z ambulatorijem, apsidalnimi kapelami in močno izraženimi transepti.
&lt;/gallery&gt;

=== Fasada in zunanji okras cerkve in stolnice ===
Romanske cerkvene fasade, običajno na zahodnem koncu stavbe, so pogosto simetrične, imajo velik osrednji portal, ki je značilno okrašen z zidcem ali verando in razporejena obokana okna. V Italiji je pogosto samo eno osrednje okno ali kolesno okno. Skupna dekorativna funkcija je arkada.

Manjše cerkve imajo pogosto en stolp, ki je običajno postavljen na zahodni konec v Franciji ali Angliji, bodisi centralno bodisi na eni strani, medtem ko imajo večje cerkve in stolnice pogosto dva.

V Franciji Saint-Étienne, Caen, predstavlja model velike francoske romanske fasade. Gre za simetrično razporeditev glede na ladje, ki je obdana z dvema visokima stolpoma, od katerih ima vsak dva opornika nizkega ravnega profila, ki fasado deli na tri vertikalne enote. Najnižja stopnja je označena z velikimi vrati, vsaka so postavljena v loku v vsakem od treh navpičnih odsekov. Širši osrednji del ima dva sloja treh enakih oken, v zunanjih delih pa dva sloja posameznih oken, ki poudarjata maso stolpov. Stolpi se dvigujejo nad fasado skozi tri nadaljnje sloje, najnižji od visokih slepih arkad, naslednji pa z arkadami, ki jih prebijata dve ozki okni in tretji od dveh velikih oken, razdeljenih na dve svetlobni odprtini s koloneto.

To fasado je mogoče razumeti kot temelj za mnoge druge zgradbe, vključno s francoskimi in angleškimi gotskimi cerkvami. Medtem ko je oblika značilna za severno Francijo, so bile njene različne sestavine skupne mnogim romanskim cerkvam v obdobju po Evropi. Podobno fasado najdemo na Portugalskem. V Angliji je stolnica Southwell ohranila to obliko, kljub temu, da je med stolpi vgrajeno veliko gotsko okno. [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincoln]] in Durham sta morala nekoč izgledati tako. V Nemčiji ima [[Limburška stolnica]] bogato paleto odprtin in arkad v horizontalnih nadstropjih različnih višin.

Cerkve [[Bazilika san Zeno, Verona|San Zeno]], Verona in [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia|San Michele, Pavia]], predstavljata dve vrsti fasade, ki sta značilni za italijansko romaniko, to, kar razkriva arhitekturno obliko stavbe in tisto, ki jo skriva. V San Zenu so elementi glavne in stranskih ladij jasno razvidni iz vertikalnih služnikov, ki se dvigajo na raven osrednjega zatrepa in zaradi različnih streh. V [[San Miniato al Monte]] je definicija arhitekturnih delov še jasnejša zaradi večbarvnega marmorja, značilnega za številne italijanske srednjeveške fasade, zlasti v Toskani. V San Micheleju je navzočnost vertikalne poudarjenosti kot pri San Zenu, vendar so strešne linije zasenčene za enim velikim zatrepom, okrašenim s stopničastimi arkadami. V Santa Maria della Pieve v Arezzu, se ta projekcija izvaja še dlje, saj je strešna linija vodoravna, arkadne pa se dvigajo na več različnih ravneh, koloneti, ki jih podpirajo, pa imajo zelo raznoliko dekoracijo.

V Porenju in na Nizozemskem je prevladala karolinska oblika zahodnega konca, znana kot [[westwerk]]. Stolpi in apsida zahodnega konca so pogosto vključeni v večnadstropno zgradbo, ki ima malo strukturno ali vizualno povezavo s stavbo za njo. Ti westwerki imajo veliko različnih oblik, kot jih lahko vidimo v [[Opatija Maria Laach|opatiji Maria Laach]], [[samostanska cerkev svete Gertrude, Nivelles|sveta Gertruda v Nivellesu]] in [[bazilika svetega Servacija]] v Maastrichtu.

&lt;gallery&gt;
File:Coimbra BW 2018-10-06 14-33-51 stitch.jpg|[[Stara stolnica v Coimbri|Stara stolnica v Coimbri]], Portugalska, je podobna trdnjavi s parapetom. Dve centralni odprtini sta globoko vstavljeni.
File:Arles kirche st trophime fassade sky.JPG|Cerkev St. Trophime, Arles, Francija. Okras je osredotočen na verando in izklesan Kristus v slavi na timpanonu, značilnem za francoske stolnice.
File:Bari BW 2016-10-19 13-35-11 stitch.jpg|[[Basilica di San Nicola|Cerkev svetega Nikolaja, Bari, Italija. Cerkev ima dokaj kvadraten videz, ki je videti bolj primeren za grad kot za cerkev. Ta vtis se krepi s prisotnostjo dveh nizkih masivnih stolpov, ki uokvirjata fasado. V svoji zgodovini je bila večkrat uporabljena kot grad.
File:Verona Zeno-cropped.JPG|[[Bazilika san Zeno, Verona]], Fasada je lepo razdeljena navpično in vodoravno. V Italiji je značilno osrednje okno in majhna veranda s stebri, ki stoji na ležečih levih.
File:Duomo di Pisa Front Facade 2009.jpg|[[Stolnica v Pisi]], Italija. Celotna stavba je obdana z belim in sivim marmornim trakom. Na fasadi je ta vzorec prekrit z arhitektonsko dekoracijo slepih arkad, pod stebriči pritlikavih galerij. Vsi trije portali so postali vse pogostejši.
File:Empoli, collegiata, facciata del 1093 (parte bassa) e del 1736 (parte alta) 02.jpg|Samostanska cerkev, Empoli, Italija, predstavlja fasado zaslona. Barvna marmorna dekoracija deli fasado na območja, hkrati pa daje malo naznanil arhitekturni obliki za njo.
File:Angouleme cathedral StPierre ac.JPG|Stolnica Angoulême, Francija. Fasada, bogato okrašena z arhitektonskimi in kiparskimi oblikami, ima veliko skupnega s tisto pri Empoliju, ker kaže obliko zgradbe za njo.
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mairie de caen 030 crop.JPG|Saint-Étienne, Abbaye aux Hommes, Caen, Francija, 11. stoletje, s svojimi visokimi stolpi, s tremi portali in urejeno definicijo arhitekturnih oblik je postala model za fasade mnogih kasnejših stolnic po Evropi. &lt;small&gt;stolpa sta iz 14. st.&lt;/small&gt;
File:St. Mary's Minster , West End - geograph.org.uk - 948257.jpg|Stolnica Southwell, Anglija, 1120, sledi normanskemu modelu s piramidnimi kovinami, kot so bili verjetno v Saint-Étiennu. &lt;small&gt; Perpendicular okno in parapet sta gotska.&lt;/small&gt;
File:West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg|[[Lisbonska stolnica]], Portugalka, 1147, ima podobno obliko kot stara stolnica v Coimbri z dodatkom dveh močnih zvonikov na normanski način in kolesno okno
File:Limburg Cathedral, West facade 20140917 1.jpg|[[Limburška stolnica]], Nemčija. Fasada, c. 1200, z večbarvnim ometom, sledi modelu dvojnega stolpa, ki ga najdemo na številnih cerkvah Porenja. Okno rozeta ima krogovičje, stolpa pa so renške čelade.
File:Maria Laach 02.jpg|Zahodna fasada [[opatija Maria Laach|opatije Maria Laach]], Nemčija 12. stoletje, (vhod 1225) je tipično nemška, oblika ki sega v karolinško arhitekturo z združenimi stolpi različnih tlorisov in tako s svečam podobnimi kot tudi reniskimi čeladami.
File:Parma Dom Fassade4 adjusted.JPG|[[Stolnica v Parmi]], Italija, 1178, ima fasado, okrašeno z galerijami. V središču je odprta veranda, na kateri je slavnostni balkon. Stolp (gotski 1284) je kot običajno v Italiji ločena struktura.
&lt;/gallery&gt;

=== Cerkveni stolpi ===
Stolpi so bili pomembna značilnost romanskih cerkva in veliko jih še vedno stoji. Imajo različne oblike: kvadratne, okrogle in osmerokotne in so drugače postavljene glede na zgradbo cerkve v različnih državah. V severni Franciji naj bi dva velika stolpa, kot sta na primer v Caenu, postala sestavni del fasade katere koli velike opatije ali samostana. V osrednji in južni Franciji je to bolj spremenljivo in velike cerkve imajo lahko en stolp ali osrednji stolp. Velike cerkve v Španiji in na Portugalskem imajo običajno dva stolpa.

Številni francoski samostani, kot npr. v Clunyju, so imeli številne stolpe različnih oblik. To je običajno tudi v Nemčiji, kjer so apside včasih uokvirjali s krožnimi stolpi in križišče, ki je bilo nadgrajeno z osmerokotnim stolpom kot v stolnici v Wormsu. Veliki pari stolpov s kvadratnim tlorisom se lahko pojavijo tudi na koncih transeptov, kot so tisti v [[Stolnica v Tournaiju|stolnici Tournai]] v Belgiji. V Nemčiji, kjer se pogosto pojavljajo štirje stolpi, imajo pogosto zvonike, ki so lahko štiri ali osem stranski ali značilno renško čelado, ki jo vidimo na stolnicah v Limburgu ali Speyerju. Prav tako je običajno videti zvončaste ali čebulaste stolpe v baročnem obdobju, ki obvladujejo romanske stolpe v srednji in vzhodni Evropi.

V Angliji so za velike samostane in stolnice namenili tri stolpe, osrednji stolp pa je bil najvišji. To pogosto ni bilo mogoče doseči s počasnim procesom gradnje in v mnogih primerih zgornji deli stolpa niso bili dokončani še stoletja kasneje kot v Durhamu in Lincolnu. V stolnici v Durhamu, Exetru, Southwell, Norwichu in Tewkesburyju obstajajo veliki normanski stolpi. Takšni stolpi so bili v poznem srednjem veku pogosto zgrajeni z gotskim zvonikom iz lesene konstrukcije, prekrite s svincem, bakrom ali skodlami. V primeru stolnice v Norwichu je ogromen, bogato okrašen stolp iz 12. stoletja dobil zidan zvonik iz 15. stoletja, ki se je dvignil na višino 97,5 m in je ostal do danes.

V Italiji so stolpi skoraj vedno samostojno stoječi in položaj pogosto narekujejo značilnosti kraja, ne pa estetike. Tako je v skoraj vseh velikih in majhnih italijanskih cerkvah, razen na Siciliji, kjer so normanski vladarji zgradili številne cerkve in so po videzu bolj francoske.

Praviloma so veliki romanski stolpi kvadratni z vogalnimi podporami nizkega profila, ki se dvigujejo brez zmanjševanja skozi različne faze. Stolpi so običajno označeni z jasno določenimi stopnjami po horizontalnih poteh. Ko se stolpi dvigajo, se število in velikost odprtin povečuje, kot je razvidno iz stolpa transepta stolnice v Tournaiju, kjer sta dve ozki reži na četrti ravni z vrha postali eno okno, nato dve okni, nato tri okna najvišji ravni. Takšna ureditev je še posebej opazna na stolpih italijanskih cerkva, ki so običajno zgrajene iz opeke in nimajo drugega okrasja. Dva odlična primera se pojavita v [[Lucca|Lucci]], v cerkvi San Frediano in v stolnici. Opazen je tudi v Španiji.

V Italiji obstajajo številni prostostoječi stolpi, ki so okrogli, najbolj znan je [[poševni stolp v Pisi]]. V drugih državah, kjer se pojavljajo krožni stolpi, kot na primer v Nemčiji, se običajno združijo in pogosto obdajajo apsido. Krožni stolpi so v Angliji neobičajni, vendar se pojavljajo v celotnem zgodnjem srednjem veku na Irskem.

Na križiščih so se pogosto uporabljali mnogokotni stolpi, ki se pojavljajo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji, kot je npr. Stara stolnica v Salamanci, ki jo pokriva kupola na rebrastem oboku.

Manjše cerkve so včasih imele [[preslica (zvonik)|zvonike na preslico]] namesto stolpov, kar je po mnenju nekaterih avtorjev značilno za preprostost velike arhitekture v romanskem slogu.

&lt;gallery&gt;
File:San Frediano, Lucca, Italy - tower.JPG|Stolp [[Bazilika San Frediano, Lucca|bazilike San Frediano]], Lucca, ima odprtine, ki so številčne, značilne za italijanski in španski romanski zvonik &lt;small&gt;San Estebán, Segovia,&lt;/small&gt;
File:Les tours de l'église abbatiale à Plankstetten en automne.JPG|Dvojni stolpi, kot so v samostanu Plankstetten, so značilnost Bavarske in srednjeevropske cerkvene arhitekture.&lt;small&gt;cerkev svetega Jakoba, Lebeny&lt;/small&gt;
File:Abbaye de Cluny, 2010 crop.jpg|Osmerokotni stolp nad križiščem opatije Cluny je vplival na izgradnjo drugih poligonalnih stolpov v Franciji, Španiji in Nemčiji.&lt;small&gt;opatija Maria Laach&lt;/small&gt;
File:Sunlit tower, Tewkesbury Abbey - geograph.org.uk - 1037432.jpg|Največji romanski križični stolp je v samostanu Tewkesbury v Angliji, kjer so značilni veliki križični stolpi. 
File:Pisa - Campo Santo - Campanile 1 - 2005-08-08 10-15 4638.JPG|Poševni stolp v Pisi obkrožen z arkadami je najbolj znan (in najbolj bogato okrašen) od številnih krožnih stolpov v Italiji.
&lt;/gallery&gt;

=== Portali ===
Romanske cerkve imajo običajno en portal, ki je centralno postavljen na zahodni fasadi, osredotočen na dekoracijo fasade stavbe. Nekatere cerkve, kot so Saint-Étienne, Caen, (11. stoletje) in stolnica v Pisi (konec 12. stoletja), so imele tri zahodne portale v obliki zgodnjekrščanskih bazilik. Številne cerkve, tako velike kot majhne, so imele stranske vhode, ki so jih običajno uporabljali verniki.

Romanska vrata imajo značilno obliko, podboji pa imajo vrsto padajočih ravnin, v vsako od njih pa je postavljena krožni služnik, vse obdano z neprekinjenim abakusom. Polkrožni lok, ki se dviga iz abakusa, ima enake vrste služnikov kot podboj. Običajno so štiri ravnine, ki vsebujejo tri služnike, lahko pa jih je kar dvanajst, kar simbolizira apostole.

Odprtina portala je lahko obokana ali pa je nastavljena s preklado, ki podpira [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]], običajno izrezljan, v Italiji pa je včasih okrašena z mozaikom ali fresko. Vrezan timpanon je večinoma kiparsko delo romanske cerkve. Predmet rezbarije na glavnem portalu je lahko ''Kristus v slavi'' ali ''Poslednja sodba''. Stranska vrata lahko vključujejo druge predmete, kot je ''Kristusovo rojstvo''. Portal je lahko zaščiten s [[portik]]om, ki je značilen za Italijo, z bolj odprtimi verandami in bolj dovršenimi strukturami, značilnimi za Francijo in Španijo.

&lt;gallery&gt;
File:Verona_Italy_San_Zeno_DSC08235.JPG|San Zeno, Verona, ima verando, značilno za Italijo. Kvadratna vrata so okrašena z mozaikom. Na obeh straneh so marmorni reliefi, ki prikazujejo ''Izgon iz Raja'' in ''Kristusovo življenje''.
File:Lincoln cathedral Gallery of Kings.jpg|Obokana centralna zahodna vrata s služniki Lincolnske stolnice so okrašeni s cik-cak frizi in drugim formalnim in figurativnim ornamenti, značilnim za angleški normanski slog. &lt;small&gt;&quot;Galerija kraljev&quot; nad portalom je gotska&lt;/small&gt;
File:Arles,ancienne_cathédrale_St_Trophime,portail_roman1190.jpg|Bazilika Saint-Trophime, Arles, Francija, ima izpopolnjeno kiparsko shemo, ki vključuje ''Kristusa v slavi'', friz, ki se razprostira nad preklado in galerijo kiparskih likov.
File:SantiagoCompostela-PortaPlaterias-bis.jpg|Porta Platerias, stolnica Santiago de Compostela, mojstra Estebana, ima dve široki odprtini s timpanoni, podprti na nosilcih. Kiparski friz nad njim je zaščiten z napuščem na konzolah.
File:Portal_moissac.jpg|Portal Saint-Pierre, Moissac, ima nenavadne značilnosti, vključno s frizom okroglih listov na prekladi, z zaobljenimi podboji in figurami prerokov na osrednjem podboju.
&lt;/gallery&gt;

=== Notranjost ===
Struktura velikih cerkva se je regionalno razlikovala in razvijala skozi stoletja. Uporaba slopov pravokotnega tlorisa za podporo arkadam je bila običajna, tako kot pri stolnici v Mainzu in sveti Gertrudi v Nivelle in je ostala običajna v manjših cerkvah po Evropi, pri čemer so arkade pogosto imele obliko odprtin skozi površino stene. V Italiji, kjer je obstajala močna tradicija uporabe marmornih stebrov, skupaj s kapiteli, bazo in abakusom, je to še vedno prevladovalo, pogosto pa se je znova uporabljalo obstoječe antične stebre, kot na primer San Miniato al Monte. Številne cerkve iz 11. stoletja imajo ladje, ki jih odlikujejo ogromni okrogli stebri, ki nimajo svetlobnega nadstropja ali pa je ta zelo majhen, kot pri St Philibert, Tournus. V Angliji so debele stebre velikega premera spremljali okrašeni loki, galerija in svetlobno nadstropje, kot v ladji Malmesbury Abbey. V začetku 12. stoletja so se razvili kompozitni slopi, na katere so pritrjene gredi pomaknjene navzgor do rebrastega oboka ali pa so se nadaljevale v služnike arkade, kot na primer [[Bazilika v Vézelayu]], Saint-Étienne, Caen in Peterborough.

Narava notranje površine streh se je zelo razlikovala, od odprtih lesenih streh in lesenih stropov različnih tipov, ki so bili v manjših cerkvah še vedno običajni, do preprostih banjastih obokih in križnih obokov, vse bolj pa do rebrastih obokov v poznem 11. in 12. stoletju, ki naj bi postali skupna značilnost večjih cerkva in stolnic. Številne romanske cerkve so prekrite s serijo kupol. Na opatiji Fontevrault je ladja pokrita s štirimi kupolami, pri cerkvi Saint Fronte, Périgueuxu je cerkev v obliki grškega križa z osrednjo kupolo, obkroženo s štirimi manjšimi kupolami nad ladjo, prezbiterijem in transepti.

Notranja dekoracija se je v Evropi razlikovala. Kjer so obstajali široki zidovi, so bili pogosto ometani in pobarvane. Okrašeni so bili leseni stropi in leseni tramovi. V Italiji so bili zidovi včasih oblečeni v barvni marmor. Kjer so bile stavbe zgrajene iz kamna, ki je bil primeren za rezbarjenje, se pojavljajo številne dekorativne podrobnosti, vključno z okrašenimi kapiteli in okrasnimi služniki.

Apsidalni vzhodni konec je bil pogosto središče dekoracije, tako arhitekturne oblike, kot so arkadne in slikovne značilnosti, kot izrezljane figure, freske in občasno mozaiki. Vitraž se je v 11. stoletju razširil. V mnogih cerkvah je bil vzhodni del obnovljen v kasnejšem slogu. Od angleških normanskih stolnic, noben vzhodni konec ni ostal nespremenjen. V Franciji so bili vzhodni deli pomembnih samostanov Caen, Vézelay in, najbolj pomembno, bazilika svetega Denisa popolnoma obnovljeni v gotskem slogu. V Nemčiji so velike rekonstrukcije 19. stoletja poskušale vrniti številne romanske zgradbe v prvotno obliko. Primeri enostavnih romanskih apsid so vidni na slikah St. Gertrude, Nivelles, St. Philibert, Tournus in San Miniato al Monte.

&lt;gallery&gt;
File:Nivelles JPG00 (13).jpg|St Gertrude, Nivelles, Belgija (posvečena 1046) ima glavno in stranske ladje, ki jih delijo slopi, ki podpirajo svetlobno nadstropje. Ladjo delijo prečnimi loki. Notranjost bi bila ometana in pobarvana.
File:San Miniato al Monte Florence Italy.jpg|[[San Miniato al Monte]], Firence (1013–1090) ima bazilikalno obliko, odprto leseno streho in dekoracijo iz barvnega marmorja in mozaika. Okras je bil skladen do apsidalnega mozaika leta 1260.
File:Tournus 43 .jpg|Cerkev St. Philibert, Tournus, (990–1019) ima visoke krožne slope, ki podpirajo arkado in je pokrita z vrsto banjastih obokov, ki so podprti na lokih. Mala zasenčena okna osvetljujejo obok.
File:Vezelay-Basilique-Nef.JPG|Samostan St Mary Magdalene, Vézelay, (posvečen 1104) ima grozde navpičnih služnikov, ki se dvigajo, da podpirajo prečne loke in obok. Oblečen v barven kamen postavitev ima izjemno podrobne služnike. &lt;small&gt;Vzhodni konec je gotski.&lt;/small&gt;
File:Peterborough interior 01 adjusted.jpg|Ladja stolnice v Peterboroughu (1118–1193) v treh stopnjah arkad, galerije in svetlobnega nadstropja, značilnih za normanske samostanske cerkve. Redki leseni strop ohranja prvotno dekoracijo (pribl. 1230). &lt;small&gt;gotski so loki pod stolpom (c. 1350).&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

=== Samostanske stavbe ===
V katoliški tradiciji je meništvo ustanovil sveti [[Benedikt Nursijski|Benedikt]] v [[Monte Cassino|Monte Cassinu]] okoli leta 529. Spodbudil ga je [[Karel Veliki]], saj je bilo v Evropi v poznem srednjem veku ustanovljeno večje število samostanov. Najbolj vplivni redovi v tem obdobju so bili [[benediktinci]], [[klunijci]] ustanovljeni v Clunyju leta 910, nato pa [[cistercijani]] ustanovljeni leta 1098. Bernard iz Clairvauxa je leta 1113 vstopil v cistercijanski red in kot njegov vodja ustanovil več kot petsto samostanov stroge zasnove in pogosto na oddaljenih lokacijah.

Karolinški tloris Saint Gall iz zgodnjega 9. stoletja je podroben osnutek samostanske cerkve in pripadajočih samostanskih stavb, ki je najstarejši takšen arhitekturni načrt, ki je obstajal že od rimskih časov. Prikazuje idealizirano postavitev posameznih celic za redovnike, delavnice, opremo, vrtove, hleve in šolo. Predstavlja življenjski prostor za popolnoma samozadostno skupnost. Naravne omejitve, kot so prostor, neposredna bližina mestnih stavb in pomanjkanje sredstev, so pomenile, da je bilo v obdobju romanike v praksi le malo samostanov tako bogato zgrajenih. Od 10. stoletja je velika [[Cluny (opatija)|opatija Cluny]] postavila standard stavbe in udobja, ki so ga morali posnemati drugi.

Preživele kmečke in gospodarske stavbe samostanskih kompleksov so na splošno ločene od bivališč skupnostnih laikov po kakovosti strukture in detajlov. Čeprav so bile zgrajene za  življenje skupnosti, zaobljubljene revščini in preprostosti, so meniške stavbe na splošno trdno zgrajene in dokončane z obokanimi stropi, frizi, stebri in rezbarijami, ki so neposredno povezane z oblikami, ki jih najdemo v samostanskih cerkvah, saj so samostani nastali kot jedro samostanskega življenja in so pogosto mojstrovine romanske gradnje, sloga in ornamenta.

&lt;gallery&gt;
File:Abbey-of-senanque-provence-gordes.jpg|Romanski samostan Sénanque s cerkvijo in okoliškimi samostanskimi stavbami, Gordes, Francija.
File:Lorsch.jpg|Vhodno poslopje karolinškega [[Benediktinski samostan Lorsch|samostana Lorsch]], Nemčija.
File:Abbaye de Longuay 4.jpg| Dvorana bratovščine, samostan Longuay, Aubepierre-sur-Aube, Francija.
File:Garden of the Monastery Unser Lieben Frauen Magdeburg.jpg|Križni hodnik in vodnjak, [[samostan Naše ljube gospe, Magdeburg]], Nemčija.
&lt;/gallery&gt;

==== Tipi stavb ====
Na splošno so bili glavni bivalni in delovni prostori katerega koli samostana s [[križni hodnik|križnim hodnikom]], štirje obokani hodniki, ki so obdajali dvorišče in so bili, če je to bilo mogoče, dozidani na južni (najbolj sončni) strani cerkve. Arkade v pritličju so bile redovnikov delovni in splošni življenjski prostor, ki je vseboval prostore za študij in pisanje, pogosto po eni strani, ''lavatorium'', kjer so si menihi lahko umili roke in obraz pred jedjo. Nad arkadami so bile dolge spalnice ([[dormitorij]]), v katerih so spali menihi. Kjer so takšne stavbe že obstajale iz obdobja romanike, so bile zgrajene iz kamna, čeprav so bile večinoma lesene. Samostanske stavbe so na splošno postale čedalje bolj udobne in bolj robustne, kamen je nadomeščal les, odprte arkade so bile zastekljene proti vetru in odprte spalnice opremljene z lesenimi zasloni za toploto in zasebnost.&lt;ref name= Cross67&gt;Crossley, pp. 67-71&lt;/ref&gt;

Številne stavbe so obkrožale ali so mejile na samostan. Kapiteljska hiša je bila najpomembnejša, saj je bilo mesto sestankov upravnega organa opatije. Na splošno je predvidena z vzhodne strani samostana, v bližini pa bi lahko imela ozek prehod, ki je vodil do pokopališča v bližini vzhodnega konca cerkve.

Poleg arkadnega križnega hodnika je bil ''kalefaktorium'' ali soba za ogrevanje, kjer je pozimi gorel ogenj. Na splošno je bila nameščena pod delom spalnice. Stopnišče se je s spalnice pogosto spuščalo neposredno v transept cerkve in so ga menihi uporabljali ponoči. Iz spalnice je štrlel ''necessarium'' ali toaletni blok z odtokom, ki je potekal pod straniščem. Pomembna stavba, ki se je ohranila v številnih primerih, je bil [[refektorij]] ali jedilnica. Kuhinje so bile blizu refektorija, bližina pa je bila odvisna od tega ali so kuhali samostanski bratje ali laiki.&lt;ref name = Cross71&gt;Crossley, pp. 71-75&lt;/ref&gt;

Poleg samostana je bil [[bolnišnica]] za zdravljenje bolnih, kjer so lahko skrbeli starejše slabe člane samostanske skupnosti. To je bila na splošno velika dvorana, vendar bi lahko bila celoten ločen kompleks z lastno kapelo, kuhinjo in dvoriščem. K bolnišnici je bila pogosto prizidana ločena jedilnica, znana kot ''misericord'', da bi bolni in slabovidni starejši bratje lahko uživali rdeče meso, kar v refektoriju ni bilo dovoljeno.

Že zgodaj ob ustanovitvi samostanov je bilo pričakovati, da bo opat ali prior živel v dormitoriju, v občevanju z drugimi menihi. Ker je vloga opata vse bolj prevzela vlogo vodje poslov in podjetnika, je bil ta skromni življenjski slog opuščen, zunaj samostana pa so bile zgrajene ločene hiše. Druge stavbe, ki se pogosto pojavljajo v samostanski okolici so pekarna, pivovarna, kašča, vodnjak, kovačija, skedenj in golobnjak. Gostišča so bila pogosto zgrajena za popotnike, hiše miloščine pa za oskrbo revnih. Tudi šole so bile v povezavi s samostani. Številni samostani so imeli [[vhodno poslopje]], v katerem so živeli pripadniki laikov in varovali samostansko okrožje.

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Fontenay34.jpg|Dormitorij v samostanu Fontenay, Francija. Sedanji strop, zgodnja 1500-ta.
File:Vaucelles salles des moines.JPG|Meniška dvorana, samostan Vaucelles, Les Rues-des-Vignes, Francija.
File:Sant Michel de Grandmont 3.jpg|Stopnišče v samostanu Saint-Michel de Grandmont, Saint-Privat, Hérault, Francija.
File:Abbaye de Fontenay-Forge.jpg|Kovačija v samostanu Fontenay, Francija.
File:Sticna12.JPG|Križni hodnik v samostanu Stična, Slovenija
&lt;/gallery&gt;

==== Primeri ====
Monastični kompleksi so se pogosto razvijali skozi več stoletij, pri čemer so stavbe različnih datumov mejile med seboj, posamezne stavbe pa so se v poznejših arhitekturnih obdobjih povečale in spreminjale. Razen cerkva so velike romanske stavbe redke, tudi v okviru starodavnih samostanov. Vendar obstaja več lepih primerov, razpršenih po Evropi, s [[samostan Sénanque|samostanom Sénanque]], posvečenen leta 1178, kar je redkost in ki je ohranil nedotaknjene številne svoje prvotne romanske stavbe, vključno s cerkvijo, križnim hodnikom, dormitorijem, ogrevano sobo in kapitljem. [[Samostan sveti Martin du-Canigou]], ki je bil ustanovljen leta 1005, je tudi ohranil prvotno obliko in nekatere svoje prvotne stavbe, čeprav so bile poškodovane tako zaradi potresa kot pretiranega obnavljanja. V [[Maulbronn]]u v Nemčiji je srednjeveški samostan ostal skoraj nedotaknjen, vendar se stavbe razlikujejo po času nastanka, najzgodnejša pa je romanska v poznega 12. stoletja. [[Cistercijanska opatija v Fontenayju|Samostan Fontenay]] je obdržal številne pomembne stavbe, vključno z dormitorijem, meniško dvorano, [[skriptorij]]em in veliko kovačijo.

V [[Lorsch]]u v Nemčiji in v Bury St. Edmunds v Angliji ostajata dve impresivni vhodni poslopji zelo različnih slogov. Vrata v opatiji Lorsch so vodila v kompleks, katerega obliko zdaj lahko določi le arheologija. Sama vrata segajo v leto 774 in združujejo številne značilnosti iz klasične antike, kot so korintski stebri in motiv triumfalnega loka s severnoevropskim vplivom v triangulaciji 'lokov0 zgornjega nadstropja in strmo nagnjene strehe ter bizantinskega ornamenta v večbarvnem površinskem okrasu. Normanski stolp v Bury St Edmunds je v drugi četrtini 11. stoletja zgradil opat Anselm kot glavni vhod v samostan iz mesta. [22] Dviga se v štirih nadstropjih različnih višin, z enim obokanim portalom in skupinami po tri odprtine raznolike zasnove na zgornjih nivojih, med sploščenimi vogalnimi oporniki.

Romanski križni hodniki ostajajo v mnogih starodavnih samostanih, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji. Razlikujejo se od preprostih konstrukcij z lesenimi stropi ali banjastimi oboki in arkadami, podprtimi na trdnih [[slop]]ih, kot v [[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim|St. Milchaelu]], [[Hildesheim]], do elegantnih rebrastih obokov in arkad, napolnjenih s [[krogovičje]]m, kot so na [[Tarragonska stolnica|Tarragonski stolnici]] v Španiji in podprtih na visokih okrašenih parih [[steber|stebrov]] s figurativnimi [[kapitel]]i, kot so tisti v [[samostan sv. Petra, Moissac|sv. Petru]] v Moissacu, Francija in [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|sv. Janezu v Lateranu]] v  Rimu. Križni hodniki imajo včasih zgornjo arkado, ki omogoča dostop do spalnic ali celic, kot pri stolnici St. Léonce in [[Samostan Santo Domingo de Silos|samostanu Santo Domingo de Silos]] v [[Burgos]]u.

Med različnimi sobami, ki so mejile na križni hodnik, so imele tiste v pritličju pogosto banjaste ali rebraste oboke, kot so jih našli v skriptoriju v Fontenayu. Kjer so preživele velike stavbe, kot je kovačija v Fontenayu, imajo obliko dvorane skednja z sploščenimi oporniki in majhnimi okni s polkrožnimi zaključki.

Križni hodniki so imeli pogosto [[vodnjak]]. Pri Naši ljubi gospe v Magdeburgu v Nemčiji je v atriju okrašena hiša z vodnjakom, medtem ko je v opatiji Mellifont primer v ruševinah.

&lt;gallery&gt;
File:Stift Millstatt Kreuzgang Hof 01.JPG| Križni hodnik Millštetskega samostana, Avstrija ima izmenično slope in odprtine.
File:Burgos claustro Silos 27 lou.jpg|Samostan Santo Domingo de Silos, Španija, ima zgornjo arkado za dostop.
File:Moissac 1.jpg|Križni hodnik samostanu sv. Petra, Moissac, Francija slovi po svojih vklesanih kapitelih.
File:Rom Lateran Kreuzgang 05.jpg|Kozmatski slog v delu: zviti stebri in mozaiki pri samostanu  sv. Janeza v Lateranu, Rim.
&lt;/gallery&gt;

=== Drugi elementi ===
Med strukturami, povezanimi s cerkvenimi zgradbami, so [[kripta|kripte]], [[veranda|verande]], [[kapiteljska dvorana|kapiteljske dvorane]], [[križni hodnik]]i in [[krstilnica|krstilnice]].

'''[[Kripta]]''' ali grobnica je pogosto prisotna kot temeljna zgradba velike cerkve in je na splošno povsem diskreten prostor, občasno pa je lahko, kot v nekaterih italijanskih cerkvah, poglobljen prostor pod dvignjenim prezbiterijem in preko stopnic odprt v ladjo. Romanske kripte so preživele v mnogih primerih, kot je [[Canterburyjska stolnica||, ko je bila zgrajena sama cerkev. Običajna konstrukcija romanske kripte je s številnimi kratkimi debelimi stebri, ki nosijo križnoločne oboke, kot v [[Worcestrska stolnica|stolnici v Worcestru]].

'''[[Veranda|Verande]]''' se včasih pojavijo kot del prvotne oblike fasade. To je v veliki meri v Italiji, kjer so po navadi le en obok globoke in podprte z dvema stebroma, ki pogosto ležita na levih kot v St Zenu, Verona. Na pročelju ali stranskem vhodu v obstoječe cerkve so bile dodane v različnih obdobjih, so lahko precej obsežne, odprte ali delno odprte z arkado z več oboki, ki so neke vrste [[narteks]], kot pri cerkvi St. Maria Laach. V Španiji imajo romanske cerkve pogosto velike stranske verande podobne [[loža]]m.

'''[[Kapiteljska dvorana]]''' se pogosto pojavlja ob samostanski cerkvi ali stolnici. Le malo jih je ohranjenih nedotaknjenih iz romanske dobe. Zgodnje kapiteljske dvorane so imele pravokotno obliko, večje so imele včasih križnoločne ali rebraste oboke, podprte s stebri. Kasneje so romanske kapiteljske dvorane včasih imele apsidalni vzhodni konec. V Durhamski stolnici je širok prostor z rebrastim obokom, ki je bil prvotno zgrajen leta 1130. Krožna kapiteljska dvorana v Worcestrski stolnici, ki jo je zgradil škof Wulfstan (1062–95), je bila prva taka v Evropi in je bila pogosto kopirana v Angliji.

'''[[Križni hodnik]]''' je po navadi del samostanskega kompleksa in se pojavlja tudi v stolnicah in samostanskih cerkvah. Bil je bistvenega pomena za način življenja skupnosti, prostor za delo v dnevnih urah in sprostitev v neugodnem vremenu. Običajno se naslanja na cerkveno stavbo in je na zunanji strani obdani z zidovi brez oken, z notranjo odprto arkado, ki gleda čez dvorišče ali samostanski vrt. Lahko je obokan ali ima leseno streho. Arkade so pogosto bogato okrašene in imajo nekatere najbolj domišljijsko izrezljane kapitele romanskega obdobja, kot so Santo Domingo de Silos v Španiji in [[samostan sv. Petra, Moissac]]. Številni romanski samostani so preživeli v Španiji, Franciji, Italiji in Nemčiji, skupaj z nekaterimi pripadajočimi stavbami.

'''[[Krstilnica]]''' ali baptisterij se v Italiji pogosto pojavlja kot samostojna struktura, povezana s stolnico. Običajno so osmerokotne ali okrogle oblike s kupolo. Notranjost je lahko arkadirana na več ravneh kot v Pisi. Druge pomembne romanske krstilnice je tista v [[Stolnica v Parmi|Parmi]], ki se odlikuje po galerijski zunanjosti in barvna krstilnica - [[Baptisterij svetega Janeza, Firence]], z obokanimi mozaiki 13. stoletja, vključno s ''Poslednjo sodbo'', delo pripisano slikarju Coppu di Marcovaldo.

&lt;gallery&gt;
File:Worcester cathedral 031 crop.JPG|Križnoločno obokana kripta Worcestrske stolnice
File:Monasterio de la Oliva - Sala Capitular 01.jpg|Kapiteljska dvorana Santa María de la Oliva, Carcastillo, Španija
File:SegoviaSEstebán2 22.4.2003.jpg|Stranska veranda cerkve San Estebán, Segovia
File:Abbaye de Lavaudieu - Cloître - JPG1.jpg|Križni hodnik samostana Lavaudieu
File:Battistero di Parma - Vista Ingresso.jpg| Baptisterij stolnice v Parmi
&lt;/gallery&gt;

=== Okras ===
==== Arhitekturni okras ====
Arkada je najpomembnejša dekorativna značilnost romanske arhitekture. Pojavlja se v različnih oblikah, od lombardnega pasu, ki je vrsta majhnih lokov, ki se zdi, da podpirajo streho ali nosilce, do plitvih slepih arkad, ki je pogosta značilnost angleške arhitekture in je zelo raznolikai v stolnici v Elyju, do odprte pritlikave galerije, ki je bila prvič uporabljena v stolnici v Speyerju in široko sprejeta v Italiji, kot jo vidimo na stolnici v Pisi in znamenitem poševnem stolpu. Arkade so se lahko uporabljale zelo učinkovito, tako zunaj kot znotraj, kot kaže cerkev Santa Maria della Pieve v Arezzu. 
&lt;gallery&gt;
File:Iglesia de São Bento de Castro de Avelãs (5819068854).jpg|Slepa arkada v opeki v mozarabskem slogu iz Asturije in Leona na apsidi samostana Castro de Avelãs, edinstven primer na Portugalskem.
File:St Lawrence's church in Castle Rising - Norman west facade - geograph.org.uk - 1878796.jpg|Prepleteni loki tvorijo slepo arkado v cerkvi sv. Lovrenca v gradu Rising v Angliji. (1150) Polkrožni loki se navzkrižno prekrivajo, motiv, ki je morda vplival na gotiko.
File:San Juan de Rabanera-Soria - P7234547.jpg|Ravni progasti stebri (eden od njih je os simetrije, ki ločuje dve okni s polkrožnimi loki) in bogato okrašena slepa okna v apsidi cerkve San Juan de Rabanera v Soriji, Španija.
File:2010.08.14.164600 Dom Speyer lighter.JPG|Škrlatne galerije so glavni dekorativni element na zunanji strani stolnice v Speyerju, Nemčija (1090–1106), ki obdaja stene in stolpe. To naj bi postalo značilnost renske romanike.
File:Duomo di parma, abside sx 01.JPG|Vzhodna apsida stolnice v Parmi, Italija (v začetku 12. stoletja) združuje raznolikost dekorativnih značilnosti: slepe arkade, galerije, pasove in kiparske motive.
File:Toscana Lucca5 tango7174 lighter.JPG|Arkade na fasadi stolnice v Lucci, Toskana (1204) ima številne različice v svojih dekorativnih podrobnostih, tako kiparske kot v intarziranem barvnem marmorju.
File:Monreale-bjs-17.jpg|Barvne slepe arkade apside stolnice Monreale na Siciliji (1174–82). Okras kaže na islamski vpliv tako po motivih kot dejstvu, da so vsi loki, vključno s tistimi oken, koničasti.
&lt;/gallery&gt;

==== Arhitekturno kiparstvo ====
V romanskem obdobju je nastalo obilo kiparskih ornamentov. Najpogosteje je bilo zgolj v geometrijski obliki in se je uporabljalo predvsem za služnike in ravne, kot tudi ukrivljene oblike lokov. V La Madeleine, Vezelay na primer, so barvna rebra oboka obrobljena z ozkimi pasovi prebodenega kamna. Podobna dekoracija se pojavi okrog lokov ladje in vzdolž vodoravnega zidca, ki ločuje arkade in svetlobno nadstropje. V kombinaciji s prebodenim rezbarstvom kapitelov, daje notranjosti krhkost in prefinjenost.

V Angliji je lahko taka dekoracija diskretna, kot v stolnicah Hereford in Peterborough ali pa ima občutek velike energije, kot pri Durhamu, kjer so diagonalna rebra obokov označena s cik-cakom, služniki arkad v ladji so izklesane iz več plasti in veliki stebri so globoko vrezane z različnimi geometrijskimi vzorci, ki ustvarjajo vtis usmerjenega gibanja. Te značilnosti ustvarjajo eno od najbogatejših in najbolj dinamičnih notranjosti romanske dobe.&lt;ref&gt;Alec Clifton-Taylor says &quot;With the Cathedral of Durham we reach the incomparable masterpiece of Romanesque architecture not only in England but anywhere.&quot;&lt;/ref&gt;

Čeprav se je v notranjosti cerkva včasih uporabljalo precej kiparskega okrasa, je bila taka dekoracija v glavnem osrednji del zahodne fronte, predvsem pa portali. Cik-cak in drugi geometrijski ornamenti, ki jih pisci 19. stoletja imenujejo »barbarski ornament«, se najpogosteje pojavljajo na profilih osrednjih vrat. Pogosto se pojavi stilizirano listje, ki je včasih globoko izklesano in navzven po načinu akantovih listov na korintskih kapitelih, prav tako izklesano v plitkih reliefnih in spiralnih vzorcih, ki posnemajo zapletenost iluminiranih rokopisov. Na splošno je bil slog ornamenta bolj klasičen v Italiji, kot je tisti, ki ga vidimo pri vratih San Giusta v Lucci, in bolj »barbarski« v Angliji, Nemčiji in Skandinaviji, kot je viden v Lincolnu in Speyerjevi stolnici. Francija je izdelala veliko paleto ornamentov, s posebno fino prepleteno in spiralno vinsko trto v »rokopisnem« slogu, ki se je pojavljal v Saint-Serninu v Toulousu.

&lt;gallery&gt;
File:Modillonsarthous2.JPG|Detajl apside samostana d'Arthous, Landes, Francija prikazuje konzole, ki predstavljajo vidike greha, kot so poželenje, pijanost in nevednost.
File:Avila - Ermita de San Segundo 3.jpg|Portal v Hermitage Sv. Segundu, Avila ima pare bitij in dekorativne trakove cvetov in prepletov. Pare bitij lahko črpa iz bizantinskih in keltskih modelov.
File:Aiguilhe - Chapelle St-Michel - JPG3.jpg|Rezbarjenje barvne verande kapele Saint-Michel-D'aiguilhe, Aiguilhe, Haute-Loire, Francija (11. stoletje) je združilo sirene in Božje Jagnje.
File:Lincoln cathedral 03 West portal.jpg|Na teh služnikih okrog portala Lincolnove stolnice so formalni cik-cak okraski, pošasti z jeziki, vinska trta in figure ter simetrični motivi.
File:Eglise StMartin Gensac detail portail.JPG|Cerkev sv. Martina, Gensac-la-Pallue ima kapitele z zapletenimi prepleti.
File:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (portal).jpg|Romanski portal z luneto z jagnjetom cerkve v Špitaliču, nekdanje Ecclesie Minor (cerkve laičnih bratov) v Špitaliču pri Žičah, Slovenija
&lt;/gallery&gt;

==== Figurativno kiparstvo ====
{{glavni|Romanska umetnost}}
Z propadom rimskega cesarstva je izumrla tradicija rezbarjenja velikih del v kamnu in kiparskih likov iz brona. Najbolj znano ohranjeno veliko kiparsko delo protoromanske Evrope je leseno ''Križanje'' v naravni velikosti, ki ga je leta 960-65 naročil nadškof Gero iz Kölna. V 11. in 12. stoletju je figurativna skulptura cvetela v izrazito romanskem slogu, ki ga je mogoče prepoznati v Evropi, čeprav so najbolj spektakularni kiparski projekti skoncentrirani v jugozahodni Franciji, severni Španiji in Italiji.

Večja figuralna dekoracija se pojavlja predvsem okoli portala stolnice in cerkve, okrasitev timpanona, preklade, podbojev in srednjega stebra. Timpanon je tipično okrašen z upodobitvami ''Kristusa v slavi s simboli štirih evangelistov'', ki so bili narisani neposredno iz pozlačenih ovitkov srednjeveških knjig evangelija. Ta slog vrat je znan v mnogih krajih in se nadaljuje v gotsko obdobje. Redko ohranjena v Angliji so ''Priorjeva vrata'' v stolnici v Elyju. V Franciji so številni preživeli, tudi impresivnimi primeri v opatiji Saint-Pierre, Moissac, opatiji Sainte-Marie, Souillac &lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Howe |first=Jeffery |title=Romanesque Architecture (slides) |work=A digital archive of architecture |publisher=Boston College |url=http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html |accessdate=2007-09-28 |archive-date=2018-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222070301/http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in opatiji la Madaleine, Vézelay - vse podružnice Clunyja, z obsežnim drugim kiparstvom v križnih hodnikihin drugih stavbah. V stolnici Autun ima zelo redko ''Poslednjo sodbo'', saj jo je edinstveno podpisal njen ustvarjalec Giselbertus (ki je bil morda bolj zavetnik kot kipar). Isti umetnik naj bi delal v la Madaleine Vezelay, ki ima dva edinstveno izklesana timpanona, zgodnji notranji, ki predstavlja ''Poslednjo sodbo'' in na zunanjem portalu narteksa, ki predstavlja ''Jezusa, ki je pošilja apostole, da pridigajo narodom''.
To je značilnost romanske umetnosti, tako v iluminiranih rokopisih kot kiparski dekoraciji, da so figure izkrivljene, da ustrezajo prostoru, ki ga zasedajo. Med številnimi primeri, ki obstajajo, je eden najboljših predstava o ''preroku Jeremiji'' iz stebra portala opatije Saint-Pierre, Moissac, Francija, iz približno leta 1130. Pomemben motiv romanske zasnove je spirala, oblika, ki se uporablja za rastlinske motive in draperije romanskih kipov. Izjemen primer njegove uporabe v draperiji je osrednja figura Kristusa na zunanjem portalu v La Madaleine, Vezelay.

Mnoga manjša kiparska dela, zlasti kapiteli, so biblijska v temi in vključujejo prizore ustvarjanja in izgon človeka, epizode iz Kristusovega življenja in tistih [[Stara zaveza|starozaveznih]] prizorov, ki prefigurirajo njegovo smrt in vstajenje, kot sta ''Jona in kit'' ter ''Daniel v levji jami''. Pojavijo se številni dogodki rojstva, pri čemer je tema Treh kraljev še posebej priljubljena. Križni hodnik Santo Domingo de Silos v severni Španiji in Moissac so odlični primeri, ki so popolno ohranjeni.

&lt;gallery&gt;
File:02 Basilique Ste-Marie-Madeleine de Vézelay - Tympan.jpg|Timpanon notranjega portala Madeleine Vezelay ima prizor ''Kristusa v slavi'' ob ''Poslednji sodbi''. Kristusova figura je zelo formalizirana tako v drži kot v izgledu. (1130-ih)
File:Portail sud de l' Abbatiale Saint-Pierre de Moissac (3).JPG|Timpanon Saint-Pierra, Moissac, je zelo prefinjen, tesno zapakiran dizajn, kot je Iluminiran rokpis: Kristus je obkrožen s simboli štirih evangelistov.
File:Cathedrale Sainte-Marie Oloron portail avaleur.jpg|Podrobnosti portala stolnice Oloron kažejo demona, leva, ki požira človeka in kralje z glasbili.
File:Saint-Trophime 805.jpg|Relief iz St. Trophime, Arles, ki prikazuje kralja Heroda in Tri kralje, sledi konvencijam, da je sedeči Herod veliko večji od stoječih figur.
File:ND-en-Vaux Chapiteau 4 adjusted.JPG|Notre-Dame-en-Vaux, Châlons-en-Champagne. Ta parni kapitel, ki predstavlja Kristusa, ki umiva noge učencem, je živahen in naturalističen.
&lt;/gallery&gt;

==== Stensko slikarstvo ====
{{glavni|Stensko slikarstvo}}

Velike stenske površine in ploske ukrivljene oboke romanskega obdobja so poslikali. Na žalost je mnoge od teh zgodnjih stenskih poslikav uničila vlaga ali pa so stene zamenjali in prebarvali. V večini severne Evrope so bile takšne slike sistematično uničene v napadih [[reformacija|reformacijskega]] [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. V drugih državah so trpele zaradi vojn, zanemarjanja in spreminjanja mode.

Klasična shema za celotno poslikano dekoracijo cerkve, ki izhaja iz prejšnjih primerov, pogosto v [[mozaik]]u, je imela, kot osrednjo točko v pol-kupoli apside, ''Kristusa v slavi'' ali ''Kristusa Odrešenika'', ki je bil postavljen v [[Mandorla|mandorlo]] in uokvirjen s štirimi krilatimi zvermi, simboli štirih evangelistov, ki so neposredno primerljivi s primeri iz pozlačenih platnic ali iluminacij evangeliarijev tega obdobja. Če je bila cerkev posvečena Devici Mariji, bi lahko tu nadomestila Kristusa. Na stenah apside so spodaj svetniki in apostoli, morda tudi pripovedni prizori, na primer svetnika, kateremu je bila cerkev posvečena. Na loku [[prezbiterij]]a so bili liki apostolov, prerokov ali štiriindvajset »starešin Apokalipse«, ki so gledali proti Kristusovemu doprsju ali njegovemu simbolu ''Jagnju'', na vrhu loka. Severna stena ladje bi vsebovala pripovedne prizore iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], južna stena iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Na zadnji zahodni steni bi bila slika ''Poslednja sodba'', na vrhu pa naj bi bil na prestolu sodnik Kristus.&lt;ref&gt;James Hall, ''A History of Ideas and Images in Italian Art'', p154, 1983, John Murray, London, {{ISBN|0-7195-3971-4}}&lt;/ref&gt;

Ena izmed najbolj nedotaknjenih shem, ki obstaja, je v Saint-Savin-sur-Gartempe v Franciji. Dolg banjast obok ladje je odlična površina za freske, okrašen pa je s prizori iz Stare zaveze, ki prikazuje ''Nastanek'', ''Izgon človeka'' in druge zgodbe, vključno z živahnim prikazom Noetove ''Arke'' skupaj s strašno figuro in številnimi okni, skozi katere lahko vidimo Noa in njegovo družino na zgornji palubi, ptice na srednjem krovu, na spodnjem pa pare živali. Drug prizor z veliko močjo kaže močvirje faraonove vojske ob Rdečem morju. Shema se razteza na druge dele cerkve, z mučeništvom lokalnih svetnikov v kripti in ''Apokalipso'' v [[narteks]]u in ''Kristusom v slavi''. Uporabljena barvna paleta je omejena na svetlo modro-zeleno, rumeno oker, rdečkasto rjavo in črno. Podobne slike obstajajo v Srbiji, Španiji, Nemčiji, Italiji in drugod v Franciji.

&lt;gallery&gt;
File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|Poslikana kripta San Isidoro v Leonu v Španiji ima podrobno shemo, ki ponazarja biblijske zgodbe.
File:Segovia - San Justo 22 adjust.JPG|Apsida cerkve sv. Justa, Segovia. Kristus v slavi je bila skupna tema apside.
File:Absis de Sant Pere del Burgal, 11th c. fresco crop.JPG|Friz s figurami zavzema območje pod pol-kupolo v apsidi. Samostan St Pere of Burgal, Katalonija
File:12th-century paintings of Last Judgement (Clayton Church, Sussex).jpg|V Angliji se najpomembnejša slikovna tema pojavi nad cerkvenim lokom v župnijskih cerkvahI. Cerkev St John the Baptist, Clayton, Sussex
File:Galenoghippokrates.jpg|Ta freska, ki prikazuje Galena in Hipokrata, je del kompleksne sheme, ki krasi kripto stolnice Anagni, Italija
&lt;/gallery&gt;

==== Vitraji ====
Najstarejši znani fragmenti srednjeveškega slikovnega vitraja izvirajo iz 10. stoletja. Prve nepoškodovane figure so pet prerokov oken v Augsburgu, ki izvirajo iz poznega 11. stoletja. Figure, čeprav trde in formalizirane, kažejo veliko znanja v oblikovanju, tako slikovno kot funkcionalno uporabo stekla, kar kaže, da je bil njihov izdelovalec dobro navajen na medij. V Canterburyju in Chartresu so preživeli številni paneli iz 12. stoletja, med drugim v Canterburyju, figura Adama in še njegovega sina Seta iz serije ''Kristusovi predniki''. Adam je prikazan izrazito naturalistično in živahno, medtem ko so v figuri Setha obleke uporabljene za velik dekorativni učinek, podobno najboljšemu kamnoseškemu obdobju.

Veliko čudovitih francoskih oken iz stekla, vključno s slavnimi okni Chartresa, izvira iz 13. stoletja. Daleč manj velikih oken ostaja nedotaknjeno od 12. stoletja. Eden takih je Križanje v Poitiersu, izjemna kompozicija, ki se dviguje skozi tri stopnje, najnižja pa s četverolistom, ki prikazuje mučeništvo sv. Petra, največja osrednja stopnja, na kateri je vladalo Križanje in zgornja faza, ki prikazuje Kristusov vnebohod v mandorli. Slika križanega Kristusa že kaže gotsko krivuljo. George Seddon okno opisuje kot »nepozabno lepoto«.&lt;ref name=GS&gt;George Seddon in Lee, Seddon and Stephens, ''Stained Glass''&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:King David in Augsburg Cathedral light.JPG|Kralj David iz stolnice v Augsburgu, konec 11. stoletja. Eden od številnih prerokov, ki je najstarejši vitraž in situ.
File:Canterbury, Canterbury cathedral-stained glass 03 Seth and Adam.JPG|Dve plošči figur v naravni velikosti, Set in Adam iz ''Kristusovih prednikov'' iz 12. stoletja, stolnica v Canterburyju, sta zdaj postavljeni v okno s ploščami iz različnih obdobij.
File:Bas-côté nord, baie VI Otto II Rex (dernier tiers XIIe).jpg|Oton II., sveti rimski cesar, iz serije cesarjev (12. in 13. stoletje). Plošče so zdaj postavljene v gotska okna, stolnica v Strasbourgu.
File:David et Salomon, vitrail roman, Cathédrale de Strasbourg.jpg|Detajl majhne plošče, ki prikazuje kralje Davida in Salomona v arhitektonskem okviru velikega okna v Strasbourgu. Konec 12. stoletja. Spreminjanje rdeče in modre barve je tipična naprava enostavnejše zasnove oken. Je približno 1/3 višine in je veliko manj zapleteno v izvedbi kot serija cesarjev, od katerih je Oton II. del.
File:Poitiers, Cathédrale Saint-Pierre -PM 34985 lighter.JPG|Redko in izjemno preživetje, &quot;nepozabne lepote&quot;, zelo veliko okno Križanja stolnice Poitiers, Francija.
&lt;/gallery&gt;

=== Barve ===
Barvo so v tem obdobju uporabljali na različne načine. Ometani zidovi so bili lahko obarvani, v različnih regijah prevladuje različna oblika. V kamnitih zgradbah so bile včasih v barvi zunanje podrobnosti. V Italiji so bile zgradbe pogosto zgrajene z izmeničnimi pasovi iz opeke in kamna. V Benetkah so bile palače bogatih družin iz marmorja in poslikane štukature. Notranje velike stenske površine in plosko ukrivljeni oboki romanskega obdobja so bili okrašeni s slikami, sledovi pa so bili najdeni tudi v gradovih in bogatih domovih.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, p. 310&lt;/ref&gt; Vendar je velika večina teh slik, tako kot same zgradbe, uničena z obnovo in preslikavo, zaradi vlage, vojn, zanemarjanja in spreminjanja mode. Nekaj izjem posvetne dekoracije je bolj ali manj ohranjene, ker so bile v oskrbi cerkve. Zelo redke visoko kakovostne so slike iz Arlanze v Španiji, ki so zdaj razpršene po muzejih v Barceloni in Ameriki. Te freske približno iz leta 1210 izvirajo iz samostana, vendar imajo posvetne teme in so verjetno podobne tistim, ki so obstajale v nekaterih palačah. Obstaja veliko ogromnih realnih in mitičnih živali, ki odražajo svet heraldike in iluminiranih bestiarij.&lt;ref&gt;Dodwell, 268&lt;/ref&gt;

Tapiserije in druge tekstilne obloge so bile tudi uporabljene za okrasitev palač, pri čemer je Tapiserija iz Bayeuxa najbolj znan primer - čeprav je bila, zdaj v stolnici Bayeux, zelo verjetno prvotno narejena za okras palače škofa Oda v 1070-ih, zabeležene pa so tudi druge takšne tapiserije. Pripovedna zgodba o junaški zmagi v vojni je bila druga tema, ki se je nedvomno pogosto ponavljala. Prt St. Gereona iz 11. stoletja je bila morda vedno v cerkvi, toda prilagoditev modelov iz figuriranega vzhodnega tekstila je bil verjetno tudi slog, ki so ga uporabljali v velikih domovih. Tekstilne obloge so pripomogle k toplemu občutenju kamnitih stavb in so imele veliko prednost za tiste z več domovi, da so jih relativno enostavno nosili s seboj.&lt;ref&gt;Dodwell, 11-15&lt;/ref&gt;

== Romanski gradovi, hiše in druge zgradbe ==
{{glavni|Grad|Palača|Mestna hiša}}
[[Grad]] predstavlja v veliki meri vrsto posvetne arhitekture, za katero je v romanskem slogu največ ohranjenih primerov. Obstajajo tudi številne posvetne stavbe povezane z samostanskimi območji, palačami, upravnimi stavbami in meščanskimi hišami.

=== Bivalno-obrambni grad ===
{{glavni|Bivalno-obrambni grad}}
Gradovi so se razvili iz lesenih [[palisada|palisad]], zgrajenih za obrambo ali iz tipa [[Mota (grad)|mota]], kjer je bil zemeljski nasip, navadno umeten, obkrožen z visoko leseno konstrukcijo in pogosto obdan z jarki. Slednji obrambni sistem je bil nadalje razvit z dodatkom zunanjih palisad, ki so obdajale [[podgradje]], v katerem so bile zgrajene hiše in gospodarska poslopja.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, p. 437&lt;/ref&gt; Od približno leta 1000 naprej je bila lesena zgradba mota zamenjana z kamnitim bivalno-obrambnim gradom (angleško ''keep'', francosko ''donjon''), katerega najstarejši naj bi bil v [[Doue-la-Fontaine]], [[Maine-et-Loire]], Francija, zgrajen okoli leta 950.&lt;ref name = Toman3&gt;Rolf Toman, pp. 499-451&lt;/ref&gt;

Sodeč po velikosti odprtin, ki jih najdemo v spodnjih nadstropjih se zdi, da so najstarejše visoke kamnite stavbe v glavnem služile kot stanovanja. Vendar so z nujnostjo razvijale vse večje obrambne lastnosti. Veliko takšnih gradov naj bi postavili normanski napadalci Anglije. Čeprav so bile številne ohranjene iz 12. stoletja, kot sta gradova v Houdanu in [[Tour César, Provins|Provinsu]] v Franciji, v tlorisu krožna ali poligonalna, je v Angliji prevladoval kvadratni tloris. Primeri so ''[[White Tower]]'' (Beli stolp ali [[Tower of London|Londonski stolp]]), [[grad Hedingham]] v [[Essex (grofija)|Essexu]] in [[Rochestrski grad]] v Kentu. Po letu 1150 je bilo večje število mnogokotnih  gradov, ki so bili težje za rušenje. Primeri so [[Grad Windsor]], [[Conisborouški grad]] in [[Orfordski grad]].&lt;ref name = BF438&gt;Banister Fletcher, p.438&lt;/ref&gt;

Ti gradovi pravokotnega tlorisa so dvoranski, njihov glavni namen je stanovanje vladarja, dvorana je glavni bivalni prostor, na splošno v prvem nadstropju. V nekaterih takšnih gradovih ima kletni nivo stebre, ki podpirajo obok. Nadstropja nad tem so iz lesa, podprta na dolgih lesenih tramovih, za katere les je bilo takrat mogoče posekati v gozdovih. Znotraj velikega gradu v Rochesteru bi bilo mogoče glavne prostore razdeliti s kamnitim zidom ali arkadami, ki se dvigajo skozi več nadstropij. Številni gradovi so imeli na vogalih štrleče stolpiče s spiralnimi stopnicami, debele stene zgornjih nadstropij pa za hodnike. Rochester je ohranil kamin, postavljen v steno znotraj okrašenega loka. Zgornja nadstropja romanskih gradov imajo včasih različna okna za zasebne prostore gospodarja in njegove žene. Lahko je imel tudi kapelo; na primer, v White Towru v Tower of London je kapela sv. Janeza, postavljena v vogalni stolpič.

V gorskih regijah so imeli gradovi pogosto zelo nepravilne oblike in tloris na različne načine prilagojen terenu. Gradovi so se skozi stoletja pogosto razvijali in so navadno imeli dodana dodatna obzidja. Med letoma 1072 in 1080 je Sancho III. Navarrski zgradil [[grad Loarre]] na visokem skalnem grebenu ob vznožju [[Pireneji|Pirenejev]] kot predanost [[rekonkvista|rekonkvisti]]. Grad je bil v 13. stoletju dodatno utrjen z zunanjim obzidjem z desetimi stolpi. Čeprav je zunaj strogega videza, ima grad Loarre bivalne prostore primerljivega udobja in kapelo, okrašeno s finimi rezbarijami.&lt;ref&gt;Toman, p. 192&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; caption=&quot;Razvoj bivalno-obrambnega gradu&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Turmhügelburg.jpg|Rekonstruirana mota s stolpom v Lütjenburgu, Nemčija.
File:Chateau-de-Gisors.jpg|Poligonalni donžon v Gisorsu, Francija, na hribu z obdajajočim obzidjem
File:Rochester castle.jpg|Rochestrski grad, pravokoten normanski stolp v Angliji.
File:Castillo de Loarre - Vista 02.jpg|Nepravilno oblikovan grad Loarre v Pirenejih v Španiji.
&lt;/gallery&gt;

=== Obzidani gradovi in palače ===
Drugi gradovi, začeti v 11. stoletju, so bili zgrajeni na povišanih mestih, ki so izkoristila strma pobočja za obrambo, ne pa z jarki. Osrednji stolp je postal zadnji obrambni nivo gradu [28], medtem ko so bile glavna druga poslopja zgrajena ob obzidju po obodu, kar je omogočilo veliko prostora za različne funkcije. [[Grad Conisborough]] je angleški primer, okrogli bivalno-obrambni stolp se še danes dviga kot nekoč, obzidje, ki obdaja podgradje, pa obzidavajo stanovanjski in servisni prostori. Razvaline znotraj podgradja so velika dvorana s centralnim kaminom, kuhinjo in dvonadstropnim stanovanjskim blokom z dodanimi latrinami. V samem stolpu je bil prostor za gospodarja, opremljen s kaminom z napo, medtem ko je bila v debeli zunanji steni stolpa vgrajena majhna obokana kapelica. V [[Ludlowski grad|Ludlowskem gradu]] v Shropshiru, ki se je začel graditi v 11. stoletju, so živeli številni člani tudorske kraljeve družine in so njegove utrdbe in bivalne prostore v več stoletjih izboljševali.

[[Staufovci|Hohenstaufen]]ski [[Château de Saint-Ulrich]] v Ribeauvilléju v Alzaciji in grad Trifel pri Annweilerju sta primera tovrstnih gradov z udobnimi bivalnimi prostori. [[Grad Münzenberg]] je izjemen, saj ima dva visoka donžona. Obkrožata ga dve obzidji z okrašenim [[palas]]om, vgrajenim v steno zgornjega krila, z galerijami z okni s [[krogovičje]]m, ki gledajo čez dolino.

Ostala manj utrjena bivališča, kot so Kaiserwerth, Gelnhausen, Landsberg in [[Goslar]], so bila zgrajena na bolj dostopnih mestih in so jih cesarski dvor ali uradniki redno uporabljali. Imajo velike dvorane, atrije, balkone s kolonami in dvorišča, obdana z arkadami, podobnimi samostanskim križnim hodnikom. Ti kompleksi, ki so preživeli brez pretirane romanske obnove do 19. stoletja, kot je videti pri Goslarju, so stavbe velike arhitekturne prefinjenosti.

Številna mestna obzidja, samostanska območja in palače so imela zgrajena [[vhodno poslopje|vhodna poslopja]] s stražarnico ali bivalnimi prostori nad velikim obokom. Ena najzgodnejših so vrata opatije v Lorschu, katerih spodnji del ima tri odprtine, kot rimski [[slavolok]], medtem ko ima zgornji del detajle iz večbarvne opeke, ki spominjajo na [[predalčna lesena gradnja|polleseno gradnjo]], učinek pa je povečan zaradi velike strme skrilaste strehe. Nasprotno vhodno poslopje opatije Bury St Edmunds spominja na cerkveni stolp. Številna romanska vhodna poslopja so postavljena v obzidje italijanskih mest. Ta so neizogibno zidana in razgibana, vendar drugače brez okrasja.

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Fortress St. Ulrich.jpg|Château_de_Saint-Ulrich je najbolje ohranjen romanski grad Alzacija.
File:Ludlow01.jpg|Ludlowski grad razkriva svojo dolgo zgodovino v oknih svojih poslopij.
File:Münzenberg Palas.JPG|Okrašen palas in visok ozek stolp v zgornjem oddelku gradu Münzenberg.
File:Cheb hrad 5.jpg|Grad Cheb na Češkem je ohranil nedotaknjeno kapelo sv. Erharda in svete Ursule.
&lt;/gallery&gt;

== Posvetne stavbe ==
=== Značilnosti ===
V Evropi je preživelo le nekaj hiš iz romanskega obdobja.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, p 347&lt;/ref&gt; Eden od razlogov je, da so bile številne zgrajene kot lesene ali pollesene konstrukcije. Iz tega obdobja so danes v Nemčiji v Esslingenu, Bad Wimpfenu in [[Schwäbisch Hall]]u vidne številne pollesene hiše. Hiše, ki še stojijo, so večinoma iz kamna, kot so hiša na Bad Munstereifel v Nemčiji, hiše v Lincolnshireu v Angliji in hiše vasi Saint-Guilhem-le-Désert, Languedoc-Roussillon, Francija.

Ena najpreprostejših vrst romanske hiše je bila 'dolga hiša'. Te so bile navadno zgrajene iz lesa in slame, iz enega samega nadstropja, v njej so bivali tako družina kot živina. Dolga hiša je imela vrata na obeh krajših stranicah, tako da je imela prehod, ki je ločeval bivalne prostore družine od živalskih. Dnevna soba je imela osrednje ognjišče, z dimnimi luknjami v slemenu. V Bad Kösenu, Nemčija, obstaja stara kamnita hiša tega tlorisa.

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; caption=&quot;Dolga hiša ali dvorana&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Romanisches Haus Bad Kösen-1.JPG|Romanska dolga hiša v Bad Kösenu, Nemčija.
File:Boothby Pagnell.jpg|Dvorec Boothby Pagnell, Lincolnshire, Anglija.
File:Oakham Castle and church spire.jpg|Velika dvorana v gradu Oakham, Anglija.
File:Oakham Castle Horseshoes.jpg|Notranjost gradu Oakham.
&lt;/gallery&gt;

V veliki kamniti zidani romanski hiši, kot je romanski bivalno-obrambni grad, je bil po navadi glavni bivalni prostor v prvem nadstropju, dvignjen nad kletjo. Ta podzemni del je imel lahko dve obliki, bodisi zaprt, kleti podoben prostor ali odprto ložo. Lahko je služil za skladiščenje, kot hlev ali za trgovske namene, odvisno od lokacije in lastnikov hiše. Ta ureditev je očitna v Manor House v Boothby Pagnell in cehovski hiši St Mary, obe v Lincolnshireu, Anglija.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, p. 447&lt;/ref&gt;

Bivalni prostor v prvem nadstropju je bil v enostavnejših hišah ena sama soba, z dostopom po zunanjem stopnišču iz kamna ali lesa. Zgodnje hiše so imele lahko odprto kamnito ognjišče in luknjo v stropu za dim. Notranjost hiš se je razvila z ločenimi komorami in pregradami iz kamna ali lesa. Do dodatnih prostorov je bilo mogoče dostopati iz zunanje lesene galerije na konzolah, ki so štrlele iz lukenj in konzol vzdolž obzidja, kot je vidno v hiši iz 13. stoletja v Poreču na Hrvaškem.

Vhodna vrata so lahko imela kamnito ali leseno nadstrešnico, pogosto so bila obokana, v lepših hišah pa so imela krogovičje, okrasne rezbarije in morda stebričke in izklesane kapitele okoli vrat. Splošna oblika vhodnih vrat v Italiji je imela oblikovane konzole, ki so štrlele navznoter, da bi podpirale kamnito obrobo, nad katero se je dvigal odprt lok. Ta oblika se je nadaljevala v gotsko obdobje in se razvila v nadsvetlobo. Najpreprostejša okna so bila ozka, s polkrožnim zaključkom. Okna v pomembne prostore so imela pogosto par odprtin, razdeljena s stebričkom ali [[paličevje]]em. Nekatere hiše so imele pare oken postavljena pod preklade in ne loke, medtem ko je v Franciji več hiš, ki imajo vrste oken s kvadratnim zaključkom, razdeljene s paličevjem in slopi, postavljena v vodoravne okvirje, ki so tvorili galerijo.

=== Meščanske hiše in stanovanjski stolpi ===
Hiše, zgrajene znotraj srednjeveških mest, so bile omejene v prostoru, pogosto zaradi dejstva, da je mesto obdajalo obzidje. Kot odgovor na to so bile hiše v mestih običajno večnadstropne. Najpreprostejše od teh zgradb so bile izredno utesnjene s prostorom, saj so v vsakem nadstropju imele samo eno sobo, ki je bila dostopna le po strmih lestvah podobnih stopnicam. V nekaterih primerih so imele zunanja stopnišča na lesene balkone, ki so služila zgornjim nadstropjem cele vrste visokih ozkih hiš, o čemer pričajo nizi lukenj in podpornih konzol, ki jih najdemo v stenah številnih italijanskih srednjeveških stavb. Prav tako so obstajala majhna notranja dvorišča, ki so zagotavljala svetlobo in zrak okoliškim stavbam. Poskrbeli so tudi za zbiranje deževnice. Ozke večnadstropne hiše romanskega obdobja so preživele v številnih mestih, največ pa jih je v Italiji, kjer so praviloma zgrajene iz kamna ali opeke in so jih pozneje pogosto podaljšali ali pa so se njihove romanske odprtine spremenile, zaradi česar jih ni mogoče razlikovati od poznejših srednjeveških stavb. Casa Dante, za katero velja, da je bila dom [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]] v [[Firence|Firencah]], je dober ohranjen primer.

V Nemčiji je stolp Baumburg v Regensburgu eleganten primer poznega 13. stoletja, ki se v svojih dekorativnih okenskih odprtinah, ki so v vsakem nadstropju različne, prehodno premikajo med romaniko in gotiko in so v nasprotju z gladko obzidanimi stenami. Druga hiša v Kardenu ima podobne lastnosti, vendar po obliki združuje stolpno hišo in dvorano. 
Skrajne točke visokih mestnih stanovanjskih stolpov najdemo v [[San Gimignano|San Gimignanu]] in [[Bologna|Bologni]], kjer so se družine med seboj pomerile pri gradnji zelo visokih stolpnih hiš. V Bologni sta preživela le Torre Garisenda (1100) 36,5 m in Torre Asinelli (1109) 68,5 m, veliko manjše obzidano mestece San Gimignano vsebuje štirinajst stolpnih hiš in še veliko več štrcljev. Domnevajo, da so visoke hiše tega mesta služile praktičnemu namenu obešanja vrvi za sušenje perila v senci in ne na soncu.&lt;ref&gt;Moffett, Fazio and Wodehouse, p. 264&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Rosheim maison romane.jpg|Hiša v Rosheimu, Francija, kaže zunanje stopnišče.
File:Cluny R Lamartine maison DSCN1907.JPG|Hiša v Clunyju, Francija, pollesena in ometana.
File:Villemagne-l'Argentiere maison monnaies 02.JPG|Hiša v Villemagne-l'Argentiere, Francija, z izrezljanimi detajli na vratih in oknih
File:San Gimignano 05 crop 2.JPG|Hiša na Piazza del Duomo v San Gimignano, Italija.
&lt;/gallery&gt;
 
V Franciji je več lokacij, na katerih so ohranjeni kompleksi romanskih hiš. Skupina obstaja v vasi Saint-Guilhem-le-Désert, blizu starodavnega samostana. V Clunyju je precejšnje število, vključno s primeri iz pollesenih ometanih hiš. Najboljša romanska mestna hiša je v St-Antonin-Noble-Val, Tarn-et-Garonne, Francija, ki jo je zgradila družina Granolhet v začetku 12. stoletja. Ta velika hiša s tremi nadstropji ima široko ulico spredaj, ki jo na eni strani oblikuje zvonik s tipičnimi parnimi zidanimi okni. V pritličju je odprta loža z arkado na slopih. Čez prvo nadstropje je dolgo okno ali vdolbina galerije z občutljivimi stebrički, vse uokvirjeno med dvema neprekinjenima vodoravnima paličevjema. V zgornjem nadstropju je vrsta treh oken s paličevjem.&lt;ref&gt;Toman, p.177&lt;/ref&gt;

V Italiji je pomembna zgradba tega časa Rektorska palača iz 12. ali 13. stoletja v San Gimignanu. Ta skromno velika stavba, usmerjena na trg, ima simetrično pročelje, nizek podaljšek, ki ohranja videz klasičnega [[pediment]]a, in [[portal]], ki ima polkrožni lok, dvignjen nad široko preklado, podprto na konzolah, kar je splošna značilnost srednjeveške italijanske posvetne arhitekture. Ta hiša ima vrata, tudi z lokom in preklado, med dvema oknoma zgornjega nadstropja, ki sta nekoč vodila na balkon, kot tista, ki je bila obnovljena na hiši iz 13. stoletja v Poreču v Istri na Hrvaškem.

Hiša v Poreču opisuje naravo nekaj kamnitih hiš, ki so ostale iz tega obdobja, saj so bili glavni bivalni prostori v prvem nadstropju, dvignjeni nad kletjo ali 'pod zemljo', do katerih se je dostopalo po zunanjem kamnitem stopnišču. Hiša v Poreču ima še eno značilnost, ki jo opazimo tudi drugje. Zunanji del dimnika sega iz zgornjega nadstropja neposredno nad vrati.

Na primerno imenovani Strmi ulici, ki vodi do Lincolnske stolnice (nekoč velika normanska cerkev, skoraj v celoti obnovljena v gotskem slogu), sta dve trgovski hiši, ki sta znani kot 'Judovska hiša' in 'Judovska hiša Aron', (c 1170). Obe hiši sta bili precej spremenjeni in opremljeni z okni in trgovskimi sprednjimi stenami, obe pa sta ohranili vrata in obe sta imeli prvotno kamin do zgornje sobe neposredno nad njo, z loki, ki podpirajo dimnik in uokvirjajo vrata. Podrobnosti oblikovanja lokov nad vrati in zgornjimi okni so izvrstne izdelave.&lt;ref&gt;English Heritage, ''[http://www.pastscape.org.uk/hob.aspx?hob_id=326685 Aaron the Jew's House]'', National Monuments Record. (accessed: 07-07-2011)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;English Heritage, ''[http://www.pastscape.org.uk/hob.aspx?hob_id=326716 The Jew's House]'', National Monuments Record. (accessed: 07-07-2011)&lt;/ref&gt;

V Italiji je bil obnovljen kompleks srednjeveških stavb na gradu Monselice (Castello Cini), ki vključuje hiše iz 11., 12. in 13. stoletja. Najstarejša, znana kot Casa Romanica, ima v pritličju dva velika oboka, ki tvorita ložo, nad katero se dviga navadna fasada, ki jo lomijo le majhna okna in štrleči dimnik. Loža vodi v veliko kuhinjo z grobimi lesenimi stebri, ki stojijo na kamnitih podstavkih in nosijo težo širokih tramov zgornjega nadstropja na štrlečih vodoravnih nosilcih. Zgornje nadstropje ima 'veliko dvorano' in manjšo sobo nad ložo z banjastim obokom. ''Castelletto'' in ''Ezzolino'' stolp iz 13. stoletja sta ohranila romanske značilnosti, pozneje pa sta bila zgrajena iz opeke in imata bolj okrašene lastnosti, kot so parna zidana okna v zgornjem nadstropju.&lt;ref&gt;[http://www.castellodimonselice.it/en-US/castle-of-monselice Castle of Monselice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722025729/http://www.castellodimonselice.it/en-US/castle-of-monselice |date=2011-07-22 }}, (accessed: 2011-07-14)&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; caption=&quot;Romanske hiše v Franciji&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Saint-Guilhem-le-Désert20 adjusted.JPG|Dve hiši v Saint-Guilhem-le-Désert.
File:Cluny - Maisons romanes rue Joséphine-Desbois -444.jpg|alt= Romanesque house in Cluny.|Romanska hiša v Clunyju.
File:FacadeAncienneStAntonin.jpg|Hiša vikonta Saint-Antonin-Noble-Val, (1125).
File:Saint-Guilhem-le-Désert8.JPG|Hiša v vasi Saint-Guilhem-le-Désert.
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; caption=&quot;Romanske hiše v Nemčiji, Hrvaški, Angliji in Španiji&quot; heights= &quot;170px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
File:Seligenstadt Romanisches Haus crop tone adjusted.jpg|Hiša iz 12. stoletja lokalnega vladarja v Seligenstadtu, Nemčija.
File:Porec romanisches Haus crop.JPG|Romanska hiša v Poreču, Hrvaška.
File:Lincoln Jew's House straight.JPG|Judovska hiša iz 12. stoletja v Lincolnu v Angliji, medtem ko je skrbno ohranjena in zaščitena, ohranja vse spremembe in povečanja poznejših stoletij.
File:Estella-Palacio Reyes Navarra crop.JPG|Palača kraljev Navarre, Estella, Španija. Stolp in zgornja raven sta dodatka iz 16. stoletja.
&lt;/gallery&gt;

== Trgovske palače in poslovne stavbe ==
Trgovske palače so v bistvu mestne stavbe, ki so bile sprva skromne, vendar so se v 13. stoletju povečevale, v katerih so živele in opravljale svoje dejavnosti premožne trgovske družine. V Benetkah ostajajo številne stavbe z odprtimi kletnimi ložami, ki se raztezajo ob glavni vodni poti, Velikem kanalu in glavnimi prostori v [[piano nobile]], ki se odpira na obokan balkon z razgledom. Loki z polkrožnimi zaključki so pogosto izumetničeni [40], odprtine v zgornjih nadstropjih pa so grupirane v vzorce, pri čemer so stranske različne od skupin v sredini. Podrobnosti so obdelane lahkotno in nežno, kar tipizira beneško srednjeveško arhitekturo. Medtem ko so konstrukcije iz opeke, je bil favoriziran material za arhitekturno dekoracijo marmor, ki je izredno vklesan v zapletene detajle ali pa je bil položen na površino kot vzorčasti furnir. Tako kot bazilika svetega Marka tudi arhitektura hiš kaže bizantinski vpliv. To so hiše Ca 'Farsetti, Ca' da Mosto, Ca 'Loredan in Fondaco dei Turchi.

[[Fondaco dei Turchi]] je bila zgrajena kot zasebna palača za premožno družino Pesaro in je bila, tako kot druge palače ob Velikem kanalu, zasnovana tako, da olajša poslovanje, saj se njena dolga arkada razteza vzdolž glavne vodne poti. Bila je ena izmed najbolj impozantnih stavb v Benetkah v poznem srednjeveškem obdobju, uporabljal pa jo je senat za sprejem gostujočih dostojanstvenikov. Pozneje je bila dana v zakup turškim trgovcem, od tod tudi njeno ime. Čeprav je bila stavba močno obnovljena v 19. stoletju, kaže značilne beneške značilnosti romanike: izumetničenost, polkrožne oboke arkad, paviljone na vsakem koncu stavbe, zgornjo galerijo, [[prsobran]] in [[patera|patere]], marmorne okrogle ali listne okraske, nanesene na zunanje stene.&lt;ref&gt;Kaminski, p.564&lt;/ref&gt;

Primer severnoevropske različice trgovske hiše je v Overstolzenhaus v [[Köln]]u s šestimi nadstropji oken in stopničastim [[zatrep]]om. Medtem ko so se odprte lože hiš uporabljale za trgovino in so se mestne hiše široko uporabljale za trgovanje, so za lažjo trgovino včasih mestne oblasti zgradile posebne poslovne stavbe. Pomemben primer obstoječe trgovske hiše je Korenstapelhuis ('skladišče za koruzo') v [[Gent]]u v [[Belgija|Belgiji]], ki je blizu nabrežja in ima široko sprednjo stran z dvema odprtinama za lažje rokovanje in zlaganje vreč z žitom.

&lt;gallery&gt;
File:Venice - Palazzo Loredan &amp; Palazzo Farsetti crop.JPG|Ca' Loredan in Ca' Farsetti, Benetke. Dve spodnji etaži sta iz začetka 13. stoletja.
File:Fondaco dei Turchi.jpg|Fondaco dei Turchi (zgodnje 13. st.) ob Velikem kanalu, Benetke.
File:Köln-Altstadt-Süd Rheingasse 8 Overstolzenhaus Denkmal 124.jpg|Hiša Overstolz, Köln, Nemčija.
File:Gent - Spijker crop.jpg|''Korenstapelhuis'', Gent, Belgija.
&lt;/gallery&gt;

== Upravne stavbe ==
V Italiji so številne pomembne romanske stavbe v veliki meri ostale nedotaknjene in se še naprej uporabljajo. Za italijansko srednjeveško arhitekturo je značilno, da ni jasnega preloma med romanskim in gotskim slogom. Križni oboki, zaobljeni loki, parna okna in druge take lastnosti so se nadaljevale v uporabi od 11. stoletja do začetka 15. stoletja.&lt;ref&gt;Banister Fletcher, pp. 598-633&lt;/ref&gt; Pogosto v posvetni arhitekturi samo oblika zaključkov oken označuje datum poznega 13. ali 14. stoletja, ne pa 12. ali začetek 13. stoletja. Mnoge najboljše italijanske romanske stavbe, kot je Palazzo della Ragione, [[Mantova]] (začetek 1250), so bile zgrajene mnogo let po tem, ko je bil gotski slog že dobro uveljavljen.

Odprta loža v pritličju, ki jo najdemo v nekaterih romanskih mestnih hišah, se pojavlja tudi v Italiji pri številnih stavbah, ki so služile civilnim ali komunalnim namenom. V mestih Mantova, [[Milano]] in [[Padova]] je Palazzo della Ragione ('mestna hiša') in v Comu Broletto služila kot [[mestna hiša]] in središče lokalne uprave. Te stavbe so se stale na velikih mestnih trgih, ki so bile nasprotje utesnjenim srednjeveškim bivalnim prostorom večine prebivalcev. Loža je nudila pokrit komunalni prostor, v Padovi pa so jo razširili na glavni mestni trg. [[Palazzo della Ragione (Milano)|Palača v Milanu]], znana tudi kot ''Broletto Nuovo'', (Nova dvorna hiša'), je konstrukcija iz rdeče opeke s kamnitimi slopi in okrašenim zgornjim nadstropjem. Okenski oboki so v italijanskem slogu večbarvni. Broletto v Comu ima na fasadi večbarvni marmor.

Toskansko mesto [[Massa Marittima]] ima dve romanski stavbi, ki opisujeta značaj srednjeveške arhitekture Toskane v primerjavi s tisto na severu. Palazzo del Podestà in Palazzo del Comune predstavljata vrsto romanske grajske stavbe, ki se je v gotskem slogu nadaljevala tudi v drugih hribovskih mestih, kot je [[Volterra]], svoj največji izraz pa je dosegla v poznem 13. stoletju v Bargellu in v začetku 14. stoletja v [[Palazzo Vecchio]] v Firencah in [[Palazzo Pubblico, Siena|Palazzo Pubblico]] v [[Siena|Sieni]].

&lt;gallery mode= &quot;packed&quot; caption=&quot;Upravne stavbe v Italiji&quot; heights= &quot;150px&quot; widths= &quot;220px&quot;&gt;
Exterior of Palazzo della Ragione (Padua).jpg| Palazzo della Ragione, Padova, (1172–1219)
File:Mantova01.jpg|Palazzo della Ragione, Mantova, (1250), ima parapet, ki razglaša politično pripadnost mestu.
File:Broletto-Est.JPG|Večbarvna marmorna fasada Broletta, Como.
&lt;/gallery&gt;

== Neoromanska arhitektura ==
{{glavni|Neoromanska arhitektura}}
V 19. stoletju, ko je bila modna gotska arhitektura, so bile zgradbe občasno oblikovane v romanskem slogu. Obstajajo številne neoromanske cerkve, ki izvirajo že v 1830-ih in se nadaljujejo v 20. stoletje, kjer so cenili in oblikovali masivno in &quot;brutalno&quot; kvaliteto romanskega sloga iz opeke.

Prirodoslovni muzej v Londonu, ki ga je zasnoval Alfred Waterhouse iz leta 1879, je neoromanska stavba, ki v celoti izkorišča dekorativni potencial romanske arkade in arhitekturne skulpture. Romanski videz je bil dosežen, medtem ko se je celoten slog prosto prilagajal funkciji zgradbe. Stebri v preddverju na primer dajejo vtis zarezanega geometrijskega vzorca, podobnega tistim v stolnici v Durhamu. Vendar pa so viri vrezanih vzorcev debla palm, cik-cak in tropskih drevesnih praproti. Živalski motivi, ki jih je veliko, vključujejo redke in eksotične vrste.
Tip sodobnih stavb, za katere je bil najpogosteje prilagojen romanski slog, je bilo skladišče, kjer je bilo zaželeno pomanjkanje velikih oken in velika moč in stabilnost. Te stavbe, večinoma iz opeke, imajo pogosto opornike, ki se dvigajo do širokih lokov na zgornjih ravneh po načinu nekaterih italijanskih romanskih fasad. Ta slog je bil prilagojen tako, da je ustrezal poslovnim zgradbam, tako da je odprl prostore med loki v velika okna, opečni zidovi so postali oklep v stavbi, ki je bila v bistvu sodobna konstrukcija iz jekla, arhitekt Henry Hobson Richardson pa je dal ime slogu Richardsonian Romanes. Dobri primeri tega sloga so Marshall Field's Wholesale Store, Chicago, HH Richardson, 1885, in Chadwick Lead Works v Bostonu, ZDA, William Preston, 1887.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura ==
*V.I. Atroshenko and Judith Collins, The Origins of the Romanesque, Lund Humphries, London, 1985, ISBN 0-85331-487-X
*John Beckwith, Early Medieval Art, Thames and Hudson, (1964)
*R. Allen Brown, Castles: A History and Guide, New Orchard Editions, (1985) ISBN 1-85079-013-2
*Trewin Copplestone, World Architecture, an Illustrated History, Paul Hamlyn, (1963)
*F. H. Crossley, revised, Brian Little, The English Abbey, Batsford, London, (1962)
*Dodwell, C.R.; The Pictorial arts of the West, 800-1200, 1993, Yale UP, ISBN 0300064934
*Banister Fletcher, A History of Architecture on the Comparative method (2001). Elsevier Science &amp; Technology. ISBN 0-7506-2267-9.
*Helen Gardner; Fred S. Kleiner, Christin J. Mamiya, Gardner's Art through the Ages. Thomson Wadsworth, (2004) ISBN 0-15-505090-7.
*George Holmes, editor, The Oxford Illustrated History of Medieval Europe, Oxford University Press, (1992) ISBN 0-19-820073-0
*René Huyghe, Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art, Paul Hamlyn, (1958)
*Paul Johnson, The National Trust Book of British Castles, Weidenfeld &amp; Nicolson, (1978) ISBN 0-297-77439-5
*Marion Kaminski, Art and Architecture of Venice, Könemann, (1999) ISBN 3-8290-2667-6
*Peter Kidson, The Medieval World, Paul Hamlyn, (1967)
*Marian Moffett, Michael Fazio, Lawrence Wodehouse, A World History of Architecture, Lawrence King Publishing, (2003), ISBN 1-85669-353-8.
*Nikolaus Pevsner, An Outline of European Architecture. Pelican Books (1964)
*Rolf Toman, Romanesque: Architecture, Sculpture, Painting, Könemann, (1997), ISBN 3-89508-447-6
*Rosella Vantaggi, San Gimignano, Town of fine Towers, Plurigraf, (1979)

==Zunanje povezave==
{{Commonscat|Romanesque architecture}}
{{Commonscat|Romanesque sculptures}}

*[http://www.crsbi.ac.uk Corpus of Romanesque Sculpture in Britain and Ireland]
*[http://www.art-roman.net Overview of French Romanesque art] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110105204710/http://art-roman.net/ |date=2011-01-05 }}
*[http://www.romanes.com French Romanesque art through 300 places]
*[http://www.americansinfrance.net/Attractions/Southern-Burgundy-Romanesque-Churches.cfm Romanesque Churches in Southern Burgundy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060214234443/http://www.americansinfrance.net/Attractions/Southern-Burgundy-Romanesque-Churches.cfm |date=2006-02-14 }}
*[http://www.circulo-romanico.com Círculo Románico - Visigothic, Mozarabic and Romanesque art in Europe]
*[http://www.romanicoportugal.info/ Romanesque Churches in Portugal]
*[http://www.beyond-the-pale.org.uk/satan1.htm Satan in the Groin - exhibitionist carvings on medieval churches]
*[http://www.green-man-of-cercles.org/articles/the_cusped_arch_on_romanesque_churches.pdf An illustrated article by Peter Hubert on the cusped arch ]
* [http://www.mozaweb.com/Extra-Videos-Romanesque_architecture-210251 - Romanesque architecture, Video]
*[http://www.romanicodigital.com/listado-Pdf.aspx Enciclopedia del Románico en la Península Ibérica. Románico Digital.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190113004249/http://www.romanicodigital.com/listado-Pdf.aspx |date=2019-01-13 }}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Romanska arhitektura| ]]
[[Kategorija:Arhitekturni slogi]]
[[Kategorija:Srednjeveška umetnost]]
[[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]]
[[Kategorija:Romanika]]
[[Kategorija:Krščanska arhitektura]]</text>
      <sha1>fu2gucklpp1yzy1p58w2769iqli3i59</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oktavijanova ilirska vojna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>456965</id>
    <revision>
      <id>6772439</id>
      <parentid>6005620</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772439</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="834" sha1="8n6z8t9m6acb7o9j0ghme2r4c4spq6u" xml:space="preserve">'''Oktavijanova ilirska vojna''' (35 pr. n. št.-33 pr. n. št.) je bila vojna, ki jo je vodil rimski politik [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] proti plemenom v [[Ilirik (rimska provinca)|Iliriku]] in [[Dalmati|Dalmaciji]]. V prvem letu je Oktavijan porazil Karne in Tavriske, leta 34 pr. n. št. pa je po težkem obleganju zavzel japodsko naselbino [[Metulum]]. Zasedel je še [[Segestica|Segestico]] (današnji Sisek). Vojna ni prinesla velikih uspehov, tudi zato, ker jo je moral Oktavijan predčasno končati zaradi priprav na [[Zadnja državljanska vojna rimske republike|državljansko vojno proti Marku Antoniju]].

== Literatura ==

* [https://www.academia.edu/36954077/Octavian_s_Illyrian_War_ambition_and_strategy Marjeta Šašel Kos: ''Octavian's Illyrian War: ambition and strategy'']

[[Kategorija:Vojne antičnega Rima]]</text>
      <sha1>8n6z8t9m6acb7o9j0ghme2r4c4spq6u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FK Žalgiris</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459156</id>
    <revision>
      <id>6772411</id>
      <parentid>6685601</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:47:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */ out</comment>
      <origin>6772411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15258" sha1="ng7kfa4ro7k1pr90u6xb3mcs0uvmt7m" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Žalgiris
| image = [[File:Vetros_stadionas.jpeg|300px]]
| fullname = Nogometni Klub Žalgiris
| nickname =
| founded = 1947 Spartakas &lt;br /&gt; 2009 VMFD Žalgiris
| ground = Stadion LFF &lt;br /&gt;[[Vilnius]]
| capacity = 5 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Kasperūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = [[2025]]
| position = 3.mesto
| website = http://www.fkzalgiris.lt

| pattern_la1 = 
| pattern_b1  = _rioave1819h
| pattern_ra1 = 
| pattern_sh1 = _nikeblack
| pattern_so1 = _nikeblack
| leftarm1    = FFFFFF
| body1       = FFFFFF
| rightarm1   = FFFFFF
| shorts1     = FFFFFF
| socks1      = FFFFFF
| pattern_la2 =
| pattern_b2  = _rioave1819h
| pattern_ra2 = 
| pattern_sh2 = _nikewhite
| pattern_so2 = _nikewhite
| leftarm2    = 00A650
| body2       = FFFFFF
| rightarm2   = 00A650
| shorts2     = 00A650
| socks2      = 00A650
}}

'''Futbolo klubas Žalgiris''', ali na kratko '''Žalgiris''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilnius|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 1947 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (11x):''' 1991, 1992, 1999, 2013, 2014, 2015, 2016, 2020, 2021, 2022, 2024
::PODPRVAKI (13x): 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2011, 2012, 2017, 2018, 2019, 2023

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (14x):''' 1991, 1993, 1994, 1997, 2003, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 (v), 2016 (o), 2018, 2021, 2022
::FINALISTI (6x): 1990, 1992, 1995, 2000, 2001, 2017

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (8x):''' 2003, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020, 2023
::FINALISTI (3x): 2019, 2021, 2022

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2009.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2011.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2012.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2013.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2014.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga{{Slepa povezava|date=october 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{|
|
{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=D0F0C0 |
 body=D0F0C0|
 rightarm=D0F0C0 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1988 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=FFFFFF |
 body=72C186|
 rightarm=FFFFFF |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1991 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1996 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _greenborder
| pattern_b         = _greencollar
| pattern_ra        = _greenborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = FFFFFF
| body              = FFFFFF
| rightarm          = FFFFFF
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2007 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _whiteborder
| pattern_b         = _whitecollar
| pattern_ra        = _whiteborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = 008800
| body              = 008800
| rightarm          = 008800
| shorts            = 008800
| socks             = 008800
| title=&lt;center&gt;2007 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2016 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = 339933
| socks             = 339933
| title=2016 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2017 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title=2017 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=FFFFFF|body=339933|rightarm=FFFFFF|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2018 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title= 2018 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[5. junij]]a 2026.'' (toplyga.lt)

{{Fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=VEN|pos=GK|name=[[Carlos Olses]]}}
{{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Vincentas Šarkauskas]]|pos=GK}} 
{{Fs player|no=95|nat=LTU|name=Dominykas Čekavičius|pos=GK}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 5|nat=ROM|name=[[Grigore Turda]]|pos=DF}} 
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=[[Klaudijus Upstas]]}} 
{{Fs player|no=15|nat=CRO|pos=DF|name=[[Petar Bosančić]]}} 
{{Fs player|no=23|nat=GEO|name=[[Saba Mamatsashvili]]|pos=DF}} 
{{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Vytis Pavilonis]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=DF|name=[[Younn Zahary]]}}
{{Fs player|no=|nat=GER|name=[[Dominik Franke]]|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 6|nat=CRO|pos=MF|name=[[Marko Capan]]}} 
{{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Nemanja Mihajlović]]}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=17|nat=LTU|pos=MF|name=[[Giedrius Matulevičius]]}}
{{fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=[[Deividas Šešplaukis]]}}
{{Fs player|no=22|pos=MF|nat=LTU|name=[[Ovidijus Verbickas]]}}
{{Fs player|no=29|pos=MF|nat=LTU|name=[[Kajus Bička]]}}
{{Fs player|no=33|nat=LTU|pos=MF|name=[[Nedas Klimavičius]]}} 
{{Fs player|no=77|pos=MF|nat=BLR|name=[[Jurij Kendyš]]}} 
{{Fs player|no=88|pos=MF|nat=LTU|name=Dariuš Stankevičius}}
{{Fs player|no=99|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gustas Jarusevičius]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 8|nat=ROM|pos=FW|name=[[Liviu Antal]]}} 
{{Fs player|no=11|nat=SRB|pos=FW|name=[[Nikola Petković]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=LTU|pos=FW|name=[[Patrik Matyžonok]]}}
{{Fs player|no=70|pos=FW|nat=FRA|name=[[Bryan Teixeira]]}}
{{Fs end}}

== Znameniti igralci ==

{{col-begin}}
{{col-4}}
;[[Litva]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Virginijus Baltušnikas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Rolandas Džiaukštas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Georgas Freidgeimas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Valdas Ivanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Arminas Narbekovas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Igoris Pankratjevas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Linas Pilibaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Robertas Poškus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aidas Preikšaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ramūnas Radavičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Tomas Ražanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aurelijus Skarbalius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]]
{{col-4}}
*{{flagicon|LTU}} '''[[Deividas Šemberas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darvydas Šernas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Ernestas Šetkus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Andrėjus Tereškinas]]'''
*{{flagicon|LTU}} Valdas Urbonas
*{{flagicon|LTU}} '''[[Egidijus Vaitkūnas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Velička]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Donatas Vencevičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Raimondas Vilėniškis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Armantas Vitkauskas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ričardas Zdančius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Marius Žaliūkas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Artūras Žulpa]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darius Žutautas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Tomas Žvirgždauskas]]

{{col-4}}
;[[Afrika]]
*{{flagicon|MLI}} [[Mahamane Traoré]]
*{{flagicon|SEN}} [[Mamadou Mbodj]]

;EU
*{{flagicon|HRV}} [[Andro Švrljuga]]
*{{flagicon|POL}} [[Kamil Biliński]]
*{{flagicon|POL}} [[Jakub Wilk]]
*{{flagicon|ROM}} [[Liviu Antal]]
*{{flagicon|SLO}} [[Klemen Bolha]]

;Nie-EU
*{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]]
*{{flagicon|MDA}} [[Iulian Bursuc]]
*{{flagicon|RUS}} [[Pavel Komolov]]
*{{flagicon|RUS}} [[Andrey Nagumanov]]
*{{flagicon|SRB}} [[Andrija Kaluđerović]]
{{col-end}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fkzalgiris.lt (fkzalgiris.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/zalgiris TOPLYGA oficial)] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-zalgiris-vilnius/15837/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Vilni]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947|Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ng7kfa4ro7k1pr90u6xb3mcs0uvmt7m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772412</id>
      <parentid>6772411</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:47:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */ out</comment>
      <origin>6772412</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15194" sha1="rsbtqxjrzsrhf962i3cw754jvij37c7" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Žalgiris
| image = [[File:Vetros_stadionas.jpeg|300px]]
| fullname = Nogometni Klub Žalgiris
| nickname =
| founded = 1947 Spartakas &lt;br /&gt; 2009 VMFD Žalgiris
| ground = Stadion LFF &lt;br /&gt;[[Vilnius]]
| capacity = 5 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Kasperūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = [[2025]]
| position = 3.mesto
| website = http://www.fkzalgiris.lt

| pattern_la1 = 
| pattern_b1  = _rioave1819h
| pattern_ra1 = 
| pattern_sh1 = _nikeblack
| pattern_so1 = _nikeblack
| leftarm1    = FFFFFF
| body1       = FFFFFF
| rightarm1   = FFFFFF
| shorts1     = FFFFFF
| socks1      = FFFFFF
| pattern_la2 =
| pattern_b2  = _rioave1819h
| pattern_ra2 = 
| pattern_sh2 = _nikewhite
| pattern_so2 = _nikewhite
| leftarm2    = 00A650
| body2       = FFFFFF
| rightarm2   = 00A650
| shorts2     = 00A650
| socks2      = 00A650
}}

'''Futbolo klubas Žalgiris''', ali na kratko '''Žalgiris''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilnius|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 1947 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (11x):''' 1991, 1992, 1999, 2013, 2014, 2015, 2016, 2020, 2021, 2022, 2024
::PODPRVAKI (13x): 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2011, 2012, 2017, 2018, 2019, 2023

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (14x):''' 1991, 1993, 1994, 1997, 2003, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 (v), 2016 (o), 2018, 2021, 2022
::FINALISTI (6x): 1990, 1992, 1995, 2000, 2001, 2017

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (8x):''' 2003, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020, 2023
::FINALISTI (3x): 2019, 2021, 2022

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2009.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2011.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2012.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2013.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2014.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga{{Slepa povezava|date=october 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{|
|
{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=D0F0C0 |
 body=D0F0C0|
 rightarm=D0F0C0 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1988 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=FFFFFF |
 body=72C186|
 rightarm=FFFFFF |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1991 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1996 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _greenborder
| pattern_b         = _greencollar
| pattern_ra        = _greenborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = FFFFFF
| body              = FFFFFF
| rightarm          = FFFFFF
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2007 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _whiteborder
| pattern_b         = _whitecollar
| pattern_ra        = _whiteborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = 008800
| body              = 008800
| rightarm          = 008800
| shorts            = 008800
| socks             = 008800
| title=&lt;center&gt;2007 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2016 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = 339933
| socks             = 339933
| title=2016 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2017 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title=2017 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=FFFFFF|body=339933|rightarm=FFFFFF|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2018 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title= 2018 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[5. junij]]a 2026.'' (toplyga.lt)

{{Fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=VEN|pos=GK|name=[[Carlos Olses]]}}
{{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Vincentas Šarkauskas]]|pos=GK}} 
{{Fs player|no=95|nat=LTU|name=Dominykas Čekavičius|pos=GK}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 5|nat=ROM|name=[[Grigore Turda]]|pos=DF}} 
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=[[Klaudijus Upstas]]}} 
{{Fs player|no=15|nat=CRO|pos=DF|name=[[Petar Bosančić]]}} 
{{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Vytis Pavilonis]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=DF|name=[[Younn Zahary]]}}
{{Fs player|no=|nat=GER|name=[[Dominik Franke]]|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 6|nat=CRO|pos=MF|name=[[Marko Capan]]}} 
{{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Nemanja Mihajlović]]}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=17|nat=LTU|pos=MF|name=[[Giedrius Matulevičius]]}}
{{fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=[[Deividas Šešplaukis]]}}
{{Fs player|no=22|pos=MF|nat=LTU|name=[[Ovidijus Verbickas]]}}
{{Fs player|no=29|pos=MF|nat=LTU|name=[[Kajus Bička]]}}
{{Fs player|no=33|nat=LTU|pos=MF|name=[[Nedas Klimavičius]]}} 
{{Fs player|no=77|pos=MF|nat=BLR|name=[[Jurij Kendyš]]}} 
{{Fs player|no=88|pos=MF|nat=LTU|name=Dariuš Stankevičius}}
{{Fs player|no=99|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gustas Jarusevičius]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 8|nat=ROM|pos=FW|name=[[Liviu Antal]]}} 
{{Fs player|no=11|nat=SRB|pos=FW|name=[[Nikola Petković]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=LTU|pos=FW|name=[[Patrik Matyžonok]]}}
{{Fs player|no=70|pos=FW|nat=FRA|name=[[Bryan Teixeira]]}}
{{Fs end}}

== Znameniti igralci ==

{{col-begin}}
{{col-4}}
;[[Litva]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Virginijus Baltušnikas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Rolandas Džiaukštas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Georgas Freidgeimas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Valdas Ivanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Arminas Narbekovas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Igoris Pankratjevas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Linas Pilibaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Robertas Poškus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aidas Preikšaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ramūnas Radavičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Tomas Ražanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aurelijus Skarbalius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]]
{{col-4}}
*{{flagicon|LTU}} '''[[Deividas Šemberas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darvydas Šernas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Ernestas Šetkus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Andrėjus Tereškinas]]'''
*{{flagicon|LTU}} Valdas Urbonas
*{{flagicon|LTU}} '''[[Egidijus Vaitkūnas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Velička]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Donatas Vencevičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Raimondas Vilėniškis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Armantas Vitkauskas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ričardas Zdančius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Marius Žaliūkas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Artūras Žulpa]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darius Žutautas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Tomas Žvirgždauskas]]

{{col-4}}
;[[Afrika]]
*{{flagicon|MLI}} [[Mahamane Traoré]]
*{{flagicon|SEN}} [[Mamadou Mbodj]]

;EU
*{{flagicon|HRV}} [[Andro Švrljuga]]
*{{flagicon|POL}} [[Kamil Biliński]]
*{{flagicon|POL}} [[Jakub Wilk]]
*{{flagicon|ROM}} [[Liviu Antal]]
*{{flagicon|SLO}} [[Klemen Bolha]]

;Nie-EU
*{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]]
*{{flagicon|MDA}} [[Iulian Bursuc]]
*{{flagicon|RUS}} [[Pavel Komolov]]
*{{flagicon|RUS}} [[Andrey Nagumanov]]
*{{flagicon|SRB}} [[Andrija Kaluđerović]]
{{col-end}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fkzalgiris.lt (fkzalgiris.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/zalgiris TOPLYGA oficial)] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-zalgiris-vilnius/15837/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Vilni]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947|Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rsbtqxjrzsrhf962i3cw754jvij37c7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772413</id>
      <parentid>6772412</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:47:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */</comment>
      <origin>6772413</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15196" sha1="ecjcegrenn8kiqydo0l1umknsfas66v" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Žalgiris
| image = [[File:Vetros_stadionas.jpeg|300px]]
| fullname = Nogometni Klub Žalgiris
| nickname =
| founded = 1947 Spartakas &lt;br /&gt; 2009 VMFD Žalgiris
| ground = Stadion LFF &lt;br /&gt;[[Vilnius]]
| capacity = 5 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Mindaugas Kasperūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = {{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]] 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = [[2025]]
| position = 3.mesto
| website = http://www.fkzalgiris.lt

| pattern_la1 = 
| pattern_b1  = _rioave1819h
| pattern_ra1 = 
| pattern_sh1 = _nikeblack
| pattern_so1 = _nikeblack
| leftarm1    = FFFFFF
| body1       = FFFFFF
| rightarm1   = FFFFFF
| shorts1     = FFFFFF
| socks1      = FFFFFF
| pattern_la2 =
| pattern_b2  = _rioave1819h
| pattern_ra2 = 
| pattern_sh2 = _nikewhite
| pattern_so2 = _nikewhite
| leftarm2    = 00A650
| body2       = FFFFFF
| rightarm2   = 00A650
| shorts2     = 00A650
| socks2      = 00A650
}}

'''Futbolo klubas Žalgiris''', ali na kratko '''Žalgiris''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz [[Vilnius|Vilne]]. Ustanovljen je bil leta 1947 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (11x):''' 1991, 1992, 1999, 2013, 2014, 2015, 2016, 2020, 2021, 2022, 2024
::PODPRVAKI (13x): 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2000, 2010, 2011, 2012, 2017, 2018, 2019, 2023

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (14x):''' 1991, 1993, 1994, 1997, 2003, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016 (v), 2016 (o), 2018, 2021, 2022
::FINALISTI (6x): 1990, 1992, 1995, 2000, 2001, 2017

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (8x):''' 2003, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2020, 2023
::FINALISTI (3x): 2019, 2021, 2022

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2009.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2009|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito09.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2010|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2010.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2011.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2011|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2011.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2012.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2012|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2012.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2013.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2013|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2013.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2014.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2014|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2014.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-30}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga{{Slepa povezava|date=october 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Barve ==

{|
|
{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=|
 pattern_ra=|
 leftarm=D0F0C0 |
 body=D0F0C0|
 rightarm=D0F0C0 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1988 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=FFFFFF |
 body=72C186|
 rightarm=FFFFFF |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1991 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
 pattern_la=|
 pattern_b=_whitestripes |
 pattern_ra=|
 leftarm=008000 |
 body=008000|
 rightarm=008000 |
 shorts=FFFFFF |
 socks=FFFFFF |
 title=1996 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _greenborder
| pattern_b         = _greencollar
| pattern_ra        = _greenborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = FFFFFF
| body              = FFFFFF
| rightarm          = FFFFFF
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2007 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = _whiteborder
| pattern_b         = _whitecollar
| pattern_ra        = _whiteborder
| pattern_sh        =
| leftarm           = 008800
| body              = 008800
| rightarm          = 008800
| shorts            = 008800
| socks             = 008800
| title=&lt;center&gt;2007 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = FFFFFF
| socks             = FFFFFF
| title=2016 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
| pattern_la        = 
| pattern_b         = _greensquares
| pattern_ra        = 
| pattern_sh        = 
| leftarm           = 009900
| body              = FFFFFF
| rightarm          = 009900
| shorts            = 339933
| socks             = 339933
| title=2016 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2017 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=_white_stripes|pattern_b=_whitestripes|pattern_ra=_white_stripes|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title=2017 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=FFFFFF|body=339933|rightarm=FFFFFF|shorts=FFFFFF|socks=FFFFFF|
 title=2018 &lt;br&gt; Domače 
}}
|{{Football kit |
  pattern_la=|pattern_b=_rioave1819h|pattern_ra=|
  leftarm=339933|body=339933|rightarm=339933|shorts=339933|socks=339933|
 title= 2018 &lt;br&gt; Gostujoče
}}
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[5. junij]]a 2026.'' (toplyga.lt)

{{Fs start}}
{{Fs player|no= 1|nat=VEN|pos=GK|name=[[Carlos Olses]]}}
{{Fs player|no=12|nat=LTU|name=[[Vincentas Šarkauskas]]|pos=GK}} 
{{Fs player|no=95|nat=LTU|name=Dominykas Čekavičius|pos=GK}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 5|nat=ROM|name=[[Grigore Turda]]|pos=DF}} 
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=DF|name=[[Klaudijus Upstas]]}} 
{{Fs player|no=15|nat=CRO|pos=DF|name=[[Petar Bosančić]]}} 
{{Fs player|no=25|nat=LTU|name=[[Vytis Pavilonis]]|pos=DF}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=DF|name=[[Younn Zahary]]}}
{{Fs player|no=21|nat=GER|name=[[Dominik Franke]]|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 6|nat=CRO|pos=MF|name=[[Marko Capan]]}} 
{{Fs player|no= 7|nat=SRB|pos=MF|name=[[Nemanja Mihajlović]]}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=17|nat=LTU|pos=MF|name=[[Giedrius Matulevičius]]}}
{{fs player|no=18|nat=LTU|pos=MF|name=[[Deividas Šešplaukis]]}}
{{Fs player|no=22|pos=MF|nat=LTU|name=[[Ovidijus Verbickas]]}}
{{Fs player|no=29|pos=MF|nat=LTU|name=[[Kajus Bička]]}}
{{Fs player|no=33|nat=LTU|pos=MF|name=[[Nedas Klimavičius]]}} 
{{Fs player|no=77|pos=MF|nat=BLR|name=[[Jurij Kendyš]]}} 
{{Fs player|no=88|pos=MF|nat=LTU|name=Dariuš Stankevičius}}
{{Fs player|no=99|nat=LTU|pos=MF|name=[[Gustas Jarusevičius]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; bgcolor=&quot;#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- bgcolor=&quot;#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 8|nat=ROM|pos=FW|name=[[Liviu Antal]]}} 
{{Fs player|no=11|nat=SRB|pos=FW|name=[[Nikola Petković]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=LTU|pos=FW|name=[[Patrik Matyžonok]]}}
{{Fs player|no=70|pos=FW|nat=FRA|name=[[Bryan Teixeira]]}}
{{Fs end}}

== Znameniti igralci ==

{{col-begin}}
{{col-4}}
;[[Litva]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Virginijus Baltušnikas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Rolandas Džiaukštas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Georgas Freidgeimas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Valdas Ivanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Arminas Narbekovas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Igoris Pankratjevas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Linas Pilibaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Robertas Poškus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aidas Preikšaitis]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ramūnas Radavičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Tomas Ražanauskas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Aurelijus Skarbalius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Skerla]]
{{col-4}}
*{{flagicon|LTU}} '''[[Deividas Šemberas]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darvydas Šernas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Ernestas Šetkus]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Andrėjus Tereškinas]]'''
*{{flagicon|LTU}} Valdas Urbonas
*{{flagicon|LTU}} '''[[Egidijus Vaitkūnas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Andrius Velička]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Donatas Vencevičius]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Raimondas Vilėniškis]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Armantas Vitkauskas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Ričardas Zdančius]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Marius Žaliūkas]]
*{{flagicon|LTU}} '''[[Artūras Žulpa]]'''
*{{flagicon|LTU}} '''[[Darius Žutautas]]'''
*{{flagicon|LTU}} [[Tomas Žvirgždauskas]]

{{col-4}}
;[[Afrika]]
*{{flagicon|MLI}} [[Mahamane Traoré]]
*{{flagicon|SEN}} [[Mamadou Mbodj]]

;EU
*{{flagicon|HRV}} [[Andro Švrljuga]]
*{{flagicon|POL}} [[Kamil Biliński]]
*{{flagicon|POL}} [[Jakub Wilk]]
*{{flagicon|ROM}} [[Liviu Antal]]
*{{flagicon|SLO}} [[Klemen Bolha]]

;Nie-EU
*{{flagicon|BLR}} [[Yury Kendysh]]
*{{flagicon|MDA}} [[Iulian Bursuc]]
*{{flagicon|RUS}} [[Pavel Komolov]]
*{{flagicon|RUS}} [[Andrey Nagumanov]]
*{{flagicon|SRB}} [[Andrija Kaluđerović]]
{{col-end}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fkzalgiris.lt (fkzalgiris.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/zalgiris TOPLYGA oficial)] (LT)
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-zalgiris-vilnius/15837/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Žalgiris]]
[[Kategorija:Šport v Vilni]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1947|Žalgiris]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ecjcegrenn8kiqydo0l1umknsfas66v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FK Panevėžys</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459160</id>
    <revision>
      <id>6772416</id>
      <parentid>6654877</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6772416</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8858" sha1="dl4u205htmvzpnwaa0gem9fmu5a3ptc" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FK Panevėžys
| image = [[File:Aukstaitijos_stadionas_Is_Panevezio_boksto.JPG|300px]]
| fullname = Nogometni Klub FK Panevėžys
| nickname =
| founded = 2015
| ground = Stadion Aukštaitija &lt;br /&gt;[[Panevėžys]]
| capacity = 4 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Bronius Vaitiekūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = Toni Korkeakunnas
| league = [[TOPLYGA]] (I)
| season = 2026
| position = 7.mesto 
| website = http://www.fk-panevezys.lt

| pattern_la1=_whiteline|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteline|
  leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000|
  pattern_la2=_whiteline|pattern_b2=_whitecollar|pattern_ra2=_whiteline|
  leftarm2=1B1BF6|body2=1B1BF6|rightarm2=1B1BF6|shorts2=1B1BF6|socks2=1B1BF6|
}}

'''Futbolo klubas Panevėžys''' ali na kratko '''Panevėžys''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Panevėžys]]. Ustanovljen je bil leta [[2015]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2023
:: PODPRVAKI (0x): -
:: 3.mesto (1x): 2022

*'''[[Pirma lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2020,.&lt;ref&gt;https://www.sportas.lt/naujiena/422547/po-intriguojancios-baudiniu-serijos-hegelmann-lff-taure-keliauja-i-panevezi&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-25 |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027131533/https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 2025
::FINALISTI (1x): 2021

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2021, 2022
::FINALISTI (–):

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.''
{{fs start}}
{{fs player|name=[[Vytautas Černiauskas]]|nat=LTU|no=1|pos=GK}}
{{Fs player|no=22|pos=GK|nat=LTU|name=[[Arijus Bražinskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 4|nat=TUN|pos=DF|name=[[Rayen Mzoughi]]}}
{{Fs player|no= 5|nat=TAN|pos=DF|name=[[Miano Danilo Van den Bos]]}}
{{Fs player|no=13|nat=CYP|pos=DF|name=[[Strahinja Kerkez]]}}
{{Fs player|no=15|nat=LTU|pos=DF|name=[[Justinas Januševskij]]}} 
{{fs player|no=32|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Rasimavičius]]}}
{{Fs player|no=45|nat=GER|pos=DF|name=[[Milan Delević]]}} 
{{Fs player|no=50|nat=BEL|pos=DF|name=[[Laurit Krasniqi]]}} 
{{Fs player|no=95|nat=COD|pos=DF|name=[[Joël Bopesu]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=[[Matas Ramanauskas]]}} 
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Veliulis]]}}
{{Fs player|no= 8|nat=CIV|pos=MF|name=[[Salomon Kouadio]]}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=MF|name=[[Jérôme Simon]]}} 
{{fs player|no=27|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Kwadwo Asamoah (2002)|Kwadwo Asamoah]]}}
{{Fs player|no=28|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Burdzilauskas]]}} {{small|(--&gt;[[FK Kauno Žalgiris|KŽ]])}}
{{Fs player|no=34|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Isaac Asante]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=SLO|pos=MF|name=[[Lovro Grajfoner]]}}
{{Fs player|no=|name=Ignas Lukoševičius|nat=LTU|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 9|nat=LUX|pos=FW|name=[[Edvin Muratović]]}}
{{Fs player|no=16|nat=SRB|pos=FW|name=[[Marko Bačanin]]}}
{{Fs player|no=17|nat=UKR|name=[[Oleksandras Kurcevas]]|pos=FW}} 
{{Fs player|no=80|nat=BRA|pos=FW|name=[[Eliveton]]}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Paulius Janušauskas ([[2016]]–[[2021]])
* {{flagicon|BRA}} Rafael Ledesma (Rafael Gaucho) ([[2019]])
* {{flagicon|SLO}} [[Patrik Bordon]] ([[2019]])

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fk-panevezys.lt (fk-panevezys.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/panevezys toplyga.lt (FK Panevėžys)]
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-panevezys/25064/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Panevėžys]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2015|Panevėžys]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dl4u205htmvzpnwaa0gem9fmu5a3ptc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772417</id>
      <parentid>6772416</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:49:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvrstitve */</comment>
      <origin>6772417</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8859" sha1="ds80jraq3w94h1lazf9yweut4eemejk" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FK Panevėžys
| image = [[File:Aukstaitijos_stadionas_Is_Panevezio_boksto.JPG|300px]]
| fullname = Nogometni Klub FK Panevėžys
| nickname =
| founded = 2015
| ground = Stadion Aukštaitija &lt;br /&gt;[[Panevėžys]]
| capacity = 4 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Bronius Vaitiekūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = Toni Korkeakunnas
| league = [[TOPLYGA]] (I)
| season = 2026
| position = 7.mesto 
| website = http://www.fk-panevezys.lt

| pattern_la1=_whiteline|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteline|
  leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000|
  pattern_la2=_whiteline|pattern_b2=_whitecollar|pattern_ra2=_whiteline|
  leftarm2=1B1BF6|body2=1B1BF6|rightarm2=1B1BF6|shorts2=1B1BF6|socks2=1B1BF6|
}}

'''Futbolo klubas Panevėžys''' ali na kratko '''Panevėžys''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Panevėžys]]. Ustanovljen je bil leta [[2015]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2023
:: PODPRVAKI (0x): -
:: 3.mesto (1x): 2022

*'''[[Pirma lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2020,.&lt;ref&gt;https://www.sportas.lt/naujiena/422547/po-intriguojancios-baudiniu-serijos-hegelmann-lff-taure-keliauja-i-panevezi&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-25 |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027131533/https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 2025
::FINALISTI (1x): 2021

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2021, 2022
::FINALISTI (–):

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.''
{{fs start}}
{{fs player|name=[[Vytautas Černiauskas]]|nat=LTU|no=1|pos=GK}}
{{Fs player|no=22|pos=GK|nat=LTU|name=[[Arijus Bražinskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 4|nat=TUN|pos=DF|name=[[Rayen Mzoughi]]}}
{{Fs player|no= 5|nat=TAN|pos=DF|name=[[Miano Danilo Van den Bos]]}}
{{Fs player|no=13|nat=CYP|pos=DF|name=[[Strahinja Kerkez]]}}
{{Fs player|no=15|nat=LTU|pos=DF|name=[[Justinas Januševskij]]}} 
{{fs player|no=32|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Rasimavičius]]}}
{{Fs player|no=45|nat=GER|pos=DF|name=[[Milan Delević]]}} 
{{Fs player|no=50|nat=BEL|pos=DF|name=[[Laurit Krasniqi]]}} 
{{Fs player|no=95|nat=COD|pos=DF|name=[[Joël Bopesu]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=[[Matas Ramanauskas]]}} 
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Veliulis]]}}
{{Fs player|no= 8|nat=CIV|pos=MF|name=[[Salomon Kouadio]]}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=MF|name=[[Jérôme Simon]]}} 
{{fs player|no=27|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Kwadwo Asamoah (2002)|Kwadwo Asamoah]]}}
{{Fs player|no=28|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Burdzilauskas]]}} {{small|(--&gt;[[FK Kauno Žalgiris|KŽ]])}}
{{Fs player|no=34|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Isaac Asante]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=SLO|pos=MF|name=[[Lovro Grajfoner]]}}
{{Fs player|no=|name=Ignas Lukoševičius|nat=LTU|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 9|nat=LUX|pos=FW|name=[[Edvin Muratović]]}}
{{Fs player|no=16|nat=SRB|pos=FW|name=[[Marko Bačanin]]}}
{{Fs player|no=17|nat=UKR|name=[[Oleksandras Kurcevas]]|pos=FW}} 
{{Fs player|no=80|nat=BRA|pos=FW|name=[[Eliveton]]}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Paulius Janušauskas ([[2016]]–[[2021]])
* {{flagicon|BRA}} Rafael Ledesma (Rafael Gaucho) ([[2019]])
* {{flagicon|SLO}} [[Patrik Bordon]] ([[2019]])

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fk-panevezys.lt (fk-panevezys.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/panevezys toplyga.lt (FK Panevėžys)]
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-panevezys/25064/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Panevėžys]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2015|Panevėžys]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ds80jraq3w94h1lazf9yweut4eemejk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772418</id>
      <parentid>6772417</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:49:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */</comment>
      <origin>6772418</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8861" sha1="ji2j6ij50is1x4doxtlnkt6rzs8ev5r" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FK Panevėžys
| image = [[File:Aukstaitijos_stadionas_Is_Panevezio_boksto.JPG|300px]]
| fullname = Nogometni Klub FK Panevėžys
| nickname =
| founded = 2015
| ground = Stadion Aukštaitija &lt;br /&gt;[[Panevėžys]]
| capacity = 4 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Bronius Vaitiekūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = Toni Korkeakunnas
| league = [[TOPLYGA]] (I)
| season = 2026
| position = 7.mesto 
| website = http://www.fk-panevezys.lt

| pattern_la1=_whiteline|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteline|
  leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000|
  pattern_la2=_whiteline|pattern_b2=_whitecollar|pattern_ra2=_whiteline|
  leftarm2=1B1BF6|body2=1B1BF6|rightarm2=1B1BF6|shorts2=1B1BF6|socks2=1B1BF6|
}}

'''Futbolo klubas Panevėžys''' ali na kratko '''Panevėžys''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Panevėžys]]. Ustanovljen je bil leta [[2015]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2023
:: PODPRVAKI (0x): -
:: 3.mesto (1x): 2022

*'''[[Pirma lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2020,.&lt;ref&gt;https://www.sportas.lt/naujiena/422547/po-intriguojancios-baudiniu-serijos-hegelmann-lff-taure-keliauja-i-panevezi&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-25 |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027131533/https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 2025
::FINALISTI (1x): 2021

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2021, 2022
::FINALISTI (–):

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.''
{{fs start}}
{{fs player|name=[[Vytautas Černiauskas]]|nat=LTU|no=1|pos=GK}}
{{Fs player|no=22|pos=GK|nat=LTU|name=[[Arijus Bražinskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 4|nat=TUN|pos=DF|name=[[Rayen Mzoughi]]}}
{{Fs player|no= 5|nat=TAN|pos=DF|name=[[Miano Danilo Van den Bos]]}}
{{Fs player|no=13|nat=CYP|pos=DF|name=[[Strahinja Kerkez]]}}
{{Fs player|no=15|nat=LTU|pos=DF|name=[[Justinas Januševskij]]}} 
{{fs player|no=32|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Rasimavičius]]}}
{{Fs player|no=45|nat=GER|pos=DF|name=[[Milan Delević]]}} 
{{Fs player|no=50|nat=BEL|pos=DF|name=[[Laurit Krasniqi]]}} 
{{Fs player|no=95|nat=COD|pos=DF|name=[[Joël Bopesu]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=[[Matas Ramanauskas]]}} 
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Veliulis]]}}
{{Fs player|no= 8|nat=CIV|pos=MF|name=[[Salomon Kouadio]]}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=MF|name=[[Jérôme Simon]]}} 
{{fs player|no=27|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Kwadwo Asamoah (2002)|Kwadwo Asamoah]]}}
{{Fs player|no=28|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Burdzilauskas]]}} {{small|(--&gt;[[FK Kauno Žalgiris|KŽ]])}}
{{Fs player|no=34|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Isaac Asante]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=SLO|pos=MF|name=[[Lovro Grajfoner]]}}
{{Fs player|no=25|name=Ignas Lukoševičius|nat=LTU|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 9|nat=LUX|pos=FW|name=[[Edvin Muratović]]}}
{{Fs player|no=16|nat=SRB|pos=FW|name=[[Marko Bačanin]]}}
{{Fs player|no=17|nat=UKR|name=[[Oleksandras Kurcevas]]|pos=FW}} 
{{Fs player|no=80|nat=BRA|pos=FW|name=[[Eliveton]]}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Paulius Janušauskas ([[2016]]–[[2021]])
* {{flagicon|BRA}} Rafael Ledesma (Rafael Gaucho) ([[2019]])
* {{flagicon|SLO}} [[Patrik Bordon]] ([[2019]])

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fk-panevezys.lt (fk-panevezys.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/panevezys toplyga.lt (FK Panevėžys)]
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-panevezys/25064/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Panevėžys]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2015|Panevėžys]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ji2j6ij50is1x4doxtlnkt6rzs8ev5r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772419</id>
      <parentid>6772418</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:49:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone 2026 */ out</comment>
      <origin>6772419</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8800" sha1="1z6req7olnyhlry9vshpe115epo17an" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FK Panevėžys
| image = [[File:Aukstaitijos_stadionas_Is_Panevezio_boksto.JPG|300px]]
| fullname = Nogometni Klub FK Panevėžys
| nickname =
| founded = 2015
| ground = Stadion Aukštaitija &lt;br /&gt;[[Panevėžys]]
| capacity = 4 000
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} Bronius Vaitiekūnas
| mgrtitle = Trener:
| manager = Toni Korkeakunnas
| league = [[TOPLYGA]] (I)
| season = 2026
| position = 7.mesto 
| website = http://www.fk-panevezys.lt

| pattern_la1=_whiteline|pattern_b1=_whitecollar|pattern_ra1=_whiteline|
  leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=FF0000|socks1=FF0000|
  pattern_la2=_whiteline|pattern_b2=_whitecollar|pattern_ra2=_whiteline|
  leftarm2=1B1BF6|body2=1B1BF6|rightarm2=1B1BF6|shorts2=1B1BF6|socks2=1B1BF6|
}}

'''Futbolo klubas Panevėžys''' ali na kratko '''Panevėžys''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Panevėžys]]. Ustanovljen je bil leta [[2015]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[A lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2023
:: PODPRVAKI (0x): -
:: 3.mesto (1x): 2022

*'''[[Pirma lyga]]:'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

*'''[[Litovski nogometni pokal|litovski pokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2020,.&lt;ref&gt;https://www.sportas.lt/naujiena/422547/po-intriguojancios-baudiniu-serijos-hegelmann-lff-taure-keliauja-i-panevezi&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-25 |archive-date=2020-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027131533/https://lff.lt/news/11534/nepakartojama-drama-hegelmann-lff-taures-finale-ir-istorinis-panevezio-triumfas/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 2025
::FINALISTI (1x): 2021

*'''[[Litovski nogometni superpokal|litovski superpokal]]:'''
::'''PRVAKI (2x):''' 2021, 2022
::FINALISTI (–):

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2015'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2015|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2015.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2016|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2016.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2017|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2017.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Pirma lyga'''
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2018|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2018.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''A lyga'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#DEB678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#FFFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[21. februar]]a 2026.''
{{fs start}}
{{fs player|name=[[Vytautas Černiauskas]]|nat=LTU|no=1|pos=GK}}
{{Fs player|no=22|pos=GK|nat=LTU|name=[[Arijus Bražinskas]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 4|nat=TUN|pos=DF|name=[[Rayen Mzoughi]]}}
{{Fs player|no= 5|nat=TAN|pos=DF|name=[[Miano Danilo Van den Bos]]}}
{{Fs player|no=13|nat=CYP|pos=DF|name=[[Strahinja Kerkez]]}}
{{Fs player|no=15|nat=LTU|pos=DF|name=[[Justinas Januševskij]]}} 
{{fs player|no=32|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rokas Rasimavičius]]}}
{{Fs player|no=45|nat=GER|pos=DF|name=[[Milan Delević]]}} 
{{Fs player|no=50|nat=BEL|pos=DF|name=[[Laurit Krasniqi]]}} 
{{Fs player|no=95|nat=COD|pos=DF|name=[[Joël Bopesu]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 6|nat=LTU|pos=MF|name=[[Matas Ramanauskas]]}} 
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Veliulis]]}}
{{Fs player|no= 8|nat=CIV|pos=MF|name=[[Salomon Kouadio]]}}
{{Fs player|no=26|nat=FRA|pos=MF|name=[[Jérôme Simon]]}} 
{{fs player|no=27|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Kwadwo Asamoah (2002)|Kwadwo Asamoah]]}}
{{Fs player|no=28|nat=LTU|pos=MF|name=[[Ernestas Burdzilauskas]]}} {{small|(--&gt;[[FK Kauno Žalgiris|KŽ]])}}
{{Fs player|no=34|nat=Ghana|pos=MF|name=[[Isaac Asante]]}} 
{{Fs player|no=44|nat=SLO|pos=MF|name=[[Lovro Grajfoner]]}}
{{Fs player|no=25|name=Ignas Lukoševičius|nat=LTU|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no=16|nat=SRB|pos=FW|name=[[Marko Bačanin]]}}
{{Fs player|no=17|nat=UKR|name=[[Oleksandras Kurcevas]]|pos=FW}} 
{{Fs player|no=80|nat=BRA|pos=FW|name=[[Eliveton]]}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} Paulius Janušauskas ([[2016]]–[[2021]])
* {{flagicon|BRA}} Rafael Ledesma (Rafael Gaucho) ([[2019]])
* {{flagicon|SLO}} [[Patrik Bordon]] ([[2019]])

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.fk-panevezys.lt (fk-panevezys.lt oficial)] (LT)
* [https://toplyga.lt/komanda/panevezys toplyga.lt (FK Panevėžys)]
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fk-panevezys/25064/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}

[[Kategorija:Litovski nogometni klubi|Panevėžys]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2015|Panevėžys]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1z6req7olnyhlry9vshpe115epo17an</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina arhitekture</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459378</id>
    <revision>
      <id>6772637</id>
      <parentid>6741808</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:03:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gotska arhitektura */ West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg</comment>
      <origin>6772637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79126" sha1="13fu68e6yu6qlbe0qx2yvy0nkebr3ii" xml:space="preserve">[[File:The Parthenon in Athens.jpg|thumb|280px|[[Partenon]] v Atenah|alt=The Parthenon in Athens.jpg]]
'''Zgodovina arhitekture''' spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja. Veje arhitekture so [[arhitektura|posvetna]], [[cerkvena arhitektura|religiozna]], [[pomorski inženiring|pomorska]], [[vojaški inženiring|vojaška]] in [[krajinska arhitektura]].

== Neolitska arhitektura ==
{{glavni|Neolitska arhitektura}}
{{multiple image
&lt;!-- Essential parameters --&gt;
| align =
| total_width = 670
| direction = horizontal
| footer =
&lt;!-- Image 1 --&gt;
| image1 = Trypillian house2.jpg
| width1 = 140
| height1 =
| alt1 =
| caption1 = Keramična upodobitev hiše kulture Cucuteni-Trypillian
&lt;!-- Image 2 --&gt;
| image2 = Cucuteni MNIR IMG 7622.JPG
| width2 =
| height2 =
| alt2 =
| caption2 = Miniature prave hiše kulture Cucuteni-Trypillian, polne keramičnih posod
&lt;!-- Image 3 --&gt;
| image3 =Orkney Skara Brae.jpg
| width3 =
| height3 =
| alt3 =
| caption3 = Izkopano bivališče Skara Brae (Orkneyjski otoki, Škotska)
}}
'''Neolitska arhitektura''' je arhitektura neolitskega obdobja. Čeprav so bila odkrita številna bivališča v vseh prazgodovinskih obdobjih in tudi nekateri glineni modeli, ki nam omogočajo prenovo, so le redko vključevala elemente, ki bi jih lahko povezali z umetnostjo. Nekatere izjeme zagotavljajo dekoracije sten in ugotovitve, ki veljajo enako za neolitske in eneolitske obrede in umetnost.

V južni in jugozahodni Aziji se neolitske kulture pojavijo kmalu po 10.000 pr. n. št. V jugozahodni Aziji se neolitske kulture pojavijo kmalu po 10.000 pr. n. št., sprva v [[Levant]]u (pred-keramični neolitik A in pred-keramični neolitik B) in od tam na vzhod in zahod. Zgodnje neolitske strukture in stavbe najdemo v jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]], [[Sirija|Siriji]] in [[Irak]]u do leta 8000 pr. n. št., ko so se kmetijske družbe prvič pojavile v jugovzhodni Evropi okoli 7000 pr. n. št. (od tega so najstarejši kulturni kompleksi Starčevo-Körös-Cris, [[kultura linearne trakaste keramike]] in [[Vinčanska kultura]].

Nekatera neolitska naselja so:
* [[Göbekli Tepe]] v Turčiji, ca. 9000 pr. n. št.
* [[Antični Jeriho]] v Levantu, neolitik iz okoli 8350 pr. n. št., ki izhaja iz starejše epipaleolitske natufske kulture
* [[Nevalı Çori]] v Turčiji, pribl. 8000 pr. n. št.
* [[Çatalhöyük]] v Turčiji, 7500 pr. n. št.
* [[Mehrgarh]] v Pakistanu, 7000 pr. n. št.
* [[Knap of Howar]] in [[Skara Brae]], Orkneyjski otoki, Škotska, od 3500 pr. n. št.
* več kot 3000 naselbin Cucutensko-tripiljske kulture, nekatere s populacijo do 15.000 prebivalcev, je cvetelo v današnji Romuniji, Moldaviji in Ukrajini od 5400 do 2800 pr. n. št.

Neolitski ljudje v Levantu, Anatoliji, Siriji, severni Mezopotamiji in Srednji Aziji so bili veliki graditelji, ki so uporabljali blatno opeko za gradnjo hiš in vasi. Na [[Çatalhöyük]]u so bile hiše ometane in poslikane z dovršenimi prizori človeka in živali. Sredozemske neolitske kulture Malte so častile v megalitskih templjih.

V Evropi je bila neolitska dolga hiša z lesenim okvirjem, poševno slamnato streho in zidovi, zgrajenimi iz prepleta šibja in zametana z blatom. Izdelali so tudi grobnice za mrtve. Ti grobovi so še posebej številni na [[Irska|Irskem]], kjer jih je še vedno ohranjenih več tisoč. Neolitski ljudje na britanskih otokih so gradili dolge [[Gomilno grobišče|gomile]] in grobnice s komorami za svoje mrtve, [[henge]] in razne krožne spomenike.

== Arhaična arhitektura ==
=== Antična Mezopotamija ===
{{multiple image
&lt;!-- Essential parameters --&gt;
| align = 
| total_width = 700
| direction = horizontal
| footer = 
&lt;!-- Image 1 --&gt;
| image1 = Ancient ziggurat at Ali Air Base Iraq 2005.jpg
| width1 = 140
| height1 = 
| alt1 = 
| caption1 = ''[[Veliki zigurat v Uru]]''; okoli 21. st. pr. n. št.; Tell el-Muqayyar (provinca Dhi Qar, [[Irak]])
&lt;!-- Image 2 --&gt;
| image2 = Halle in einem assyrischen Palast.jpg
| width2 = 
| height2 = 
| alt2 = 
| caption2 = Slika dvora v asirski palači [[Ašurnasrirpal II.|Ašurnasrirpala II.]]; slika Austen Henry Layard (1817-1894); 1854
&lt;!-- Image 3 --&gt;
| image3 = Ishtar gate in Pergamon museum in Berlin..jpg
| width3 = 
| height3 = 
| alt3 = 
| caption3 = Rekonstrukcija ''[[Ištarina vrata|Ištarinih vrat]]'' v [[Pergamonski muzej|Pergamonskem muzeju]] (Berlin, Nemčija)
}}
{{glavni|Arhitektura Mezopotamije}}
Starodavna [[Mezopotamija]] je najbolj znana po gradnji objektov iz blatne opeke in gradnji [[zigurat]]ov, verskih templjev, namenjenih čaščenju bogov in boginj Mezopotamije. Beseda ''zigurat'' je oblika akadske besede ''ziqqurratum'', ime, ki za trdnim stopničastim stolpom iz blatne opeke. Izhaja iz glagola ''zaqaru'', 'biti visok'. Stavbe so opisane kot gore, ki povezujejo Zemljo in nebesa. [[Veliki Zigurat v Uru]], ki ga je izkopal Leonard Woolley, v osnovi meri 64 x 46 metrov in je bil prvotno visok 12 metrov v treh etažah. Zgrajen je bil pod [[Ur-Nammu]]jem (okoli 200 pr. b. št.) in obnovljen pod [[Nabonid]]om (555-539 pr. n. št.), ko je bil povišan do verjetno sedmih etaž.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Gods and Goddesses|url=http://www.mesopotamia.co.uk/staff/resources/background/bg22/home.html|website=Mesopotamia.co.uk|accessdate=9 November 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Egipčanska arhitektura ===
{{glavni|Egipčanska arhitektura}}
{{multiple image
&lt;!-- Essential parameters --&gt;
| align = left
| total_width = 590
| direction = horizontal
| footer =
&lt;!-- Image 1 --&gt;
| image1 = All Gizah Pyramids.jpg
| width1 = 140
| height1 =
| alt1 =
| caption1 = Pogled na [[Nekropola v Gizi|piramide v Gizi]] od planote proti jugu kompleksa. Od leve proti desni so tri največje: piramida Mikerina, piramida Kefrena in velika piramida Keopsa
&lt;!-- Image 2 --&gt;
| image2 = S F-E-CAMERON EGYPT 2006 FEB 00289.JPG
| width2 =
| height2 =
| alt2 =
| caption2 = Dobro ohranjen Horov tempelj v [[Edfu]]ju je primer egiptovske arhitekture in arhitekturne skulpture
}}
V [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] in drugih zgodnjih družbah so ljudje verjeli v vsemogočnost bogov, saj so se številni vidiki vsakdanjega življenja izvajali glede na idejo o božanskem ali nadnaravnem in kako se je to manifestiralo v smrtnih ciklih generacij, let, letnih časov, dni in noči. [[Žetev]], na primer, je veljala za dobrohotnost božanstev [[plodnost]]i. Tako so ustanavljanje in urejanje mesta in njenih najpomembnejših zgradb ([[palača]] ali [[Egipčanski tempelj|tempelj]]) pogosto izvajali duhovniki ali celo sam vladar, gradnjo pa so spremljali rituali, namenjeni človeškemu delovanju v nadaljevanje božjega blagoslova.

Za staro arhitekturo je značilna ta napetost med božanskim in smrtnim svetom. Mesta bi označevala zaokrožen sveti prostor nad puščavo narave zunaj, tempelj ali palača pa je nadaljevala ta red, tako da je delovala kot hiša bogov. Arhitekt, duhovnik ali kralj, ni bil edina pomembna osebnost; bil je le del nenehne tradicije.

=== Perzijska arhitektura ===
{{glavni| Iranska arhitektura}}
[[File:Persepolis recreated.jpg|thumb|right|250px|Ruševine [[Perzepolis]]a, okoli 2500 stare.]]
Predislamski slog črpa od 3-4 tisoč let arhitekturnega razvoja iz različnih civilizacij iranske planote. Islamska arhitektura Irana v zameno črpa ideje iz svojega predislamskega predhodnika in ima geometrijske in ponavljajoče se oblike, pa tudi površine, ki so bogato okrašene z [[lošč|emajliranimi]] ploščicami, izklesanimi [[štukatura]]mi, vzorčastimi zidaki, cvetličnimi motivi in [[kaligrafija|kaligrafijo]].

[[UNESCO]] priznava [[Iran]] kot eno od zibelk civilizacije &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iran-daily.com/1385/2631/pdf/i12.pdf |title=Archived copy |accessdate=2007-03-29 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070928124326/http://www.iran-daily.com/1385/2631/pdf/i12.pdf |archivedate=2007-09-28 |df= }}&lt;/ref&gt;.

V vsakem od obdobij [[Elamiti|Elamitov]], [[Ahemenidi|Ahemenidov]], [[Parti|Partov]] in [[Sasanidi|Sasanidov]] so bili ustvarjalci velike arhitekture, ki se je skozi stoletja širila in bila sprejeta v oddaljenih kulturah. Čeprav je Iran utrpel svoj delež uničenja, vključno z odločitvijo [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], da požge [[Perzepolis]], je dovolj ostankov, da se oblikuje slika njene klasične arhitekture.

Ahemenidi so gradili v velikem obsegu. Umetniki in materiali, ki so jih uporabljali, so bili pripeljani iz skoraj vseh ozemelj, saj so bili takrat največja država na svetu. [[Pasargad]] je postavila standard: mesto je bilo postavljeno v obsežen park z mostovi, vrtovi, palačami s kolonado in odprtimi paviljoni. Pasargad skupaj s Suso in Perzepolisom so izrazili avtoriteto kralja kraljev, stopnišča slednjega pa so v [[relief (umetnost)|relief]]nem načinu zapisali ogromen obseg cesarske meje.

S pojavom Partov in Sasanidov se je pojavila nova oblika. Partske novosti so v času Sasanidov polno cvetele z masivnimi [[banjast obok|banjasto obokanimi]] prostori, trdnimi zidanimi [[kupola]]mi in visokimi [[steber|stebri]]. Ta vpliv naj bi ostal v prihodnjih letih. Okroglost mesta [[Bagdad]] v [[Abasidski kalifat|abasidski]] dobi na primer kaže na njene perzijske vzore, kot je [[Firouzabad]] v provinci Fars.&lt;ref&gt;Islam Art and Architecture. Markus Hattstein, Peter Delius. 2000. p96. {{ISBN|3-8290-2558-0}}&lt;/ref&gt; Oblikovalca, ki ju je [[Al Mansur]] najel za načrtovanje mesta, sta bila Naubakht, nekdanji perzijski zoroastrijanec, ki je tudi ugotovil, kdaj bo datum ustanovitve mesta astrološko ugoden in Mashallah, nekdanji Jud iz Horasana. Ruševine Perzepolisa, [[Ktezifon]]a, Jirofta&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/jan/1290.html |title=Discovery of brick tablet in Jiroft proves 3rd millennium BC civilization&lt;!-- Bot generated title --&gt; |accessdate=2019-03-18 |archive-date=2011-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522035730/http://www.payvand.com/news/05/jan/1290.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, [[Tepe-Sialk]]a, Pasargada, Firouzabada, Arg-Bama in tisoče drugih ruševin nam lahko da le daljni vpogled v to, kako so Perzijci prispevali k umetnosti gradnje.

Padec [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] pod islamskimi silami je ironično pripeljal do ustvarjanja izjemnih verskih objektov v Iranu. Umetnosti, kot so kaligrafija, štukature, ogledala in mozaična dela, so se v Iranu tesno povezala z arhitekturo v novem obdobju. Arheološka izkopavanja so zagotovila zadostno dokumentacijo v podporo vplivom sasanidske arhitekture na arhitekturo islamskega sveta. Mnogi strokovnjaki menijo, da je obdobje perzijske arhitekture od 15. do 17. stoletja najbolj briljantno v postislamskem obdobju. Različne strukture, kot so [[mošeja|mošeje]], [[mavzolej]]i, bazarji, [[most]]ovi in različne palače, so preživele večinoma iz tega obdobja.

V stari perzijski arhitekturi so zanimive polkrožne in ovalne oblike, kjer so safavidski arhitekti pokazali svoje izjemne sposobnosti pri izdelavi velikih kupol. Po besedah nemškega arheologa D. Huffa je kupola prevladujoč element perzijske arhitekture. Kupole so pogosto vidne v strukturi bazarjev in mošej, zlasti v obdobju [[Safavidi|Safavidov]] v [[Isfahan]]u. Iranske kupole se odlikujejo po višini, deležu elementov, lepoti oblike in okroglosti stebla kupole. Zunanje površine kupol so večinoma mozaično prekrite in ustvarjajo čarobni pogled. Safavidski Isfahan je poskušal doseči veličino v obsegu (trg Nakš-e Džahan je šesti največji trg na svetu) znanja o gradnji visokih stavb z velikimi notranjimi prostori. Kakovost okraskov pa se je v primerjavi s 14. in 15. stoletjem zmanjšala.

Velike mošeje v [[Veliki Horasan|Horasanu]], Isfahanu in [[Tabriz]]u so uporabile lokalno geometrijo, lokalne materiale in lokalne metode gradnje, da bi na svoj način izrazile red, harmonijo in enotnost islamske arhitekture. In ko preučujemo glavne spomenike islamske perzijske arhitekture, razkrivamo kompleksne geometrijske odnose, preučevano hierarhijo oblike in ornamenta ter velike globine simbolnega pomena.

== Antična arhitektura ==
=== Starogrška arhitektura ===
{{glavni|Starogrška arhitektura}}
[[File:Concordiatempelagrigent2 retouched.jpg|thumb|right|Tempelj Koncordije v [[Dolina templjev|Dolini templjev]] v [[Agrigento|Agrigentu]], Sicilija.]]
Arhitektura in urbanizem Grkov in Rimljanov se je zelo razlikovala od arhitekture Egipčanov in Perzijcev. Državljansko življenje je postalo pomembno za vse člane skupnosti. V času antike je verske zadeve obravnaval le vladajoči razred, v času starih Grkov pa je verski misterij preskočil meje tempeljskih zidov in je bil predmet ljudi ali ''[[polis]]a''.

Grško državljansko življenje so podpirali novi, odprti prostori, imenovani ''[[agora]]'', ki so bili obdani z javnimi zgradbami, trgovinami in templji. Agora je utrdila novo spoštovanje do socialne pravičnosti, ki je bila sprejeta z odprto razpravo in ne z ukazom vladarja. Čeprav je božanska modrost še vedno vodila človeške zadeve, so bili življenjski obredi starih civilizacij vpisani v prostor, v poti, ki so na primer vodile proti ''[[akropola|akropoli]]''. Vsak kraj je imel svojo naravo, postavljeno v svet, ki je odseval skozi mite, zato so bili templji postavljeni na vrhu gore, da bi bili bližje nebes.

Grška arhitektura je bila običajno oblikovana iz [[steber|stebrov]] in preklad in iz kamna. Večina ohranjenih stavb je templjev, ki temeljijo na strogih pravilih razmerij. Ti templji so običajno imeli [[peristil]] (zunanji prostor z (običajno [[dorski slog|dorskimi]]) stebri) in tri oddelke na sredini, ki so bili: 1. [[portik|pronaos]] (vhod), 2. glavna [[cela]] ali [[naos]] (kjer je bil kip boga ali boginje in zgrajen oltar) in 3. [[opistodom]] za celo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=How to Read Buildings|last=Cragoe|first=Carol Davidson|publisher=Rizzoli International Publications, Inc.|year=2017|isbn=978-0-8478-3112-8|location=New York, NY|pages= 24–25}}&lt;/ref&gt;

=== Rimska arhitektura ===
{{glavni| Rimska arhitektura}}
Rimljani so osvojili grška mesta v Italiji že okrog tristo let pred našim štetjem in kasneje velik del zahodnega sveta. Rimski problem vladanja je vključeval enakopravnost različnih - od Španije do Grčije, Makedonije do Kartagine - ko se je rimska oblast razširila širom po znanem svetu in nešteto različnih kultur, ki so tvorile to ''ecumene'' in so predstavljale nov izziv za pravo.

Eden od načinov pogleda na enotnost rimske arhitekture je z novoustanovljena uresničitev teorije, ki je izhajala iz prakse in bila prostorsko utelešena. Civilno se to dogaja v rimskem ''[[forum]]u'' (podoben grški agori), kjer se udeležba javnosti vse bolj odstranjuje iz konkretnega izvajanja obredov in predstavlja okras arhitekture. Tako končno vidimo začetek sodobnega javnega trga v ''Forum Iulium'', ki ga je začel [[Julij Cezar]], kjer se stavbe preko fasade predstavljajo kot upodobitve v prostoru.

Kot so Rimljani izbrali predstavitve svetosti nad dejansko svetimi prostori za sodelovanje v družbi, je bila komunikativna narava prostora odprta za človeške manipulacije. Nič od tega ne bi bilo mogoče brez napredka rimskega [[Inženirstvo|inženirstva]] in gradnje ali na novo najdenih [[marmor]]nih [[kamnolom]]ov, ki so bili vojni plen; izumi, kot so [[lok (arhitektura)|lok]] in [[rimski beton|beton]], so rimski arhitekturi dali povsem novo obliko, ki je znala zapreti prostor v napetih [[kupola]]h in [[kolonada]]h, oblikovala temelje cesarskega vladanja in državljanskega reda. To je bil tudi odziv na spreminjajoče se družbeno ozračje, ki je zahtevalo nove stavbe vse večje kompleksnosti – [[kolosej]], [[Insula (zgradba)|stanovanjski blok]], večje bolnišnice in akademije. Začela se je graditi splošna civilna gradnja, kot so [[rimska cesta|ceste]], [[rimski akvadukt]] in [[rimski most|mostovi]].

Rimljani so pogosto uporabljali in razvijali lok, [[obok]] in kupolo, ki so bili v preteklosti le malo uporabljeni, zlasti v Evropi.&lt;ref&gt;»Rimljani so bili prvi graditelji v Evropi, morda prvi na svetu, ki so cenili prednosti loka, oboka in kupole«'. (Robertson, D.S.: Greek and Roman Architecture, 2nd edn., Cambridge 1943, p.231)&lt;/ref&gt; Njihova inovativna uporaba rimskega betona je olajšala gradnjo številnih javnih zgradb, ki so bile v celotnem cesarstvu pogosto brez primere. Med njimi so [[rimski tempelj|rimski templji]], [[rimske terme]], [[rimski most]]ovi, [[akvadukt (vodovod)|rimski vodovodi]], rimska pristanišča, [[slavolok|triumfalni loki]], [[rimsko gledališče (zgradba)|rimsko gledališče]], [[Amfiteater|amfiteatri]], palače rimskih [[Cirkus (zgradba)|cirkusov]], [[mavzolej]]i, [[bazilika (zgradba)|bazilike]], v poznem cesarstvu pa tudi [[cerkev (zgradba)|cerkve]].

Rimske kupole so dovoljevale gradnjo obokanih stropov in omogočile velike pokrite javne prostore, kot so javne kopeli, kot so [[Dioklecijanove terme]] ali monumentalni [[Panteon, Rim|Panteon]] v Rimu.

Umetnostni zgodovinarji, kot je bil Gottfried Richter v 1920-ih, so rimsko arhitekturno inovacijo opredelili kot slavolok in je videti, kako se je ta simbol moči preoblikoval in uporabil v krščanskih bazilikah, ko je bilo [[Zahodno rimsko cesarstvo]] v zadnjih vzdihljajih: lok je bil postavljen pred oltarjem, da simbolizira Kristusovo zmagoslavje in posmrtno življenje. V impresivnih [[akvadukt (most)|akvaduktih]] vidimo zmagovit lok, še posebej v številnih ohranjenih primerih, kot sta [[Pont du Gard]], [[Akvadukt, Segovia|akvadukt]] v Segoviji in drugih ostankih rimskih akvaduktov. Njihovo preživetje je dokaz trajnosti materialov in oblikovanja.
{{multiple image
 | align     = center
 | direction = horizontal 
 | header_align = center 
 | header    = Primeri ključnih rimskih arhitekturnih oblik

 | image1   = MaisonCarrée.jpeg
 | width1    = 176
 | alt1      = 
 | caption1  = Rimski tempelj: Maison Carrée, Nimes, Francija
|image2 = Arch of Constantine (Rome) - South side, from Via triumphalis.jpg
|width2 = 176
|caption2 = Slavolok: [[Konstantinov slavolok, Rim]]
 | image3    = Segovia - Acueducto 03.jpg
 | width3    = 176
 | alt3      = 
 | caption3  = Lok: rimski [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segovii]], Španija
 | image4    = Internal Pantheon Light.JPG
 | width4    = 200
 | alt4      = 
 | caption4  = Kupola: Notranjost [[Panteon, Rim|Panteona]] v Rimu
 }}

=== Bizantinska arhitektura ===
{{glavni| Bizantinska arhitektura}}
[[Bizantinsko cesarstvo]] se je postopoma pojavilo kot posebna umetniška in kulturna entiteta iz Rimskega cesarstva po letu 330, ko je rimski cesar [[Konstantin I. Veliki]] preselil glavno mesto vzhodno od Rima v [[Bizanc]] (pozneje preimenovan [[Konstantinopel]] in zdaj imenovan [[Carigrad]]). Cesarstvo je trajalo več kot tisočletje, kar je dramatično vplivalo na [[srednjeveška arhitektura|srednjeveško]] in [[renesančna arhitektura|renesančno arhitekturo]] v Evropi in, potem ko so Turki leta 1453 zajeli Konstantinopel, vodilo neposredno v arhitekturo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].
[[File:Hagia-Sophia-Laengsschnitt.jpg|thumb|upright=1.2|Pogled na »obnovljeno« zasnovo [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]]|left]]

Zgodnja bizantinska arhitektura je bila zgrajena kot nadaljevanje rimske arhitekture. [[Arhitekturni slog|Slogovni pomik]], [[Pendantiv|tehnološki napredek]], politične in teritorialne spremembe so pomenile, da se je postopoma pojavil poseben slog, ki je prinesel določene vplive iz Bližnjega vzhoda in uporabil tloris [[grški križ|grškega križa]] v cerkveni arhitekturi. Geometrijsko bolj kompleksne stavbe iz [[opeka|opeke]] in ometa so bile zgrajene poleg kamnitih pri gradnji pomembnih javnih objektov, klasični slogi so se uporabljali bolj svobodno, [[mozaik]]i so nadomeščali izrezljane dekoracije, kompleksne kupole so ležale na masivnih [[slop]]ih in okna so filtrirala svetlobo skozi tanke liste [[alabaster|alabastra]], ki nežno osvetljuje notranjost.

== Islamska arhitektura ==
{{glavni| Islamska arhitektura}}
Zaradi razsežnosti islamskih osvajanj [[islamska arhitektura]] zajema širok spekter arhitekturnih slogov od ustanovitve [[islam]]a do danes. Oba, versko in posvetno oblikovanje, sta vplivala na oblikovanje in gradnjo stavb in struktur znotraj in zunaj sfere islamske kulture. Islamska arhitektura je običajno zasnovana na ideji, ki se nanaša na sekularno ali versko&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/126412|title=The Islamic city: a colloquium [held at All Souls College, June 28-July 2, 1965] objavljen pod pokroviteljstvom Bližnjevzhodne zgodovinske skupine, Oxford in Bližnjevzhodnega centra, Univerze v Pensilvaniji;|date=1970|publisher=Cassirer|others=Hourani, Albert, 1915-1993,, Stern, S. M. (Samuel Miklos), 1920-1969., Near Eastern History Group, Oxford.|isbn=0571090850|location=Oxford,|oclc=126412}}&lt;/ref&gt;. Nekatere značilne strukture v islamski arhitekturi so [[mošeja]], [[grobnica]], [[palača]], [[hamam|kopališče]] in [[utrdba]], čeprav so islamski arhitekti seveda uporabljali tudi svoje značilne oblikovne predpise za domačo arhitekturo.

Široka in dolga zgodovina islama je privedla do številnih lokalnih arhitekturnih slogov, kot so [[Abasidska arhitektura|abasidski]], [[Iranska arhitektura|perzijski]], [[mavrska arhitektura|mavrski]], [[Arhitektura centralne Azije|timuridski]], [[osmanska arhitektura|osmanski]], [[fatimidska arhitektura|fatimidski]], [[mameluška arhitektura|mameluški]], [[mogulska arhitektura|mogulski]], [[Indo-islamska arhitektura|indo-islamski]], [[kitajska islamska arhitektura|kitajski islamski]] in [[Afriška arhitektura|afro-islamski]] slog arhitekture. Med pomembne islamske arhitekturne tipe spadajo zgodnje abasidske stavbe, mošeje tipa T in anatolske mošeje s centralno kupolo. Islam ne spodbuja čaščenja idolov, zato je arhitektura opremljena z arabsko kaligrafijo iz [[Koran]]a, namesto z ilustracijami prizorov.
{{multiple image
 | align     = center
 | direction = horizontal 
 | header_align = center 
 | header    = Različni regionalni slogi srednjeveške islamske arhitekture, kot se kažejo v verskih strukturah (od zahoda proti vzhodu)
 
 | image1    = Great Mosque of Djenné 1.jpg
 | width1    = 145
 | alt1      = 
 | caption1  = Sudansko-sahelska ''Velika mošeja Djenné'' danes v Maliju, je konstrukcija iz blatnih opek zahodne Afrike.

 | image2    = Great Mosque of Kairouan Stitched Panorama - Grande Mosquée de Kairouan Panorama.jpg
 | width2    = 165
 | alt2      = 
 | caption2  = Mavrska arhitektura: ''Velika mošeja v Kairouanu'' v Tuniziji

 | image4    = Isfahan Royal Mosque general.JPG
 | width4    = 150
 | alt4      = 
 | caption4  = Iranska arhitektura: ''Šahova mošeja'', [[Isfahan]], Iran.

 | image5    = Badshahi Mosque July 1 2005 pic32 by Ali Imran (1).jpg
 | width5    = 165
 | alt5      = 
 | caption5  = Mogulska arhitektura: ''Badshahi mošeja'', [[Lahore]], [[Pakistan]]

 | image6    = Blue Mosque 2017.jpg
 | width6    = 165
 | alt6      = 
 | caption6  = Osmanska arhitektura: ''[[Modra mošeja]]'', [[Carigrad]], Turčija

 }}

==Afrika ==
{{glavni|Afriška arhitektura}}
{{multiple image
&lt;!-- Essential parameters --&gt;
| align =
| total_width = 590
| direction = horizontal
| footer =
&lt;!-- Image 1 --&gt;
| image1 = Lalibela Bet Giyorgis 19 (27886830573).jpg
| width1 = 140
| height1 =
| alt1 =
| caption1 = Velika, monolitna cerkev kot je cerkev sv. Jurija ([[Lalibela]]), izkopana v tleh, [[Etiopija]]
&lt;!-- Image 2 --&gt;
| image2 = Djenne great mud mosque.jpg
| width2 =
| height2 =
| alt2 =
| caption2 =Velika mošeja Djenné, ikona sudansko-sahelske arhitekture, končana 1907, Djenné (Mali)
}}

Etiopska arhitektura (vključno s sodobno Eritrejo) se je razširila iz aksumitskega sloga in vključila nove tradicije s širitvijo etiopske države. Slogi so vključevali več lesenih in okroglih struktur v ljudsko arhitekturo v središču države in na jugu, ti slogovni vplivi pa so se pokazali tudi v gradnji cerkva in samostanov. V srednjem veku se je ohranila aksumitska arhitektura in vplivi ter toga tradicija, ki je najmočneje vplivala na zgodnjesrednjeveška (pozno aksumitska) in zagveška obdobja (ko so bile izklesane cerkve v [[Lalibela|Lalibeli]]). V srednjem veku in zlasti od 10. do 12. stoletja so bile cerkve izklesane v kamen po vsej [[Etiopija|Etiopiji]], zlasti v najsevernejši pokrajini [[Tigray]], ki je bila srce [[Aksumitsko kraljestvo|Aksumitskega kraljestva]]. Vendar pa so kamnite cerkve najdene tudi daleč na jugu kot v [[Adadi Marjam]] (15. stoletje), približno 100&amp;nbsp;km južno od [[Adis Abeba|Adis Abebe]]. Najbolj znan primer etiopske skalne arhitekture je 11 monolitnih cerkva v Lalibeli, izklesanih iz rdečega vulkanskega [[tuf]]a, ki je v okolici mesta. Čeprav kasnejši srednjeveški hagiografisti pripisujejo vseh 11 struktur istoimenskemu kralju Lalibela (mesto se je imenovalo Roha in Adefa pred njegovo vladavino), novi dokazi kažejo, da so bili zgrajeni ločeno v obdobju nekaj stoletij in le nekaj izmed njih, novejše, so bile zgrajene pod njegovo vladavino. Arheolog in poznavalec David Phillipson napoveduje, da je bila Bete Gebriel-Rufa'el pravzaprav zgrajena v zelo zgodnjem srednjeveškem obdobju, nekje med letoma 600 in 800, prvotno kot utrdba, kasneje pa v cerkev.&lt;ref&gt;David Keys: [http://www.archaeology.org/0411/newsbriefs/ethiopia.html Medieval Houses of God, or Ancient Fortresses?]&lt;/ref&gt;

V zgodnjem novem veku se je s prihodom portugalskih jezuitskih misijonarjev v 16. in 17. stoletju začelo črpanje novih raznolikih vplivov, kot sta baročni, arabski, turški in Gujarati indijski slog. Portugalski vojaki so sprva prišli sredi 16. stoletja kot zavezniki za pomoč Etiopiji v njenem boju proti Adalu, kasneje pa so [[Družba Jezusova|jezuiti]] upali, da bodo spremenili državo. Nekateri turški vplivi so morda vstopili v državo v poznem 16. stoletju med vojno z Osmanskim cesarstvom (glej ejalet Habeš), kar je privedlo do večje gradnje utrdb in gradov. Etiopija, ki je seveda lahko branljiva zaradi svojih številnih gorskih vrhov (''amba'') in razgibanega terena in je le malo uporabljala te strukture, v nasprotju z njihovimi prednostmi na ravnem terenu v Evropi in na drugih območjih. Gradovi so bili zgrajeni predvsem v času vladavine Sarsa Dengela okoli [[jezero Tana|jezera Tana]], kasnejši cesarji pa so ohranili tradicijo in nastali so [[Fasil Ghebbi]] (kraljevi utrjen grad) v novo ustanovljeni prestolnici (1635), [[Gondar]]. Cesar Susenyos I. (vladal 1606-1632) se je leta 1622 spreobrnil v katolicizem in ga poskušal uvrstiti v državno religijo, ki jo je razglasil od leta 1624 do njegovega odstopa; v tem času je zaposloval arabske, gudžaratske (ki so jih pripeljali jezuiti) in jezuitske zidarje in njihove sloge, pa tudi lokalne zidarje, med njimi etiopske Jude. Z vladanjem njegovega sina [[Fasilides Etiopski|Fasilidesa]] je bila večina teh tujcev izgnana, čeprav so bili nekateri njihovi arhitekturni slogi vključeni v prevladujoč etiopski arhitekturni slog. Ta slog rodbine Gondarine se je nadaljeval v 17. in 18. stoletje, še posebej pa je vplival na sodobne sloge 19. stoletja in poznejše. 
[[File:Great-Zimbabwe-2.jpg|225px|thumb|right|Stožčasti stolp znotraj velikega ograjenega prostora v Velikem Zimbabveju, srednjeveško mesto, zgrajeno od uspešne kulture.]]
[[Veliki Zimbabve]] je bilo največje srednjeveško mesto v podsaharski Afriki. Do konca 19. stoletja je večina stavb odražala modni evropski [[Eklekticizem v arhitekturi|eklekticizem]] in posnemala sredozemske ali celo severnoevropske sloge.

Na zahodnem območju [[Sahel]]a je bil islamski vpliv največji dejavnik, ki je prispeval k razvoju arhitekture poznejšega obdobja Kraljevine Gane. V Kumbi Salehu so domačini živeli v domovih kritih s kupolo v kraljevem delu mesta, v velikem ograjenem prostoru. Trgovci so živeli v kamnitih hišah v delu, ki je imel 12 lepih mošej, kot je opisal [[Al-Bakri]], pri čemer je bila ena namenjena molitvi v petek&lt;ref&gt;Historical Society of Ghana. Transactions of the Historical Society of Ghana, The Society, 1957, pp81&lt;/ref&gt;. Kralj naj bi imel več dvorcev, od katerih je bil en dolg 66 metrov, širok 40 metrov, imel sedem prostorov, visok je bil dve nadstropji in imel stopnišče; z zidovi in prostori, napolnjenimi s kipi in slikami.&lt;ref&gt;Davidson, Basil. The Lost Cities of Africa. Boston: Little Brown, 1959, pp86&lt;/ref&gt;

Sahelska arhitektura je sprva rasla iz dveh mest [[Djenné]] in [[Timbuktu]]. Mošeja Sankore v Timbuktuju, zgrajena iz blatnih opek in lesa, je bila po slogu podobna [[Velika mošeja Djenné|Veliki mošeji Djenné]]. Vzpon kraljestev v zahodnoafriški obalni regiji je ustvaril arhitekturo, ki se je opirala na avtohtone tradicije in uporabljala les. Slavno mesto Benin, ki ga je uničila kazenska ekspedicija, je bil velik kompleks domov iz gline, s strehami pokritimi s skodlami ali palmovimi listi. Palača je imela zaporedje ceremonialnih sob in je bila okrašena z medeninastimi ploščicami.

Običajna vrsta hiš v podsaharski Afriki so bili panjem podobne strukture, ki so bile izdelane iz kroga kamnov s kupolasto streho. Starodavno ljudstvo [[Bantujci]] so uporabljali to vrsto hiš, ki je bila narejena z blatnih opek, prepleta palic in kravjim gnojem.

== Južna Azija ==
=== Indijska arhitektura ===
[[File:Somanathapura Keshava temple.jpeg|right|thumb|[[Tempelj Čenakešava, Belur]] v Karnataki, Indija.]]
{{glavni|Indijska arhitektura|Indska civilizacija|Indo-islamska arhitektura}}
Indijska arhitektura obsega široko paleto geografsko in zgodovinsko razširjenih struktur, ki jo je spremenila zgodovina indijske podceline. Posledica tega je razvojna paleta arhitekturne produkcije, ki je kljub temu, da je težko identificirati en sam reprezentativni slog, vseeno ohranila določeno stopnjo kontinuitete skozi zgodovino. Raznolikost indijske kulture je predstavljena v njeni arhitekturi. Je mešanica starodavnih in raznolikih avtohtonih tradicij s tipi stavb, oblikami in tehnologijami iz Zahodne in Srednje Azije ter Evrope. Arhitekturni slogi segajo od [[hindujska tempeljska arhitektura|hindujske arhitekture]] do islamske arhitekture do zahodne [[Klasična arhitektura|klasične arhitekture]] do [[Moderna arhitektura|moderne]] in postmoderne arhitekture.

Indijska urbana civilizacija je sledljiva do [[Mohendžo-daro]] in [[Harapa]], zdaj v [[Pakistan]]u. Od takrat se je nadaljeval razvoj indijske arhitekture in gradbeništva, ki se je manifestiralo v templjih, palačah in utrdbah po [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in sosednjih regijah. Arhitektura in gradbeništvo sta bili znani kot ''sthapatja-kala'', dobesedno 'umetnost konstruiranja'.

Templja [[Aihole]] in [[Pattadakal]] sta prva znana primera hindujskih templjev. Obstajajo številni hindujski in budistični templji, ki so znani kot odlični primeri indijske arhitekture izklesane v skali. Po J. J. O'Connorju in E. F. Robertsonu &lt;ref&gt;O'Connor, J. J. and E. F. Robertson, [http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/~history/HistTopics/Indian_mathematics.html ''Overview of Indian Mathematics''], School of Mathematics, University of St Andrew, Scotland.&lt;/ref&gt;, so bile ''Šulba sutre'' dodatki k Vedam, ki so določale pravila za izdelavo oltarjev. »Vsebujejo precej geometričnega znanja, a se je matematika razvijala ne zaradi nje same, ampak zgolj za praktične verske namene«.

V času [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]] in [[Maurijsko cesarstvo|Maurijskega cesarstva]] je indijska arhitektura in gradbeništvo doseglo regije, kot sta [[Balučistan]] in [[Afganistan]]. Izločeni so bili kipi Bude, ki so prekrivali celotne gorske pečine, tako kot v [[Bude iz Bamijana]] v Afganistanu. V nekem času se je starodavna indijska umetnost gradnje mešala z grškimi slogi in se razširila v osrednjo Azijo. Vključuje arhitekturo različnih dinastij, kot so arhitektura Hojsala, arhitektura Vidžajanagara in zahodna arhitektura Čalukja.
Vlada [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]], Dekanskega sultanata in [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskega cesarstva]] je pripeljala do razvoja indo-islamske arhitekture, sloga, ki je združeval islamske vplive s tradicionalnimi indijskimi slogi.

V čadu [[Britanska Indija|Britanske Indije]] se je razvil nov slog arhitekture, znan kot neo-indo-saracenski slog, ki je vključeval različne stopnje indijskih elementov v britanski slog. Cerkve in samostani v Goi so nastali v indijskem baročnem arhitekturnem slogu pod vodstvom najuglednejših arhitektov tistega časa. So odličen primer mešanja tradicionalnih indijskih slogov z zahodnoevropskimi.

=== Budistična arhitektura ===
[[File:Stupa Borobudur.jpg|thumb|Stupa na vrhu Borobudurja, Java, Indonezija]]
[[File:An under-construction Buddhist temple in Cambodia.jpg|thumb|left|Budistični tempelj v Kambodži.]]
{{glavni|Budistična arhitektura}}
Budistična religiozna arhitektura se je razvila na indijski podcelini. Tri vrste struktur so povezane z versko arhitekturo zgodnjega budizma: samostani (''[[vihara]]''), kraji za čaščenje relikvij ([[Stupa (zgradba)|stupa]]) in svetišča ali molitvene dvorane (''[[čaitja]]'', imenovane tudi ''čaitja griha''), ki so se kasneje v nekaterih mestih imenovali templji.

Začetna funkcija stup je bila čaščenje in varovanje relikvij [[Buda|Gautama Bude]]. Najzgodnejši primer stupe je v [[Sanči]] ([[Madja Pradeš]]).

V skladu s spremembami v verski praksi so se v ''čaitja-grihas'' (molitvene dvorane) postopoma vključevale stupe. Primeri so kompleksi jam [[jame Adžanta|Adžanta]] in [[jame Elora]] ([[Maharaštra]]). [[Tempelj Mahabodi]] v Bodh Gaji v [[Bihar]]ju je še en znan primer.

[[Pagoda]] je evolucija indijske stupe.

== Jugovzhodna Azija ==
[[File:Main building of Angkor Wat temple.jpg|thumb|Tempelj Angkor Wat, največji dosežek kmerske arhitekture.]]
=== Kamboška (Kmerska) arhitektura ===
{{glavni|Kmerska arhitektura}}
Glavni dokaz kmerske arhitekture in vrhunec za kmersko civilizacijo ostajajo verske stavbe, ki so precejšnje in zelo raznolike po velikosti. Namenjene so bile nesmrtnim bogovom in ker so bile zgrajeni iz trajnih materialov iz opeke, laterita in peščenjaka, so mnoge preživele do danes. Običajno so bile obkroženi z ograjenimi prostori, da bi jih zaščitili pred zlobnimi silami, vendar se je pogosto pojavila zmeda, ko je ograjen tempelj del mesta, v katerem je bil.&lt;ref&gt;&quot;''Ancient Angkor guide book''&quot;, by Michael Freeman and Claude Jacques, published in 2003.&lt;/ref&gt;

Tempelj [[Angkor Wat]] je odličen primer kmerske arhitekturne mojstrovine, ki ga je zgradil kralj Suryavarman II. v 12. stoletju. Kljub dejstvu, da je star več kot 800 let, še vedno ohranja najvišje mesto na svetu kot največja verska struktura na svetu.

==== Arhitekturni slogi ====
V Kambodži je opisanih 14 arhitekturnih slogov, kot sledi &lt;ref&gt;&quot;''Ancient Angkor guide book''&quot;, by Michael Freeman and Claude Jacques, p.30-31, published in 2003.&lt;/ref&gt;: 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slog !! obdobje !! vladar !! Templji !! značilnosti 
|-
| Sambor Prei Kuk || 610-650 || Isanavarman I., Bhavavarman II. || Skupina Sambor Prei Kuk templjev Okrogli, navadni koloneti s kapiteli, ki vključujejo okrasno čebulo. 
|-
| Prei Khmeng || 635-700 || Džajavarman I. ||  || Mojstrovine kiparstva, vendar redka arhitektura; koloneti večji, bolj okrašeni; splošni upad standardov.
|-
| Kompong Preah || 700-800 || različni || Ak Yum || Več dekorativnih obročev na kolonetah, ki ostanejo cilindrični. Nadaljevanje gradnje iz opeke.
|-
| Kulen || 825-875 || Džajavarman II. || Damrei Krap ||Nadaljevanje pred-angkorskega obdobja, vendar obdobje inovacij in zadolževanja, kot na primer iz Cham templjev. Stolp je večinoma kvadraten in relativno visok. V glavnem iz opeke z lateritnimi stenami in kamnitimi vrati. Pojavijo se kvadratni in osmerokotni koloneti.
|-
| Preah Ko || 877-886 || Indravarman I., Džajavarman III. || Preah Ko, Bakong, Lolei || Enostaven tloris: en ali več opečnih stolpov s kvadratnim tlorisom. Prva pojavitev koncentričnih ograd ter ''[[gopura]]'' (vhodni stolp) in knjižnic. Dekorativne 'leteče palače' so zamenjale ''dvarapalas'' in ''devatas'' v nišah. Prva velika tempeljska gora v Bakongu.
|-
| Bakheng || 889-923 |Jasovarman I., Haršavarman I. || Phnom Bakheng, Phnom Krom, Phnom Bok, Baksei Chamkrong (trans.) || Razvoj templja. Večja uporaba kamna, zlasti pri večjih templjih in bolj dekorativni kamni.
|-
| Koh Ker || 921-944 || Džajavarman IV. || Skupina Koh Ker templjev || Lestvica stavb se zmanjšuje proti središču. Opeka je še vedno glavni material, vendar se uporablja tudi peščenjak.
|-
| Pre Rup || 944-968 || Rajendravarman || Pre Rup, Vzhodni Mebon, Bat Chum, Kutisvara || Prehodno med Koh Ker in Banteay Srei. Dolge dvorane delno obkrožajo svetišče. Zadnji veliki spomeniki v ometani opeki, večja uporaba peščenjaka. 
|-
| [[Banteay Srei]] || 967-1000 || Džajavarman V. || Banteay Srei || Okrašen, superponiran [[pediment]], osežen zatrep, bogata in globoka rezbarija. Opeko nadomesti kamen in [[laterit]]. Videz prizorov v pedimentih. Čudoviti ''devatas'' z nežnimi izrazi.
|-
| Khleang || 968-1010 || Džajavarman V. || Ta Keo, Khleangs, Phimeanakas, kraljeva palača || Prva uporaba galerij. Križaste gopure. Osmerokotni koloneti. Omejena dekorativna rezbarija. 
|-
| [[Baphuon]] || 1050-1080 || Udayadityavarman II. || Baphuon, Zahodni Mebon ||Vrnitev v bogato rezbarjenje: cvetlični motivi, pa tudi preklade s prizori. Nagi brez glave. V templju Baphuon se pojavijo reliefi, ki so rezbarjeni z živahnimi prizori, obdani z majhnimi ploščami, pogosto v narativnem zaporedju. 
|-
| [[Angkor Vat]] || 1080-1175 || Džajavarman VI., Surjavarman II., Jasovarman II. || [[Angkor Vat]], Banteay Samré, Thommanon, Chau Say Tevoda, Beng Mealea, nekaj v Preah Pithu, Phimai in Phnom Rung ||Visok klasični slog kmerske arhitekture. Popolnoma razviti stožčasti stolpi z rezbarskim profilom. Galerije širše in s pol galerijami na eni strani. Koncentrična ohišja, povezana z aksialnimi galerijami. [[Nage|Nagi]] z oblečenimi glavami, naga [[balustrada|balustrade]] se dvigne iz tal. Iznajdba križno oblikovane terase. Bogato izrezljana nadstropja in drugi okraski. Bas-reliefi, [[apsara|apsare]].
|-
| [[Bayon]] || 1181-1243 || Džajavarman VII., Indravarman II. || [[Ta Prohm]], [[Preah Khan]], Neak Pean, Ta Som, Ta Nei, [[Angkor Thom]], Prasat Chrung, Bayon, [[terasa slonov]], Ta Prohm Kel, Krol Ko, Prasat Suor Prat, Banteay Chhmar, Hospital kapela, Džajatataka bazen ||Zadnji veliki slog. Hitra gradnja, pogosto v lateritu ne kamnu, rezbarije manj elegantne. Kompleksni načrti, ogromni templji. V Kambodži so stolpi z obrazom in zgodovinskimi pripovednimi bas reliefi. Tri obdobja: 1. veliki kompleksni templji na enem nivoju, 2. stolpi z obrazi in avenije velikanov, ki nosijo nage, 3. upad gradbenih standardov, devatas pridobi slog diadema iz Angkor Vata.
|-
| Post Bayon || 1243-15. st. || Džajavarman VIII. In drugi || Terase kralja gobavca, Preah Pithu, Preah Palilay (prilagoditev v tempelj) || Inverzija križno oblikovane terase, pot na stebrih, nizki ali visoki.
|}

=== Indonezijska arhitektura ===
[[File:Indonesia-Pagaruvung Palace.jpg|thumb|right|Palača Pagaruyung kaže austronezijski slog strehe, kopija iz indonezijskega arhipelaga.]]
{{glavni|Arhitektura Indonezije}}
Arhitektura Indonezije odraža tako kulturno raznolikost regije kot njeno bogato zgodovinsko dediščino. Geografski položaj Indonezije pomeni prehod med kulturo azijske hindu-budistične arhitekture in animistično arhitekturo Oceanije. Indonezijski širok spekter ljudskih slogov je zapuščina avstronezijske arhitekturne tradicije, za katero so značilna lesena kolišča, visoke strehe in podaljšani strešni grebeni. Templji Jave pa po drugi strani delijo indijske hindu-budistične prednike, značilne za jugovzhodno Azijo; čeprav so avtohtoni vplivi privedli do oblikovanja izrazito indonezijskega sloga monumentalne arhitekture. Postopno širjenje islama skozi regijo od 12. stoletja dalje je ustvarjalo islamsko arhitekturo, ki izdaja mešanico lokalnih in eksotičnih elementov. Prihod evropskih trgovcev, zlasti nizozemskih, kaže vključitev številnih indonezijskih značilnosti v arhitekturo domače Nizozemske, da bi nastala eklektična sinteza vzhodnih in zahodnih oblik, ki so se pojavile v začetku 18. stoletju v indijskem slogu in sodobnem novoindijskem slogu. V letih, ki so sledila neodvisnosti, so indonezijski arhitekti prevzeli modernistično agendo, ki se je pojavila v arhitekturi 1970-ih in 1980-ih.

== Arhitektura Oceanije ==
Večino oceanskih stavb sestavljajo kolibe iz lesa in drugih rastlinskih materialov. Umetnost in arhitektura sta bili pogosto tesno povezani - na primer, skladišča in hiše za sestanke so pogosto okrašene z izdelanimi rezbarijami - in so predstavljene skupaj v tem članku. Arhitektura pacifiških otokov je bila raznolika in včasih velika v merah. Zgradbe so odražale strukturo in skrb družbe, ki so jih zgradile, s precejšnjimi simbolnimi podrobnostmi. Tehnično je bila večina stavb v Oceaniji le preprost sklop drogov, ki so jih držali skupaj s palicami; samo na Karolinskih otokih so bile znane kompleksne metode združevanja in vezanja.

== Vzhodna Azija ==
=== Kitajska arhitektura ===
{{glavni|Kitajska arhitektura}}
Kitajska arhitektura se nanaša na arhitekturni slog, ki se je v vzhodni Aziji oblikoval skozi več stoletij. To velja predvsem za Japonsko, Korejo, Vietnam in [[otočje Rjukju]]. Strukturna načela kitajske arhitekture so ostala večinoma nespremenjena, glavne spremembe so le dekorativni detajli. Od [[dinastija Tang|dinastije Tang]] je kitajska arhitektura močno vplivala na arhitekturne sloge Koreje, Vietnama in Japonske.

Od neolitske dobe Longšan kulture in bronaste dobe Erlitou kulture, obstajajo najzgodnejše utrjene zemeljske utrdbe z dokazi o leseni arhitekturi. Podzemne ruševine palače v Yinxu segajo v čas [[dinastije Šang]] (okoli 1600 – 1046 pr. n. št.). V zgodovinski Kitajski je bil arhitekturni poudarek na horizontalni osi, zlasti na konstrukciji težke ploščadi in velike strehe, ki plava nad to osnovo, pri čemer navpične stene niso tako poudarjene. To je v nasprotju z zahodno arhitekturo, ki raste po višini in globini. Kitajska arhitektura poudarja vizualni vpliv širine zgradb. Odstopanje od tega standarda je stolpna arhitektura kitajske tradicije, ki se je začela kot domača tradicija in na katero je na koncu vplivala budistična zgradba za nastanitev verskih sutr - stupa - ki je prišla iz Nepala. Starodavne kitajske grobnice predstavljajo večnadstropne stolpe in stražne stolpe, ki izvirajo iz [[dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.). Najstarejša budistična kitajska pagoda je [[Pagoda Songyue]], 40 metrov visok krožni opečni stolp, zgrajen v provinci Henan leta 523. Od 6. stoletja dalje so kamnite strukture postale pogostejše, medtem ko so najstarejše iz kamnitih in opečnih lokov iz grobnic dinastije Han. [[Most Anji]], zgrajen od 595 do 605, je najstarejši kamniti most na Kitajskem in najstarejši v celoti kamnit, z odprtimi [[spandrel]]i in segmentnim lokom.
[[File:Gugong.jpg|thumb|left|Notranjost Prepovedanega mesta - primer kitajske arhitekture 15. stoletja.]]

Poklic arhitekta, obrtnika in inženirja v predmoderni kitajski družbi ni bil tako cenjen kot učenjaki-birokrati, ki jih je v vlado pripravil sistem državnega izpita. Veliko znanja o zgodnji kitajski arhitekturi se je preneslo od mojstra na sina ali vajenca. Vendar pa je bilo na Kitajskem že nekaj zgodnjih razprav o arhitekturi z enciklopedičnimi informacijami, ki segajo v čas dinastije Han. Višina klasične kitajske arhitekturne tradicije v pisni obliki in ilustraciji najdemo v priročniku Yingzao Fashi, gradbenem priročniku, ki ga je leta 1100 napisal Li Jie (1065–1110) in je bil izdan leta 1103. V njem so številne in natančne ilustracije in diagrami za sestavljanje dvoran in gradbenih elementov ter razvrščanje tipov konstrukcij in gradbenih elementov.

Bilo je nekaj arhitekturnih značilnosti, ki so bile rezervirane izključno za zgradbe, ki so bile zgrajene za kitajskega cesarja. Primer je uporaba rumenih strešnikov; rumena barva je bila cesarska barva, rumene strešne ploščice še vedno krasijo večino stavb v prepovedanem mestu. Nebeški tempelj pa uporablja modre strešnike, da simbolizirajo nebo. Strehe so skoraj vedno podprte z nosilci, kar je značilno le za največje verske zgradbe. Leseni stebri stavb in površina zidov so rdeče barve.

Številne trenutne kitajske arhitekturne zasnove sledijo postmodernim in zahodnim slogom.
[[File:Gyeongbokgung-GeunJeongJeon.jpg|thumb|Prestolna dvorana v palači Gyeongbokgung, Seul, Južna Koreja]]

=== Korejska arhitektura ===
{{glavni| Korejska arhitektura}}
Osnovna konstrukcijska oblika je bolj ali manj podobna vzhodnoazijskemu stavbnemu sistemu. S tehničnega vidika so stavbe strukturirane vertikalno in horizontalno. Konstrukcija se običajno dvigne iz kamnite osnove do ukrivljene strehe, pokrite s ploščicami, ki jo drži konstrukcija konzole in je podprta na stebrih; stene so narejene iz blatnih opek ali mešanice blata in slame ali včasih v celoti sestavljene iz premičnih lesenih vrat. Arhitektura je zgrajena po k'an enoti, razdalji med dvema stebroma (približno 3,7 metra) in je zasnovana tako, da med notranjostjo in zunanjostjo vedno obstaja prehodni prostor.

Konzola ali struktura nosilcev je specifičen arhitektonski element, ki je bil zasnovan na različne načine skozi čas. Če se je sistem preprostega nosilca že uporabljal pod kraljestvom Gogurja (37 pr. n. št. – 668 n. št.) - v palačah v [[Pjongjang]]u, na primer - je bila v zgodnjih letih izdelana ukrivljena različica z nosilci, nameščenimi samo na glavi zgradbe in je bila izdelana v zgodnji dinastiji Koryo (918–1392). Dober primer je dvorana Amita v templju Pusok v Antongu. Kasneje (od srednjega obdobja Koryo do zgodnje dinastije Choson) je bil pod vplivom mongolske [[dinastije Yuan]] (1279–1368) razvit sistem z večkratnimi nosilci ali sistem z dvema stebroma. V tem sistemu so konzole nameščene tudi na prečne horizontalne nosilce. Seulska vrata Namdaemun, najpomembnejši korejski nacionalni zaklad, je morda najbolj simboličen primer te vrste strukture. V sredini obdobja Chosonov se je pojavila oblika krilatega nosilca (primer je Yongnyongjonova dvorana v templju [[Jongmyo]], [[Seul]]), ki jo mnogi učenjaki razlagajo kot primer težkega konfucijskega vpliva v Joseon Koreji, ki je poudarjala preprostost in skromnost v takem svetišču. Samo v pomembnih stavbah, kot so palače ali včasih templji (npr. Tongdosa), so se še vedno uporabljali večvrstne nosilce. [[Konfucijanstvo]] je vodilo tudi k bolj treznim in enostavnim rešitvam.

=== Japonska arhitektura ===
{{glavni|Japonska arhitektura}}
[[File:Himeji Castle The Keep Towers.jpg|thumb|right|[[Grad Himedži]] iz Niši-no-maru]]
Japonska arhitektura ima tako dolgo zgodovino kot kateri koli drug vidik japonske kulture in kaže tudi številne pomembne razlike in vidike, ki so edinstveni za Japonsko.

Dve novi obliki arhitekture sta bili razviti v srednjeveški Japonski kot odgovor na militaristično vzdušje časa: grad, obrambna struktura, zgrajena za varovanje fevdalca in njegovih vojakov v težavah; in ''[[šoin]]'', sprejemno dvorano in zasebno študijsko območje, zasnovano tako, da odraža odnose med gospodom in vazalom v fevdalni družbi.

Zaradi potrebe po ponovni izgradnji Japonske po drugi svetovni vojni vsebujejo velika japonska mesta številne primere sodobne arhitekture. Japonska je igrala pomembno vlogo pri oblikovanju sodobnega nebotičnika, saj je že dolgo poznana po načelu konzole, ki podpira težo težkih strešnikov. Med rekonstrukcijo so bile prilagojene nove ideje za urbanistično načrtovanje, ki temeljijo na načelu slojevitosti ali zapredka okrog notranjega prostora (''oku''), japonskega prostorskega koncepta, prilagojenega urbanim potrebam. Modernizem je v arhitekturi na Japonskem postal vse bolj priljubljen v 1950-ih.

== Predkolumbovska arhitektura ==
[[File:Palenque ruins web.jpg|right|thumb|Osrednji trg majevskega mesta Palenque (Chiapas, Mehika), lep primer klasične mezomeriške arhitekture.]]
[[Image:Chichen Itza 3.jpg|right|thumb|Majevski tempelj ''El Castill'', Chichen Itza]]

=== Mezoameriška arhitektura ===
{{glavni|Mezoameriška arhitektura}}
Mezoameriška arhitektura je niz arhitekturnih tradicij, ki so jih ustvarile predkolumbovske kulture in civilizacije [[Mezoamerika|Mezoamerike]] (kot so [[Olmeki|olmeške]], Maji|majevske]] in [[Azteki|azteške]]), tradicije, ki so najbolj znane v obliki javnih, obrednih in mestnih monumentalnih zgradb in struktur. Posebnosti mezoameriške arhitekture so številni regionalni in zgodovinski slogi, ki pa so precej medsebojno povezani. Ti slogi so se razvili v različnih fazah mezoameriške zgodovine kot posledica intenzivne kulturne izmenjave med različnimi kulturami v območju skozi tisočletja. Mezoameriška arhitektura je večinoma znana po svojih piramidah, ki so največje takšne strukture zunaj starega Egipta.

=== Inkovska arhitektura ===
{{glavni|Inkovska arhitektura}}
[[File:Sunset across Machu Picchu.jpg|thumb|150px|left|Pogled na Machu Picchu]]
Inkovska arhitektura je sestavljena iz večjih gradbenih dosežkov, ki so jih razvili Inki. Inki so razvili obsežen [[Inkovski cestni sistem|cestni sistem]], ki zajema večino zahodne dolžine celine. [[Inkovski mostovi|Inkovske mostove]] lahko obravnavamo kot prve [[viseči most|viseče mostove]] na svetu. Inki niso poznali kolesa (bilo bi nepraktično za ta teren) ali konjev, zato so zgradili svoje ceste in mostove za promet pešcev in z [[lama]]mi. Velik del današnje arhitekture v nekdanji inkovski prestolnici [[Cuzco]] kaže tako inkovske kot španske vplive. Slavno izgubljeno mesto [[Machu Picchu]] je najboljši ohranjen primer inkovske arhitekture. Druga pomembna lokacija je [[Ollantaytambo]]. Inki so bili prefinjeni kamnoseki, katerih kamni so bili tako natančno klesani, da niso uporabljali malte.

===Antična arhitektura Severne Amerike ===
[[File:Mesa Verde National Park Cliff Palace Right Part 2006 09 12.jpg|thumb|Palača Mesa Verde v Koloradu, ZDA, delo ljudstva Pueblo.]]
Znotraj današnjih Združenih držav so Mississippijci [19] in Pueblo [20] ustvarili pomembno javno arhitekturo. Kultura v Mississippi je bila ljudstvo znano po gradnji velikih zemeljskih nasipnih ploščadi.

Nepopolne zgradbe, ki so bile pogosto arhitekturno edinstvene od regije do regije, še danes vplivajo na ameriško arhitekturo. V svojem povzetku ''Svet tekstilij'' (''The World of Textiles''), Tusharja Ghosha iz Severne Karoline, ponazarja en primer: streha mednarodnega letališča Denver ima strukturo tkanine, na katero so vplivale in / ali spominjajo tipične lokalne kulture. V pisanju o Evergreen State College, Lloyd Vaughn navaja primer zelo drugačne domače arhitekture, ki je prav tako vplivala na sodobno gradnjo: program Native American Studies je nastanjen v sodobni ''dolgi hiši'', ki izhaja iz predkolumbovske arhitekture serverovzhodnega Pacifika.

== Evropa do leta 1400  ==
=== Srednjeveška arhitektura ===
{{glavni|Srednjeveška arhitektura}}
Ohranjeni primeri srednjeveške sekularne arhitekture so služili predvsem obrambi. [[Grad]]ovi in utrjena [[obzidje|obzidja]] predstavljajo najbolj opazne nereligiozne primere srednjeveške arhitekture. Okna so pridobila križno obliko ne le za dekorativne namene: zagotovljala so popolno prileganje za [[samostrel]]ce, da bi varno streljali na napadalce iz notranjosti. Obzidja so nudila zaščito strelcem.

====Predromanska arhitektura====
{{glavni| Predromanska umetnost | Predromanska arhitektura}}
Zahodnoevropsko arhitekturo v zgodnjem srednjem veku lahko razdelimo v zgodnjekrščansko in predromansko, vključno z merovinško, [[karolinška arhitektura|karolinško]], [[otonska arhitektura|otonsko]] in asturijsko. Čeprav so ti pojmi problematični, so kljub temu dovolj ustrezni kot vstop v obdobje. Premisleki, ki vstopajo v zgodovino vsakega obdobja, vključujejo Trachtenberške &quot;zgodovinske&quot; in &quot;moderne&quot; elemente, italijanske proti severnim, španskim in bizantinskim elementom, zlasti verske in politične manevre med kralji, papeži in različnimi cerkvenimi uradniki.

==== Romanska arhitektura====
{{glavni|Romanska arhitektura}}
[[File:Karlstejn.jpg|thumb|Karlštejn je velik gotski grad, ki ga je ustanovil leta 1348 Karel IV., sveti rimski cesar.]]
Romanika, ki je bila v 11. in 12. stoletju prevladujoča v srednjeveški Evropi, je bila prvi vseevropski slog, odkar so [[Rimska arhitektura|rimsko cesarsko arhitekturo]] in primere našli na vseh delih celine. Izraz ni bil sodoben v umetnosti, ki jo opisuje, ampak izum modernih učenjakov, ki temelji na podobnosti rimske arhitekture v oblikah in materialih. Za romaniko je značilna uporaba okroglih ali rahlo zaokroženih lokov, banjastih obokov in križnih stebrov, ki podpirajo oboke.

==== Gotska arhitektura ====
{{glavni|Gotska arhitektura}}
Različni elementi gotske arhitekture so se pojavili v številnih gradbenih projektih v 11. in 12. stoletju, zlasti na območju Ill de France, vendar so bili prvič združeni v tisto, kar bi danes priznali kot izrazito gotski slog v opatijski [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|cerkvi Saint-Denis]] v [[Saint-Denis, Seine-Saint-Denis|Saint-Denisu]], v bližini Pariza iz 12. stoletja. Vetikalnost je poudarjena v gotski arhitekturi, ki ima skoraj skeletne kamnite strukture z velikimi stekli, razporejenimi v stenskih površinah, ki so podprte z zunanjimi [[opornik]]i, šiljastimi loki z ogive obliko, rebrastimi kamnitimi oboki, klastri stebrov, [[Fiala (arhitektura)|fialami]] in ostrimi koničastmi zvoniki. Okna vsebujejo lepe [[vitraj]]e, ki prikazujejo zgodbe iz Svetega pisma in življenja svetnikov. Takšen napredek v oblikovanju je omogočil, da so se stolnice dvignile višje kot kdaj koli prej. Nastalo je nekaj medregionalnega tekmovanja, da bi zgradili čim višjo cerkev.
{{multiple image
 | align     = center
 | direction = horizontal 
 | header_align = center 
 | header    = Primerjava srednjeveške evropske religiozne arhitekture

 | image1    = Borgundstavechurch.JPG
 | width1    = 150
 | alt1      = 
 | caption1  = Skandinavska arhitektura: cerkev v Borgundu, Norveška

 | image2    = Panagía Gorgoepíkoös 2010 2.jpg
 | width2    = 150
 | alt2      = 
 | caption2  = Bizantinska arhitektura: Mali metropolis v Atenah, Grčija (zgodnje 13. stoletje)
 
 | image3    = West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg 
 | width3    = 187
 | alt3      = 
 | caption3  = Romanska arhitektura: &lt;br&gt; Lizbonska stolnica, Portugalska

 | image4    = Münster Bad Doberan (Westen).jpg
 | width4    = 150
 | alt4      = 
 | caption4  = Opečna gotika: Doberanski Minster v Nemčiji (1280-1368)

 | image5    = Westfassade Chartres.jpg
 | width5    = 146
 | alt5      = 
 | caption5  = Gotska arhitektura: &lt;br&gt; Stolnica blažene Device Marije, Chartres, Francija (1194&amp;ndash;1260)

 | image6    = Kloster Lorsch 07.jpg
 | width6    = 250
 | alt6      = 
 | caption6  = karolinška arhitektura: vhodna vrata v samostan Lorsch 
 
 | image7    = Patriarshia Tarnovo Bulgaria.JPG
 | width7    = 150
 | alt7      = 
 | caption7  = Arhitektura drugega bolgarskega imperija: Stolnica Veliko Tarnovo (11.—12. stoletje in srednjeveška rekonstrukcija 1331–1371)
}}

=== Renesančna arhitektura ===
[[File:Petersdom von Engelsburg gesehen.jpg|thumb|Bazilika sv. Petra v Rimu.]]
{{glavni|Renesančna arhitektura}}
Renesansa se pogosto nanaša na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]], ki se je začela v 14. stoletju, vendar so novejše raziskave pokazale obstoj podobnih gibanj po Evropi pred 15. stoletjem; zato je izraz »zgodnje moderno« pridobil popularnost pri opisovanju tega kulturnega gibanja. To obdobje kulturnega preporoda se pogosto pripisuje obnovi znanja o klasičnih starinah in prevzemanju novih znanstvenih in filozofskih spoznanj, ki so hranila umetnost.

Razvoj iz srednjeveške arhitekture se je nanašal na način, kako je [[geometrija]] posredovala med neopredmetenostjo svetlobe in oprijemljivostjo materiala kot način povezovanja božjega stvarstva s smrtjo. Ta odnos je bil v določeni meri spremenjen z izumom [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]], ki je skozi novo predstavo obzorja, ki se kaže v prostranstvu prostora, ki se je odprl v renesančni sliki, pomagal oblikovati novo humanistično miselnost, v sfero človeškega razumevanja.

Perspektiva je predstavljala novo razumevanje prostora kot univerzalnega, a priori dejstva, razumljenega in obvladljivega skozi človeški razum. Renesančne zgradbe torej kažejo drugačen občutek pojmovne jasnosti, kjer so prostore oblikovali tako, da jih je mogoče razumeti v celoti s specifičnega stališča. Moč perspektive, da univerzalno predstavlja resničnost, ni bila omejena na opisovanje izkušenj, temveč je tudi dovolila, da predvideva izkušnjo, tako da sliko vrne v resničnost.

Renesansa se je razširila v Francijo v poznem 15. stoletju, ko se je [[Karel VIII. Francoski]] leta 1496 vrnil z več italijanskimi umetniki, ko je osvojil [[Neapelj]]. Renesančni dvorci (''chateaux'') so bili zgrajeni v dolini [[Loara|Loare]], najzgodnejši primer je bil [[Château d'Amboise]], slog pa je postal prevladujoč pod [[Franc I. Francoski|Francom I.]] (1515—47). [[Château de Chambord]] je kombinacija gotske strukture in italijanskega ornamenta, slog, ki je napredoval pod arhitekti, kot je [[Sebastiano Serlio]], ki se je ukvarjal po letu 1540 pri delu v [[Palača Fontainebleau|palači Fontainebleau]].

Arhitekti, kot sta Philibert Delorme, Androuet du Cerceau, Giacomo Vignola in Pierre Lescot, so bili navdihnjeni z novimi idejami. Jugozahodno notranjo fasado Cour Carree v [[Louvrska palača|Louvru]] v Parizu je zasnoval Lescot in z zunanjimi rezbarijami jo je okrasil Jean Goujon. Arhitektura je še naprej uspevala v času vladavine Henrika II. in Henrika III.

V Angliji je bil prvi velik izraz renesančne arhitekture [[Inigo Jones]] (1573–1652), ki je študiral arhitekturo v Italiji, kjer je bil vpliv [[Andrea Palladio|Palladia]] zelo močan. Jones se je vrnil v Anglijo, poln navdušenja nad novim gibanjem in takoj začel oblikovati zgradbe, kot so Queen's House v Greenwichu leta 1616 in Banqueting House v Whitehallu tri leta kasneje. Ta dela so bila s svojimi čistimi linijami in simetrijo revolucionarna v deželi, ki je bila še vedno navdušena nad okni s krogovičjem, [[Cina (arhitektura)|cinami]] in stolpiči.

== Evropska in kolonialna arhitektura ==
{{glavni|Kolonialna arhitektura}}
[[File:Catania BW 2012-10-06 11-23-47.JPG|thumb|200px|[[Sicilski barok]]: [[Basilica della Collegiata]], Catania, Sicilija, Italija.]]
Z vzponom različnih evropskih kolonialnih imperijev od 16. stoletja naprej do začetka 20. stoletja so bili novi slogovni trendi Evrope izvoženi ali sprejeti na lokacijah po svetu, pogosto pa so se razvili v nove regionalne različice.

=== Baročna arhitektura ===
{{glavni|Baročna arhitektura}}
Obdobji [[manierizem|manierizma]] in [[barok]]a, ki sta sledila renesansi, sta pokazala naraščajočo skrb glede pomena in upodobitve. Pomembni razvojni dosežki v znanosti in filozofiji so ločevali matematične podobe realnosti od ostale kulture, temeljito se je spremenil način, kako so ljudje povezani s svetom skozi arhitekturo. To je doseglo svoj najbolj ekstremni in okrašen razvoj v [[rokoko]]ju.
[[File:Wanstead - intended design.jpg|thumb|left|Plošča iz Colena Campbella ''Vitruvius Brittanicus''.]]

=== Vrnitev v klasicizem ===
{{glavni| Paladijevska arhitektura|Neoklasicistična arhitektura}}
V poznem 17. in 18. stoletju so se dela in teorije [[Andrea Palladio|Andrea Palladia]] (iz 16. stoletja v Benetkah) ponovno razlagala in sprejela v Angliji, razširila pa so se z angleškim prevodom njegovega ''I Quattro Libri dell'Architettura'' in vzorčnih knjig, kot so ''Vitruvius Brittanicus'' Colena Campbella. Ta [[paladijevska arhitektura]] in stalne klasične podobe so nato vplivale na [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] in druge zgodnje arhitekte Združenih držav pri iskanju nove nacionalne arhitekture.

Do sredine 18. stoletja je bila značilna bolj omejena dekoracija in uporaba avtentičnih klasičnih oblik kot v baroku, o čemer je opozoril povečan obisk klasičnih ruševin v okviru [[Grand Tour]], skupaj z izkopavanji [[Pompeji|Pompejev]] in [[Herkulanej]]a.

Slog zvezne arhitekture je ime klasicistične arhitekture, zgrajene v Severni Ameriki med okoli 1780 in 1830 in zlasti od 1785 do 1815. Ta slog deli svoje ime z zveznim obdobjem. Izraz se uporablja tudi v povezavi z oblikovanjem pohištva v Združenih državah istega časovnega obdobja. Slog na splošno ustreza klasicizmu srednjega razreda [[bidermajer]]skega sloga v nemško govorečih deželah, slogu ''Regency'' v Britaniji in slogu empir v Franciji.

=== Obujanje preteklih slogov in orientalizem ===
[[File:Houses of Parliament, Budapest.jpg|thumb|right|Neogotska arhitektura: Parlament, Budimpešta]]
&quot;Kateri slog bomo zgradili?&quot; - Heinrich Hübsch. 
{{glavni|Viktorijanska arhitektura}}
V 19. stoletju je prevladoval širok spekter obujanja preteklih slogov, variacij in interpretacij. Sodobne sloge obujanja lahko povzamemo v noeklasični arhitekturi in včasih pod okriljem tradicionalne arhitekture.

=== Beaux-Arts arhitektura ===
{{glavni| Beaux-Arts arhitektura}}
[[File:The Opera House, Paris, France ca. 1890-1900.jpg|thumb|left|Palača Garnier je v ospredju arhitekture Beaux-Arts, ki jo je Émile Zola označil kot &quot;razkošno barabo vseh stilov&quot;.]]
Arhitektura Beaux-Arts označuje akademski klasični arhitekturni slog, ki so ga poučevali na [[École des Beaux Arts]] v Parizu. Slog ''Beaux-Arts'' je predvsem kumulativni produkt dveh in pol stoletij poučevanja pod vodstvom prvega rodu Académie d'arhitekture, nato pa po revoluciji oddelka za arhitekturo Académie des Beaux-Arts. Organizacija v okviru Ancien Régime tekmovanja za Grand Prix de Rome v arhitekturi, ki je ponudila priložnost za študij v Rimu, je vtisnila svoje kodekse in estetiko na potek pouka, ki je dosegel vrh v drugem imperiju (1850–1870) in sledila v tretji republiki. Način poučevanja, ki je ustvaril arhitekturo Beaux-Arts, se je nadaljeval brez večje prenove do leta 1968.&lt;ref&gt;Robin Middleton, Editor. ''The Beaux-Arts and Nineteenth-century French Architecture''. (London: Thames and Hudson, 1982).&lt;/ref&gt;

=== Art nouveau ===
[[File:Reök Palace, Szeged, Hungary.jpg|thumb|right|Art nouveau arhitektura: palača Reök, Szeged, Madžarska]]
{{glavni| Art nouveau}}
Okoli leta 1900 so številni arhitekti po vsem svetu začeli razvijati nove arhitekturne rešitve za vključevanje tradicionalnih precedenčnih primerov z novimi družbenimi zahtevami in tehnološkimi možnostmi. Delo [[Victor Horta|Victorja Horte]] in [[Henry van de Velde|Henryja van de Veldeja]] v [[Bruselj|Bruslju]], [[Antoni Gaudí|Antonija Gaudija]] v [[Barcelona|Barceloni]], [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]] na [[Dunaj]]u in [[Charles Rennie Mackintosh|Charlesa Rennieja Mackintosha]] v [[Glasgow]]u je med drugim mogoče razumeti kot skupni boj med starim in novim.

=== Zgodnja moderna arhitektura ===
{{glavni| Moderna arhitektura}}
Zgodnja moderna arhitektura se je začela s številnimi stavbnimi slogi s podobnimi značilnostmi, predvsem s poenostavitvijo oblike in odstranjevanjem ornamenta, in se je prvič pojavila okoli leta 1900. Do 1940-ih so se ti slogi precej utrdili in opredelili kot mednarodni slog.

Natančne značilnosti in izvori sodobne arhitekture so še vedno odprti za razlago in razpravo. Zdi se, da je bila pomemben sprožilec maksime, ki jo je sprožil arhitekt [[Louis Sullivan]]: »Oblika sledi funkciji«. [[Funkcionalizem]] je v arhitekturi načelo, da morajo arhitekti zasnovati stavbo, ki temelji na namenu te stavbe. Ta izjava je manj samoumevna, kot se je zdela prvič in je stvar zmede in polemike znotraj stroke, zlasti glede moderne arhitekture.

=== Ekspresionistična arhitektura ===
[[File:Goetheanum.jpg|thumb|Goetheanum Rudolfa Steinerja iz leta 1923]]
{{Glavni| Ekspresionistična arhitektura}}
Ekspresionistična arhitektura je bila arhitekturno gibanje, ki se je razvilo v severni Evropi v prvih desetletjih 20. stoletja vzporedno z ekspresionističnimi vizualnimi in scenskimi umetnostmi.

Za slog je značilno zgodnje moderistično sprejemanje novih materialov, formalne inovacije in zelo nenavadne mase, včasih navdihnjeno z naravnimi biomorfičnimi oblikami, včasih z novimi tehničnimi možnostmi, ki jih ponuja množična proizvodnja opeke, jekla in zlasti stekla. Mnogi ekspresionistični arhitekti so se borili v prvi svetovni vojni in njihove izkušnje, skupaj s političnimi pretresi in socialnimi prevrati, ki so sledili nemški revoluciji leta 1919, so povzročili utopični pogled in romantično socialistično agendo &lt;ref&gt;Jencks, p.59&lt;/ref&gt;. Gospodarske razmere so močno omejile število naročil med letoma 1914 in sredino 1920-ih&lt;ref&gt;Sharp, p.68&lt;/ref&gt;, kar je povzročilo, da so številne najpomembnejše ekspresionistične dejavnosti ostale kot projekti na papirju, kot sta ''Alpska arhitektura'' Bruna Tauta in ''Formspiels'' Hermana Finsterlina. Začasne razstavne stavbe so bile v tem obdobju številne in zelo pomembne. Scenografija za gledališče in filme je zagotovila še eno izhodišče za ekspresionistično domišljijo &lt;ref&gt;Pehnt, p.163&lt;/ref&gt; in zagotovila dodatne prihodke za oblikovalce, ki so poskušali izpodbijati konvencije v ostrih gospodarskih razmerah.

=== Art déco===
{{Glavni| Art déco}}
[[File:Chrysler Building spire, Manhattan, by Carol Highsmith (LOC highsm.04444).jpg|thumb|right|140px| Art deco Chryslerjev stolp v New Yorku (1930)]]
[[Art déco]] slog v arhitekturi se je pojavil v Parizu tik pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] s [[Théâtre des Champs-Élysées]] Augusta Perreta (1911-1913) in vile ''Majorelle'' Henrija Sauvaga (1913). Njuna revolucionarna uporaba armiranega betona, geometrijskih oblik, ravnih linij in dekorativne skulpture, ki so se nanašale na zunanjost stavbe v ploščah iz marmorja, keramike in štukature, kasneje pa iz nerjavečega jekla, so bili izhod iz art nouveauja. Slog je dosegel vrhunec v 1920-ih in 1930-ih in je dobil ime po mednarodni razstavi moderne industrijske in dekorativne umetnosti v Parizu leta 1925. Art déco je postal posebej priljubljen v Združenih državah v poznih 1920-ih, ko se je slog uporabljal za [[nebotičnik]]e, vključno s stavbo Chryslerja (1930) in [[Empire State Building]]om (1931), in za razkošne palače za filme, vključno z Radio City Music Hallom (1932) v New Yorku in gledališčem Paramount v Oaklandu v Kaliforniji. V 1930-ih se je pojavila odstranjena različica ''Streamline Moderne'', ki jo je navdihnila aerodinamična oblika oceanskih ladij, letal in vlakov. Art déco se je uporabljal za poslovne stavbe, vladne zgradbe, železniške postaje in kinodvorane po vsem svetu, vendar se je ob koncu desetletja hitro umaknil zaradi velike depresije in intenzivne kritike modernega arhitekta, kot je [[Le Corbusier]], ki je obtožil njegov pretiran ornament. Do leta 1939 je bil slog v glavnem izven mode in ga je nadomestil bolj strog mednarodni slog {{Sfn|Duncan|1988|pages=175-206}}.

=== Mednarodni slog ===
[[File:Glaspaleis front-east.jpg|thumb|Steklena palača, praznovanje prozornosti, Heerlen, Nizozemska (1935)]]
Mednarodni slog je bil glavni arhitekturni trend 1920-ih in 1930-ih. Izraz se običajno nanaša na zgradbe in arhitekte formativnih desetletij modernizma pred drugo svetovno vojno. Izraz izvira iz imena knjige Henry-Russlla Hitchcocka in [[Philip Johnson|Philipa Johnsona]], ki je opredelila, kategorizirala in razširila značilnosti, ki so skupne modernizmu po vsem svetu. Zato je bil poudarek bolj na slogovnih vidikih modernizma. Osnovna načela oblikovanja mednarodnega sloga so tako del [[modernizem|modernizma]].

Ideje modernizma so bile razvite zlasti v učenju nemške šole oblikovanja [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]] v Weimarju (od 1919), Dessau (med 1926–32) in nazadnje v Berlinu med letoma 1932–33, pod vodstvom prvega ustanovitelja [[Walter Gropius|Walterja Gropiusa]], nato Hannesa. Meyer in končno [[Ludwig Mies van der Rohe|Ludwiga Miesa van der Roheja]]. Modernistična teorija v arhitekturi je bila poskus, da bi se izognili vprašanju, v kakšnem slogu naj bi zgradili zgradbo, skrb, ki je zasenčila arhitekturo 19. stoletja in željo, da bi se oblika spremenila v najbolj minimalen izraz strukture in funkcije. V Združenih državah sta Philip Johnson in Henry-Russell Hitchcock ta nov pojav obravnavala leta 1931, kot da predstavlja nov slog - mednarodni slog, s čimer je napačno predstavil svoje glavno poslanstvo zgolj kot vprašanje odprave tradicionalnega ornamenta. Osrednje prizadevanje za uresničevanje moderne arhitekture kot abstraktnega, znanstvenega programa je bilo v Evropi bolj zvesto preneseno, vendar so vprašanja sloga vedno zasenčila njegove strožje in bolj puritanske cilje, nenazadnje v delu [[Le Corbusier]]a.

=== Sodobna arhitektura ===
[[File:Manggha Museum of Japanese Art and Technology, Krakow, Poland.jpg|thumb|Manggha muzej Japonske umetnosti in tehnologije v Krakovu, Poljska, arhitektov Arata Isozakija in Krzysztofa Ingardena (1994)]]
{{glavni| Sodobna arhitektura}}

=== Moderna arhitektura ===
Za moderno arhitekturo je značilna poenostavitev oblike in oblikovanje ornamenta iz strukture in teme zgradbe. Gre za izraz, ki se uporablja za splošno gibanje, saj se njegova natančna opredelitev in obseg močno razlikujeta &lt;ref name=GEMbook&gt;{{navedi splet|title=Growth, Efficiency, and Modernism|url=http://www.gsa.gov/graphics/pbs/GEMbook.pdf|publisher=U.S. General Services Administration|pages=14–15|origyear=2003|year=2006|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110331105542/http://www.gsa.gov/graphics/pbs/GEMbook.pdf|archivedate=2011-03-31|df=}}&lt;/ref&gt;. Sodobna arhitektura se nadaljuje v 21. stoletje kot sodoben slog, zlasti za poslovne stavbe. V širšem smislu se je moderna arhitektura začela na prelomu 20. stoletja s prizadevanji za uskladitev načel arhitekturnega oblikovanja s hitrim tehnološkim napredkom in posodobitvijo družbe. To bi bilo v obliki številnih gibanj, šol oblikovanja in arhitekturnih slogov, nekateri med seboj napetimi in pogosto enako nasprotujejo takšni klasifikaciji.

=== Kritični regionalizem ===
[[File:Sydney Opera House Sails.jpg|thumb|right| Sydneyska operna hiša - zasnovan tako, da zbuja vtis jader jaht v pristanišču Sydney]]
{{glavni| Kritični regionalizem}}
Kritični regionalizem je pristop k arhitekturi, ki si prizadeva nasprotovati brezmejnosti in pomanjkanju pomena v moderni arhitekturi z uporabo kontekstualnih sil, ki dajejo občutek prostora in pomena. Izraz kritični regionalizem so najprej uporabili Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, pozneje pa še [[Kenneth Frampton]].

Frampton je predstavil svoje poglede v »K kritičnemu regionalizmu: šest točk arhitekture upora«. Spodbuja vprašanje [[Paul Ricœur|Paula Ricœurja]] o »kako postati moderno in se vrniti k virom, kako oživiti staro, mirujočo civilizacijo in sodelovati v univerzalni civilizaciji«. Po mnenju Framptona bi moral kritični regionalizem kritično sprejeti moderno arhitekturo za svoje univerzalne progresivne lastnosti, hkrati pa bi moral ceniti odzive, ki so specifični za kontekst. Poudarek mora biti na topografiji, podnebju, svetlobi, tektonski obliki, ne pa na scenografiji in na otipnem smislu, namesto na vizualnem. Frampton iz fenomenologije črpa iz svojih argumentov.

=== Postmoderna arhitektura ===
{{glavni| Postmoderna arhitektura}}
[[File:1000-de-la-gauchetiere.jpg|thumb|150px|left|''1000 de La Gauchetière'', z ornamentiranimi in močno določenimi vrhovi, srednjimi in spodnjimi. V nasprotju z modernistično stavbo ''Seagram'' in ''Torre Picasso''.]]
Postmoderna arhitektura je mednarodni slog, katerega prve primere navadno navajamo iz 1950-ih in še naprej vplivajo na današnjo arhitekturo. Postmodernost v arhitekturi je na splošno mišljena kot napoved vrnitve &quot;duhovitosti, ornamenta in sklicevanja&quot; na arhitekturo kot odziv na formalizem mednarodnega sloga modernizma. Tako kot pri mnogih kulturnih gibanjih lahko nekatere arhitekture postmodernizma najdemo v najbolj izrazitih in vidnih idejah. Funkcionalne in formalizirane oblike in prostore modernističnega gibanja nadomešča nepopravljivo raznolika estetika: slogi trčijo, oblika je sprejeta zaradi nje same in novi načini gledanja znanih slogov in prostora so v obilju.

Klasični primeri sodobne arhitekture so ''Lever House'' in ''zgradba Seagram'' v poslovnem prostoru ter arhitektura Franka Lloyda Wrighta ali gibanja Bauhaus v zasebnih ali skupnih prostorih. Prehodni primeri postmoderne arhitekture so ''stavba Portland'' v Portlandu in ''stavba Sony'' (New York) (prvotno zgradba AT&amp;T) v New Yorku, ki si je izposodila elemente in reference iz preteklosti ter ponovno uvedla barvo in simboliko v arhitekturo. Odličen primer navdiha za postmoderno arhitekturo leži v [[Las Vegas Strip]]u, ki ga je Robert Venturi preučil v svoji knjigi ''Učenje iz Las Vegasa'' iz leta 1972, ki je častila navadno in skupno arhitekturo. Venturi je menil, da »Manj je dolgočasno« in obrača izrek Miesa Van Der Roheja »Manj je več«.

Po postmodernističnem gibanju se je uveljavila renesansa pred-modernističnih urbanističnih in arhitekturnih idealov, pri čemer sta novi urbanizem in nova klasična arhitektura izrazita gibanja.

=== Dekonstruktivistična arhitektura ===
[[File:Imperial War Museum North, Old Trafford, Manchester - geograph.org.uk - 1660068.jpg|thumb|right| Imperial War Museum North v Manchestru obsega tri navidezno sekajoče ukrivljene volumne.]]
{{glavni|Dekonstruktivizem v arhitekturi}}
Dekonstruktivizem v arhitekturi je razvoj postmoderne arhitekture, ki se je začel v poznih 1980-ih. Zanj so značilne ideje razdrobljenosti, nelinearni procesi oblikovanja, zanimanje za manipuliranje idej površine ali kože strukture in navidezna neevklidska geometrija &lt;ref&gt;Husserl, ''Origins of Geometry'', Introduction by Jacques Derrida&lt;/ref&gt;, (tj. nepravilne oblike), ki izkrivljajo in dislocirajo nekatere elemente arhitekture, kot sta struktura in ovojnica. Končni vizualni videz stavb, ki kažejo številne dekonstruktivistične &quot;sloge&quot; je zaznamovan s spodbujanjem nepredvidljivosti in nadzorovanim kaosom.

Med pomembne dogodke v zgodovini dekonstruktivističnega gibanja spada tudi arhitekturni natečaj ''Parc de la Villette'' iz leta 1982 (zlasti vpis [[Jacques Derrida|Jacquesa Derrida]] in Petra Eisenmana &lt;ref&gt;Jacques Derrida and Peter Eisenman, ''Chora L Works'' (New York: Monacelli Press, 1997)&lt;/ref&gt; ter zmagovalni vstop Bernarda Tschumija), razstava ''Dekonstruktivistična arhitektura'' v Muzeju moderne umetnosti leta 1988 v New Yorku, ki so ga organizirali Philip Johnson in Mark Wigley, ter otvoritev Wexnerjevega centra za umetnost v [[Columbus, Ohio|Columbusu]], ki ga je oblikoval Peter Eisenman. Na razstavi v New Yorku so sodelovali Frank Gehry, Daniel Libeskind, [[Rem Koolhaas]], Peter Eisenman, [[Zaha Hadid]], Coop Himmelblau in Bernard Tschumi. Od razstave se je veliko arhitektov, ki so bili povezani z dekonstruktivizmom, oddaljilo od izraza. Kljub temu je izraz zajel in se je dejansko začel ukvarjati s splošnim trendom v sodobni arhitekturi.

== Arhitektura v 21. stoletju ==
[[File:Freiburg 071ss.jpg|thumb|Energijsko učinkovita stavba v Freiburg-Vaubanu v Nemčiji]]
21. januarja 2013 so arhitekti pričeli s pripravami na izgradnjo prve [[3D-tiskanje|3D-tiskane]] stavbe na svetu. 3D tiskalnik v industrijskem merilu je uporabljal umetni marmor visoke trdnosti. [30] Podjetja po vsem svetu imajo 3D-natisnjene številne zgradbe, za dokončanje katerih je potrebnih le nekaj ur. 3D-tiskane stavbe so se izkazale kot praktične, stroškovno učinkovite in okolju prijazne. Tehnologija se širi na druge okvire.

[[Trajnostna arhitektura]] je pomembna tema sodobne arhitekture, vključno s trendi novega urbanizma, nove klasične arhitekture in eko-mest.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Reference ===
Braun, Hugh, An Introduction to English Mediaeval Architecture, London: Faber and Faber, 1951.
*Francis Ching, Mark Jarzombek, Vikram Prakash, A Global History of Architecture, Wiley, 2006.
*Duncan, Alastair (1988). Art déco. Thames &amp; Hudson. ISBN 2-87811-003-X.
*Duncan, Alastair (2009). Art Deco Complete: The Definitive Guide to the Decorative Arts of the 1920s and 1930s. Abrams. ISBN 978-0-8109-8046-4.
*Copplestone, Trewin. (ed). (1963). World architecture - An illustrated history. Hamlyn, London.
*Hitchcock, Henry-Russell, The Pelican History of Art: Architecture : Nineteenth and Twentieth Centuries, Penguin Books, 1958.
*Renault, Christophe and Lazé, Christophe, les Styles de l'architecture et du mobliier, Editions Jean-Paul Gisserot, 2006 (in French). ISBN 978-2-87747-465-8
*Texier, Simon (2012). Paris: Panorama de l'architecture (in French). Parigramme. ISBN 978-2-84096-667-8.
*Watkin, David (Sep 2005), A History of Western Architecture, Hali Publications
Modernism 
*Banham, Reyner, (1 Dec 1980) Theory and Design in the First Machine Age Architectural Press.
*Curl, James Stevens (2006). A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture (Paperback) (Second ed.). Oxford University Press. p.&amp;nbsp;880. ISBN.
*Curtis, William J. R. (1987), Modern Architecture Since 1900, Phaidon Press
*Frampton, Kenneth (1992). Modern Architecture, a critical history. Thames &amp; Hudson- Third Edition.
*Jencks, Charles, (1993) Modern Movements in Architecture. Penguin Books Ltd - second edition.
*Pevsner, Nikolaus, (28 Mar 1991) Pioneers of Modern Design: From William Morris to Walter Gropius, Penguin Books Ltd.
Further reading[edit]
*Sir Banister Fletcher's a History of Architecture Fletcher, Banister; Cruickshank, Dan, Architectural Press, 20th edition, 1996. ISBN 0-7506-2267-9

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|History of architecture}}
*[http://www.sah.org/ The Society of Architectural Historians web site ]
*[http://www.sahgb.org.uk/ The Society of Architectural Historians of Great Britain web site ]
*[http://www.sahanz.net/ The Society of Architectural Historians, Australia and New Zealand web site ]
*[http://www.eahn.org/ European Architectural History Network web site ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181212043430/https://eahn.org/ |date=2018-12-12 }}
*[https://web.archive.org/web/20110310024053/http://www.essentialhumanities.net/s_art_arch_time.php Western Architecture Timeline ]
*[http://monoskop.org/Architecture Extensive collection of source documents in the history, theory and criticism of 20th-century architecture]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Arhitekturna zgodovina]]</text>
      <sha1>13fu68e6yu6qlbe0qx2yvy0nkebr3ii</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Nepala</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461950</id>
    <revision>
      <id>6772654</id>
      <parentid>6743439</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:15:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33938" sha1="i5nq4yovu41fh61j6y355mdq5ohmylb" xml:space="preserve">{{Country geography |
name =Nepal (नेपाल)|
map = Nepal topo en.jpg|
continent =[[Azija]]|
region =[[Južna Azija]]&lt;br/&gt;
coordinates = {{Coord|28|00|N|84|00|E|type:country}}|
area ranking = 93.|
km area = 147.181|
percent land= 92,94|
km coastline = 0|
borders =Meja skupaj:&lt;br/&gt;2926 km&lt;br/&gt;Kitajska:&lt;br/&gt;1236 km&lt;br/&gt;Indija:&lt;br/&gt;1690 km|
highest point= [[Mount Everest]]&lt;br/&gt;8848 m|
lowest point=|
longest river=[[Karnali]]|
largest lake=[[jezero Rara]]|
}}

'''Nepal''' meri približno 885 km v dolžino svoje himalajske osi in med 150 do 250 kilometrov prečno. Ima ima površino 147.181 kvadratnih kilometrov.

S treh strani je obkrožen z [[Indija|Indijo]] in na severu s kitajsko [[Avtonomna regija Tibet |avtonomno regijo Tibet]]. Ozek [[Siliguri koridor]] ali ''piščančji vrat'' [[Zahodna Bengalija |Zahodne Bengalije]] loči Nepal in [[Bangladeš]]. Na vzhodu sta Indija in [[Butan (država)|Butan]]. Nepal je odvisen od Indije glede prevoza blaga in dostopa do morja, tudi za večino blaga, uvoženega iz Kitajske.

== Površje ==
Za državo njene velikosti ima Nepal izjemno geografsko raznolikost. Vzpenja se od 59 metrov nadmorske višine v tropskem Taraiju, severnem robu [[Ganges]]ove ravnice, čez večno snežno linijo do približno 90 vrhov nad 7000 metrov, vključno z najvišjimi zemeljskimi površinami 8848 metrov visokega [[Mount Everest]]a ali ''Sagarmatha''. Poleg kontinuuma od tropske toplote do hladnega, primerljivega s polarnimi regijami, se povprečne letne količine padavin gibljejo od samo 160 milimetrov v deževni senci severno od Himalaje, do 5500 milimetrov na vetrovnih pobočjih.&lt;ref&gt;[http://150.217.73.85/wlfpdf/02_Dahal.pdf Dahal]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Nepal se običajno deli na štiri pokrajinske enote: Visoka Himalaja, Nizka Himalaja, Siwalik in Tarai (tudi Terai). V drugi smeri je razdeljen na tri velike rečne sisteme, od vzhoda do zahoda: Koši, [[Gandaki (reka)|Gandaki]] / Narayani in [[Karnali]] (vključno z Mahakali / Sardo ob zahodni meji), vsi pritoki Gangesa. povodje Ganges-[[Yarlung Tsangpo]] / [[Brahmaputra]] v veliki meri sovpada z mejo Nepal-Tibet, vendar več pritokov Gangesa izvira v Tibetu.

=== Regija Tarai  ===
{{glavni| Tarai}} 
Terai je nizka kopenska regija, ki vsebuje nekaj hribov. Tarai (tudi Terai) se začne na indijski meji in vključuje najjužnejši del ravne, intenzivno obdelane Gangesove ravnice, imenovane ''Zunanji Tarai''. Je okoli 30 km širok rok Severnoindijskega nižavja (75–280 m nmv) zgrajen na prodnih in glinastih rečnih naplavinah, kjer so bila nekdaj obsežna močvirja. Do 19. stoletja so se [[les]] in drugi viri izvažali v Indijo. Industrializacija, ki temelji na kmetijskih proizvodih, kot je [[juta (material)|juta]], se je začela v 1930-ih in infrastruktura, kot so ceste, železnice in električna energija, je bila razširjena čez mejo, preden je prišla v Nepal.

Zunanji Tarai je kulturno bolj podoben sosednjim delom indijskega Biharja in Utar Pradeša kot pa Nizki Himalaji Nepala. 

Nepalščina se poučuje v šolah in pogosto govori v vladnih uradih, vendar lokalno prebivalstvo večinoma uporablja maithali, bhojpuri in tharu jezike.

Zunanji Tarai se konča ob vznožju prvega vrha vznožja, ki se imenuje Siwalik (nepalsko Churia) sestavljen iz vzporednih slemen in vmesnih dolin. To območje ima gosto poševno krilo grobe naplavine, imenovano ''bhabhar''. Pod ''bhabhrom'' z drobnejšimi in manj prepustnimi sedimenti, se podzemna voda na površino prisili v območje izvirov in močvirij. V perzijščini ''terai'' pomeni mokra ali močvirna zemlja. Pred uporabo DDT je bilo to nevarno [[malarija|malarijsko]] območje. Nepalski vladarji so ga uporabili za obrambno mejo, imenovano ''char koze jhadi'' (štiri ''kos'' gozd, en ''kos'' je približno tri kilometre).

Nad pasom ''bhabhar'' se Siwalik dvigne na približno 700 metrov, vrhovi pa so visoki do 1000 metrov, na južnih bokih pa so bolj strmi zaradi prelomov, znanih kot glavni čelni potisk. Ta greben je sestavljen iz slabo konsolidiranih, grobih usedlin, ki ne zadržujejo vode in ne podpirajo razvoja tal, tako da praktično ni kmetijskega potenciala, prebivalstvo je redko.

Na več mestih izven Siwalika so ''dūn'' doline, imenovane Notranji Tarai. Te doline imajo rodovitno zemljo, vendar so bile nevarno malarijske, razen za avtohtone tharu ljudi, ki so bili genetsko odporni. Sredi 1950-ih let se je začel uporabljati DDT za zatiranje komarjev, pot pa je bila odprta za naseljevanje iz hribov, ki so bili slabi z zemljo, na škodo Tharu ljudstva.

Tarai se konča in Nizka Himalaja (mepalsko ''Pahar'') se začne na višjem območju vznožja, ki se imenuje pogorje Mahabharat.

=== Nizka Himalaja ===
Nizka Himalaja je gorsko območje z nizom dolin in kotlin in nadmorsko višino 600¬-2000 m, ki običajno ne pozna snega.

Ta strma južna pobočja so skoraj nenaseljena, zato so učinkovit tampon med jeziki in kulturo v Taraiju in Nizko Himalajo. Hindujski Pahari v glavnem naseljujejo reke in struge, ki omogočajo gojenje riža in so dovolj tople za zimske / pomladne pridelke pšenice in krompirja. Vse bolj urbanizirane doline Katmanduja in Pokhare sodijo v to regijo. [[Nevarci]] so avtohtona etnična skupina z lastnim tibetansko-burmanskim jezikom. Nevarci so bili prvotno avtohtoni v Katmandujski dolini, vendar so se razširili v Pokharo in druga mesta poleg urbaniziranih Paharijev.

Druge avtohtone etnične skupine Janajati - tiste, ki govorijo zelo lokalizirane tibetansko-burmanske jezike in narečja - naseljujejo pobočja do približno 2500 metrov. V to skupino spadajo Magari in Kham Magari zahodno od Pokhare, Gurungi južno od Annapurne, Tamangi po obrobju doline Katmanduja in Rai, Sunuvari in Limbu na vzhodu. Zmerno in subtropsko sadje se prideluje kot rastlinski pridelki. [[Marihuana]] je bila gojena in predelana v ''Charas'' (hašiš), dokler ni mednarodni pritisk prepričal vlado, da jo je leta 1976 prepovedala. Z nadmorsko višino je vedno več odvisnosti od živinoreje, z uporabo zemljišč nad 2.000 metri za poletno pašo in premikanjem čred na nižje višine v zimskem času. Pridelava žita ni bila v koraku z rastjo prebivalstva na višinah nad 1000 metrov, kjer hladnejše temperature zavirajo dvojno žetev. Pomanjkanje hrane pospešuje izseljevanje iz Nizke Himalaje v iskanju zaposlitve.

Hribovje se konča, kjer se grebeni bistveno dvigajo iz zmernega podnebnega pasu v subalpsko območje nad 3000 metrov.

=== Visoka Himalaja ===
[[Image:Himalayas.jpg|thumb|350px|right|Pogled na Himalajo in Mount Everest, gledano iz vesolja, ki gleda proti jugu-jugovzhodu od Tibetanske planote]]
Visoka Himalaja je gorska regija, ki pozna sneg in je zgrajena iz [[granit]]ov in [[gnajs]]ov. Gorska regija ali ''Parbat'' se začne tam, kjer se visoki grebeni (nepalsko लेक – ''lekh'') začnejo bistveno dvigati nad 3000 metrov v subalpsko in alpsko območje, ki se večinoma uporablja za sezonsko pašo. Nekaj deset kilometrov proti severu se Visoka Himalaja nenadoma dvigne vzdolž glavne cone glavnega potiska nad snežno mejo na 5000 do 5500 metri. Približno 90 nepalskih vrhov presega 7000 metrov, osem jih presega 8000 metrov, vključno z [[Mount Everest]]om na 8848 metrov in [[Kangčendzenga | Kangčendzengo]] na 8598 metrov.

Za razliko od Mahabharate, Himalaja ni neprekinjena po Nepalu. Obstaja okoli 20 verig / masivov, ki jih ločujejo več kilometrov globoke, težko prehodne rečne doline: Mahalangur Himalaja okoli Mt. Everesta, [[Langtang]] severno od Katmanduja, [[masiv Anapurna]] in [[Manaslu]] severno od Pokhare, nato [[Dhaulagiri]] naprej proti zahodu s [[Kanjiroba]] severno od Jumle in končno [[Gurans Himalaja]] na skrajnem zahodu in masiv [[Kangčendzenga|Kangčendzenge]] ob meji s Sikkimom.

=== Trans-himalajska regija ===
Glavno razvodje med Brahmaputro (imenovano Yarlung Tsangpo v Tibetu) in sistemom Ganges (vključno celoten Nepal) dejansko leži severno od najvišjih območij. Alpske, pogosto polsušne doline - vključno s Humla, Jumla, Dolpo, Mustang, Manang in Khumbu - ločujejo himalajske masive ali ležijo severno od njih.

Nekatere od teh dolin so bile zgodovinsko bolj dostopne iz Tibeta kot Nepala in so naseljene z ljudmi s tibetanskimi lastnostmi, imenovani ''Bhotiya'' ali ''Bhutia'', vključno z znamenitimi [[Šerpe|Šerpami]] v dolini Kumbu v bližini Mount Everesta. S kitajsko kulturno hegemonijo v samem Tibetu so te doline postale odlagališča tradicionalnih običajev. Doline z boljšim dostopom s hribovitih območij na jugu so kulturno povezane z Nepalom in Tibetom, zlasti [[soteska Kali Gandaki]], kjer kultura ljudstva Thakali kaže vpliv v obe smeri.

Stalne vasi v gorskem območju segajo do 4500 metrov, poleti pa so še višje. Bhotiyi pasejo [[domači jak|jak]]e, gojijo na hlad navajene rastline, kot so krompir, ječmen, ajda in proso. Tradicionalno so trgovali po gorah, npr. s tibetansko soljo za riž iz nižin v Nepalu in Indiji. Ker je bila trgovina omejena 1950-ih, so našli delo kot visokogorski nosači, vodniki, kuharji in drugi dodatki za turizem in alpinizem.

== Podnebje ==
[[File:Köppen climate types of Nepal.svg|thumb|300px|Karta Nepala s Köppnovimi klimatskimi conami]]

=== Višinski pasovi ===
[[Image:Satellite image of Nepal in October 2002.jpg|thumb|right|350px|Satelitska slika Nepala v oktobru 2002]]
Zemljepisna širina Nepala je približno enaka kot v ameriški zvezni državi [[Florida]], vendar se višine gibljejo od manj kot 100 metrov do več kot 8000 metrov in padavine od 160 milimetrov do več kot 5000 milimetrov. Je dežela osem klimatskih območij od tropskega do večnega snega. &lt;ref&gt;{{Citation | author-link = Lillesø, J-P.B., T.B. Shrestha, L.P. Dhakal, R.P. Nayaju and R. Shrestha | title = The Map of Potential Vegetation of Nepal - a forestry/agroecological/biodiversity classification system | series = Forest &amp; Landscape Development and Environment Series 2-2005 and CFC-TIS Document Series No.110. | year = 2005 | url = http://curis.ku.dk/ws/files/20497354/de2_001.pdf | isbn = 87-7903-210-9 | accessdate = Nov 22, 2013 | archive-date = 2013-12-03 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131203032538/http://curis.ku.dk/ws/files/20497354/de2_001.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

[[Tropsko podnebje]] pod 1000 metri doživlja zmrzal manj kot enkrat na desetletje. Lahko se razdeli na nižje trope (pod 300 metrov z 18 % ozemlja države) in zgornja (18 % kopnega) tropska območja. Najboljši [[Mangovec|mango]] in tudi [[papaja]] ter [[banana|banane]] so večinoma omejeni na spodnje območje. V zgornjem tropskem območju raste tudi drugo sadje, kot so [[liči]], [[nangka]], [[citrus]]i in mango nižje kakovosti. Zimski pridelki so žita in zelenjava, ki se običajno goji v zmernih podnebjih. Zunanji deli Taraija so praktično vsi v spodnjem tropskem območju. Notranje doline Taraija obsegajo obe tropski coni, pogorje Siwalik je večinoma tropsko. Tropske podnebne cone segajo daleč navzgor po rečnih dolinah čez Nizko Himalajo in celo v gorska območja.

[[Subtropsko podnebje|Subtropsko podnebno območje]] od 1000 do 2000 metrov zavzema 22 % Nepala in je najbolj razširjeno podnebje himalajskega predgorja nad dolinami rek. Obdobje zmrzali je do 53 dni na leto, vendar se to zelo razlikuje od višine, bližine visokih gora in terena, bodisi izsuševanja ali odvajanja hladnega zraka. Med posevki so riž, koruza, proso, pšenica, krompir, koščičasto sadje in citrusi.

Velika večina prebivalcev Nepala zaseda tropska in subtropska podnebna območja. V himalajskem predgorju so skoncentrirani hindujci zgornje kaste, v tropskih dolinah, ki so zelo primerne za gojenje riža, medtem ko etnične skupine Janajati večinoma živijo zgoraj v subtropskem območju in pridelujejo več drugih žit kot riža.

[[Zmerno podnebje|Zmerno podnebno območje]] od 2000 do 3000 metrov zavzema 12 % Nepala in ima do 153 dni letnih zmrzali. To se srečuje v višjih delih srednjega hribovja in v večjem delu gorskega območja. Med posevki so na hlad odporen riž, koruza, pšenica, ječmen, krompir, jabolka, orehi, breskev, razne vrste kapusnic, amarant in ajda.

[[Subalpsko podnebje|Subalpsko območje]] od 3000 do 4000 metrov zavzema 9 % ozemlja Nepala, predvsem v gorskih in himalajskih regijah. Ima stalne naselbine v Himalaji, na jugu pa le sezonsko kot pašo za ovce, koze, jake in hibride v toplejših mesecih. Tu je do 229 letnih dni zmrzali. Med posevki so ječmen, krompir, zelje, cvetača, amarant, ajda in jabolka. Nabirajo se zdravilne rastline.

[[Alpsko podnebje|Alpsko območje]] od 4000 do 5000 metrov zavzema 8 % površine države. Obstaja nekaj trajnih naselij nad 4000 metri. Rastlinjakov skoraj ni, čeprav se nabirajo zdravilna zelišča. Ovce, koze, jaki in hibridi se pasejo v toplejših mesecih.
Na okoli 5000 m je snežna meja in ni človekovega bivanja ali celo sezonske rabe.

Sušna in polsušna zemlja v [[padavinska senca|padavinski senci]] visokih vrhov imajo transhimalajsko podnebje. Gostota prebivalstva je zelo nizka. Gojenje in vzreja sta v skladu s subalpskimi in alpskimi vzorci, vendar sta odvisni od taljenja snega in potokov za namakanje.

Padavine se na splošno zmanjšujejo od vzhoda proti zahodu s povečanjem oddaljenosti od Bengalskega zaliva, izvira poletnega monsuna. Vzhodni Nepal dobi približno 2500 mm letno, območje Katmanduja približno 1400 mm in zahodni Nepal približno 1000 mm. Ta vzorec je spremenjen z adiabatnimi učinki, saj se višje zračne mase ohladijo in pade vsebnost vlage na vetrovnih pobočjih, nato se ogrevajo, ko se spustijo, tako da relativna vlažnost pade. Letne padavine dosežejo 5500 mm na vetrovnih pobočjih v masivu Anapurna in sicer po relativno nizkem odseku območja Mahabharat. V padavinski sencah izven visokih gora letne padavine padajo celo na 160 mm.

=== Sezone ===
Leto je razdeljeno na mokro obdobje od junija do septembra, saj poletna toplota v notranjosti Azije ustvarja cono nizkega pritiska, ki priteka v vlažnem zraku iz [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] in suha sezona od oktobra do junija, ko hladne temperature v veliki notranjosti ustvarjajo območje z visokim tlakom, zaradi česar se suhi zrak pretaka navzven. April in maj sta meseca intenzivnega vodnega stresa, ko kumulativne učinke dolge sušne sezone poslabšajo temperature, ki se v tropskem podnebnem pasu dvignejo za več kot 40 ° C. Sezonska suša se še poglablja v gorovju Siwalik, ki jih sestavljajo slabo konsolidirani, grobi, prepustni sedimenti, ki ne zadržujejo vode, zato so pobočja pogosto prekrita z gozdom, ki je toleranten na sušo. Pravzaprav je velik del nepalske vegetacije prilagojen suši, vendar manj na višjih višinah, kjer hladnejše temperature pomenijo manj stresa.

Pred poletnim monsunom se lahko pojavi nevihtna aktivnost, ki zagotavlja vodo za polja riža. Vztrajni dež v povprečju prispe sredi junija, saj povišane temperature v notranjosti Azije ustvarijo območje nizkega pritiska, ki pritegne vlažen zrak iz Indijskega oceana, vendar se lahko spreminja do enega meseca. Znaten neuspeh monsunskega dežja je zgodovinsko pomenil sušo in lakoto, medtem ko nadnaravne količine dežja še vedno povzročajo poplave in zemeljske plazove z izgubami človeških življenj, kmetijskih zemljišč in stavb.

Monsun tudi otežuje prevoz z izpiranjem cest in poti, tako lahko neasfaltirane ceste in vzletne steze postanejo neuporabne, oblaki pa zmanjšajo varnostne razmere za letalstvo. V septembru se zmanjšujejo padavine in se običajno končajo do sredine oktobra, pri čemer se začenja na splošno hladno, jasno in suho vreme, pa tudi najbolj sproščeno in veselo obdobje v Nepalu. Do takrat je žetev končana in ljudje so v prazničnem razpoloženju. Dva največja in najpomembnejša hindujska festivala - Dashain in Tihar (Dipawali) - sta v tem obdobju, približno en mesec narazen. Sezona po monsunu traja do decembra.

Po jesenskem obdobju pride zimski monsun, močan severovzhodni tok, ki ga zaznamujejo občasne kratke padavine v nižinah in ravnicah in snežne padavine na visokih območjih. V tej sezoni Himalaja deluje kot ovira za hladne zračne mase iz Notranje Azije, zato imajo južni Nepal in severna Indija toplejše zime, kot bi bile sicer. April in maj sta suha in vroča, še posebej pod 1200 metrov, kjer lahko popoldanske temperature presežejo 40 ° C.

== Okolje ==
Dramatične spremembe v nadmorski višini vzdolž tega transekta povzročajo različne [[biom]]e, od tropskih savan vzdolž indijske meje, do subtropskih gozdov [[listavci|listavcev]] in [[iglavci|iglavcev]] v hribih, do zmernih gozdov listavcev in iglavcev na pobočjih Himalaje, do planinskih travišč in grmičevja in na koncu skale in led na najvišjih višinah.

To ustreza ekoregiji Tarai-Duar savana in travišča.

V nižjih legah gorske regije dominirajo subtropski gozdovi. Sestavljajo mozaik, ki poteka proti vzhodu in zahodu po Nepalu, s himalajskimi subtropskimi gozdovi listavcev med 500 in 1000 metri in himalajskimi subtropskimi borovimi gozdovi med 1000 in 2000 metri. Na višjih nadmorskih višinah, do 3000 metrov, se najdejo zmerni gozdove listavcev: vzhodni himalajski gozdovi listavcev vzhodno od reke Gandaki in zahodni himalajski gozdovi listavcev na zahodu.

Naravni gozdovi gorskega območja se spreminjajo od vzhoda proti zahodu, kot se zmanjšujejo padavine. Lahko jih na splošno razvrstimo glede na njihovo povezavo z reko Gandaki. Od 3000 do 4000 metrov so vzhodni in zahodni himalajski subalpinski iglavci. Do 5500 metrov je vzhodno in zahodno himalajsko alpsko grmičevje in travniki.

=== Okoljska vprašanja ===
'''Naravne nevarnosti'''

[[Potres]]i, hude [[nevihta|nevihte]] (tornadi so redki&lt;ref&gt;{{navedi novice  |last = Mallapaty  |first = Smriti  |title = Nepali scientists record country’s first tornado: The team confirmed the rare event using satellite images, social-media posts and a visit to the affected area  |newspaper = Nature News  |publisher = Spring Nature Publishing  |date = 12 April 2019  |url = https://www.nature.com/articles/d41586-019-01159-w  }}&lt;/ref&gt;), [[poplava|poplave]] in hudourniške poplave, [[Zemeljski plaz|zemeljski plazovi]], [[suša]] in [[lakota]], odvisno od časa, intenzivnosti in trajanja poletnih monsunov.

'''Okolje - aktualna vprašanja'''

[[Krčenje gozdov]] (prekomerna raba lesa za gorivo in pomanjkanje alternativ); onesnažena voda (s človeškimi in živalskimi odpadki, kmetijskim odtokom in industrijskimi odpadnimi vodami); ohranjanje prosto živečih živali; emisije vozil.

'''Okolje - mednarodni sporazumi'''

* Stranka: biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, nevarni odpadki, morsko pravo, zaščita ozonske plasti, tropski les 83, tropski les 94, mokrišča
* Podpisano, vendar ne ratificirano: ohranjanje morskega življenja
* Obstoječi in predlagani jezovi, brane in kanali za obvladovanje poplav, namakanje in proizvodnjo hidroelektrične energije

== Rečni sistemi ==
Nepal ima tri kategorije rek. Največji sistemi - od vzhoda do zahoda Koši, Gandaki / Narayani, Karnali / Goghra in Mahakali - nastanejo iz več pritokov, ki izvirajo v Visoki Himalaji ali onkraj nje, imajo velik strmec in precejšnje pretoke zaradi taljenja snega skozi vročo, suho pomlad do poletnega monsuna. Ti pritoki prečkajo najvišje gore v globokih soteskah, tečejo proti jugu skozi gorske verige, nato se združijo v konfiguraciji, podobni kandelabru, preden prečkajo grebene [[Nizka Himalaja|Mahabharata]] in se pojavijo na ravnicah, kjer gradijo ogromne [[Aluvialni stožec|aluvijalne stožce]], ki presegajo 10.000 km2.

[[Koši (reka)|Koši]] se imenuje tudi ''Sapta Koši'' za sedem himalajskih pritokov v vzhodnem Nepalu: Indrawati, Sun Koši, Tama Koši, Dudh Koši, Liku, Arun in Tamor. Arun izvira v Tibetu približno 150 kilometrov izven severne meje Nepala. Pritoka Sun Koši, Bhote Koši prav tako izvirata v Tibetu, sledita cesti Arniko, ki povezuje Katmandu in [[Lasa|Laso]].

[[Gandaki (reka)|Gandaki]] / Narayani ima sedem himalajskih pritokov v središču države: Daraudi, Seti Gandaki, Madi, Kali, Marsyandi, Budhi in [[Trisuli]], imenovani tudi ''Sapta Gandaki''. ''Kali Gandaki'' izvira na robu Tibetanske planote in teče skozi pol-neodvisno kraljestvo Mustang, nato med 8000 m visokim Dhaulagirijem in Anapurno v najgloblji dolini na svetu. Trisuli izvira severno od mednarodne meje znotraj Tibeta. Ko se sedem zgornjih pritokov združi, nastane reka ''Narayani'' v Nepalu in se ji pridruži vzhodni Rapti iz doline Čitvan. Ko prečka v Indijo se ime spremeni v ''Gandak''.

[[Karnali]] odmaka zahodni Nepal, z glavnima pritokoma Bheri in Seti. Zgornji Bheri odmaka Dolpo, oddaljeno dolino izven Dhaulagirija s tradicionalnimi tibetanskimi kulturnimi običaji. Zgornji Karnali izvira znotraj Tibeta v bližini svetega [[jezero Manasarovar |jezera Manasarovar]] in gore [[Kailaš]]. Območje okoli teh značilnosti je hidrografska povezava južne Azije, saj vsebuje vire [[Ind]]a in njegovega glavnega pritoka reke [[Satledž]], Karnali - pritok [[Ganges]]a - in Yarlung Tsangpo / [[Brahmaputra]]. V skladu s tradicionalno kozmografijo je središče vesolja. Mahakali / Sharda ali ''Kali'' vzdolž nepalsko-indijske meje na zahodu se pridruži Karnaliju v Indiji, kjer je reka znana kot ''Goghra'' ali ''Ghaghara''.

Reke druge kategorije izvirajo v Nizki Himalaji, od vzhoda proti zahodu Meči, Kankai in Kamala južno od reke Koši; [[Bagmati (reka)|Bagmati]], ki odmaka Katmandujsko dolino med sistemi Koši in Gandaki, nato Zahodni Rapti in Babai med sistemi Gandaki in Karnali. Brez virov ledenikov so režimi letnega pretoka v teh rekah bolj spremenljivi, čeprav je v sušni sezoni pretok omejen.

Reke tretje kategorije izvirajo v najbolj obrobnih predgorjih Siwalika in so večinoma sezonske.

Nobeden od teh rečnih sistemov ne podpira pomembne komercialne plovbe. Namesto tega globoke soteske ustvarjajo ovire za vzpostavitev prometnih in komunikacijskih omrežij ter drobijo pogoje za  gospodarstvo. Pešpoti so še vedno glavne transportne poti v številnih hribovskih predelih.
[[Image:NepalOMC.png|thumb|500px|Nepalska mesta, vasi, reke in vrhovi.]]

=== Upravljanje z rekami ===
Reke v vseh treh kategorijah lahko povzročijo resne poplave. Reka Koši v prvi kategoriji je avgusta 2008 povzročila veliko poplavo v državi Bihar, ko je prebila slabo vzdrževan nasip tik znotraj Nepala. Zahodni Rapti v drugi kategoriji se imenuje »Gorakhpurjeva žalost« zaradi zgodovine poplav v mestih. Reke Taraija tretje kategorije so povezane s hudourniškimi poplavami. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Aryal |first1=Ravi Sharma |last2=Rajkarnikar |first2=Gautam |year=2011 |title=Water Resources of Nepal in the Context of Climate Change |page=vii |url=http://www.wecs.gov.np/pdf/water-recource-climate-change.pdf |location=Kathmandu |publisher=Government of Nepal, Water and Energy Commission Secretariat |isbn= |accessdate=Dec 9, 2013 |archive-date=2016-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160103110505/http://www.wecs.gov.np/pdf/water-recource-climate-change.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ker sta dvig in erozija v Himalaji bolj ali manj v ravnovesju, vsaj tam, kjer je podnebje vlažno &lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hack |first=John T. |year=1960 |title=Interpretation of Erosional Topography in Humid Temperate Regions|url=http://earth.geology.yale.edu/~ajs/1960/ajs_258A_11.pdf/80.pdf |journal=American Journal of Science |publisher= |volume= 258-A |issue= |pages=80–97 |accessdate=December 10, 2013}}&lt;/ref&gt;, je treba hitro dvigovanje uravnotežiti z letnimi prirastki milijonov ton sedimentov, ki se izpirajo iz gora; nato na ravninah, kjer so ustvarile velike aluvialne stožce, reke [[meander|meandrirajo]] in spreminjajo smer vsaj vsakih nekaj desetletij, zaradi česar nekateri strokovnjaki postavljajo vprašanje ali lahko umetni nasipi zadržijo problem poplav &lt;ref&gt;{{cite journal |last=Devkota |first=Lochan |last2=Crosato |first2=Alessandra |last3=Giri |first3=Sanjay |year=2012 |title=Effect of the barrage and embankments on flooding and channel avulsion, case study Koshi River, Nepal |url=http://resolver.tudelft.nl/uuid:b9026f10-e9b8-4cc6-9e27-93416804eac5 |journal=Rural Infrastructure |volume=3 |issue=3 |pages=124–132 |doi= |accessdate=December 9, 2013}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. Tradicionalna kultura Mithila vzdolž spodnjega toka reke Koši v Nepalu in Biharju je reko označila kot daritelja življenja za svojo plodno aluvialno zemljo, pa tudi za življenje s katastrofalnimi poplavami. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://onesstandpoint.blogspot.com/2009/05/floods-of-mithila-region-raising.html |title=Floods of Mithila Region: Raising Questions on Survival |last1=Thakur |first1=Atul Kumar |date=May 7, 2009 |website=Standpoint |publisher= |accessdate=December 9, 2013}}&lt;/ref&gt;

Veliki rezervoarji v Nizki Himalaji lahko zajamejo največje pretoke in ublažijo poplave v spodnjem toku, shranijo presežek monsunskih tokov za suho sezonsko namakanje in za proizvodnjo električne energije. Voda za namakanje je še posebej privlačna, ker se domneva, da je indijski Tarai vstopil v prehrambeni mehurček, kjer so suhi sezonski pridelki odvisni od vode iz vodnjakov v ceveh, ki v celoti neustrezno izkoriščajo podtalnico. &lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Brown |first=Lester R. |date=November 29, 2013 |title=India's dangerous 'food bubble' |url=http://articles.latimes.com/2013/nov/29/opinion/la-oe-brown-india-food-bubble-famine-20131129 |url-status=bot: unknown |newspaper=Los Angeles Times |location= |publisher= |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131218120818/http://articles.latimes.com/2013/nov/29/opinion/la-oe-brown-india-food-bubble-famine-20131129 |archivedate=2013-12-18 |accessdate=Dec 10, 2013 }}&lt;/ref&gt;

Izčrpavanje [[vodonosnik]]ov brez gradnje gorvodnih jezov kot trajnostnega alternativnega vodnega vira bi lahko spodbudilo Malthusovo katastrofo v negotovih indijskih kmetijskih državah Uttar Pradeš in Bihar z več kot 300 milijoni prebivalcev. Ker je Indija že imela Naxalite-maoistične upornike &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.geopoliticalmonitor.com/the-naxalite-insurgency-in-india-3823/|title=The Naxalite Insurgency in India  |last1=Kennedy |first1=Kristian A. |date=May 17, 2010 |website=Geopolitical Monitor |accessdate=December 11, 2013}}&lt;/ref&gt; v Biharju, Jharkhandu in Andra Pradešu, je nepalska neodločnost, da bi se strinjala z vodnimi projekti, celo zdela eksistencialna grožnja Indiji &lt;ref&gt;{{cite journal |last=Malhotra |first=Pia |date=July 2010 |title=Water Issues between Nepal, India &amp; Bangladesh, a Review of Literature |url=http://www.ipcs.org/pdf_file/issue/SR95.pdf |journal=IPCS Special Report No. 95 |publisher=Institute of Peace and Conflict Studies |location=New Delhi |page=11 |accessdate=December 11, 2013}}&lt;/ref&gt;.

Medtem ko Nepal gradi zapore za preusmerjanje več vode za namakanje v sušnem obdobju pred poletnim monsunom, je je za uporabnike na nižji stopnji v Bangladešu in indijskih državah Bihar in Uttar Pradeš manj. Najboljša rešitev bi lahko bila izgradnja velikih rezervoarjev v zgornjem toku, zajemanje in shranjevanje presežnih tokov v poletnem monsunu ter zagotavljanje ugodnosti za obvladovanje poplav v Bangladešu in Indiji. Potem bi lahko sporazumi o delitvi vode določili, da se del skladiščene vode pusti, da v naslednjem sušnem obdobju odteče v Indijo.

Kljub temu je izgradnja jezov v Nepalu sporna iz več razlogov. Prvič, regija je seizmično aktivna. Okvare, ki jih povzročijo potresi, lahko povzročijo ogromno smrti in uničenje v smeri toka, zlasti na gosto poseljeni Gangesovi ravnini. [13] Drugič, globalno segrevanje je privedlo do oblikovanja ledeniških jezer, zajezenih z nestabilnimi [[morena]]mi. Nenadni prelomi teh moren lahko povzročijo poplave s kaskadnimi prelomi struktur, ki jih je ustvaril človek.

Tretjič, stopnje sedimentacije v Himalaji so izjemno visoke, kar vodi do hitre izgube skladiščnih zmogljivosti, saj se sedimenti kopičijo za jezovi. Četrtič, obstajajo zapletena vprašanja čezmejne pravičnosti glede tega, kako bi Indija in Nepal delila stroške in koristi, ki so se izkazali za težko rešljive v okviru pogostega blaženja med obema državama. &lt;ref&gt;{{cite journal |title=''Malhotra, ''op. cit.'''|url=http://www.ipcs.org/pdf_file/issue/SR95.pdf}}&lt;/ref&gt;

== Površina ==
[[File:Land cover map of Nepal using Landsat 30 m (2010) data.jpg|alt=Land cover map of 2010|thumb|450px|Karta pokritosti tal Nepala z uporabo podatkov Landsat 30 m (2010).]]
* Skupaj: 147.181 km²
* Kopno: 143.181 km²
* Vode (reke): 4.000 km²

Višinski ekstremi:
*Najnižja točka: Kechana Kawal, okrožje jhapa - 59 m
*Najvišja točka: Sagarmatha (Mount Everest) 8848 m

== Viri in raba zemljišč ==
Naravni viri: kremen, voda, les, vodna energija, lepi razgledi, majhna nahajališča lignita, bakra, kobalta, železove rude.

Raba zemljišč:
*Njive: 16,0 %
*Trajni nasadi: 1,2 %
*Trajni pašniki: 12,5 %
*Gozd: 25,4 % 
*Drugo: 45,8 % (2011)

Namakana zemljišča: 13.320 km² (2012) skoraj 50 % njiv

Skupaj obnovljivi vodni viri: 210,2 km³ (2011)

== Meje ==
*Skupaj: 2926 km    (3156 CIA World Factbook)
*Meje z državama: Kitajska 1236 km (1389 CIA World Factbook), Indija 1690 km (1770 CIA World Factbook)

=== Mejni prehodi z Indijo ===
Medtem ko imata Indija in Nepal odprto mejo brez omejitev gibanja svojih državljanov na obeh straneh, obstaja 23 kontrolnih točk za trgovske namene. Šest se jih uporablja tudi za vstop / izstop državljanov tretjih. &lt;ref name=border&gt;{{navedi splet| url = http://www.nepaldemocracy.org/documents/treaties_agreements/nep_india_open_border.htm|title = Nepal-India Open Border: Prospects, Problems and Challenges| publisher= Nepal Democracy| accessdate = 2012-01-02 }}&lt;/ref&gt;

=== Mejni prehodi s Kitajsko ===
Meja med Kitajsko in Nepalom poteka vzdolž gorovja Himalaja od severozahoda proti jugovzhodu in ločuje južno avtonomno pokrajino Tibet, Kitajska in ozemlje Nepala. Ta meja poteka preko najvišjega vrha na svetu, Mount Everest.

Linija se razteza med dvema tromejnima točkama: Kitajska – Nepal – Indija. Tromejna točka na zahodu je v nepalskem okrožju Mahakali Zone, na vzhodu je v regiji Meči.

Leta 2012 sta se Nepal in Kitajska dogovorili o odprtju novih uradnih mejnih prehodov za vstop na skupno 6. Tri so določena kot mednarodna, tri pa so namenjena le za dvostransko trgovino &lt;ref name=&quot;mfa&quot;&gt;{{navedi splet| title = 中华人民共和国政府和尼泊尔政府关于边境口岸及其管理制度的协定| trans-title = China-Nepal Agreement on Port of Entry| author = | publisher = Chinese Embassy in Nepal| date = 2012-01-14| accessdate = 2017-02-10| url = http://np.chineseembassy.org/chn/zngxs/zywj/t1059642.htm| language = zh| quote = }}&lt;/ref&gt;.

Mejni prehod med Zhangmu in Kodari na ''Cesti prijateljstva'' deluje od leta 1968 &lt;ref&gt;{{navedi splet| title = Nepal-China Seven Border Crossing-points| author = Buddhi Narayan Shrestha| work = Border Nepal Buddhi| date = 2015-11-29| accessdate = 2017-02-09| url = https://bordernepal.wordpress.com/2015/11/29/nepal-china-seven-border-crossing-points/| quote = Kodari-Khasa has been in operation since 1968 for the transaction of trade and commerce. The second commercial border-point is the Rasuwagadhi-Kerung, which has come into use recently.}}&lt;/ref&gt;. Leta 2014 je bil za trgovino odprt mejni prehod v Fort Rasuwa (Rasuwagadhi). Vendar pa ta prehod ni bil odprt za tujce do leta 2017. &lt;ref name=&quot;thelandofsnows&quot;&gt;{{navedi splet| title = Tibet Nepal Border Closed| author = Lobsang| website = The Land of Snows| date = 2016-06-25| accessdate = 2017-02-09| url = http://www.thelandofsnows.com/tibet-nepal-overland-border-closed/| quote = the new border crossing from Kyirong, Tibet to Rasuwaghadi, Nepal. Though this border crossing has NOT been opened to foreign travelers yet, this route has been open to traders from Nepal and China for much of the past year...| archive-date = 2017-02-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20170211075317/http://www.thelandofsnows.com/tibet-nepal-overland-border-closed/| url-status = dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se ta mejni prehod obravnava kot prihodnji železniški prehod med obema državama.

Drugi prehodi, kot je tisti pri Burang-Hilsi blizu zahodne trase, medtem ko niso široko dostopni, so se že vrsto let uporabljali za lokalno trgovino med Kitajsko in Nepalom. Nekateri od teh prehodov so postali tako pomembni za lokalno trgovino, da so se leta 2008, ko so Kitajci po olimpijskih igrah zaostrili mejni nadzor, vaseh, kot je Kimathanka, soočale s pomanjkanjem hrane zaradi motenj v lokalni trgovini. V preteklosti je še več mejnih prehodov. Prehod na Kora La med Zgornjim Mustangom in Tibetom je bil na primer velika trgovska pot soli. Vendar pa je bil ta prehod zaprt zaradi tibetanskih gverilcev v šestdesetih letih. Večina leta ostane zaprt do danes, razen pri odprtju za omejeno lokalno trgovino med polletnimi čezmejnimi trgovinskimi sejmi.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/np.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101229013308/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/np.html |date=2010-12-29 }}
* [http://gis.calvin.edu/atlas/Nepal.html Atlas of Nepal]
* [http://www.planetnepal.org/cgi-bin/view/Main/CategoryGeoPolitical Nepal Encyclopedia Geopolitical category] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090214022113/http://www.planetnepal.org/cgi-bin/view/Main/CategoryGeoPolitical |date=2009-02-14 }}
* [http://www.outdoorhimalayan.com/nepal-geography Brief and Concise Geography of Nepal]

[[Kategorija:Geografija Nepala]]
[[Kategorija:Južna Azija]]</text>
      <sha1>i5nq4yovu41fh61j6y355mdq5ohmylb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geografija Butana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>462864</id>
    <revision>
      <id>6772653</id>
      <parentid>6655265</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:04:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19192" sha1="gqda97onv6ubezz4ms8ex261qdivuji" xml:space="preserve">{| border=1 align=right cellpadding=4 cellspacing=0 width=300 style=&quot;margin: 0.5em 0 1em 1em; background: #f9f9f9; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;&quot;
|+&lt;big&gt;&lt;big&gt;'''Butan'''&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
| style=&quot;background:#efefef;&quot; align=&quot;center&quot; colspan=&quot;2&quot; |
{| border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot;
|-
| align=&quot;center&quot; width=&quot;140px&quot; | [[File:BhutanOMC.png|400px|thumb|right|Butanska mesta in vasi]]
|}
|-
| '''[[Celina]]''' || Azija
|-
| '''Sub regija''' || [[Južna Azija]]
|-
| '''Koordinate''' || {{Coord|27|30|N|90|30|E|type:country}}
|-
| '''Area'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;- Skupaj &lt;br&gt;&amp;nbsp;- Vode
| 137. &lt;br&gt;38.394 km2 &lt;br&gt; 0 km2
|-
| '''Meje''' || 1136 km
|-
| '''Meji z''' || Kitajska 477 km, &lt;br&gt; Indija 659 km
|-
| '''Najvišja točka''' || Gangkhar Puensum, 7570 m &lt;br&gt;Kangkar Punsum&lt;ref name=cia&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |work=World Factbook |publisher=CIA |title=Bhutan |date=22 March 2011 |accessdate=3 April 2011 |archive-date=2010-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101228202246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bt.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| '''Najnižja točka''' || Drangme Chhu, 97 m
|-
| '''Najdaljpa reka''' ||
|-
| '''Raba tal'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;- njive&lt;br&gt;&amp;nbsp;- trajni nasadi&lt;br&gt;&amp;nbsp;- drugo ||&lt;br&gt;2.62% &lt;br&gt;0.34% &lt;br&gt;97.27% (2012 est.)
|-
| '''Namakana zemljišča''' || 319,1 km2 (2010)
|-
| '''Podnebje''': || tropski v južnih ravnicah; hladne zime in vroča poletja v osrednjih dolinah; hude zime in hladna poletja v Himalaji
|-
| '''Naravni viri''' || [[les]], vodna energija, [[sadra]], [[kalcijev karbonat]]
|-
| '''Naravne nesreče''' || nasilne nevihte s Himalaje so vir imena države, ki se prevaja kot dežela 'Grmeči zmaj'; pogosti plazovi v deževnem obdobju.
|-
| '''Okoljska vprašanja''' || erozija tal; omejen dostop do pitne vode
|}

[[File:Bhutan topo en.jpg|thumb|right|250px|Topografska karta Butana]]

'''Kraljevina Butan''' je suverena država, ki leži proti vzhodni skrajni meji [[Himalaja|Himalaje]]. Je dokaj enakomerno stisnjena med suverenim ozemljem dveh držav: [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] na severu in severozahodu, s približno 477 kilometrov meje z [[Avtonomna regija Tibet|avtonomno regijo Tibet]] in [[Indija|Republiko Indijo]] na jugu, jugozahodu in vzhodu, s približno 659 kilometrov meje z zveznimi državami Arunačal Pradeš, Asam, Zahodni Bengal in Sikim. Skupne meje Butana znašajo 1139 kilometrov. Republika [[Nepal]] na zahodu, Ljudska republika [[Bangladeš]] na jugu in [[Mjanmar]] na jugovzhodu so druge bližnje sosede; prvi dve sta ločeni le z zelo majhnimi odseki indijskega ozemlja.

Butan je zelo kompaktna država, le malo  daljša kot široka s površino približno 38.394 kvadratnih kilometrov. Zaradi svojega kopenskega statusa ne nadzoruje teritorialnih voda. Butansko ozemlje se je na jugu širilo na današnji Assam, vključno s protektoratom Cooch Behar, toda od leta 1772 je britanska vzhodnoindijska družba začela potiskati meje s številnimi vojnami in pogodbami, kar je močno zmanjšalo velikost Butana, Sinčulska pogodba iz leta 1865, ko so se nekatera obmejna zemljišča vrnila nazaj. Kasneje so mnoga od teh ozemelj trajno izgubili za Britansko Indijo v skladu s pogodbo iz Punakhe.

== Politična geografija ==
Butan je razdeljen na 20 [[Okraji v Butanu|dzongkhagov]] (okrožij) in nadalje na 205 gewogov (vaških skupnosti). Gewogi so nato za administracijo razdeljeni na številne tromde (občine).

== Naravna geografija ==
{{glavni|Gore Butana}}
[[File:GangkharPuensum3.jpg|thumb|right|240px|Gangkhar Puensum iz Ura La, Butan]]
Himalajske [[gore Butana]] dominirajo na severu države, kjer vrhovi zlahka dosežejo 7000 metrov; Najvišja točka v Butanu je [[Gangkhar Puensum]], ki ima čast, da je najvišja ne preplezana gora na svetu  s 7570 m &lt;ref name=&quot;TI_2001&quot;&gt;{{cite journal|author=Tsuguyasu Itami|title=Gankarpunzum &amp; First Ascent Of Liankang Kangri|journal=Japanese Alpine News|date=October 2001|volume=1|url=http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf|accessdate=14 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303203947/http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf|archive-date=2016-03-03|url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Vreme je v gorah skrajno: visoki vrhovi imajo večni sneg, nižje gore in soteske imajo vse leto močne vetrove, zaradi česar so poleti pusti rjavi vetrovni predori in pozimi zamrznjene opustele površine. [[Blizzard |Viharji]], ki nastajajo na severu vsako zimo, se pogosto premikajo proti jugu v osrednje višavje.

Pod skalami in ledom najvišjih vrhov leži obsežen lok vzhodnega himalajskega alpskega grmičevja in travnikov, ki poleg pašnikov vsebuje še veliko različnih rododendronov in zelnatih rastlin.
Gorski svet je najbolj naseljen del države. Prestolnica [[Thimphu]] leži v zahodni regiji. Za to regijo so značilne številne reke (ki se izlivajo v indijsko [[Brahmaputra| Brahmaputro]]), njene izolirane doline, v katerih je večina prebivalstva in obsežni gozdovi, ki pokrivajo sedemdeset odstotkov države. Visokogorje ima vzhodno himalajski subalpski gozd iglavcev na višjih nadmorskih višinah in vzhodno himalajski gozd listavcev na nižjih višinah. Zime so hladne, poletja vroča; deževno obdobje pogosto spremljajo plazovi.

Doline Butana so povezane z vrsto [[prelaz]]ov (''La'' v [[Dzongkha]]). Med dolino Haa in dolino Paro je Chele La (3780 metrov). Chele La je najvišji prehod, ki ga prečka butanska avtocesta. Druga cesta iz Thimphua do Punakhe prečka [[prelaz Doču La]] (3116 metrov), ki ima 108 [[Stupa (zgradba)|čortenov]], zgrajenih v spomin na izgon asamskih gverilcev. Vzhodno od kraja [[Vangdue Phodrang]] je Pele La (3390 metrov). Nadaljevanje vzhodno vzdolž glavne avtoceste so drugi pomembnejši prelazi kot Yotang La, Shertang La, Wangthang La, Thrumshing La in Kori La (2298 metrov).
Ekstremni južni pas države je sestavljen večinoma iz himalajskih subtropskih širokolistnih gozdov, ki se razprostirajo v tropske ravnice [[Tarai]]-Duar savane in travišč, značilnih za Indijo. Gre predvsem za kmetijska zemljišča, kjer večinoma proizvajajo [[riž]]. Le dva odstotka Butana sta obdelovalna zemlja, večina je tu.

Stoletja izolacije, majhna populacija in topografski ekstremi so privedli do ohranitve Butana kot enega najbolj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Država se uvršča med prvih deset držav na svetu po gostoti vrst (bogastvo vrst na enoto površine). Obstaja več kot petstopetdeset vrst rastlin, vključno s tristo zdravilnimi. Znanih je več kot 770 vrst ptic in več kot 165 vrst sesalcev, vključno z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami, kot so [[mačji panda]], [[snežni leopard]] in [[zlati langur]] (''Trachypithecus geei'').

== Strateška lokacija ==
Butan, ki leži med Indijo in Kitajsko, je potencialno kitajsko-indijsko bojišče; Indija ima trenutno večji politični vpliv v državi. To izhaja iz dveh razlogov: dejstva, da po tem, ko so Britanci podelili suverenost svojim južnoazijskim posestim, Butan, protektorat, nikoli ni bil pod nadzorom Indije, razen za politiko tujih odnosov po indijsko-butanski pogodbi iz leta 1949. Indijska vojska patruljira meje Butana in je igrala pomembno vlogo pri razvoju cestne infrastrukture v državi. Poleg tega indijska vlada še naprej zagotavlja približno 60% javnih financ Butana.

Drugi razlog izhaja iz agresije Kitajske na Tibet od 1949 do 1959; Tibetanci imajo močne kulturne, zgodovinske in verske povezave z Butanom.

Butan nadzira več strateških gorskih prelazov skozi Himalajo, kar omogoča potovanje med Tibetom in Assamom. Ti prehodi so tudi edina pot v kraljestvo in skupaj z večstoletno politiko izolacije so jo imenovali 'gorska trdnjava bogov'. Srce Butana ni bilo nikoli uspešno napadeno; Britanci, medtem ko so vzpostavljali protektorat, so to storili z grožnjami za nizko ležeča ozemlja pod visokogorjem.

== Podnebje ==
[[File:Bhutan map of Köppen climate classification.svg|thumb|300px|Karta Butana po Köppnovi klimatski klasifikaciji]]
Podnebje Butana je tako raznoliko, kot njegove višine in tako kot na Indija, nanj vplivajo [[monsun]]i. Zahodni Butan je še posebej prizadet od monsunov, ki prinašajo med 60 in 90 odstotkov padavin v regijo. Podnebje je vlažno in subtropsko v južnih ravnicah in vznožjih gora, zmerno v notranjih himalajskih dolinah južne in osrednje regije ter hladno na severu, s celoletnim snegom na glavnih himalajskih vrhovih. &lt;ref name=CSc&gt;Robert L. Worden, Climate, editor Andrea Matles Savada, September 1991&lt;/ref&gt;

Temperature se razlikujejo glede na nadmorsko višino. Temperature v mestu Thimphu, ki je na nadmorski višini 2200 metrov v zahodno-osrednjem Butanu, se gibljejo od približno 15 do 26 ° C med monsunsko sezono od junija do septembra, vendar se spustijo med - 4 in 16 ° C v januarju. Večina osrednjega dela države doživlja hladno, zmerno podnebje skozi celo leto. Na jugu toplo, vlažno podnebje pomaga ohranjati enakomerno temperaturno območje med 15 in 30 ° C skozi celo leto, čeprav temperature včasih dosežejo 40 ° C v dolinah med poletem.
Letne količine padavin so zelo razširjene v različnih delih države. V hudem severnem podnebju je letnih padavin okoli 40 milimetrov (predvsem snega). V zmernih srednjih regijah je letno povprečje okoli 1000 milimetrov pogostejše, na  nekaterih lokacijah v vlažnem, subtropskem jugu je bilo registriranih 7800 milimetrov na leto, kar zagotavlja gost tropski gozd ali savano. Thimphu doživlja suhe zimske mesece (od decembra do februarja) in skoraj brez padavin do marca, ko padavine povprečno znašajo 20 milimetrov  na mesec in se nato postopno povečujejo do 220 milimetrov v avgustu za skupno letno količino padavin. skoraj 650 milimetrov.

Na splošno se suha pomlad Butana začne v začetku marca in traja do sredine aprila. Poletno vreme se začne sredi aprila z občasnimi nalivi in se nadaljuje skozi predmonsunskim deževjem konec junija. Poletni monsun traja od konca junija do konca septembra z močnimi deževji z jugozahoda. Monsunsko vreme, ki ga je na severu zadrži Himalaja, prinaša obilne padavine, visoko vlažnost, hudourniške poplave in zemeljske plazove ter številne meglene oblake. Jesen, od konca septembra ali začetka oktobra do konca novembra, sledi deževnemu obdobju. Zanj so značilni svetli, sončni dnevi in nekaj zgodnjih snežnih padavin na višjih nadmorskih višinah. Od poznega novembra do marca nastopi zima z mrazom v večjem delu države, snežne padavine pa nad zgornjo nadmorsko višino 3000 metrov. Zimski severovzhodni monsun prinaša močan veter skozi visoke planinske prelaze.

== Ledeniki ==
{{glavni|Ledeniki Butana}}
Ledeniki v severnem Butanu, ki so v osemdesetih letih pokrivali približno 10 odstotkov celotne površine, so pomemben obnovljivi vir vode za reke Butan. Dovajanje zimskega snega in počasno taljenje poleti pomeni, da ledeniki vsako leto prinesejo milijone litrov sveže vode v Butan in dolino. Ledeniška talina povzroča monsunsko narasle reke in tudi prispeva k poplavam. Kjer ledeniško gibanje začasno blokira rečne tokove, lahko dolvodna območja ogrožajo poplave iztekajočih ledeniških jezer, imenovane tudi ''jökulhlaupi'' &lt;ref name=CSg&gt;Robert L. Worden, Bhutan, Glaciers, editor Andrea Matles Savada, September 1991&lt;/ref&gt;.

Butanski ledeniki se topijo. Poročilo Združenih narodov iz leta 2008 kaže, da so se zaradi naraščajočih temperatur ledeniki v Butanu umaknili s hitrostjo 30–40 metrov na leto, kar je povzročilo, da so mnoga jezera porušila morenske nanose in poslala milijone litrov poplavne vode. To med številnimi drugimi vprašanji, povezanimi s podnebjem, opredeljenimi v poročilu, je regionalno združenje vladnih ministrov spodbudilo, da septembra 2007 v Thimphuju ustanovilo [[Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje |regionalni sklad]] za izredne razmere na področju zdravja v jugovzhodni Aziji. Podobno so države članice Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje (SAARC) na vrhu aprila 2010 sprejele dvostranske sporazume, ki vključujejo ukrepe o podnebnih spremembah in ledenikih. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |title=Summit declaration ready for adoption |first=Sonam |last=Pelden |date=10 April 2010 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120041637/http://www.bhutanobserver.bt/summit-declaration-ready-for-adoption/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;

Poročilo [[Organizacija združenih narodov |Združenih narodov]] iz leta 2008 je tudi pokazalo, da se bodo himalajski ledeniki stopili v 25 letih &lt;ref name=BO2&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |title=Himalayan glaciers not retreating, says new report |first=Namgay |last=Tshering |date=29 January 2011 |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110207213137/http://www.bhutanobserver.bt/himalayan-glaciers-not-retreating-says-new-report/ |archivedate=7 February 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;,  toda predsednik vlade Jigme Thinley je na tiskovni konferenci konec marca 2010 izrazil bolj temačen pogled, v katerem je dejal: »Naši ledeniki se zelo hitro umikajo in imamo razloge za to skrb, da dejansko ne bodo izginile leta 2035, ampak še prej«. &lt;ref name=BO4&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |title=Looking beyond hydropower |date=2 April 2010 |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111003050052/http://www.bhutanobserver.bt/looking-beyond-hydropower/ |archivedate=3 October 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;

== Jezera ==
{{glavni|Jezera Butana}}
Butan je dom vsaj 59 naravnih gorskih jezer in okoli 2674 ledeniških jezer; približno 25 od teh ledeniških jezer je potencialno nevarno za poplave. &lt;ref name=BO1&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |title=Managing health disaster |date=19 January 2008 |first=Badan |last=Tirwa |publisher=Bhutan Observer online |location=Thimphu |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110120120112/http://www.bhutanobserver.bt/managing-health-disaster/ |archivedate=20 January 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Thorthormi&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |title=Thorthormi water level brought down 43 cm |first=Sonam |last=Pelden |publisher=Bhutan Observer online |date=3 September 2010 |accessdate=27 March 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110119113517/http://www.bhutanobserver.bt/thorthormi-water-level-brought-down-43-cm/ |archivedate=19 January 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;

Ne ledeniška jezera v Butanu pokrivajo skupaj približno 4250 hektarjev. Večina je nad 3500 metri nadmorske višine, večina jih nima stalnih človeških naselij v bližini, čeprav se mnoga uporabljajo za pašne jake in so morda začasna naselja. &lt;ref name=Bisht&gt;{{navedi knjigo|title=International Encyclopaedia Of Himalayas|first=Ramesh Chandra |last=Bisht |publisher=Mittal Publications |isbn=81-8324-265-0 |pages=34–5 |url=https://books.google.com/books?id=XWblUfYqGK4C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=FAO1&gt;{{navedi splet|url=http://www.fao.org/docrep/field/003/L8853E/L8853E02.htm |publisher=United Nations Food and Agriculture Organization |title=Survey of the Waters of Bhutan – Physiography and Fisheries Potential |date=December 1978 |accessdate=26 November 2011}}&lt;/ref&gt;

== Reke ==
{{glavni|Reke Butana}}
[[File:Glacial lakes, Bhutan.jpg|thumb|right|300px|Ta slika prikazuje konce ledenikov v Butanski Himalaji. Ledeniška jezera so se v zadnjih desetletjih na površini ledenikov, ki jih pokriva naplavina, hitro oblikovala]]
Butan ima štiri glavne rečne sisteme: Drangme Čhu; Puna Tsang Čhu, v Indiji imenovana tudi [[Sankoš (reka)|Sankoš]]; [[Raidāk (reka)|Wang Čhu]]; in Amo Čhu. Vsak hitro teče iz Himalaje, južno skozi Dooars, da se pridruži reki Brahmaputri v Indiji in od tod skozi Bangladeš, kjer se Brahmaputra (ali Jamuna v Bangladešu) pridruži mogočnemu [[Ganges]]u (ali Padmi v Bangladešu), ki se izliva v [[Bengalski zaliv]]. Največji rečni sistem, Drangme Čhu, teče proti jugozahodu iz indijske Arunačal Pradeš in ima tri glavne veje: Drangme Čhu, Mangde Čhu in Bumthang Čhu. Te veje tvorijo porečje Drangme Čhu, ki se razprostira po večini vzhodnega Butana in odmaka doline Tongsa in Bumthang. V Duarsu, kjer se ji pridruži osem pritokov, se Drangme Čhu imenuje [[Manas (reka)|Manas Čhu]]. 320 km dolga Puna Tsang Čhu izvira v severozahodnem Butanu kot Mo Čhu in Pho Čhu, ki jih hranijo sneg iz Visoke Himalaje. Tečejo južno do Punakhe, kjer se združijo v Puna Tsang Čhu, ki teče južno v indijsko državo Zahodni Bengal. V Tibetu izvirajo pritoki 370 kilometrov dolge Wang Čhu. Wang Čhu sama teče jugovzhodno skozi zahodno-osrednji Butan, odmaka doline Ha, Paro in Thimphu in nadaljuje v Duars, kjer vstopi v Zahodni Bengal kot Raigje Čhu. Najmanjši rečni sistem, Torsa Čhu, znan kot Amo Čhu v svojih severnih delih, prav tako iz Tibeta teče v dolino Čumbi in hitro čez zahodni Butan, preden se v bližini Phuntšolinga steče v Indijo. &lt;ref name=CSr&gt;Robert L. Worden, section River Systems, editor Andrea Matles Savada, September 1991&lt;/ref&gt;

== Doline ==
{{glavni|Doline Butana}}
Butanske doline so izklesale v Himalajo reke, ki jih napajajo ledeniške taline in monsunsko deževje. Velik del prebivalstva Butana je skoncentriran v dolinah in nižinah, ločenih z razgibanimi južnimi obronki Notranje Himalaje. Kljub modernizaciji in razvoju prevoza v Butanu, vključno z nacionalnim sistemom avtocest, potovanje iz ene doline v drugo ostaja težavno. &lt;ref name=CS3&gt;Bhutan, editor Savada, Andrea Matles, 1991, section Transportation and Communications – Roads, author Worden, Robert L. &lt;/ref&gt; Zahodne doline so na vzhod povezane z Črnimi gorami v osrednjem Butanu, ki tvorijo razvodje med dvema glavnima rečnima sistemoma Mo Čhu in Drangme Čhu. Osrednje doline so od vzhoda ločene z gorovjem Donga. Bolj osamljene gorske doline varujejo več majhnih, ločenih kulturnih in jezikovnih skupin. &lt;ref name=LP2&gt;{{navedi knjigo |title=Bhutan |series=Country Guides |publisher=Lonely Planet |first1=Lindsay |last1=Brown |first2=Stan |last2=Armington |edition=3 |year=2007 |isbn=1-74059-529-7 |url=http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |format=PDF |pages=182–183 |accessdate=15 October 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110607073544/http://www.lonelyplanet.com/shop_pickandmix/previews/bhutan-3-eastern-bhutan-preview.pdf |archivedate=7 June 2011 |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Geography of Bhutan}}

[[Kategorija:Geografija Butana]]</text>
      <sha1>gqda97onv6ubezz4ms8ex261qdivuji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gangkhar Puensum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>462890</id>
    <revision>
      <id>6772650</id>
      <parentid>6663468</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T06:27:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4772" sha1="i3zoer7clgwx8y4c7b295fndyfxvvsd" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| Name = Gangkhar Puensum
| Photo = gangkhar_puensum_summit.JPG
| Caption = Vrh Gangkhar Puensum
| Elevation = 7570 m
| Location = Butansko-kitajska meja
| parent_peak = 
| Range =[[Himalaja]]
| Prominence = 2995 m
| prominence_ref = 
| Coordinates = {{Koor na DMS|28|02|54|N|90|27|15|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title }}
| First ascent = ne preplezan
| Without oxygen bottles = 
| Solo ascent = 
| Easiest route = 
}}

'''Gangkhar Puensum''' ([[Dzongkha]] གངས་དཀར་སྤུན་གསུམ་,  ''Kangkar Punsum'', alternativno ''Gangkar Punsum'' ali ''Gankar Punzum'') je najvišja gora v [[Butan (država)|Butanu]] in močan kandidat za najvišjo ne preplezano goro na svetu z višino 7570 metrov in višinsko razliko 2995 metrov.&lt;ref&gt;PEAKLIST LISTS AND MAPS PAGE [http://peaklist.org/WWlists/ultras/everest.html]&lt;/ref&gt; Njeno ime pomeni 'Beli vrh treh duhovnih bratov'.&lt;ref&gt;The Himalayan Journal 44 [https://www.himalayanclub.org/hj/44/7/kingdom-of-the-thunder-dragon/]&lt;/ref&gt;

Leži na meji s [[Tibet]]om&lt;ref&gt;Kula Kangri and Kangkar Punsum, Tibet and Tibet/Bhutan [http://www.viewfinderpanoramas.org/elevmisquotes.html#kk]&lt;/ref&gt;. Po odprtju Butana za alpinizem leta 1983 so potekale štiri ekspedicije, ki so neuspešno poskušale doseči vrh in sicer leta 1985 in 1986.&lt;ref&gt;Berry, Steven K. (1988). The Thunder Dragon Kingdom : A Mountaineering Expedition To Bhutan. Wiltshire: Crowood Press. ISBN 0-938567-07-1&lt;/ref&gt; Leta 1999 se je japonska ekspedicija uspešno povzpela na Liankang Kangri, 7535 metrov visok hčerinski vrh (ne samostojna gora), ločen od glavnega vrha z 2 km dolgim grebenom proti severozahodu.

== Zgodovina ==
[[File:Gangkhar puensum landscape.JPG|right|thumb|Gora iz prelaza Gophu La]]
Višina Gangkhar Puensuma je bila prvič izmerjena leta 1922, vendar do zadnjih let zemljevidi regije niso bili povsem točni in je bila gora prikazana na različnih lokacijah in z izrazito različnimi višinami. Zaradi neustreznega kartiranja prva ekipa, ki je poskušala na vrh, sploh ni mogla najti gore.

Knjiga britanske ekspedicije iz leta 1986 navaja višino gore 7570 m in piše, da je Gangkhar Puensum popolnoma znotraj Butana, medtem ko je bližnja Kula Kangri popolnoma znotraj Tibeta. Kula Kangri, 7554 metrov, je ločena gora, ki leži 30 km proti severovzhodu in je bila prvič osvojena leta 1986. Različno je označena in opisana tako v Tibetu ali Butanu.
Od leta 1994 je bilo v Butanu prepovedano plezanje na gore nad 6000 metrov zaradi spoštovanja lokalnih duhovnih prepričanj&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Asian Sacred Natural Sites: Philosophy and practice in protected areas and conservation|last=Verschuuren|first=Bas|publisher=Routledge|year=2016|isbn=|location=|chapter=Nye within protected areas of Bhutan}}&lt;/ref&gt;, od leta 2003 pa je bilo gorništvo popolnoma prepovedano &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=A Short History of Asia|url=https://archive.org/details/shorthistoryofas0000maso|last=Mason|first=Colin|publisher=Macmillan International Higher Education|year=2014|isbn=9781137340634|location=|chapter=Nepal and Bhutan}}&lt;/ref&gt;. Gangkhar Puensum lahko še nekaj časa obdrži svoj edinstveni status: kateri koli višji neosvojen vrh na svetu je verjetno pomožni vrh, ne pa ločena gora.

Leta 1998 je japonska ekspedicija pridobila dovoljenje kitajskega planinskega združenja za vzpon na goro, vendar je bilo dovoljenje umaknjeno zaradi političnega vprašanja z Butanom. Leta 1999 se je ekipa odpravila iz Tibeta in se uspešno povzpela na 7535 metrov visok hčerinski vrh Liankang Kangri (znan tudi kot Severni Gangkhar Puensum). Za razliko od večine zemljevidov, poročilo ekspedicije kaže, da je vrh v Tibetu in da je meja Tibet – Butan prikazana čez vrh Gangkhar Puensum, ki je opisan kot 'najvišji vrh Butana' z 7570 m.&lt;ref&gt;[http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303203947/http://www.jac.or.jp/english/jan/vol1/GANKARPUNZUM.pdf |date=2016-03-03 }} &quot;Gankarpunzum &amp; First Ascent Of Liankang Kangri Mountain In Dispute On China-Bhutan Border&quot;, Japanese Alpine News&lt;/ref&gt; Ta višina je podprta z japonskimi viri, ki temeljijo na kitajskih virih. Butan ga ni izmeril.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
* [http://peaklist.org/WWlists/ultras/everest.html#Footnotes_3 Footnote included on the Peaklist page]
* [http://www.viewfinderpanoramas.org/kula.html Kangkar Punsum and Kula Kangri]
*[https://web.archive.org/web/20041225005944/http://nirvanaexpeditions.com/pictures/nature/imagepages/image3.htm Nirvana Expeditions] photograph of the mountain (visual site, flora and fauna).

[[Kategorija:Gore v Butanu]]
[[Kategorija:Sedemtisočaki]]
[[Kategorija:Gore v Himalaji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i3zoer7clgwx8y4c7b295fndyfxvvsd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Elektronski mikroskop</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465882</id>
    <revision>
      <id>6772627</id>
      <parentid>6735048</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T00:46:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4628" sha1="0a9dfcl9og2zcy04h1q6efjtq354wia" xml:space="preserve">[[slika:Electron Microscope.jpg|thumb|Sodoben presevni elektronski mikroskop]]
[[slika:Misc pollen.jpg|thumb|Zrna [[cvetni prah|cvetnega prahu]], posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom]]
'''Elektronski mikroskop''' je vrsta [[mikroskop]]a, ki kot vir osvetlitve uporablja [[elektronski snop]], s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko [[Ločljivost mikroskopa|ločljivostjo]]. Uporaba elektronov zaobide teoretično največjo ločljivost [[svetlobni mikroskop|svetlobnega mikroskopa]], ki je omejena z [[valovna dolžina|valovno dolžino]] [[Vidni spekter|vidnega spektra]] na 180 [[nanometer|nm]]. Valovna dolžina [[elektron]]ov je manjša od enega [[pikometer|pikometra]] in jo je možno še zmanjšati s povečevanjem energije, kar da največjo teoretično ločljivost manj kot 50 pm, v velikostnem območju [[vodik]]ovega [[atom]]a. V praksi je ločljivost za velikostni razred slabša, a še vedno nekaj stokrat boljša kot pri svetlobnih mikroskopih.&lt;ref name=&quot;Deloblog&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/znanje/znanost/znanstveni-blog-elektronski-mikroskop.html |title=Znanstveni blog: Elektronski mikroskop |last=Ambrožič |first=Bojan |date=2017-04-25 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-09-10 |archive-date=2020-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200215020019/https://www.delo.si/znanje/znanost/znanstveni-blog-elektronski-mikroskop.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V osnovi je elektronski mikroskop sestavljen iz [[elektronski top|elektronskega topa]], sistema elektromagetnih leč, ki izostrijo visokonapetostni elektronski snop in ga usmerijo proti opazovanemu objektu, ter detektorja elektronov – [[fosfor]]ne plošče ali tipala [[CCD]], ki ustvari sliko. Elektronski snop v zraku hitro izgublja energijo, zato mora biti običajno v komori z opazovanim predmetom [[vakuum]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/technology/electron-microscope |title=Electron microscope |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |last1=Bradbury |first1=Savile |last2=Joy |first2=David C. |last3=Ford |first3=Brian J. |accessdate=2019-09-10}}&lt;/ref&gt; Poznamo več tipov elektronskih mikroskopov, ki se razlikujejo po načelu delovanja, najbolj razširjena sta pa [[presevni elektronski mikroskop|presevni (transmisijski)]] in [[vrstični elektronski mikroskop]]. Prvi so po zgradbi podobni svetlobnim mikroskopom – elektronski snop potuje skozi ultratanko rezino preučevanega predmeta, ki uklanja elektrone v odvisnosti od [[Električni potencial|električnega potenciala]] sestavnih delov, in pade na detektor na drugi strani, kjer se pojavijo temnejša in svetlejša območja v odvisnosti od tega, koliko elektronov je potovalo naravnost skozi rezino. Vrstični elektronski mikroskopi pa pošiljajo ozko fokusiran snop proti točki na površini predmeta, ki vzbudi atome na površini in povzroči emisijo sekundarnih elektronov. Tiste, ki potujejo v smeri detektorja, mikroskop zazna, torej je svetlost odvisna od kota površine glede na detektor. Mikroskop premika snop po vrsticah (»skenira«) prek površine, kar da navidezno 3-D sliko opazovanega predmeta.&lt;ref name=&quot;Deloblog&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://warwick.ac.uk/fac/sci/physics/current/postgraduate/regs/mpagswarwick/ex5/techniques/structural/tem/ |title=Transmission Electron Microscopy (TEM) |publisher=Oddelek za fiziko Univerze v Warwicku |accessdate=2019-09-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820211908/https://warwick.ac.uk/fac/sci/physics/current/postgraduate/regs/mpagswarwick/ex5/techniques/structural/tem/ |archive-date=2019-08-20 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Elektronski mikroskopi se veliko uporabljajo v [[Veda o materialih|vedi o materialih]] in [[tehnika|tehniki]] za preučevanje mikroskopske zgradbe predmetov, pa tudi v biologiji, kjer omogočajo vpogled v izjemno majhne biološke strukture, kot so [[bakterije]], [[organel]]i in [[virusi]], ki so premajhne za opazovanje pod svetlobnim mikroskopom. Vrstični elektronski mikroskopi s svojim delovanjem v vzorcu vzbujajo [[Rentgenski žarki|rentgenske žarke]], ki jih je možno zbirati s posebnimi tipali in na njihovi podlagi ugotavljati tudi kemično zgradbo. Slaba stran je izjemno natančna ter zapletena zgradba in občutljivost za motnje iz okolja, zaradi česar so to drage naprave, ki morajo biti nameščene v posebej zaščitenih prostorih s stabilnim napajanjem, z njimi pa lahko upravljajo le posebej usposobljeni tehniki.&lt;ref name=&quot;Deloblog&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{tech-stub}}
[[Kategorija:Elektronska mikroskopija| ]]
[[Kategorija:Mikroskopi]]</text>
      <sha1>0a9dfcl9og2zcy04h1q6efjtq354wia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Džeraš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467036</id>
    <revision>
      <id>6772622</id>
      <parentid>6663657</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:39:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26158" sha1="ffx5omc1j3jcdoual7c9aokgu0cun79" xml:space="preserve">{{Infopolje Mesto
|official_name          = Džeraš
|native_name                = {{lang|ar| جرش }}
|other_name          = Gerasa
|nickname                 = ‘’Pompeiji vzhoda’’&lt;br&gt;’’Mesto 1000 stebrov’’
|image_skyline          = Jerash 01.jpg
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Rimsko mesto Gerasa in sodobni DŽeraš (v ozadju)
|map_caption            = 
|pushpin_map            = Jordanija
|pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_caption    =Geografski položaj v Jordaniji
| latd = 31 | latm = 16| lats = 20.21 | latNS = N
| longd= 35  | longm =53| longs= 29.03 | longEW= E
|settlement_type          = Mesto
|subdivision_type       = [[Država]]
|subdivision_name       = [[Jordanija]]
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = Pokrajina
|subdivision_name2      = DŽeraš governorate
|established_title   = Ustanovljeno &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date    = 7500 – 5500&amp;nbsp;pr. n. št..
|established_title1  = Občina ustanovljena &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date1   = 1910
|government_footnotes =
|government_type     = Občina
|area_total_km2         = 
| area_footnotes                  = 
| area_note                       = 
|population_as_of       = 31. december 2015
|population_note        =  
|population_total       = 50.745 (mesto)&lt;br&gt; 237.000 (občina)
|population_density_km2   = auto
|population_urban = 
|elevation_m              = 600
|timezone               = CET
|utc_offset             = +2
|timezone_DST             = +3
|postal_code_type       = 
|postal_code            = 
|area_code              = +(962)2
|website             = http://www.jerash.gov.jo
}}

[[File:Place ovale de Gerasa new.JPG|thumb|upright=1.3|Ovalni forum in Cardo Maximus v antičnem DŽerašu]]
[[File:Jerash - colonnaded street.JPG|thumb|upright=1.3| Kolonadna ulica]]

'''Džeraš''' (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot '''Gerasa''' (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, [[Jordanija]]. Leta 2015 je v njem živelo 50.745 prebivalcev. Je 48 kilometrov severno od glavnega mesta Jordanije, [[Aman]]a.

Zgodovina mesta je mešanica grško-rimskega sveta [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in starodavnih tradicij arabskega orienta.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=http://www.worldcat.org/title/jordan/oclc/30858851|title=Jordan|last=Bell|first=Brian|publisher=APA Publications (HK) Limited|year=1994|isbn=|location=|pages=184}}&lt;/ref&gt; Ime mesta odraža to interakcijo. Najstarejši semitski prebivalci, ki so živeli na tem območju v predklasičnem obdobju 1. tisočletja pred našim štetjem, so svojo vas imenovali '''Garšu'''. [[Rimljani]] so pozneje helenizirali nekdanje ime '''Garšu''' v '''Gerasa'''. Kasneje se je ime preoblikovalo v arabski '''Džeraš'''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Cities of the Classical World: An Atlas and Gazetteer of 120 Centres of Ancient Civilization|url=https://archive.org/details/citiesofclassica0000mcev|last=McEvedy|first=Colin|publisher=Penguin|year=2011|isbn=0141967633|location=UK|pages=}}&lt;/ref&gt;

Mesto je cvetelo do sredine 8. stoletja, ko je [[potres]] v [[Galileja|Galileji]] leta 749 uničil velik del mesta, nadaljnji potresi (potres v [[Damask]]u 847) pa so prispevali k dodatnemu uničenju. V začetku 12. stoletja, leta 1120, je Zahir ad-Din Toghtekin, atabeg iz Damaska, ukazal v Džerašu namestiti garnizon štiridesetih mož, da bi Artemidin tempelj spremenili v trdnjavo. Leta 1121 ga je zajel [[Balduin II. Jeruzalemski|Baldvin II]]., kralj Jeruzalema in ga dokončno uničil.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://www.worldcat.org/title/middle-east-lebanon-syria-jordan-iraq-iran/oclc/1601668|title=The Middle East: Lebanon, Syria, Jordan, Iraq, Iran|last=Boulanger|first=Robert|date=1965|publisher=Hachette|year=|isbn=|location=Paris|pages=541, 542|language=en}}&lt;/ref&gt; Nato so [[križarji]] zapustili Džeraš in se umaknili Sakib (Seecip); vzhodna meja naselja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://www.worldcat.org/title/studies-in-the-archaeology-of-the-medieval-mediterranean/oclc/643081873|title=Studies in the archaeology of the medieval Mediterranean|last=Schryver|first=James G|date=2010|publisher=Brill|year=|isbn=9789004181755|location=Leiden [Netherlands]; Boston|pages=[https://books.google.com/books?id=5omIAAonBF0C&amp;pg=PA86&amp;dq=Crusader+abandoned+Jerash&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwid-6XspenTAhUEORoKHaN5DIUQ6AEINDAE#v=onepage&amp;q=Jerash%2FGerasa%20conquered%201121%20immediately%20abandoned&amp;f=false 86]|language=en}}&lt;/ref&gt;

Džeraš je bil opuščen, dokler se ni znova pojavil z začetkom osmanske vladavine v začetku 16. stoletja. Po popisu leta 1596 je imel 12 muslimanskih gospodinjstev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?redir_esc=y&amp;id=wqULAAAAIAAJ&amp;focus|title=Historical geography of Palestine, Transjordan and Southern Syria in the late 16th [sixteenth] century|last=Hütteroth|first=Wolf Dieter|last2=Abdulfattah|first2=Kamal|date=1977|publisher=Fränkische Geographische Ges.|year=|isbn=9783920405414|location=|page=164|pages=|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so [[arheolog]]i v severozahodni četrti našli majhen mameluški zaselek, kar nakazuje, da je bil Džeraš naseljen pred osmansko dobo. Izkopavanja, izvedena od leta 2011, so osvetlila srednjo islamsko obdobje, saj so nedavna odkritja odkrila veliko koncentracijo srednje islamskih / mameluških struktur in lončenine.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite journal|last=Peterson|first=Alex|title=Medieval Pottery from Jerash: The Middle Islamic Settlement|url=https://www.academia.edu/31628412/Medieval_Pottery_from_Jerash_The_Middle_Islamic_Settlement|journal=Gerasa/Jerash: From the Urban Periphery|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1806 je prišel mimo nemški popotnik Ulrich Jasper Seetzen in pisal o ruševinah, ki jih je prepoznal. Starodavno mesto se postopoma razkriva skozi vrsto izkopavanj, ki so se začela leta 1925 in trajajo še danes.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kinghussein.gov.jo/tourism3.html#Jerash|title=Touristic Sites – Jerash|last=|first=|date=|website=www.kinghussein.gov.jo|access-date=|archive-date=2018-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20180908094310/http://www.kinghussein.gov.jo/tourism3.html#Jerash|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Neolitik ===
Arheologi so našli ruševine naselitve iz [[neolitik]]a. Poleg tega je avgusta 2015 skupina za arheološka izkopavanja iz Jordanske univerze odkrila na najdišču v Džerašu našla dve človeški lobanji iz neolitika (7500–5500 pr. n. št.), kar je trden dokaz o naselitvi Jordanije v tem obdobju, še posebej z obstojem neolitske naselbine [['Ain Ghazal]] v Amanu. Pomen odkritja je v redkosti lobanj, saj arheologi ocenjujejo, da so na največ 12 najdiščih po vsem svetu našli podobne človeške ostanke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/two-human-skulls-dating-back-neolithic-period-unearthed-jerash#sthash.azr7NUTn.dpuf|title=Two human skulls dating back to Neolithic period unearthed in Jerash|date=15 August 2015|publisher=|accessdate=24 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406171950/http://jordantimes.com/news/local/two-human-skulls-dating-back-neolithic-period-unearthed-jerash#sthash.azr7NUTn.dpuf|archive-date=2016-04-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Bronasta doba ===
V regiji najdemo dokaze o naseljih iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] (3200 - 1200 pr. n. št.).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=McGovern|first1=Patrick E.|last2=Brown|first2=Robin|title=Late Bronze &amp; Early Iron Ages of Central|url=https://books.google.com/books?id=9sNZInKl2Y0C|year=1986|publisher=UPenn Museum of Archaeology|isbn=978-0-934718-75-2|page=[https://books.google.com/books?id=9sNZInKl2Y0C&amp;pg=PA6&amp;dq=jerash+%22bronze+age%22 6]}}&lt;/ref&gt;

=== Helenistično obdobje ===
Džeraš je mesto ruševin grško-rimskega mesta Gerasa, ki ga imenujejo tudi '''Antiohija na Zlati reki'''. Starogrški napisi iz mesta kažejo, da sta mesto ustanovila [[Aleksander Veliki]] in njegov general Perdika, ki naj bi tam spomladi 331 pred našim štetjem, ko je zapustil Egipt in prestopil Sirijo v Mezopotamijo, naselila ostarele makedonske vojake. Vendar pa drugi viri, to je nekdanje ime mesta Antiohija na Hrisorhoasu, kažejo da ga je ustanovil [[Selevkidsko cesarstvo |selevkidski]] kralj [[Antioh IV. Epifan |Antioh IV.]], drugi pa pripisujejo ustanovitev [[Ptolemaj II. Filadelf |Ptolemaju II.]] iz Egipta.&lt;ref name=&quot;Mashriq&quot;&gt;{{navedi splet|title=Jerash - A Brief History|url=http://almashriq.hiof.no/jordan/900/930/jerash/jerash.html|website=المشرق|accessdate=7 March 2018}}&lt;/ref&gt;

=== Rimsko obdobje ===
[[File:Thedecapolis.png|thumb|upright|left|Karta Decapolisa prikazuje lego Gerasa (Džeraš)]]
Po rimskem osvajanju leta 63 pred našim štetjem so bili Džeraš in dežela, ki ga obkroža, pridruženi [[Sirija (rimska provinca) |rimski provinci Siriji]] in se je pozneje pridružil [[Dekapolis]]u - ligi mest. Zgodovinar [[Jožef Flavij]] omenja, da je bilo mesto v glavnem naseljeno s Sirci in da ima tudi majhno judovsko skupnost.&lt;ref&gt;Josephus, ''De Bello Judaico'' (Wars of the Jews) II, 457 (''Wars of the Jews'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0148%3Abook%3D2%3Asection%3D457 2.18.1]) and ''De Bello Judaico'' (Wars of the Jews) II, 477 (''Wars of the Jews'' [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0148%3Abook%3D2%3Asection%3D477 2.18.5].&lt;/ref&gt; Leta 106 je bil Džeraš vključen v [[Arabija (rimska provinca) |rimsko provinco Arabijo]] (''Arabia Petraea''), ki je vključevala tudi mesto Filadelfija (sodobni [[Aman]]). Rimljani so na tem območju zagotovili varnost in mir, kar je ljudem omogočilo, da so svoja prizadevanja in čas namenili gospodarskemu razvoju in spodbudili državljansko gradbeno dejavnost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Borgia|first1=E.|title=Jordan: Past and Present: Petra, Jerash, Amman|date=2002|publisher=Oxford University Press|location=Oxford}}&lt;/ref&gt;

Džeraš velja za eno največjih in najbolj ohranjenih najdišč rimske arhitekture na svetu zunaj Italije. In včasih ga zavajajoče imenujejo ''Pompeji na Bližnjem vzhodu'' ali Aziji, glede na njegovo velikost, obseg izkopavanj in stopnjo ohranjenosti.

Džeraš je bil rojstni kraj matematika [[Nikomah]]a iz Gerase (grško: Νικόμαχος) (okoli 60 - okoli 120 n. št.).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Taran|first1=L.|editor1-last=Gillispie|editor1-first=Charles C.|title=Dictionary of Scientific Biography|url=https://archive.org/details/dictionaryofscie07gill|date=1970|publisher=Charles Scribner's Sons|location=New York|edition=1.|chapter=Nicomachus of Gerasa}}&lt;/ref&gt;

V drugi polovici 1. stoletja našega štetja je mesto Džeraš doseglo veliko blaginjo. Cesar [[Trajan]] je leta 106 zgradil ceste po celotni provinci kar je omogočilo širjenje trgovine tudi v Džeraš. Cesar [[Hadrijan]] je mesto obiskal leta 129–130. V počastitev njegovega obiska je bil zgrajen [[slavolok]] ([[Hadrijanov slavolok (Džeraš)]]).

=== Bizantinsko obdobje ===
Mesto je končno doseglo velikost približno 800.000 kvadratnih metrov znotraj svojega obzidja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bryce|first1=Trevor|title=Atlas of the Ancient Near East: From Prehistoric Times to the Roman Imperial Period|date=2016|publisher=Routledge|location=Abingdon|isbn=9781317562092}}&lt;/ref&gt; Perzijska invazija leta 614 je povzročila hiter propad Džeraša. Pod temelji bizantinske cerkve, ki je bila zgrajena v mestu leta 530, je bil odkrit [[mozaik|mozaični]] tlak s starogrškimi in hebrejsko-aramejskimi napisi. Prisotnost hebrejsko-aramejske pisave je znanstvenike spodbudila k misli, da je bil kraj prej [[sinagoga]], preden so jo spremenili v cerkev. &lt;ref&gt;Samuel Klein, ''Sefer ha-Yishuv'', vol. 1, Jerusalem 1939, p. 34 and folio &quot;chet&quot; on pp. 40–41, and which inscription reads: '''שלום על כל ישראל אמן סלה פינחס בר ברוך יוסה בר שמואל וי(ו)דן בר חזקיה'''; Crowfoot-Hamilton, &quot;The Discovery of a Synagogue at Jerash&quot;: ''Palestine Exploration Fund - PEF'', Quarterly Statement, 1929; Sukenik, Note on the Aramaic; A. Barrois, ''Découverte d’une synagogue à Djérash'', Rev. Bibl. 39 (1930), p. 261. pl. xi p. 259 (pl. ix)&lt;/ref&gt;
[[File:Hebrew Mosaic found in Byzantine church, in Jerash, Jordan.jpg|thumb|Hebrejsko-aramejski mozaik, ki so ga našli v temelju bizantinske cerkve, zgrajene leta 530]]

=== Zgodnje muslimansko obdobje ===
Mesto je cvetelo med [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]]. Imelo je številne trgovine, izdajali so kovance z imenom 'Džeraš' v arabščini. Bilo je tudi center za proizvodnjo keramike; oblikovane keramične svetilke so imele arabske napise, ki so izkazovale lončarjevo ime in Džeraš kot kraj izdelave. Velika mošeja in več cerkva, ki so se še naprej uporabljale kot mesta čaščenja, so nakazovale, da je Džeraš v obdobju Omajadov imel veliko muslimansko skupnost, ki je sobivala s kristjani.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.discoverislamicart.org/database_item.php?id=monument;ISL;jo;Mon01;14;en|title=Jarash (Gerasa) in Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers, 2017|last=Bisheh|first=Ghazi|date=2017|website=www.discoverislamicart.org|access-date=}}&lt;/ref&gt; Leta 749 je uničujoči [[potres]] uničil večji del mesta in okolice.

=== Obdobje križarjev ===
V začetku 12. stoletja je bil Artemidin tempelj spremenjen v trdnjavo s pomočjo garnizona, ki ga je na območju nastavil Zahir ad-Din Toghtekin, atabeg iz Damaska. Jeruzalemski kralj Baldwin II. je trdnjavo zajel in trdnjavo požgal med letoma 1121-1122. Notranje tempeljske stene še vedno jasno kažejo učinek velikega ognja.

=== Srednje do pozno muslimansko obdobje ===
Majhne naselbine so se nadaljevale v Džerašu v obdobju Mameluškega sultanata in osmanskega obdobja. To se je zgodilo zlasti v severozahodni četrti in okoli Zevsovega templja, kjer je zdaj izkopanih več srednje-islamskih / mameluških domačih struktur.

== Arheologija ==
Izkopavanje in restavriranje  traja skoraj neprekinjeno od 1920-ih.

=== Hadrijanov slavolok ===
[[Slika:Hadrian Arc Pan-2.jpg|thumb|Rekonstruiran Hadrijanov slavolok, 2008]]
&lt;div class=&quot;tright&quot; style=&quot;clear:none&quot;&gt;[[Slika:Jerash Triumphal Arch.jpg|thumb|Hadrijanov slavolok med letoma 1898 in 1914]]&lt;/div&gt;

[[Hadrijanov slavolok (Džeraš)|Hadrijanov slavolok]] je bil postavljen pozimi 129/130 v čast cesarja Hadrijana, ki je takrat obiskal mesto. Bil je zunaj starodavne Gerase. Prvotno naj bi lok morda služil kot nova mestna vrata, ker napis kaže, da je Hadrijan želel na tem mestu zgraditi celo sosesko. Vendar je ta gradbeni projekt očitno postal žrtev gospodarske krize.

Od leta 2005 do 2007 je bil obnovljen približno 37,45 m širok, 9,25 m globok in 21 m visok lok. Na slavoloku je bil v grščini posvečen napis na ''Tabula ansata'' (tablica z ročaji golobic)&lt;ref&gt;Charles B. Welles: ''The Inscriptions: Gerasa City of the Decapolis'', American Schools of Oriental Research, New Haven 1938, S. 401 f. Nr. 58; [https://epigraphy.packhum.org/text/304991?&amp;bookid=751&amp;location=3 Inschrift] bei packhum.org.&lt;/ref&gt;. Poimenuje 14. cesarjevo ''tribunicia potestas'' in je zato datiran v leto 130. Besedilo zavzema površino 7,14 m za 1,03 m.

=== Ovalni forum ===
Ovalni [[forum]] stoji ob vznožju Jupitrovega templja. Njegove dimenzije so 90 × 80 metrov. Oval je obložen s [[kolonada|kolonado]]. Prostor je bil strateško izbran - pokriva naravno depresijo. Da bi to nadoknadili, je bil forum zgrajen na 6 do 8 metrov visoki podkonstrukciji. Hruškast obris je za rimski forum netipičen, saj so imeli Rimljani raje bolj pravilne oblike. Po mnenju številnih arheologov je ovalni forum povezava Zevsovega templja z rimskim delom mesta na osi sever-jug. Namen pa ostaja sporen: bodisi trgovalni center, bodisi prostor žrtvovanja.
[[Slika:Jerash - Temple of Zeus.jpg|thumb|Jupitrov tempelj]]
[[Slika:20100921 gerasa71.JPG|thumb|Nimfej]]
[[Slika:Jerash BW 16.JPG|thumb|Južno gledališče]]
[[Slika:Jordan-16A-085 - Temple of Artemis.jpg|thumb|Artemidin tempelj]]

=== Jupitrov tempelj ===
[[Jupiter (mitologija) |Jupitrov]] [[tempelj]] je bil postavljen nad ovalnim forumom na banjastem oboku. Celotno pobočje je bilo umetno zasnovano za izgradnjo templja. Njegovo mesto je prej služilo kot svetišče različnim božanstvom. Najverjetneje je bil v helenističnih časih na tem mestu postavljen [[Zevs]]ov tempelj. To kaže, da se lokacija Jupiterovega templja ne ujema s tipičnim rimskim mestnim zemljevidom. Ruševine, ki jih je mogoče videti še danes, segajo v 2. stoletje našega štetja, stene templja, katerih deli še stojijo, so visoki približno 10 metrov. Sam tempelj je počival na podstavku dolgem 41 metrov in širokem 28 metrov. Po sirsko-nabatejskem slogu gradnje je stopnišče vodilo na streho [[cela|cele]]. Prvotno je svetišče obkrožalo 38 stebrov, od katerih so trije še danes originalni. Drugi stebri so bili obnovljeni v okviru programa obnove Jordanske uprave za starine.

=== Nimfej ===
Veličasten 22 metrov širok [[nimfej]] prav tako izvira iz 2. stoletja. Dvonadstropno svetišče, posvečeno vodnim nimfam, je ena najbolje ohranjenih zgradb antične Gerase. Spodnje nadstropje nimfeja je bilo obloženo z marmorjem. Zgornje je bilo okrašeno s [[freska]]mi, od katerih so nekatere še vedno prepoznavne. Presenetljiva je strešna konstrukcija - pol kupola z napihnjenim zatrepom, ki se boči nad veličastnim [[vodnjak]]om. Pročelje vodnjaka je bilo razdeljeno na niše, v katerih so bili kipi. Nekateri kipi so hranili velike posode, iz katerih se je voda izlila v bazene vodnjaka. Zapleten cevni sistem je vodo pripeljal iz okolice.

=== Južno gledališče ===
Južno gledališče je bilo zgrajeno okoli leta 90 do 92, imelo je 32 vrst sedežev in je lahko sprejelo do 5000 gledalcev. Gledališče je zgrajeno zahodno od Jupitrovega templja na pobočju, zgornji nivo je bil postavljen na banjast obok. Oder je zasnovan v klasičnem rimskem slogu in ima dvoje stranskih obokanih vrat ter tri kulise. Gledalci niso bili zaslepljeni, saj je bilo gledališče usmerjeno proti severu.

=== Artemidin tempelj ===
[[Artemidin tempelj v Džerašu |Artemidin tempelj]] je s svojim obzidjem 160 x 120 metrov, ki je nastajal v 2. stoletju našega štetja, še posebej impozanten in zagotovo eden najpomembnejših mestnih spomenikov. Romarji so se do templja približali po procesijski cesti in stopnišču, ki vodi od mesta. Od nekdaj 32 stebrov templja je ohranjenih enajst, od tega devet še vedno nosi svoje korintske [[kapitel]]e in so tako 13 metrov visoki. Sama cela je merila 23 × 40 metrov.

=== Mestno obzidje ===
Poznoantično mestno obzidje je skoraj popolnoma ohranjeno. Obdaja približno 90 hektarjev starodavnega mestnega območja, od tega več kot polovica na arheološko zaščitnem območju (preostanek je preoblikovan v sodobno mesto Džeraš). Ko se je v začetku leta 2015 začela gradnja nove ceste na zahodni strani stare Gerase, so bili deli mestnega obzidja močno poškodovani, del stene, vključno s starodavnim stolpom, pa je bil uničen do tal.&lt;ref&gt;Rubina Raja, Achim Lichtenberger: ''Aus der Traum vom Kulturerbe. Ein Straßenbau zerstört Teile der antiken Stadtmauer von Jerash in Jordanien''. In: Frankfurter Allgemeine Zeitung vom 8. April 2015, S. 12.&lt;/ref&gt;

=== Drugo ===
* '''[[Kardo]] Maximus''', 800 metrov dolga tlakovana glavna ulica med Trgom in severnimi mestnimi vrati (zgrajena 115). Obdajala jo je [[kolonada]] (stebrišče), od katere je danes ohranjenih 500 stebrov.
* Severno gledališče s približno 800 sedeži.
[[Slika:Jerash chiesa dei Santi Cosma e Damiano HPIM3381.JPG|thumb|Cerkev Kozme in Damjana]]
Številne poznoantične cerkve, zlasti iz časa cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]] (527 do 565), z delno dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi:
* tako imenovana ''Katedrala'', triladijska stebrasta bazilika iz konca 4. stoletja
* ''Teodozijeva cerkev'', bazilika z visokimi korintskimi stebri, 494–496
* ''Prokopiosova cerkev'', okrog 526/527
* ''Jurijeva cerkev'', iz leta 529
* ''Cerkev sinagoga'', približno 530/531; sinagoga spremenjena v cerkev
* ''Janezova cerkev'' iz 531, rotunda s približno 24 × 30 metri
* ''Sveti Kozma in Damjan'', okoli leta 533, s posebno lepimi mozaičnimi tlemi
* ''Cerkev Petra in Pavla'' (stebrasta bazilika), okrog leta 540, poleg dvoranske cerkve
* ''Propilejska cerkev'', okoli 560
* ''Cerkev škofa Genezija'' leta 611

=== Zgodnje muslimansko obdobje ===
*Mošeja Omajadov
*Hiše Omajadov

== Podnebje ==
Džeraš ima mediteransko podnebje z vročimi poletji (Köppenova klasifikacija Csa).

== Sodobni Džeraš ==
[[File:Z Old Jerash JO 2.jpg|thumb|Pločnik v centru mesta.]]
[[Image:Oval plaza in Jerash.jpg|thumb|Ovalni forum ]]
Džeraš se je v zadnjem stoletju dramatično razvil z naraščajočim pomenom turistične industrije v mestu. Mesto je zdaj druga najbolj priljubljena turistična znamenitost v Jordaniji, tik za ruševinami [[Petra (Jordanija)|Petre]]. Na zahodni strani mesta, kjer je večina reprezentativnih stavb, so bile ruševine skrbno ohranjene in rešene pred posegi, sodobno mesto pa se je razlilo proti vzhodu od reke, ki je nekoč delila starodavni Džeraš na dva dela.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Jerash|url=http://international.visitjordan.com/Wheretogo/Jerash.aspx|website=Visit Jordan|publisher=Jordan Tourism Board|accessdate=7 March 2018|archive-date=2019-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191003050629/http://international.visitjordan.com/Wheretogo/Jerash.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
V zadnjem času se je mesto razširilo tako, da vključuje veliko okoliških krajev.

=== Demografija ===
Mesto ima etnično raznoliko prebivalstvo. Velika večina so [[Arabci]], čeprav prebivalstvo vključuje majhno število [[Kurdi|Kurdov]], [[Čerkezi|Čerkezov]] in [[Armenci|Armencev]]. Večina so [[muslimani]].

Po jordanskem nacionalnem popisu iz leta 2004 je bilo v mestu 31.650 prebivalcev in je bilo uvrščeno med 14. največjih občin v Jordaniji. Po zadnjem nacionalnem popisu leta 2015 je bilo v mestu 50.745 prebivalcev, prebivalcev občine pa je 237.059.&lt;ref name=&quot;city population&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/Jordan-Cities.html|title=Jordan: Governorates, Major Cities &amp; Urban Localities - Population Statistics, Maps, Charts, Weather and Web Information|website=www.citypopulation.de|accessdate=30 May 2018}}&lt;/ref&gt;

Džeraš je postal cilj številnih zaporednih valov tujih migrantov. Leta 1885 so osmanske oblasti usmerile čerkeške priseljence, ki so bili pretežno živinorejci, da so se naselili v mestu in mednje razdelili njive. Nove priseljence so domačini pozdravili. Pozneje je bil Džeraš tudi priča prihodom palestinskih beguncev, ki so se v regijo pretakali v letih 1948 in 1967. Palestinski begunci so se naselili v dveh taboriščih; Souf tabor v bližini mesta Souf in Gaza (Džeraš) pri vasi Al Ḩaddādah&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Jerash Refugee Camp|url=https://www.unrwa.org/ar/where-we-work/%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%B1%D8%AF%D9%86/%D9%85%D8%AE%D9%8A%D9%85-%D8%AC%D8%B1%D8%B4-%D9%84%D9%84%D8%A7%D8%AC%D8%A6%D9%8A%D9%86|publisher=UNRWA|accessdate=7 March 2018|language=ar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Souf Refugee Camp|url=https://www.unrwa.org/ar/where-we-work/%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%B1%D8%AF%D9%86/%D9%85%D8%AE%D9%8A%D9%85-%D8%B3%D9%88%D9%81-%D9%84%D9%84%D8%A7%D8%AC%D8%A6%D9%8A%D9%86|publisher=UNRWA|accessdate=7 March 2018|language=ar}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Od leta 1981 je staro mesto Džeraš gostilo Džeraški festival kulture in umetnosti, tritedenski poletni program plesa, glasbe in gledaliških predstav. Festival pogosto obiskujejo člani jordanske kraljeve družine in ga štejejo za eno največjih kulturnih dejavnosti v regiji.

Poleg tega so na hipodromu začeli izvajati predstave rimske vojske in tekme z vozovi. Predstava je dvakrat dnevno, ob 11. in 14. uri ter ob petkih ob 10, razen ob torkih. V njej se predstavi petinštirideset legionarjev v polnem oklepu, prikaže rimske vojaške vaje in taktike bojevanja, deset gladiatorjev, ki se borijo ''do smrti'' in več rimskih voz, ki tekmujejo v klasični dirki sedmih krogov okoli starodavnega hipodroma.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Džeraša je v veliki meri odvisno od trgovine in turizma. Mesto je tudi glavni vir visoko izobražene in usposobljene delovne sile v Jordanu. Lokacija mesta, ki je le pol ure vožnje od največjih treh mest na Jordanu (Aman, Zarka in Irbid), mu omogoča dobro poslovno lokacijo.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;140px&quot;&gt;
Image:Oval Forum, Jerash, Jordan4.jpg|Ovalni forum
File:North Theater, Jerash, Jordan4.jpg|Severno gledališče
File:Cardo maximus, Jerash, Jordan5.jpg|Cardo Maximus
File:Hippodrome, Jerash, Jordan3.jpg|Hipodrom
File:Jerash29-artemida temple(js).jpg|Obogaten okras na Artemidinem templju
File:Northern Tetrapylon, Jerash.jpg|Severni tetrapilon
File:Jarash - 4140197563.jpg|Pogled na stebre
File:Jarash - 4140963442.jpg|Ornamenti
File:Inside-Jerash.jpg|
File:Jerash-detail2.jpg| Ornamenti
File:Jerash2.jpg|
File:Jerash-Inscriptions.jpg|Napisi
File:Jerash Jordan.jpg|Star kamniti most povezuje sodobni in antični Džeraš
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Jerash}}
{{Wikivoyage|Jerash}}
* {{navedi splet |url=http://pleiades.stoa.org/places/678158 |title=Places: 678158 (Gerasa/Antiochia ad Chrysorhoam) |author1=Brown, J. |author2=Meyers, E. |author3=Talbert, R. |author4=Elliott, T. |author5=Gillies S. |accessdate=2012-03-08 |publisher=Pleiades}}
*{{navedi knjigo|title=Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A.D. 650 to 1500|url=https://archive.org/details/palestineundermo00lestuoft |first=G.|last=Le Strange|authorlink= |year=1890|publisher=Committee of the Palestine Exploration Fund}} (p. [https://archive.org/stream/palestineundermo00lestuoft#page/462/mode/1up 462])

[[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]]
[[Kategorija:Stari Bližnji vzhod]]
[[Kategorija:Mesta v Jordaniji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ffx5omc1j3jcdoual7c9aokgu0cun79</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Žalec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467272</id>
    <revision>
      <id>6772454</id>
      <parentid>6754602</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:34:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7735" sha1="q6uargoedlah9ejt39czxezzkpde20i" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Žalec|občine Žalec]]''' vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Žalec.

== Religija ==
* [[Anton Breznik (1737–1793)|Anton Breznik]], duhovnik, pisec pratik (1737, [[Komenda]] – 1793, [[Žalec]])
* [[Jožef Čede]], duhovnik in nabožni pisatelj (1870, [[Griže]] – 1946, [[Studenice]])
* [[Felicijan Globočnik]], duhovnik in nabožni pisatelj (1810, [[Braslovče]] – 1873, [[Griže]])
* [[Janez Goličnik]], duhovnik čebelar in prevajalec (1737, [[Mozirje]] – 1807, [[Griže]])
* [[Maksimilijan Jezernik]], duhovnik, teolog, filozof, misiolog, pravnik in predavatelj (1922, [[Ponikva pri Žalcu]] – 2015, [[Celje]])
* [[Janez Krumpak]], duhovnik (1804, [[Kristan Vrh]] – 1862, [[Galicija]])
* [[Melhior Lilija]], duhovnik (1907, [[Zgornje Grušovlje]] – 1944, [[Črnomelj]])
* [[Anton Veternik]], bogoslovni pisec, duhovnik (1865, [[Lokrovec]] – 1946, [[Žalec]])
* [[Anton Wolf]], duhovnik in leksikograf (1802, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 1871, [[Kristan Vrh]])

== Vojska ==
* [[Konrad Žilnik]], narodni heroj (1919, [[Kaplja vas]] – 1944, [[Kozja]], [[Srbija]])

== Umetnost ==
* [[Ivan Ocvirk]], glasbenik in skladatelj (1883, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 1951, [[Sisek]])
* [[Borut Pečar]], arhitekt, pisatelj, ilustrator in karikaturist (1931, [[Petrovče]] pri [[Celje |Celju]] – 2009, [[Ljubljana]])
* [[Risto Savin]] (s pravim imenom Friderik Širca), častnik in skladatelj (1859, [[Žalec]] – 1948, [[Zagreb]])
* [[Cvetko Ščuka]], slikar (1895, [[Barkovlje]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]] – 1987, [[Žalec]])
* [[Marko Vipotnik]], slikar (1861, [[Griže]] – 1921, [[Žalec]])

== Književnost ==
* [[Dane Debič]], pisatelj, knjižničar in družbeno-politični delavec (1927, [[Vrbje]] – 2008, [[Žalec]])
* Franziska Maria Elisabeth Haussmann, bolj znana kot [[Fany Haussmann]] oziroma Fanny Haussmann, domnevno prva slovenska pesnica nemškega rodu (1818, [[Bruck an der Mur]] – 1853, [[Dobriša vas]], [[Žalec]])
* [[Ferdo Kočevar - Žavčanin]], pisatelj in publicist (1833, [[Žalec]], – 1878, [[Feldhof]] pri [[Gradec | Gradcu]])
* [[Andrej Munih]], publicist, trgovec (1875, [[Podbrdo]] – 1919, [[Migojnice]])
* [[France Onič]], pesnik (1901, [[Petrovče]] – 1975, [[Ljubljana]])
* [[Branko Zupanc]], pesnik, pisatelj (1950, [[Migojnice]])

== Izobraževanje ==
* [[Franc Jamšek]], šolnik (1840, [[Žalec]] – 1892, [[Brestanica]])
* [[Valentin Korun]], šolnik, pisatelj (1865, [[Glinje]] – 1940, [[Ljubljana]])
* [[Janko Košan]], šolnik (1857, [[Ponikva pri Žalcu]] – [[Zgornja Ponikva]] – 1927, [[Maribor]])
* [[Antonija Štupca]], učiteljica, kulturna in socialna aktivistka, (1874, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 1962, [[Maribor]])
* [[Marija Štupca]], prosvetna delavka, humanitarka (1873, [[Šempeter v Savinjski dolini]] – 1955, [[Maribor]])

== Humanistika ==
* [[Mirko Križman]], jezikoslovec, germanist, pesnik in prevajalec, 1932, [[Ponikva pri Žalcu]] – [[Zgornja Ponikva]] – 2014, [[Maribor]])
* [[Štefan Podboj]], jezikoslovec (1881, [[Adamovo]] – 1914, [[Galicija]])
* [[Rajko Vrečer]], zgodovinar, glasbenik (1875, [[Teharje]] − 1962, [[Žalec]])

== Gospodarstvo ==
* [[Simon Kukec]], podjetnik, pivovar in hmeljar (1838, [[Povir]] pri [[Sežana | Sežani]] – 1910, [[Žalec]])
* [[Ivan Naraks]], izdelovalec orgel, (1869, [[Arja vas]] – 1924, [[Petrovče]])
* [[Josip Širca]], gospodarstvenik, društveni delavec, župan (1854, [[Žalec]] – 1933, [[Žalec]])
* [[Štefan Zagoričnik]], rudarski inženir (1921, [[Zabukovica]] – 1991, [[Ljubljana]])
* [[Franc Žuža]], pridelovalec hmelja in pivovar (1825, [[Žalec]] – 1871, [[Žalec]])

== Pravo in politika ==
* [[Darko Černej]], pravnik in diplomat, (1906, [[Griže]] – 1990, [[Ljubljana]])
* [[Janez Hausenbichler]], narodni gospodar, politik (1838, [[Žalec]] – 1896, [[Žalec]])
* [[Ivan Jelen]], politik, poslanec in rudar (1944, [[Ponikva pri Žalcu]])
* [[Marianne Elisabeth Lloyd-Dolbey]], osebna tajnica brunejskega sultana Omarja Alija Saifuddiena III. (1919, [[Drešinja vas]] – 1994, [[Celje]])
* [[Fran Roblek]], politik (1865, [[Žalec]] – 1935, [[Celje]])
* [[Filip Uratnik]], pravnik, agrarni ekonomist in strokovni pisec (1889, [[Podlog v Savinjski Dolini]] – 1967, [[Ljubljana]])
* [[Albin Vipotnik]], politični delavec (1907, [[Zabukovica]] – 1999, [[Ljubljana]])

== Naravoslovje ==
* [[Martin Cilenšek]], botanik in poljudnoznanstveni pisec (1848, [[Gotovlje]] – 1936, [[Ljubljana]])
* [[Alojz Četina]], agronom in predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani (1930, [[Podlog v Savinjski Dolini]] – 2016, ?)
* [[Ivan Kač]], kmetijski strokovnjak, zadružnik (1853, [[Ruše]], [[Žalec]] – 1904, [[Žalec]])
* [[Josip Teržan]], agrokemik (1902, [[Petrovče]] – 1984, [[Ruše]])
* [[Ivan Vizovišek]], kemik (1918, [[Žalec]] – 1989, [[Ljubljana]])
* [[Martin Zupanc]], strokovnjak za živinorejo in publicist (1879, [[Gotovlje]] – 1951, [[Maribor]])
* [[Ivan Žuža]] (tudi Suscha), geolog in montanist (1830, [[Žalec]] – 1903, [[Várpalota]], [[Madžarska]])

== Šport ==
* [[Petra Nareks]], judoistka (1982, [[Žalec]])
* [[Ivan Šumljak]], planinec, markacist in pobudnik Slovenske planinske transverzale (1899, [[Žalec]] – 1984, ?)

== Osebnosti, ki so pustile sled ==
* [[Ivan Belle]], sadjar, vinogradnik (1867, [[Dobe]] – 1924, [[Gradec]], pokopan v [[Žalec | Žalcu]])
* [[Fortunat Bergant]] slikar (1721, [[Mekinje]] – 1769, [[Ljubljana]]): Sv. Miklavž (olje na platnu, 1764, župnijska cerkev sv. Nikolaja)
* [[Mojca Cerjak]], ilustratorka, oblikovalka (1959, [[Maribor]]): razstavljala v Žalcu
* [[Ferdo Fišer]], agrotehnolog (1908, [[Koper]]): več del o hmelju v Žalcu
* [[Anton Flego]], kipar in keramik (1938, [[Novo mesto]]): razstavljal v Žalcu
* [[Silvester Komel]], slikar in likovni pedagog (1931, [[Rožna Dolina]] – 1983, [[Rožna Dolina]]): razstavljal v Žalcu
* [[Janez V. Praxmayer]], slikar (med 1725 in 1775): naslikal sliko Sv. Roka, Boštjana in Vida za cerkev sv. Kancijana
* [[Elija Somrak]], potujoči livar zvonov in topov (okoli 1570, ? – ?): leta 1603 v Žalcu
* [[Slavko Šlander]], narodni heroj (1909, [[Dolenja vas]] – 1941, [[Maribor]])
* [[Vekoslav Štampar]], kmetijski strokovnjak, politični delavec (1889, [[Železne dveri]] – ?): na fronti v Galiciji
* [[Mihael Vošnjak]], gospodarstvenik, politik (1837, [[Šoštanj]] – 1920, [[Glion]], [[Vaud]], [[Švica]]): pomagal pri ustanovitvi hranilnice v Žalcu
* [[Karel Zelenko]], slikar, ilustrator in oblikovalec keramike (1925, [[Celje]]): razstavljal v Žalcu
* [[Milovan Zidar]], agronom, politik (1931, [[Lemberg pri Šmarju]] – 2024): vodil ustanovitev, organizacijo in poslovanje Kmetijskega kombinata Žalec
* [[Andrej Žmavc]], enolog, sadjar (1874, [[Slogonsko]] – 1950, [[Maribor]]): učil v Žalcu
* [[Jelica Žuža]], slikarka (1922, [[Celje]] – 2014, ?): od leta 1960 živela v Žalcu
* [[Tone Wagner]], strokovnjak za hmelj in rastlinske droge (1931, [[Ljubljana]]): vodi kolekcijski nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin-drog v Žalcu
* [[Alojz Waldstein]], odrski mojster in dekoracijski slikar (1858, [[Pischelsdorf in Steiermark]] – 1914, [[Ljubljana]]): v Žalcu sodeloval pri gradnji podeželskega odra in naslikal kulise
*[[Miroslav Širca]] - Jur (po njem se je imenovala šola v Petrovčah, pred njo stoji njegov kip)
*[[Ljuba Mikuš]] (po njej se je imenovala šola v Žalcu, pred njo stoji njen kip)

{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Žalec]]
[[Kategorija:Občina Žalec]]</text>
      <sha1>q6uargoedlah9ejt39czxezzkpde20i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Darča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467291</id>
    <revision>
      <id>6772474</id>
      <parentid>6573508</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4014" sha1="0v8qv54kqdwi4bhyysc659dobahqn18" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                            = Darča
| native_name                     = 
| native_name_lang                = 
| settlement_type                 = vas 
| image_flag                      = 
| image_skyline                   = Darcha 2.jpg 
| image_seal                      = 
| nickname                        = 
| image_map                       = 
| map_alt                         = 
| image_alt               = Village on a river at the foot of a mountain range
| image_caption           = 
| pushpin_map             = 
| pushpin_label_position  = 
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = Lokacija v Himačal Pradeš v severni Indiji
| coordinates             = {{coord|32.674|N|77.216|E|display=inline,title}}
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{flag|India}}
| subdivision_type1       = Zvezna država
| subdivision_name1       = [[Himačal Pradeš]]
| subdivision_type2       = Okraj
| subdivision_name2       = [[Lahul in Spiti (okraj)|Lahul in Spiti]]

| leader_name1                    = 
| unit_pref                       = Metric&lt;!-- or US or UK --&gt;
| area_footnotes                  = 
| area_total_km2                  = 0,51
| area_note                       = 
| elevation_footnotes             = 
| elevation_m                     = 3360
| population_total                = 298
| population_as_of                = 2001
| population_footnotes            = 
| population_density_km2          = 
| population_demonym              = 
| population_note                 = 
| timezone1                       = [[Indian Standard Time|IST]]
| utc_offset1                     = +5:30
| postal_code_type                = 
| postal_code                     = 
| area_code                       = 
| area_code_type                  = 
| blank1_info_sec2                = 
}}
[[Slika:Darcha Bridge.jpg|thumb|left|Most pri Darči čez reko Bago]]
'''Darča''' (3360 m n.m.)&lt;ref name=&quot;himachaltourism&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://himachaltourism.gov.in/post/Darcha.aspx|archive-url=https://web.archive.org/web/20090923195916/http://himachaltourism.gov.in/post/Darcha.aspx|archive-date=23. september 2009|title=Himačal Turizem &amp;#124; Darča|accessdate=2014-12-12}}&lt;/ref&gt; je vas ob reki Baga v regiji [[Lahul]] v okraju [[Lahul in Spiti]] v severni [[Indija|Indiji]] v Indijski zvezni državi  [[Himačal Pradeš]]. Predstavlja najsevernejši kraj v [[Himačal Pradeš]] s stalno poselitvijo ob cesti  [[Cesta Manali-Leh|Manali - Leh]].&lt;ref name=lp&gt;{{navedi knjigo|title=Indija|author1=Singh, S.|author2=Bindloss, J.|date=2007|publisher=Lonely Plan-et|isbn=9781741043082|url=https://books.google.com/books?id=T7ZHUhSEleYC|page=341|accessdate=2014-12-12}}&lt;/ref&gt; 

Vas ima 65 gospodinjstev in vsega skupaj 298 prebivalcev. V vasi je šola  z razredi 10+2 in Center osnovnega zdravstva.&lt;ref name=census/&gt; Do vasi je speljana električna napeljava in telefonska povezava.&lt;ref name=census&gt;2001 India Census. See [http://www.censusindia.gov.in cen-susindia.gov.in]  url=http://www.censusindia.gov.in/ |date=12 maj 2008 }}. Podatki združeni za Darčo Dangma in Darčo Sumdol.&lt;/ref&gt; Vas leži na obeh straneh reke Baga. Nahaja se 7 km severovzhodno od Džispa (angl: Jispa), 30 km severovzhodno od Kejlonga, 145 km severno od Manali, 78 km jugozahodno od meje z Džamu in Kašmirjem in 328 km jugozahodno od Leha (razdalja po cesti Manali – Leh).

Vas je izhodišče &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Darča – Padum (Šingo La) treking|url=https://www.aquaterra.in/my-product/darcha-padum-shingo-la-trek/|website=aquaterra.in|accessdate=9 november 2016}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; pohodnike za treking do 130 km oddaljenega Padema v [[Zanskar]]ju oziroma [[Ladak]]u preko prelaza [[Prelaz Šingo La|Šingo La]] ali prelaza Baralača. V vasi je policijska cestna kontrola. Od te vasi naprej na poti v Zanskar ne rastejo več drevesa. 

==Sklici==
{{sklici|30em}}

[[Kategorija:Naselja v Indiji]]</text>
      <sha1>0v8qv54kqdwi4bhyysc659dobahqn18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam Johnsonovih teles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>472324</id>
    <revision>
      <id>6772389</id>
      <parentid>6765656</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:47:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Д.Ильин</username>
        <id>115952</id>
      </contributor>
      <origin>6772389</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21903" sha1="03uvncxq7bw5w6tkttz9qo67yastp5r" xml:space="preserve">[[Johnsonovo telo]] je v [[Geometrija|geometriji]] strogo [[Konveksni politop|konveksni]] [[polieder]], katerega je vsaka ploskev [[pravilni mnogokotnik]], a ni [[Uniformni polieder|uniformni]], kot so recimo [[Platonsko telo]], [[Arhimedsko telo]], [[prizma]] ali [[antiprizma]]. Leta 1966 je [[Norman Johnson (matematik)|Norman Johnson]] objavil seznam, ki je vključeval vseh 92 teles z navedenimi lastnostmi, dal jim je pa tudi imena in številke. Ni dokazal, da je 92 zares končno število. Leta 1969 je [[Victor Zalgaller]] dokazal, da je Johnsov seznam popoln.

Spodnja tabela je popolni seznam v stolpcih. Ostali poliedri se lahko konstruirajo tako, da imajo približno pravilne ploskve in se pogovorno imenujejo [[Skoraj Johnsovo telo|skoraj Johnsova telesa]]. V tem seznamu se jih ne upošteva.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!J&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;
!Ime telesa
![[Mreža telesa|Mreža]]
!Slika
!O
!R
!P
!P&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
!P&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
!P&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;
!P&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;
!P&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;
!P&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt;
![[Seznam grup sferne simetrije|Simetrijska grupa]]
!Red
|-
|1
|[[Kvadratna piramida]]
|[[File:Johnson_solid_1_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Square_pyramid.png|30x30_pik]]
|5
|8
|5
|4
|1
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|2
|[[Petstrana piramida]]
|[[File:Johnson_solid_2_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_pyramid.png|30x30_pik]]
|6
|10
|6
|5
|
|1
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|3
|[[Tristrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_3_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triangular_cupola.svg|30x30_pik]]
|9
|15
|8
|4
|3
|
|1
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|4
|[[Kvadratna kupola]]
|[[File:Johnson_solid_4_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Square_cupola.png|30x30_pik]]
|12
|20
|10
|4
|5
|
|
|1
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|5
|[[Petstrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_5_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_cupola.png|30x30_pik]]
|15
|25
|12
|5
|5
|1
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|6
|[[Petstrana rotunda|Pentagonal rotunda]]
|[[File:Johnson_solid_6_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_rotunda.png|30x30_pik]]
|20
|35
|17
|10
|
|6
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|7
|[[Podaljšana tristrana piramida]]
|[[File:Johnson_solid_7_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_triangular_pyramid.png|30x30_pik]]
|7
|12
|7
|4
|3
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|8
|[[Podaljšana kvadratna piramida]]
|[[File:Johnson_solid_8_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_square_pyramid.png|30x30_pik]]
|9
|16
|9
|4
|5
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|9
|[[Podaljšana petstrana piramida]]
|[[File:Johnson_solid_9_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_pyramid.png|30x30_pik]]
|11
|20
|11
|5
|5
|1
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|10
|[[Giro podaljšana kvadratna piramida]]
|[[File:Johnson_solid_10_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_square_pyramid.png|30x30_pik]]
|9
|20
|13
|12
|1
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|11
|[[Giro podaljšana petstrana piramida]]
|[[File:Johnson_solid_11_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_pyramid.png|30x30_pik]]
|11
|25
|16
|15
|
|1
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|12
|[[Tristrana bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_12_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triangular_dipyramid.svg|30x30_pik]]
|5
|9
|6
|6
|
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|13
|[[Petstrana bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_13_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_dipyramid.png|30x30_pik]]
|7
|15
|10
|10
|
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|14
|[[Podaljšana tristrana bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_14_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_triangular_dipyramid.png|30x30_pik]]
|8
|15
|9
|6
|3
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|15
|[[Podaljšana kvadratna bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_15_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_square_dipyramid.png|30x30_pik]]
|10
|20
|12
|8
|4
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;, [4,2], (*224)
|16
|-
|16
|[[Podaljšana petstrana bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_16_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_dipyramid.png|33x33_pik]]
|12
|25
|15
|10
|5
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|17
|[[Giro podaljšana kvadratna bipiramida]]
|[[File:Johnson_solid_17_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_square_dipyramid.png|30x30_pik]]
|10
|24
|16
|16
|
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,8], (2*4)
|16
|-
|18
|[[Podaljšana tristrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_18_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_triangular_cupola.png|30x30_pik]]
|15
|27
|14
|4
|9
|
|1
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|19
|[[Podaljšana kvadratna kupola]]
|[[File:Johnson_solid_19_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_square_cupola.png|30x30_pik]]
|20
|36
|18
|4
|13
|
|
|1
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|20
|[[Podaljšana petstrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_20_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_cupola.svg|30x30_pik]]
|25
|45
|22
|5
|15
|1
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|21
|[[Podaljšana petstrana rotunda]]
|[[File:Johnson_solid_21_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_rotunda.png|30x30_pik]]
|30
|55
|27
|10
|10
|6
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|22
|[[Giro podaljšana tristrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_22_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_triangular_cupola.png|30x30_pik]]
|15
|33
|20
|16
|3
|
|1
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|23
|[[Giro podaljšana kvadratna kupola]]
|[[File:Johnson_solid_23_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_square_cupola.png|30x30_pik]]
|20
|44
|26
|20
|5
|
|
|1
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|24
|[[Giro podaljšana petstrana kupola]]
|[[File:Johnson_solid_24_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_cupola.png|30x30_pik]]
|25
|55
|32
|25
|5
|1
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|25
|[[Giro podaljšana petstrana rotunda]]
|[[File:Johnson_solid_25_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_rotunda.png|30x30_pik]]
|30
|65
|37
|30
|
|6
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|26
|[[Girobifastigij]]
|[[File:Johnson_solid_26_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyrobifastigium.png|30x30_pik]]
|8
|14
|8
|4
|4
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,4], (2*2)
|8
|-
|27
|[[Tristrana ortobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_27_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triangular_orthobicupola.png|30x30_pik]]
|12
|24
|14
|8
|6
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|28
|[[Kvadratna ortobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_28_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Square_orthobicupola.png|30x30_pik]]
|16
|32
|18
|8
|10
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;, [4,2], (*224)
|16
|-
|29
|[[Kvadratna girobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_29_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Square_gyrobicupola.png|30x30_pik]]
|16
|32
|18
|8
|10
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,8], (2*4)
|16
|-
|30
|[[Petstrana ortobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_30_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_orthobicupola.png|30x30_pik]]
|20
|40
|22
|10
|10
|2
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|31
|[[Petstrana girobikupola]]
|[[File:Johnson solid 31 net.svg|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_gyrobicupola.png|30x30_pik]]
|20
|40
|22
|10
|10
|2
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|32
|[[Petstrana ortokupolarotunda]]
|[[File:Johnson_solid_32_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_orthocupolarotunda.png|30x30_pik]]
|25
|50
|27
|15
|5
|7
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|33
|[[Petstrana girokupolarotunda]]
|[[File:Johnson_solid_33_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_gyrocupolarotunda.png|30x30_pik]]
|25
|50
|27
|15
|5
|7
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|34
|[[Petstrana ortobirotunda]]
|[[File:Johnson_solid_34_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Pentagonal_orthobirotunda.png|30x30_pik]]
|30
|60
|32
|20
|
|12
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|35
|[[Podaljšana tristrana ortobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_35_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_triangular_orthobicupola.png|30x30_pik]]
|18
|36
|20
|8
|12
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|36
|[[Podaljšana tristrana girobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_36_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_triangular_gyrobicupola.png|30x30_pik]]
|18
|36
|20
|8
|12
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,6], (2*3)
|12
|-
|37
|[[Podaljšana kvadratna girobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_37_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_square_gyrobicupola.svg|30x30_pik]]
|24
|48
|26
|8
|18
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,8], (2*4)
|16
|-
|38
|[[Podaljšana petstrana ortobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_38_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_orthobicupola.png|30x30_pik]]
|30
|60
|32
|10
|20
|2
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|39
|[[Podaljšana petstrana girobikupola]]
|[[File:Johnson_solid_39_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_gyrobicupola.png|30x30_pik]]
|30
|60
|32
|10
|20
|2
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|40
|[[Podaljšana petstrana ortokupolarotunda]]
|[[File:Johnson_solid_40_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_orthocupolarotunda.png|30x30_pik]]
|35
|70
|37
|15
|15
|7
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|41
|[[Podaljšana petstrana girokupolarotunda]]
|[[File:Johnson_solid_41_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_gyrocupolarotunda.png|30x30_pik]]
|35
|70
|37
|15
|15
|7
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|42
|[[Podaljšana petstrana ortobirotunda]]
|[[File:Johnson_solid_42_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_orthobirotunda.png|33x33_pik]]
|40
|80
|42
|20
|10
|12
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5h&lt;/sub&gt;, [5,2], (*225)
|20
|-
|43
|[[Podaljšana petstrana girobirotunda]]
|[[File:Johnson_solid_43_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Elongated_pentagonal_gyrobirotunda.png|33x33_pik]]
|40
|80
|42
|20
|10
|12
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|44
|[[Giro podaljšana tristrana bikupola]]
|[[File:Johnson_solid_44_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_triangular_bicupola.png|30x30_pik]]
|18
|42
|26
|20
|6
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, [3,2]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,(223)
|6
|-
|45
|[[Giro podaljšana kvadratna bikupola]]
|[[File:Johnson_solid_45_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_square_bicupola.png|30x30_pik]]
|24
|56
|34
|24
|10
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, [4,2]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (224)
|8
|-
|46
|[[Giro podaljšana petstrana bikupola]]
|[[File:Johnson_solid_46_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_bicupola.png|30x30_pik]]
|30
|70
|42
|30
|10
|2
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;, [5,2]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (225)
|10
|-
|47
|[[Giro podaljšana petstrana kupolarotunda]]
|[[File:Johnson_solid_47_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_cupolarotunda.png|30x30_pik]]
|35
|80
|47
|35
|5
|7
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;, [5]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (55)
|5
|-
|48
|[[Giro podaljšana petstrana birotunda]]
|[[File:Johnson_solid_48_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyroelongated_pentagonal_birotunda.png|33x33_pik]]
|40
|90
|52
|40
|
|12
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;, [5,2]&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;, (225)
|10
|-
|49
|[[Povečana tristrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_49_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_triangular_prism.png|30x30_pik]]
|7
|13
|8
|6
|2
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|50
|[[Dvojno povečana tristrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_50_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Biaugmented_triangular_prism.png|30x30_pik]]
|8
|17
|11
|10
|1
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|51
|[[Trojno povečana tristrana prizma]]
|[[Slika:Johnson solid 51 net.svg|30x30_pik]]
|[[File:Triaugmented_triangular_prism.png|30x30_pik]]
|9
|21
|14
|14
|
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|52
|[[Povečana petstrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_52_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_pentagonal_prism.png|30x30_pik]]
|11
|19
|10
|4
|4
|2
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|53
|[[Dvojno povečana petstrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_53_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Biaugmented_pentagonal_prism.png|30x30_pik]]
|12
|23
|13
|8
|3
|2
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|54
|[[Povečana šeststrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_54_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_hexagonal_prism.png|30x30_pik]]
|13
|22
|11
|4
|5
|
|2
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|55
|[[Para dvojno povečana šeststrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_55_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Parabiaugmented_hexagonal_prism.png|30x30_pik]]
|14
|26
|14
|8
|4
|
|2
|
|
|''D''&lt;sub&gt;2h&lt;/sub&gt;, [2,2], (*222)
|8
|-
|56
|[[Meta dvojno povečana šeststrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_56_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabiaugmented_hexagonal_prism.png|30x30_pik]]
|14
|26
|14
|8
|4
|
|2
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|57
|[[Trojno povečana šeststrana prizma]]
|[[File:Johnson_solid_57_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triaugmented_hexagonal_prism.png|30x30_pik]]
|15
|30
|17
|12
|3
|
|2
|
|
|''D''&lt;sub&gt;3h&lt;/sub&gt;, [3,2], (*223)
|12
|-
|58
|[[Povečan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_58_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|21
|35
|16
|5
|
|11
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|59
|[[Para dvojno povečan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_59_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Parabiaugmented_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|22
|40
|20
|10
|
|10
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|60
|[[Meta dvojno povečan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_60_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabiaugmented_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|22
|40
|20
|10
|
|10
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|61
|[[Trojno povečan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_61_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triaugmented_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|23
|45
|24
|15
|
|9
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|62
|[[Meta dvojno izginjajoč ikozaeder]]
|[[File:Johnson_solid_62_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabidiminished_icosahedron.png|34x34_pik]]
|10
|20
|12
|10
|
|2
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|63
|[[Trojno izginjajoč ikozaeder]]
|[[File:Johnson_solid_63_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Tridiminished_icosahedron.png|34x34_pik]]
|9
|15
|8
|5
|
|3
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|64
|[[Povečan trojno izginjajoč ikozaeder]]
|[[File:Johnson_solid_64_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_tridiminished_icosahedron.png|30x30_pik]]
|10
|18
|10
|7
|
|3
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|65
|[[Povečan prisekan tetraeder]]
|[[File:Johnson_solid_65_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_truncated_tetrahedron.png|30x30_pik]]
|15
|27
|14
|8
|3
|
|3
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|66
|[[Povečana prisekana kocka]]
|[[File:Johnson_solid_66_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_truncated_cube.png|30x30_pik]]
|28
|48
|22
|12
|5
|
|
|5
|
|''C''&lt;sub&gt;4v&lt;/sub&gt;, [4], (*44)
|8
|-
|67
|[[Dvojno povečana prisekana kocka]]
|[[File:Johnson_solid_67_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Biaugmented_truncated_cube.png|30x30_pik]]
|32
|60
|30
|16
|10
|
|
|4
|
|''D''&lt;sub&gt;4h&lt;/sub&gt;, [4,2], (*224)
|16
|-
|68
|[[Povečan prisekan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_68_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_truncated_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|65
|105
|42
|25
|5
|1
|
|
|11
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|69
|[[Para dvojno povečan prisekan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_69_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Parabiaugmented_truncated_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|70
|120
|52
|30
|10
|2
|
|
|10
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|70
|[[Meta dvojno povečan prisekan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_70_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabiaugmented_truncated_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|70
|120
|52
|30
|10
|2
|
|
|10
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|71
|[[Trojno povečan prisekan dodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_71_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triaugmented_truncated_dodecahedron.png|30x30_pik]]
|75
|135
|62
|35
|15
|3
|
|
|9
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|72
|[[Girorombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_72_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyrate_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|60
|120
|62
|20
|30
|12
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|73
|[[Para dvojni girorombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_73_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Parabigyrate_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|60
|120
|62
|20
|30
|12
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|74
|[[Meta dvojni girorombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_74_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabigyrate_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|60
|120
|62
|20
|30
|12
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|75
|[[Trojni girorombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_75_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Trigyrate_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|60
|120
|62
|20
|30
|12
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|76
|[[Izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_76_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Diminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|55
|105
|52
|15
|25
|11
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|77
|[[Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_77_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Paragyrate_diminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|55
|105
|52
|15
|25
|11
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;5v&lt;/sub&gt;, [5], (*55)
|10
|-
|78
|[[Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_78_net.png|49x49_pik]]
|[[File:Metagyrate_diminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|55
|105
|52
|15
|25
|11
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;, [&amp;nbsp;], (*11)
|2
|-
|79
|[[Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_79_net.png|41x41_pik]]
|[[File:Bigyrate_diminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|55
|105
|52
|15
|25
|11
|
|
|1
|''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;, [&amp;nbsp;], (*11)
|2
|-
|80
|[[Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_80_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Parabidiminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|50
|90
|42
|10
|20
|10
|
|
|2
|''D''&lt;sub&gt;5d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,10], (2*5)
|20
|-
|81
|[[Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_81_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Metabidiminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|50
|90
|42
|10
|20
|10
|
|
|2
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|82
|[[Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_82_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Gyrate_bidiminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|50
|90
|42
|10
|20
|10
|
|
|2
|''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;, [&amp;nbsp;], (*11)
|2
|-
|83
|[[Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder]]
|[[File:Johnson_solid_83_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Tridiminished_rhombicosidodecahedron.png|30x30_pik]]
|45
|75
|32
|5
|15
|9
|
|
|3
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|-
|84
|[[Prirezani disfenoid]]
|[[File:Johnson_solid_84_net.png|34x34_pik]]
|[[File:Snub_disphenoid.png|30x30_pik]]
|8
|18
|12
|12
|
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,4], (2*2)
|8
|-
|85
|[[Prirezana kvadratna antiprizma]]
|[[File:Johnson_solid_85_net.png|34x34_pik]]
|[[File:Snub_square_antiprism.png|30x30_pik]]
|16
|40
|26
|24
|2
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;4d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,8], (2*4)
|16
|-
|86
|[[Sfenokorona]]
|[[File:Johnson_solid_86_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Sphenocorona.png|30x30_pik]]
|10
|22
|14
|12
|2
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|87
|[[Povečana sfenokorona]]
|[[File:Johnson_solid_87_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Augmented_sphenocorona.png|30x30_pik]]
|11
|26
|17
|16
|1
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;s&lt;/sub&gt;, [&amp;nbsp;], (*11)
|2
|-
|88
|[[Sfenomegakorona]]
|[[File:Johnson_solid_88_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Sphenomegacorona.png|30x30_pik]]
|12
|28
|18
|16
|2
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|89
|[[Hebesfenomegakorona]]
|[[File:Johnson_solid_89_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Hebesphenomegacorona.png|30x30_pik]]
|14
|33
|21
|18
|3
|
|
|
|
|''C''&lt;sub&gt;2v&lt;/sub&gt;, [2], (*22)
|4
|-
|90
|[[Disfenocingul]]
|[[File:Johnson_solid_90_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Disphenocingulum.png|30x30_pik]]
|16
|38
|24
|20
|4
|
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;2d&lt;/sub&gt;, [2&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;,4], (2*2)
|8
|-
|91
|[[Dvojna lunabirotunda]]
|[[File:Johnson_solid_91_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Bilunabirotunda.png|30x30_pik]]
|14
|26
|14
|8
|2
|4
|
|
|
|''D''&lt;sub&gt;2h&lt;/sub&gt;, [2,2], (*222)
|8
|-
|92
|[[Tristrana hebesfenorotunda]]
|[[File:Johnson_solid_92_net.png|30x30_pik]]
|[[File:Triangular_hebesphenorotunda.png|30x30_pik]]
|18
|36
|20
|13
|3
|3
|1
|
|
|''C''&lt;sub&gt;3v&lt;/sub&gt;, [3], (*33)
|6
|}
{{Desno|[[#top|na vrh]] [[File:WWC arrow up.png|link=#top]]}}
Legenda:

* J&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt; – Številka Johnsovega telesa
* [[Mreža telesa|Mreža]] – Sploščena (neprepognjena) slika
* O – Število oglišč
* R – Število robov
* P – Skupno število ploskev
* P&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;-P&lt;sub&gt;10&lt;/sub&gt; – Število ploskev (šteto od strani)

== Sklici ==

* [[Norman Johnson (matematik)|Norman W. Johnson]], &quot;Convex Solids with Regular Faces&quot;, Canadian Journal of Mathematics, '''18''', 1966, pages 169–200. Contains the original enumeration of the 92 solids and the conjecture that there are no others.
* {{Navedi knjigo|last=[[Victor Zalgaller|Victor A. Zalgaller]]|title=Convex Polyhedra with Regular Faces|publisher=Consultants Bureau|year=1969|id=No ISBN}}  The first proof that there are only 92 Johnson solids.

== Zunanje povezave ==

* Sylvain Gagnon, &quot;[http://haydn.upc.es/people/ros/StructuralTopology/ST6/st6-11-a7-ocr.pdf Conveksni poliedri s pravilnimi ploskvami]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [ne deluje več]&quot;, Structural Topology, No. 6, 1982, 83-95.
* [http://www.georgehart.com/virtual-polyhedra/johnson-info.html Johnsonova telesa] od Georgea W. Harta.
* [https://web.archive.org/web/20130601082835/http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/johnsonp.htm Slike vseh 92 teles, po kategorijah na eni strani]
* {{MathWorld|title=Johnson Solid}}
* [http://www.orchidpalms.com/polyhedra/johnson/johnson.html VRML modeli Johnsovih teles] od Jima McNeilla
* [http://bulatov.org/polyhedra/johnson/ VRML modeli Johnsovih teles] od Vladimirja Bulatova

{{DEFAULTSORT:Johnsonn solids}}

[[Kategorija:Matematični seznami]]
[[Kategorija:Johnsonova telesa]]
{{Poliedri}}</text>
      <sha1>03uvncxq7bw5w6tkttz9qo67yastp5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Chembox UNII</title>
    <ns>10</ns>
    <id>475913</id>
    <revision>
      <id>6772663</id>
      <parentid>5296570</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:04:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>→ Edinstveni identifikator sestavin</comment>
      <origin>6772663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="146" sha1="adoohbbndkrfvqtgvzjzhejfhsiha2o" xml:space="preserve">{{#if:{{{data|}}}|

{{!}} [[Edinstveni identifikator sestavin|UNII]]
{{!}} {{{data|}}}

{{!}}-
}}&lt;!--

--&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>adoohbbndkrfvqtgvzjzhejfhsiha2o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772675</id>
      <parentid>6772663</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:39:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>→ sestavine</comment>
      <origin>6772675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147" sha1="pg0gah7k0fbg45k6cb9tyalyq7z3o7s" xml:space="preserve">{{#if:{{{data|}}}|

{{!}} [[Edinstveni identifikator sestavine|UNII]]
{{!}} {{{data|}}}

{{!}}-
}}&lt;!--

--&gt;&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>pg0gah7k0fbg45k6cb9tyalyq7z3o7s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna v Jugoslaviji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477762</id>
    <revision>
      <id>6772349</id>
      <parentid>6380364</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:02:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ozadje */</comment>
      <origin>6772349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3380" sha1="jcj7xkcwjcynj8mkk83o7d7xrb0qp8x" xml:space="preserve">'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]]''' začela 6. aprila 1941, ko so jo [[Aprilska vojna|napadle]], porazile in hitro okupirale [[sile osi]]. Jugoslovanska vlada in kralj [[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] so se umaknili v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|izgnanstvo]]. Sile osi so jugoslovanska ozemlja okupirale same ali pa so vzpostavile kolaborantske režime ([[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] in [[Vlada narodne odrešitve|Vlado narodne odrešitve]] v Srbiji).

Jugoslovanska vojska je 17. aprila kapitulirala. Ostanki poražene jugoslovanske vojske so se povezali v gverilsko [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniško gibanje]], ki ga je sprva jugoslovanska vlada v izgnanstvu priznavala za svojo vojsko, ko so četniki pričeli [[Kolaboracija|kolaborirati z okupatorji]], pa se jim je odpovedala.

Kmalu po okupaciji je bil ustanovljen [[Narodnoosvobodilni boj]] (NOB) pod vodstvom [[Komunistična partija Jugoslavije|komunistov]] in [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]. NOB (bolje znan kot ''partizani'') je prerasel v najmočnejše odporniško gibanje v okupirani Evropi, ki je razpolagal s celimi [[Seznam divizij NOV in POJ|divizijami]] in je bil zmožen osvoboditi in nadzorovati široka območja (''republike''). 16. decembra 1942 je [[Adolf Hitler]] osebno ukazal uničenje partizanskega gibanja, vendar ga okupatorjem ni nikoli uspelo izkoreniniti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zgodovinanadlani.si/bitka-na-neretvi/|title=Zgodovina na dlani - Bitka na Neretvi|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu vojne je Jugoslavijo osvobodil NOB ([[Jugoslovanska armada]]) s pomočjo sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in delno tudi preoblikovane bolgarske armade. Komunisti so prevzeli vso oblast in državo preoblikovali v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|(kasneje imenovano socialistično) federativno republiko]].

== Ozadje ==
Jugoslavija je 25. marca 1941 pristopila k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]], vendar so že 27. marca 1941 zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki izvedli [[Jugoslovanski državni udar (1941)|državni udar]]. Ker se je s tem Jugoslavija izkazala za nezanesljivega zaveznika, se je Adolf Hitler odločil, da jo bodo sile osi okupirale.

== Napad in okupacija ==
[[Slika:Fascist occupation of yugoslavia-sr.png|sličica|right|350px]]
:''Glavni članek: [[Aprilska vojna]]''

Jugoslavija je bila napadena z vseh smeri. Prestolnica Beograd in večja mesta so že prvi dan doživela letalsko bombardiranje. Državo je prvi dan s severa napadla nemška vojska, 11. aprila pa še italijanska in madžarska.

14. aprila je jugoslovanska vojska zaprosila za premirje in 17. aprila kapitulirala (veljavno z naslednjim dnem). Obe strani sta izgubili nekaj tisoč mož, ob kapitulaciji pa je bilo zajetih 350.000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=17. april 1941 - Kapitulacija vojske Kraljevine Jugoslavije|url=https://zgodovinanadlani.si/1941-kapitulacija-vojske-kraljevine-jugoslavije/|website=Zgodovina na dlani|date=2018-04-17|accessdate=2020-04-17|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Bolgarske čete so 19. aprila zasedle večino današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]].

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji| ]]</text>
      <sha1>jcj7xkcwjcynj8mkk83o7d7xrb0qp8x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hasan Paša Predojević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477907</id>
    <revision>
      <id>6772437</id>
      <parentid>6617546</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772437</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13343" sha1="rprr8wqpy36x9qw6njpiazuk8jtdda9" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
| honorific_prefix  = 
| name              = Hasan Predojević
| honorific_suffix  = 
| native_name       = Hasan Predojević
| native_name_lang  =  
| image         = 
| image_size    = 
| alt           = 
| caption       = 
| birth_date    = okoli 1530 
| death_date    = 22. junij 1593 (star 63 let)
| birth_place   = Lušci Palanka, [[Bosanski sandžak]] ali Bijela Rudina, [[Hercegovski sandžak]],  [[Osmansko cesarstvo]]
| death_place   = [[Sisek]], Kraljevina Hrvaška
| placeofburial = 
| placeofburial_label = 
| placeofburial_coordinates =  
| nickname      = 
| birth_name    = kot Nikola Predojević
| allegiance    = {{flag|Osmansko cesarstvo}}
| branch        = 
| serviceyears  = ? – 1593
| rank          = [[beglerbeg]] [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]], [[vezir]]
| servicenumber =  
| unit          = 
| commands      = 
| battles       =
{{plainlist |
* [[Obleganje Bihaća (1592)|obleganje Bihaća]] &lt;small&gt;(1592)&lt;/small&gt;
* [[obleganje Senja]] &lt;small&gt;(1592)&lt;/small&gt;
* [[bitka pri Brestu (1592)|Bitka pri Brestu]] &lt;small&gt;(1592)&lt;/small&gt;
* [[bitka pri Sisku]] &lt;small&gt;(1593)&lt;/small&gt;
  }}
| battles_label = 
| awards        =
| memorials     =
| spouse        = &lt;!-- Add spouse if reliably sourced --&gt; 
| relations     =
| laterwork     = 
| signature     = 
| website       = &lt;!-- {{URL|example.com}} --&gt;
| module        =
}}

'''Hasan Paša Predojević'''  ([[Turščina|turško]] Telli Hasan Paşa, [[Bosanščina|bosansko]] Gazi Hasan-paša Predojević) je bil peti [[beglerbeg]] [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] in slaven osmanski vojaški poveljnik bosanskega porekla, ki je med osmanskimi vojnami v [[Evropa|Evropi]] vodil napade na habsburško [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevino Hrvaško]], * okoli [[1530]], Bosna, [[Osmansko  cesarstvo]],  † [[1593]], Sisek, [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevina Hrvaška]], [[Habsburška monarhija]]. 

==Mladost==
Rojen je bil kot Nikola Predojević&lt;ref&gt; Гласник 3. М. 9, 1897, 695, упор. и Б. Вила 19, 1904, 71. — 25.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ref2&gt; Nikola T. Kašiković. ''Bosanska vila'', Vol. 19. 1904. str. 71.&lt;/ref&gt; v srbskem klanu Predojević&lt;ref&gt;Noel Malcolm.  ''Agents of Empire: Knights, Corsairs, Jesuits and Spies in the Sixteenth-century Mediterranean World''. Oxford University Press. 2015. str. 393. ISBN 9780190262785.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Predojevići&quot;. ''Prilozi'', '''14-15''': 136. Institut za istoriju Sarajevo, 1978.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Egidio Ivetic, Drago Roksandić (ur). ''Tolerance and Intolerance on the Triplex Confinium: Approaching the &quot;other&quot; on the Borderlands Eastern Adriatic and Beyond, 1500-1800''. Università di Padova. Dipartimento di storia CLEUP, 2007. str. 115. ISBN 9788861293007.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kurtović, Esad (2011). ''Iz historije vlaha Predojevića.'' Godišnjak (bosanščina). Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina. ISSN 2232-7770.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Dominik Mandić (1990). ''Hrvati i Srbi: dva stara, razlicita naroda''. Nakladni zavod Matice Hrvatske. str. 201. ISBN 978-86-401-0081-6.&lt;/ref&gt; iz vzhodne [[Hercegovina|Hercegovine]]. Po Muvekkitu Hadžihuseinoviću je bil rojen v Lušci Palanki v Bosanski Krajini.&lt;ref&gt;ithad Kozličić (2003). ''Unsko-sansko područje na starim geografskim kartama''. Nacionalna i Univerzitetska Biblioteka Bosne i Hercegovine. ISBN 978-9958-500-22-0.&lt;/ref&gt;  Vzdevek ''Hersekli'' (Hercegovec) kljub temu kaže, da bil iz Hercegovine,&lt;ref&gt;''Srpski etnografski zbornik''. '''12''' (1909): 119.&lt;/ref&gt; natančneje iz Bijele Rodine pri [[Bileća|Bileći]].&lt;ref&gt;''Književnost''. 1991.&lt;/ref&gt; Njegova družina je izvirala iz Klobuka.&lt;ref&gt;Škiljan, Filip (2008). ''Kulturno – historijski spomenici Banije s pregledom povijesti Banije od prapovijesti do 1881''.  (srbščina). Zagreb, Serb National Council. ISBN 978-953-7442-04-0.&lt;/ref&gt;

Osmanski sultan je v svojo knjigo zapisal, da je od pomembnega gospoda Predojevića iz Hercegovine dobil prošnjo, da se 30 majhnih srbskih otrok, vključno s  Predojevićevim edincem Jovanom in nečakom Nikolo, vzame v Carigrad v sultanovo službo (''[[Krvni davek|devširme]]'').&lt;ref&gt;Предојевић кнез и његов братић Никола&quot;. ''Srpski etnografski zbornik'', Vol. '''41''' . Državna štamparija. 1927. str. 392&lt;/ref&gt; Še zelo majhen Nikola je bil odpeljan na sultanov dvor v Carigrad kot ''acem-i oğlan'' (''tuj otrok''), kjer so ga spreobrnili v [[islam]] in ga preimenovali v Hasana. Na dvoru je napredoval na položaj glavnega sokolarja in poveljnika sokolarjev (''çakircibaşa'').&lt;ref name=ref13&gt;Hivzija Hasandedić (1990). ''Muslimanska baština u istočnoj Hercegovini''. El-Kalem, Sarajevo. str. 168.&lt;/ref&gt;

Po imenovanju za [[beglerbeg]]a Bosne je Telli Hasan Paša obnovil [[samostan Rmanj]], v katerem je bil njegov brat, srbski pravoslavni menih Gavrilo Predojević.&lt;ref&gt;Ljiljana Ševo (1998). ''Monasteries and wooden churches of the Banja Luka eparchy''. Glas Srpski. str. 28.&lt;/ref&gt; V Polju, Grabovica, v občini Bileća je zgradil mošejo.&lt;ref name=ref13/&gt;

==Osmanska služba==
===Sandžakbeg Szegeda===
med vladanjem [[Murat III.|Murata III.]] (1574–1595) je postal [[sandžakbeg |sandžakbeg]] [[Szeged]]skega sandžaka,&lt;ref&gt;''Historical review.'' '''37'''. Prosveta. 1991. str. 65.&lt;/ref&gt; kjer je ostal do junija 1591.&lt;ref name=ref13/&gt;

===Beglerbeg Bosne===
[[File:Osvajanje Bihke (1592) - Mahomad Abrahim Abenjúcef (Mahomad Ebrahîm Khân Yosafzâd).jpg|thumb|250px|Predojevićev napad na  [[Bihać]] leta 1592]]
[[Slika:Bihać – Fethija Mosque (2007).jpg|right|thumb|200px|Mošeja Fethija v Bihaću, ki je bila pred tem romanska cerkev]]

Leta 1591 je bil povišan v [[beglerbeg]]a (generalni guverner) [[Bosanski pašaluk|Bosanskega ejaleta]] (pašaluk). Kot bojevit in dinamičen vojaški poveljnik&lt;ref&gt;Mustafa Naima (1832). ''Annals of the Turkish Empire from 1591 to 1659 of the Christian Era''. Oriental Translation Fund. str. 4.&lt;/ref&gt; je okrepil vojsko svojega pašaluka z nabavo boljših konj in postavil most čez [[Sava|Savo]] v [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiški]], ki je omogočil lažje manevriranje med [[Bosna|Bosno]] in [[Slavonija|Slavonijo]].&lt;ref&gt;R. Lopašić. Spomenici Hrvatske krajine, III. Zagreb, 1889.&lt;/ref&gt;

Avgusta 1591 je brez vojne napovedi napadel [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Habsburško Hrvaško]] in prodrl do Siska. Po štirih dneh borb se je moral umakniti. Hrvaški ban [[Tomaž Erdedi|Tomaž Erdedi]] je je v protinapadu   osvojil večino Moslavine. Isto leto je ponovno napadel in zavzel mesto Ripač na [[Una|Uni]]. Njegova napada sta prisilila hrvaškega bana, da je konec januarja 1592 razglasil splošno mobilizacijo za obrambo države.&lt;ref&gt; Vjekoslav Klaić. ''Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. stoljeća'', Knjiga peta. Zagreb, 1988. str. 471.&lt;/ref&gt; 

Zgleda, da so bile Hasan Pašine operacije v nasprotju z interesi in politiko centralno osmanske vlade v Carigradu,&lt;ref&gt;Moačanin, Nenad. ''Some Problems of Interpretation of Turkish Sources concerning the Battle of Sisak in 1593''. V  Nazor, Ante in drugi (ur.).  ''Sisačka bitka 1593''. Arhivirano 16. julija 2011 na Wayback Machine. Proceedings of the Meeting from 18–19 June 1993. Zagreb-Sisak (1994).  str. 125–130.&lt;/ref&gt;  ki je s Habsburžani leta 1590 sklenila devetletno premirje. Hasan Paševa vojska okoli 20.000 janičarjev&lt;ref&gt; Joseph Hammer-Purgstall (Freiherr von) (1829). ''Geschichte des osmanischen Reiches: Bd. 1574-1623''. C. A. Hartleben.&lt;/ref&gt; je kljub temu še naprej vdirala na Hrvaško s ciljem osvojiti strateško pomembno trdnjavo [[Senj]] in njeno pristanišče in seveda eliminirati [[Uskoki|uskoke]]. Sveti rimski cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] je zaradi njegovih napadov poslal v Carigrad svojega ambasadorja s prošnjo, da se Hasan Paša odstrani z njegovega položaja, sicer se bo sklenjeno premirje končalo.  Ambasadorju so odgovorili, da ja Hasan paša sultanov izbranec z nalogo, da brani Osmansko cesarstvo pred zunanjimi agresorji.&lt;ref name=ref21&gt; Mustafa Naima (1832). ''Annals of the Turkish Empire from 1591 to 1659 of the Christian Era''. Oriental Translation Fund. str. 4.&lt;/ref&gt; 

Odgovor je Hasan Pašo opogumil. Napadel je [[Bihać]] in ga po osmih dneh obleganja&lt;ref name=ref21/&gt; 19. junija 1592 osvojil.&lt;ref&gt; Mihailo Petrović (1941). ''Đerdapski ribolovi u prošlosti i u sadašnjosti''. Izd. Zadužbine Mikh. R. Radivojeviča.&lt;/ref&gt; Osvojil je tudi nekaj drugih trdnjav  v njegovi okolici.&lt;ref name=ref13/&gt; Dokumenti pričajo, da je umrlo skoraj 2.000 branilcev Bihaća  in da je bilo iz mesta kot [[krvni davek]] odpeljano okoli 800 otrok. Hasan Paša je v Bihaću pustil vojaško posadko in v bližini mesta zgradil dve trdnjavi. Poveljstvo v trdnjavah je prepustil Rustem Begu, poveljniku milice velikega vezirja Ferhad Paše.&lt;ref&gt; Naima (1832), str. 5.&lt;/ref&gt; Hasan Paša je v dveh letih do tal požgal 26 mest ob hrvaški meji in odpeljal okoli 35.000 vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;Lopašić (1890). ''Bihać i Bihaćka krajina, mjestopisne i poviestne crtice''. Matica hrvatska. str. 60, 95.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Izbor LASZOWSKI. Habsburski spomenici, I. str. 176, 180.&lt;/ref&gt; 

V okolico Bihaća je leta 1592 in 1593 ukazal naseliti pravoslavne Srbe (Vlahe),&lt;ref&gt; Milan Vasić (1995). ''Bosna i Hercegovina od srednjeg veka do novijeg vremena: međunarodni naučni skup 13-15''. decembar 1994. Istorijski institut SANU.&lt;/ref&gt; na katere se je popolnoma zanesel in jih uporabil za svoje vojake. Po uradnih poročilih so se Vlahi leta 1593 naseli v okolici Brekovice, Ripača, Ostrvice, Vrle Drage do Sokolca.&lt;ref&gt;[https://pdfslide.net/documents/radoslavlopasic-zakon-za-licke-vlahe-od-1433-1890-4dio.html Vlasi stojeüi na turskoj službi u Cazinu i Ostrožcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191023115658/https://pdfslide.net/documents/radoslavlopasic-zakon-za-licke-vlahe-od-1433-1890-4dio.html |date=2019-10-23 }}. str. 34.&lt;/ref&gt; Skupaj z Vlahi iz vzhodne [[Hercegovina|Hercegovine]] se je v Pounje priselilo tudi nekaj turških in bosanskih aristokratov in zemljiških posestnikov. Število priseljencev je bilo tako veliko, da so tvorili znaten del populacije v regiji.&lt;ref&gt;Dominik Mandić. ''Hrvati i Srbi: dva stara, razlicita naroda''. str. 145.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mužić (Radoslav Lopašić) 2010, str. 34.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ivan Mužić (2010). ''Vlasi u starijoj hrvatskoj historiografiji'' (PDF) (hrvaščina). Split: Muzej hrvatskih arheoloških spomenika. ISBN 978-953-6803-25-5.&lt;/ref&gt;

[[Slika:Bitka pri Sisku 1593-Valvasor.jpg|250px|right|thumb|Hasan Paša Predojević vodi osmansko vojsko Bosanskega pašaluka v bitko pri Sisku leta 1593]]

Hasan Paševa vojska je na prvih pohodih naletela na šibak odpor. Osvojila je številna uskoška naselja, v katerih je pobila ali zasužnjila vse prebivalce in naselja požgala. Oblegala in osvojila je Senj in pobila celotno uskoško populacijo. Hasan Paša je bil za svoje dosežke povišan v [[vezir]]ja.  

Naslednje leto se je odločil za globlji prodor na Hrvaško.  Z vojsko okoli 20.000 mož je tretjič poskušal osvojiti Sisek in bil v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] popolnoma poražen,&lt;ref&gt; Luthar 2008, str. 215.&lt;/ref&gt; on sam pa se je med bitki  utopil.&lt;ref&gt;Hasan Celâl Güzel; Cem Oğuz; Osman Karatay; Murat Ocak (2002). ''The Turks: Ottomans (2 v.)''. Yeni Türkiye.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ivo Goldstein. ''Croatia. A History''. Prevod Nikolina Jovanović.  London: C. Hurst &amp; Co., 1999. str. 39 ISBN 1-85065-525-1, ISBN 978-1-85065-525-1.&lt;/ref&gt; Padli so tudi njegov brat Džafer Beg, guverner sandžaka Pakrac-Cernica, sultanov nečak  Mehmed Paša, guverner Hercegovskega sandžaka, Opardi Beg, guverner sandžaka Klis-Livno,&lt;ref&gt; Alfred H. Loebl, Das Reitergefecht bei Sissek vom 22. Juni 1593. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung IX (1915). str.  767-787.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Peter Radics. Die Schlacht bei Sissek, 22. Juni 1593. Ljubljana: Josef Blasnik, 1861.&lt;/ref&gt; in veliko drugih nosanskih muslimanskih paš, begov in ag iz njegovega spremstva.&lt;ref&gt;Dominik Mandić. Croats and Serbs: Two Old and Different Nations. str. 112.&lt;/ref&gt; Po Mustafi Naimi  ''&quot;se je tudi Hasan Paša srečal s svojo usodo. Padel je v vodo skupaj z enim od mostov, ki jih je ukazal podreti, da ga ne bi mogli zasledovati. Takšen je bil rezultat tistega  groznega dne&quot;''.&lt;ref&gt; Mustafa Naima (1832). ''Annals of the Turkish Empire from 1591 to 1659 of the Christian Era''. Oriental Translation Fund. str. 15.&lt;/ref&gt; Obleko utopljenega Hasan Paše so odnesli v [[Ljubljana|Ljubljano]] in iz nje sešili mašni plašč, ki ga je nosil škof med zahvalno mašo.&lt;ref&gt; Bojan Baskar. ''Ambivalent Dealings with an Imperial Past: The Habsburg Legacy and New Nationhood in ex-Yugoslavia'' (PDF). str. 4.&lt;/ref&gt;

==Zapuščina==
Na mestu, kjer je bil pokopan, so Predojevići z dovoljenjem sultana [[Murat III.|Murata III.]] zgradili [[samostan]].  Sultan jim je hkrati z dovoljenjem poklonil metohiji  Kolunić in Smiljan.&lt;ref name=ref2/&gt; Safvet-beg Bašagić ga je opeval kot  zaslužnega generala in državnika in velikega in neustrašnega heroja.&lt;ref name=ref13/&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1530]] 
[[Kategorija:Umrli leta 1593]]
[[Kategorija:Paše]]
[[Kategorija:Osmanske vojaške osebnosti‎]]
[[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]]</text>
      <sha1>rprr8wqpy36x9qw6njpiazuk8jtdda9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Blair (mornar)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482071</id>
    <revision>
      <id>6772485</id>
      <parentid>6522716</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7188" sha1="s7klz4mfu3957mlhxvxkgi5zmldb4x3" xml:space="preserve">'''David Blair''', znan tudi pod vzdevkom '''Davy''', britanski mornar, pomorščak in častnik * [[11. november]] [[1874]], [[Broughty Ferry]], † [[10. januar]] [[1955]], [[Hendon]], [[Middlesex]].                    

{{Infopolje Oseba|name=David Blair|image=|caption=|other_names=Davy}}

Blair je bil pomorščak, ki je služil v britanski družbi [[White Star Line]]. Kratek čas je bil drugi častnik na ladji [[RMS Titanic]] med ladijskimi testiranji na [[Morje|morju]], vendar je bil premeščen iz Titanica kmalu potem, ko je Titanic priplul v [[Southampton]]. Njegov odhod z ladje naj bi povzročil, da naj bi s seboj vzel ključ omare v katerem so bili spravljeni [[Daljnogled|daljnogledi]] za ladijske opazovalce, zaradi česar opazovalci na Titanicu nikoli niso dobili daljnogledov. Ta dogodek je bil v preiskavi o nesreči močno kritiziran in je bil tudi ena največjih napak pri krstni plovbi.

== Položaj na Titanicu in odhod z ladje ==
David Blair, rojen leta 1874 v Broughty Ferryu, je bil premeščen na nepotopljivo ladjo [[RMS Titanic]] kot njen drugi častnik&lt;ref&gt;Mr. David Blair. ''Encyclopedia Titanica''. http://www.encyclopedia-titanica.org/biography/2245/&lt;/ref&gt;. Ko je Titanic opravljal svoja testiranja na morju, je bil Blair drugi častnik na Titanicu in je ostal na ladji tudi, ko je izplula iz [[Belfast|Belfasta.]]

Ko je Titanic 4. aprila priplul v Southampton, se je družba [[White Star Line]] odločila, da bo na Titanic kot glavnega častnika premestila [[Henry Tingle Wilde|Henryja Tingle Wilda]], ki je predtem služboval na ladji [[RMS Olympic]] in je dan pred prihodom Titanica nameraval odpotovati na ladji Olympic v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Tako je Wilde zapustil ladijski krov ladje Olympic in se kmalu vkrcal na Titanic.&lt;ref&gt;Titanic's Officer Reshuffle. http://www.titanic-titanic.com/titanic_officer_shuffle.shtml {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151106215016/http://www.titanic-titanic.com/titanic_officer_shuffle.shtml|date=6 November 2015}}&lt;/ref&gt; [[William McMaster Murdoch|William Murdoch]], ki je bil predtem glavni častnik, je postal prvi častnik, [[Charles Lightoller]], ki pa je bil predtem prvi, pa je postal drugi častnik. Blair je bil po tej zamenjavi izpisan iz seznama posadke na Titanicu in je tako zapustil ladjo dan pred odhodom na njeno krstno plovbo. Nekaj dni preden je Titanic zapustil Southampton&lt;ref&gt;Key that could have saved the Titanic https://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2007/08/29/ntitanic129.xml&lt;/ref&gt;, je Blair svoji sestri napisal pismo v katerem je napisal: &quot;To je čudovita ladja. Res mi je zelo žal, da ne bom mogel potovati na njeni prvi plovbi.&quot;

== Ključ o omari z daljnogledi ==
Ko se je Blair 9. aprila 1912 izkrcal in s tem zapustil Titanic, je s seboj vzel ključ omare z daljnogledi, verjetno po pomoti. Verjetno je to razlog, da posadka med plovbo ni dobila daljnogledov za opazovanje. Po drugih različicah daljnogledov sploh ni bilo v omari, ampak jih je Blair za seboj pustil v njegovi kabini, ali pa jih je vzel s seboj, ker je imel na krovu tudi svoj zasebni daljnogled&lt;ref&gt;''The Maiden Voyage'', by Geoffrey Marcus c.1969&lt;/ref&gt;. Manjkajoči daljnogledi, ki so bili eden glavnih dejavnikov pri [[Potop ladje RMS Titanic|potopu Titanica]], je postala točka preiskave pri poznejših preiskavah o potopitvi.

Pri preiskavah sta sodelovala tudi opazovalca [[Frederick Fleet]] in [[Reginald Lee]], ki sta bila na opazovalnici na sprednjem jamborju v času, ko je Titanic trčil v [[Ledena gora|ledeno goro]] in sta predtem na ladji že večkrat zaprosila za daljnoglede. Pri ameriški preiskavi o nesreči je Fleet povedal, da bi ledeno goro opazil veliko prej če bi imel pri sebi daljnogled. Na vprašanje &quot;Koliko prej?&quot; je Fleet odgovoril: &quot;No dovolj prej, da bi lahko pravočasno zavili in s tem preprečili trk&quot;. Po mnenju pravnega izvedenca Garyja Slapperja&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Is this the man who sank the Titanic by walking off with vital locker key?|date=24. februar 2009|url=http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/news/worldnews.html?in_article_id=478269&amp;in_page_id=1770&amp;ito=1490}}&lt;/ref&gt;, Blairjev odvzem ključa omare z daljnogledi ni bil pomemben razlog za nesrečo, saj je bilo še veliko drugih vzrokov&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=The Law Explored: the law of causation|date=5. september 2007|url=http://business.timesonline.co.uk/tol/business/law/columnists/gary_slapper/article2391616.ece}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;. 

Ključ je ostal na Blairjevem domu, preden ga je Blairjeva hči podarila mednarodnemu mornariškemu društvu&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Titanic 'crow's nest key' auction. http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/wiltshire/6979508.stm&lt;/ref&gt;. 22. septembra 2007 je bil prodan skupini predmetov, vključno s pismom, ki ga je na Titanicu napisal Blair in vozovnico iz Belfasta s katero se je vkrcal na ladjo. Ključ je kupil Shen Dongjun, predsednik kitajske divizije TESIRO za 90.000 funtov in je trenutno na ogledu v [[Nanking]]u.

Dražitelji so glede pomena ključa povedali, da je domneva, da bi ključ lahko rešil Titanic, če ne bi zapustil ladje. Povedali so tudi, da bodo denar od dražbe ključa porabili za postavitev štipendije v Blairjevo ime&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;.

== Poznejši dogodki ==
Blair je leta 1913 služil kot prvi častnik na ladji [[SS Majestic (1889)|SS Majestic]], ko je zaposlen natakar v kavarni skočil čez ladijski krov; noč predtem se je nekdanji član posadke pa lastni želji uspel utopiti. Medtem, ko se je z ladje spuščal reševalni čoln, je Blair skočil v morje in odplaval proti moškemu, ki se je takrat utapljal. Čeprav je ladja tudi prispela do moškega, je bil Blair pohvaljen za svoje dejanje v časopisu [[The New York Times|New York Times]] in do potnikov &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Leaped from Liner at Sea to Save Man|date=9. maj 1913|url=http://www.encyclopedia-titanica.org/item/2154/}}&lt;/ref&gt;prejel denar ter medaljo Royal Humane Society&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.users.globalnet.co.uk/~tamarnet/bronz13s.htm|title=Royal Humane Society Bronze Medals Taken from the RHS Annual Report 1913|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-url=https://web.archive.org/web/20190120001558/http://www.users.globalnet.co.uk/~tamarnet/bronz13s.htm|archive-date=2019-01-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. 

Blair je skupaj z [[Charles Lightoller|Charlesom Lightollerjem]] (ki je preživel potop Titanica) služboval na ladji [[RMS Oceanic (1899)|RMS Oceanic]] do leta 1914, ko je ladja nasedla na obalo med svojo vojaško misijo. Kot krmar je Blair pri posledični preiskavi, prejel krivdo za preusmeritev ladje v napačno smer.

== Smrt ==
David Blair je umrl 10. januarja 1955 v [[Hendon|Hendonu]], v [[Middlesex|Middlesexu]], star 80 let.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

* https://www.pinterest.com/pin/148055906470762393/
* https://www.thesun.co.uk/news/5814459/titanic-worker-hold-key-sank-liner-1912/
* https://www.pinterest.cl/pin/83809243038121998/
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleški pomorski častniki]]
[[Kategorija:Angleški pomorščaki]]
{{DEFAULTSORT:Blair_David}}</text>
      <sha1>s7klz4mfu3957mlhxvxkgi5zmldb4x3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Litija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484970</id>
    <revision>
      <id>6772467</id>
      <parentid>6353155</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:42:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17108" sha1="hygocekdfy8whfp26sl31y8fo04zu1y" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz [[Občina Litija|Občine Litija]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

==  Agronomija, kmetijstvo, veterina ==
*[[Ciril Jeglič]], inženir agronomije, vrtnar, dendrolog, pisatelj (1897, [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] – 1988, [[Radovljica]])
*[[Anton Pevc]], kmetijski strokovnjak (1885, [[Tlaka, Litija|Tlaka]] – 1967, [[Ivančna Gorica]])
*[[Janez Batis]], veterinar, mikrobiolog (1919, [[Konj, Litija|Konj]] – 2002, [[Ljubljana]])
*[[Janko Žust]], veterinar (1935, [[Litija]])
*[[Fran Povše]], kmetijski strokovnjak, politik (1845, [[Kresniške Poljane]] – 1916, [[Ljubljana]])

==  Gospodarstvo ==
*[[Anton Knaflič]], tovarnar, ustanovitelj usnjarske industrije v Kamniku (1893, [[Litija]] – 1957, [[Kamnik]])
*[[Alojzij Pregelj]], prometni uradnik, organizator (1876, [[Kresniške Poljane]] – 1940, [[Litija]])
*[[Jožef Dernovšek]] – Jože, gospodarstvenik, politik, častni občan Občine Litija (1936, [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]])
*[[Franc Gorenc]], direktor, družbeni delavec (1914, [[Litija]] – 1981, [[Korzika]], [[Francija]])
*[[Mitja Hojak]], inženir konfekcijske tehnologije, oblikovalec ročno izdelanih čevljev (1981, [[Ljubljana]])
*[[Franci Lajovic]], podjetnik, župan (1894, [[Ljubljana]] – 1975, [[Litija]])
*[[Heirich (Henrik) Lebinger]], lastnik trgovskega podjetja, trgovec (1860, ? – 1944, [[Litija]])
*[[Jožef Mirtič]] – Jože, direktor [[Predilnica Litija|Predilnice Litija]], občinski svetnik, podžupan, častni občan Občine Litija (1932, [[Cegelnica]] – 2011, [[Litija]])

== Humanistika, znanost ==
*[[Matija Hvale]], tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, filozof, sholastik (1470, [[Vače]] – 1518, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Tea Kolar-Jurkovšek]], geologinja (1954, [[Litija]])
*[[Viktor Petkovšek]], botanik (1908, [[Litija]] – 1994, [[Ljubljana]])
*[[Ludvik Bartelj]], filozof, teolog, duhovnik (1913, [[Mirna Peč]] – 2006, [[Dole pri Litiji]])
*[[France Bezlaj]], tudi Inocenc Revaj, jezikoslovec etimolog in imenoslovec, univerzitetni profesor, akademik (1910, [[Litija]] – 1993, [[Ljubljana]])
*[[Bernardka Lesjak Skrt]] – Nada, avtorica priročnikov, ilustratorka, logopedinja, surdopedagoginja (1954, [[Litija]] – 2014, [[Podsabotin]])
*[[Marija Tomšič]],  avtorica učbenikov, visokošolska profesorica (1956, [[Kresniški Vrh]])
*[[Joža Ocepek]], bibliotekarka, direktorica splošne [[Knjižnica Litija|Knjižnice Litija]], ljubiteljska slikarka (1949, [[Vače]])

== Kultura, umetnost ==
=== Arhitektura ===
*[[Mirko Mrva]], arhitekt (1932, [[Vače]] – 1993, [[Ljubljana]])
*[[Jan Poglajen]], arhitekt, pesnik (1986, [[Ljubljana]])
=== Film, gledališče ===
*[[Metod Badjura]], filmski scenarist, režiser in snemalec (1896, [[Litija]] – 1971, [[Ljubljana]])
*[[Nace Simončič]], gledališki igralec, lutkovni umetnik, režiser (1918, [[Litija]] – 2001, [[Ljubljana]])
*[[Anja Novak]], dramska igralka, pesnica (1991, [[Ljubljana]])
=== Fotografija ===
*[[Milan (Emil) Amon]], ljubiteljski fotograf, publicist (1947, [[Celje]])
*[[Ivan Esenko]], fotograf, ornitolog, pisec naravoslovnih knjig in člankov, urednik (1957, [[Ljubljana]])
*[[Manca Juvan]] (Hessabi), fotografinja, popotnica (1981, [[Ljubljana]])
*[[Joža Jamšek]] – Joca, fotografinja, glasbenica, grafična oblikovalka, umetniška ustvarjalka (1963)
=== Glasba ===
*[[Anton Lajovic]], skladatelj, sodnik (1878, [[Vače]] – 1960, [[Ljubljana]])
*[[Ivan Bajde]], glasbeni izumitelj (1855, [[Hotič]] – 1920, [[Ljubljana]])
*[[Franc Žibert]], harmonikar (1951, [[Litija]])
*[[Ivan Repovš]], glasbenik, glasbeni pedagog (1895, [[Stranski Vrh]] – 1973, [[Ljubljana]])
*[[Carlos Kleiber]], dirigent (1930, [[Berlin]], [[Nemčija]] – 2004, [[Konjšica]])
*[[Peter Jereb]], skladatelj, organist (1868, [[Cerkno na Goriškem]] – 1951, [[Litija]])
=== Kiparstvo ===
*[[Janko Baumkircher]], kipar (1936, [[Litija]] – 2001, [[Litija]])
*[[Metoda Maj]], roj. Lesjak, kiparka, psihologinja (1964, [[Litija]])
*Zlatko Rudolf, kipar (1952, Litija)
=== Književnost ===
*[[Joško Oven]], pisatelj, prevajalec (1980, [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] – 1947, [[Chicago]], [[ZDA]])
*[[Fran Celestin]], pisatelj, literarni kritik, literarni zgodovinar (1843, [[Klenik, Litija|Klenik]] – 1895, [[Zagreb]], [[Hrvaška]])
*[[Nada Matičič]], tudi Nada Marija Matičič, pisateljica (1922, [[Litija]] – 2004, [[Ljubljana]])
*[[Jože Sevljak]], pesnik, pisatelj, učitelj, ravnatelj (1942, [[Klanec nad Vačami]])
*[[Veno Taufer]], esejist, literarni kritik, pesnik, prevajalec, teatrolog, urednik (1933, [[Ljubljana]])
*[[Joža Gombač]], roj. Prijatelj, pisateljica, računovodkinja (1935, [[Dobruška vas]])
*[[Darinka Kobal]], pisateljica, učiteljica (1946, [[Ljubljana]])

=== Ples ===
*[[Stanislava Kleiber]], roj. Brezovar, balerina (1937, [[Zagorje ob Savi]] – 2003, ?)
*[[Amir Alibabić-Vihor]], plesalec, športnik-invalid (1995, [[Ljubljana]])
*[[Tadej Premk]], plesalec, samostojni podjetnik (1991, [[Ljubljana]])
*[[Katjuša Premk]] – Tjuša, plesalka, trenerka plesa (1994, [[Ljubljana]])

=== Slikarstvo ===
*[[Rudolf Ernst Marčić]], slikar (1882, [[Litija]] – 1960, [[Lovran]], [[Hrvaška]])
*[[Marija Smolej]], roj. Vozelj, slikarka, pesnica, likovna delovna terapevtka, modna oblikovalka (1942, [[Primskovo]])
*[[Mira Pregelj]], slikarka (1905, [[Ljubljana]] – 1966, [[Ljubljana]])

== Politika ==
*[[Marjan Rekar]], politik, gospodarstvenik (1953, [[Kresniške Poljane]])
*[[Wilhelm Wakonigg]], diplomat, podjetnik (1875, [[Litija]] – 1936, [[Zamudio]], [[Španija]])
*[[Janez Lukač]], pravnik, politik, vodja Vladne komisije (1931, [[Sava, Litija|Sava pri Litiji]]  – 2013, [[Ljubljana]])
*[[Božidar Fink]], izseljenski politik, pevec, pravnik, publicist (1920, [[Litija]] – 2013, [[Buenos Aires]], [[Argentina]])

== Pravo, zavarovalništvo ==
*[[Janko Vrančič]], zavarovalniški strokovnjak, pravnik (1889, [[Litija]] – 1959, [[Ljubljana]])
*[[Alojzij Juvan]], pravnik, politik (1886, [[Vače]] – 1960, [[Maribor]])
*[[Franc Višnikar]], pravnik, sodnik (1848, [[Brezovo, Litija|Brezovo]] – 1914, [[Ljubljana]])
*[[Henrik Steska]], pravnik (1880, [[Litija]] – 1960, [[Ljubljana]])
*[[Luka Svetec]], pravnik, politik, pisatelj, jezikoslovec (1826, [[Podgorje]] – 1921, [[Litija]])
*[[Anton Pace]], pravnik, prevajalec (1851, [[Gabrska Gora]] – 1923, [[Dunaj]], [[Avstrija]])
*[[Franc Višnikar]], pravnik (1848, [[Brezovo]] – 1914, [[Ljubljana]])

== Religija ==
*[[Valentin Benedik]], duhovnik (1907, [[Šmarjetna Gora]] – 1989, [[Vače]])
*[[Matevž Ravnikar]], duhovnik, nabožni pisatelj, reformator slovenske proze, škof (1776, [[Vače]] – 1845, [[Trst]], [[Italija]])

== Šolstvo ==
*[[Etbin Bojc]], profesor, publicist (1906, [[Vače]] – 1975, [[Ljubljana]])
*[[Jernej Ravnikar]], šolnik (1856, [[Vače]] – 1920, [[Krško]])
*[[Albin Lajovic]], šolnik (1890, [[Ribče]] – ?)
*[[Franc Peruzzi]], učitelj (1824,  [[Brezovica pri Ljubljani]] – 1899, [[Vače]])
*[[Anton Kunšič]], šolnik, glasbenik, skladatelj (1839,  [[Zgornje Gorje]] – 1878, [[Litija]])
*[[Vladimir Garantini]], učitelj, umetniški ustvarjalec (1941, [[Sava]])
*[[Ivan Godec]], učitelj, kulturni in družbeno politični delavec, občinski svetnik, publicist (1942, [[Golišče]] – 2011, [[Litija]])
*[[Helena Hauptman]], predavateljica, kustosinja (1962, [[Ljubljana]])
*[[Franja Potokar]], roj. Kunstrle, vzgojiteljica, ustanoviteljica otroškega vrtca v Litiji (1904, [[Podbrdo]] – 1989, [[Litija]])

== Šport ==
*[[Milan Borišek]], jadralni pilot, učitelj letenja (1920, [[Litija]] – 1950, [[Vršac]], [[Srbija]])
*[[Rudolf Badjura]], prvi slovenski učitelj smučanja, organizator planinstva, potopisec (1881, [[Litija]] – 1963, [[Ljubljana]])
*[[Gregor Bajde]], nogometaš (1994, [[Spodnji Hotič]])
*[[Nik Razboršek]], teniški igralec (1993, [[Ljubljana]])
*[[Andrej Cirar]], gorski vodnik, markacist, planinec (1936, [[Klenik, Litija|Klenik]] – 2013, [[Trbovlje]])
*[[Dušan Hauptman]], košarkar, magister managementa izobraževanja, profesor športne vzgoje, športnik (1960, [[Ljubljana]])
*[[Albin Jesenšek]], planinec, društveni delavec, lovec, župan (1922, [[Litija]] – 2011, [[Šmartno pri Litiji]])
*[[Hinko Lebinger]], planinec, kulturni delavec, poslanec, župan (1894, [[Litija]] – 1980, [[Litija]])
*[[Hinko Lebinger ml.]], planinec, športnik, učitelj (1921, [[Litija]] – 2001, [[Litija]])
*[[Jože Prelogar]], nogometaš, skavt talentov, trener (1959, [[Ljubljana]])

== Vojska ==
*[[Jože Borštnar]], partizan, politični komisar, politik, sodnik, prvoborec, narodni heroj (1915, [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]] – 1992, [[Ljubljana]])
*[[Franc Poglajen]] - Kranjc, partizan, general, prvoborec, narodni heroj (1916, [[Litija]] – 1999, [[Ljubljana]])
*[[Karel Marčič]], generalpodpolkovnik, geodet, borec za severno mejo, partizan (1891, [[Litija]] – 1972, [[Ljubljana]])
*[[Jože Štok]], vojaški poveljnik (1924, [[Tenetiše, Litija|Tenetiše]] – 2011, [[Ljubljana]])
*[[Tone Koprivnikar]], partizan, politični komisar, politik, direktor (1923, [[Breg pri Litiji]] – 1974, [[Gozd Martuljek]])
*[[Lojze Hohkraut]], narodni heroj, komunist (1901, [[Bukovca]] – 1942, [[Cvetež]] pri [[Vače|Vačah]])

== Zdravstvo ==
*[[Franc Lebinger]], zdravnik, lovec (1903, [[Litija]] – 2000, [[Litija]])

== Drugo ==
*[[Janez Grilc]], najditelj [[Situla z Vač|Vaške situle]], ljubitelj starin in izkopanin (1860, [[Vače]] – 1931, [[Vače]])

== Osebnosti od drugod ==
*[[Marko Jelnikar]], vrtnar, avtor knjig o vrtnarstvu; njegova družina je prihajala iz Gradca pri Litiji, v Litiji je uredil več javnih vrtov (1928, [[Sisek]], [[Hrvaška]] – 2009, [[Radovljica]])
*[[Rudolf Kavčič]], gradbeni inženir; sodeloval je pri gradnji proge Zidani most – Litija (1885, [[Ljubljana]] – ?)
*[[Fran Potočnik]], inženir, publicist, politik; bil je župan in častni občan Občine Litija (1811, [[Kropa]] – 1892, [[Gorica]], [[Italija]])
*[[Milka Badjura]], roj. Kunstler, montažerka, režiserka; žena [[Metod Badjura|Metoda Badjure]], delovala je na območju Litije (1902, [[Ljubljana]] – 1992, [[Ljubljana]])
*[[Leopold Kernc]], glasbenik, slikar, učitelj; kot učitelj je na litijski nižji gimnaziji poučeval glasbo in risanje, kot slikar je naslikal nekaj slik Litije (1892, [[Gornji Logatec]] – 1981, [[Ljubljana]])
*[[Mirsad Begić]], kipar; pred športno dvorano v Litiji stoji njegova bronasta skulptura čolnarja (1953, [[Glamoč]], [[Bosna in Hercegovina]])
*[[Fran Podkrajšek]], pisatelj; zaposlil se je pri [[Južna železnica|Južni železnici]] in služboval tudi v Litiji (1852, [[Ljubljana]] – 1916, [[Ljubljana]])
*[[Ivo Zorman]], pisatelj, učitelj; kot učitelj in ravnatelj je služboval v Osnovni šoli Litija (1926, [[Gora pri Komendi]] – 2009, [[Kamnik]])
*[[Anton Funtek]], pisatelj, prevajalec, učitelj; kot učitelj je služboval v Litiji (1862, [[Ljubljana]] – 1932, [[Ljubljana]])
*[[Andrej Rovšek starejši]], podobar; naredil je prižnice in okvirje za križev pot za cerkev v Litiji (1836, [[Ljubljana]] – 1903, [[Gabrje pod Limbarsko Goro]])
*[[Gvidon Birolla]], ilustrator, karikaturist, slikar; v Kresnicah je vodil apnenico (1881, [[Trst]], [[Italija]] – 1963, [[Ljubljana]])
*[[Fran Eller]], pravnik, pesnik, pedagoški delavec; služboval je pri raznih davčnih oblastvih na Kranjskem, tudi v Litiji (1873, [[Marija na Zilji]] – 1956, [[Ljubljana]])
*[[Bonaventura Herga]], tudi Bonaventura Ignacij Herga, duhovnik; v času 2. svetovne vojne je pomagal reševati ljudi iz okolice Litije (1907, [[Desternik]] – 1944, [[Mamolj]], [[Polšnik]])
*[[Josip Cepuder]], šolnik; služboval je kot nadučitelj in spodbujal začetke glasbenega in društvenega življenja v Litiji (1854, [[Škocjan, Domžale|Škocjan]] – 1949, [[Ljubljana]])
*[[Jože Župančič]], učitelj, publicist; kot učitelj je služboval v Litiji in sodeloval pri prosvetnih prireditvah (1900, [[Novo mesto]] – 1970, [[Ljubljana]])
*[[Bernard Andoljšek]], nadučitelj; kot nadučitelj in šolski upravitelj je služboval v Litiji, bil je predsednik [[Pevsko društvo Lipa Litija|Pevskega društva Lipa]] (1865, [[Jurjevica]] – 1936, [[Ljubljana]])
*[[Jožef Balant]], duhovnik, škof, šolski organizator; kot kaplan je služboval v Kresnicah (1763, [[Jurjevica]] – 1834 [[Gorica]])
*[[Ludvik Grilc]], slikar; za cerkev v Litiji je naslikal dve banderi: sv. Florjan in sv. Miklavž (1851, [[Idrija]] – 1910, [[Ljubljana]])
*[[Stefan Joksimović]], karateist, športnik; bil je član karate kluba v Litiji, kjer je leta 2007 postal državni prvak (1998, [[Ljubljana]])
*[[Anton Masnik]], dekan, duhovnik; kot župnik je služboval v Litiji, kjer je leta 1998 pričel z gradnjo nove cerkve sv. Nikolaja (1927, [[Rakek]] – 2020, [[Ljubljana]])
*[[Anton Medved]], dramatik, duhovnik, pesnik; služboval je na Vačah in Konjšici (1869, [[Kamnik]] – 1910, [[Turjak]])
*[[Marjan Oblak]], planinec, pravnik; bil je dolgoletni predsednik [[Planinsko društvo Litija|Planinskega društva Litija]], imel je zasluge pri ustanovitvi mladinskega odseka (1926, [[Škofja Loka]] – 2008, [[Medvode]])
*[[Viktor Parma]], dirigent, skladatelj, pravnik; kot pravnik je deloval na glavarstvu v Litiji in pomembno vplival na družbeno in kulturno dogajanje (1858, [[Trst]], [[Italija]] – 1924, [[Maribor]])
*[[Jernej Pečnik]], arheolog; izkopaval je na območju Litije (1835, [[Cesta]] – 1914, [[Ljubljana]])
*[[Makso Pirnik]], glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja; z litijskim mladinskim pevskim zborom je leta 1934 nastopil na prvem festivalu mladinske zborovske glasbe v Ljubljani in zaslovel kot odličen mladinski zborovodja (1902, [[Preloge pri Konjicah]] – 1993, [[Šempeter pri Gorici]])
*[[Mitja Ribičič]] (Ciril), politik; častni občan Občine Litija, naziv prejel za zasluge pri organiziranju narodnoosvobodilnega gibanja na litijskem in širšem območju (1919, [[Trst]], [[Italija]] – 2013, [[Ljubljana]])
*[[Drago Rostohar]], sadjar, učitelj; kot šolski upravitelj je služboval v Litiji, organiziral je delovanje šole in uredil šolski pouk ter organiziral tudi vrtec in strokovno nadaljevalno šolo, organiziral je razne tečaje (1886, [[Gornje Pijavško]] – 1950,  [[Ljubljana]])
*[[Avgust Špat]], inženir, turistični, športni in kulturni delavec; v Litiji je deloval na področju občinskega gospodarstva, gradbeništva, komunale, turizma in športa (1910, [[Sevnica]] – 1989, [[Ljubljana]])
*[[Hugon Turk]], publicist, veterinar; kot veterinar je služboval v Litiji (1870, [[Šentvid pri Stični]] – 1956, [[Ljubljana]])
*[[Mihael Vahen]], učitelj, zborovodja; kot učitelj je služboval v Jevnici, vodil je krajevne in šolske zbore (1910, [[Ljubljana]] – 1984, [[Ljubljana]])
*[[Josip Verbič]], čebelar, učitelj; kot učitelj je služboval v Litiji (1869, [[Borovnica]] – 1948, [[Ljubljana]])
*[[Anton Maier]], šolnik; deloval je kot šolski nadzornik za litijski šolski okraj (1859, [[Vrhnika]] – 1943, [[Ljubljana]])
*[[Karel Pleško]], pravnik; bil je imenovan za aktuarja v Litiji, v Litiji je opravljal sodno službo (1834, [[Ljubljana]] – 1899, [[Ljubljana]])
*[[Ljudevit Stiasny]], šolnik, pedagoški pisec, potopisec; kot nadučitelj je deloval v Litiji (1862, [[Tržič]] – 1936, [[Slovenj Gradec]])
*[[Aleksander Tornquist]], geolog, paleontolog; v svinčevem rudniku pri Litiji in v njegovi širši okolici je raziskal mineralno-petrografske in geološke razmere (1868, [[Hamburg]], [[Nemčija]] – 1944, [[Gradec]], [[Avstrija]])
*[[Fran Levstik]], pesnik, pisatelj, dramatik, kritik, jezikoslovec; napisal je literarni potopis [[Popotovanje iz Litije do Čateža]] (1831, [[Dolnje Retje]] – 1887, [[Ljubljana]])
*[[Niko (Nikolaj) Prestor]], slikar, učitelj; kot učitelj je služboval v litijski občini, bil je med organizatorji kulturnega življenja, kot slikar je upodobil veliko motivov iz okolice Litije (1899, [[Gorenjska]] ? – 1978, ?)
*[[Jože Šmit]], pesnik, prevajalec, urednik, novinar; pokopan je v Litiji (1922, [[Tlake]] – 2004, [[Ljubljana]])
*[[Jože Plečnik]], arhitekt; v Litiji stoji njegov spomenik žrtvam [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (1872, [[Ljubljana]] – 1957, [[Ljubljana]])
*[[Jože Javoršek]], pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, polemik, kritik, prevajalec; napisal je roman [[Črna krizantema]] o pisateljevem fantazijskem potovanju iz Čateža do Litije v spremstvu oseb iz [[Fran Levstik|Levstikove]] pripovedi [[Popotovanje iz Litije do Čateža]] (1920, [[Velike Lašče]] – 1990, [[Ljubljana]])

== Viri in literatura ==
*Wikipodatki
*[http://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin]
*[http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon]
*[http://www.obrazisrcaslovenije.si/ Spletni biografski leksikon osrednje Slovenije]

{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Litija]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Litija]]</text>
      <sha1>hygocekdfy8whfp26sl31y8fo04zu1y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chicxulub (krater)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>491361</id>
    <revision>
      <id>6772374</id>
      <parentid>5976617</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:26:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772374</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4782" sha1="4htnbafauiv51luid979lr2vzf4j8jr" xml:space="preserve">[[Image:Yucatan chix crater.jpg|thumb|desno|300px| Krater Chicxulub se nahaja v polotoku Jukatan, ima premer &gt;180 kilometrov. &lt;ref&gt; &quot;PIA03379: Shaded Relief with Height as Color, Yucatan Peninsula, Mexico&quot; [http://photojournal.jpl.nasa.gov/catalog/PIA03379], work=Shuttle Radar Topography Mission, publisher=NASA, 2010.&lt;/ref&gt;]]

'''Krater Chicxulub''' je starodavni udarni [[krater]], ki se nahaja na [[Jukatan (polotok)|polotoku Jukatan]] ([[Mehika]]). Nahaja se v bližini Chicxuluba, po katerem je tudi dobil ime. Krater ima premer več kot 180 km in velja za enega največjih vplivov nebesnih teles v zgodovini [[Zemlja|Zemlje]]. Udarec asteroida, ki je ustvaril krater, naj bi imel premer najmanj 10 kilometrov. 

Krater Chicxulub je odkril geofizik Glen Penfield, ki je na polotoku Jukatan delal v iskanju naftnih nahajališč v 1970-ih. Sprva Glen Penfield ni mogel potrditi, da gre za udarni krater in je opustil nadaljnje raziskovanje. Dokazi o vplivu nebesnih teles so udarni [[kamena strela|kremen]], tektit in gravitacijske anomalije. &lt;ref&gt; [http://www.zvjezdarnica.com/?akcija=dnm&amp;id=922] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210221010823/https://www.zvjezdarnica.com/znanost/nas-planet/dinosauri-ipak-nastradali-od-asteroida/922 |date=2021-02-21 }} &quot;Dinosauri (ipak!) nastradali od asteroida&quot;, Zvjezdarnica.com, 2011.&lt;/ref&gt;

Kasnejši dokazi so potrdili, da se je vpliv zgodil pred približno 65 milijoni let, na koncu kredne geološke dobe. Znanstveniki so udarec povezali z [[množično izumrtje|množičnim izumrtjem]] [[dinozavri|dinozavrov]]. Maja 2010 je skupina 41 znanstvenikov po 20 letih dela napovedala, da je edina prepričljiva razlaga izumrtja dinozavrov katastrofa po vplivu orjaškega asteroida Chicxulub. Znanstveniki so v besedilu, objavljenem v Journal of Science, zavrnili druge teorije, na primer velike vulkanske izbruhe, po preverjanju podatkov, pridobljenih v 20 letih paleontoloških, geokemičnih, podnebnih, geofizičnih in sedimentoloških raziskav grozljivega dogodka, ki je zaznamoval konec dinozavrov. &lt;ref&gt; Schulte Peter, Alegret Laia, Arenillas Ignacio Arz, Jose A., Barton Penny J., Bown Paul R., Bralower Timothy J., Christeson Gail L., Claeys Philippe, Cockell Charles S., Collins Gareth S., Deutsch Alexander, Goldin Tamara J., Goto Kazuhisa, Grajales-Nishimura José M., Grieve Richard A. F., Gulick Sean P. S., Johnson Kirk R., Kiessling Wolfgang, Koeberl Christian, Kring David A., MacLeod Kenneth G., Matsui Takafumi, Melosh Jay, Montanari Alessandro, Morgan Joanna V.,  Neal Clive R., Nichols Douglas J., Norris Richard D., Pierazzo Elisabetta, Ravizza Greg, Rebolledo-Vieyra Mario, Uwe Reimold Wolf, Robin Eric, Salge Tobias, Speijer Robert P., Sweet Arthur R., Urrutia-Fucugauchi Jaime, Vajda Vivi, Whalen Michael T., Willumsen Pi S.: &quot;The Chicxulub Asteroid Impact and Mass Extinction at the Cretaceous- Paleogene Boundary&quot;, journal = Science, 2010. [http://www.index.hr/vijesti/clanak/znanstvenici-potvrdili-dinosaure-ubio-veliki-asteroid/479195.aspx] &quot;Znanstvenici potvrdili: dinosaure ubili meteori&quot;, Index.hr, 2011.&lt;/ref&gt;

==Strašen vpliv asteroida==
Prvi udar asteroida je povzročil velike požare, strašne potrese, ogromne plazove, ki so povzročili cunamije. Končno je vpliv povzročil globalno zimo, da je le nekaj hladnokrvnih organizmov uspelo preživeti. Znanstveniki so potrdili, da je edinstvena plast naplavin po sestavi povezana s kamninami, ki jih najdemo okoli območja trka. Potrdili so tudi, da je v kamninah po vsem svetu prisotna velika količina mineralov, ki nastanejo, ko kamnine z veliko hitrostjo udarijo v nekaj. &lt;ref&gt;[http://astro.fdst.hr/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=104:udarni-krateri&amp;catid=38:sunev-sustav&amp;Itemid=62]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} &quot;Udarni krateri&quot;, Astronomska sekcija - Fizikalno društvo Split, 2010.&lt;/ref&gt;

Konkurenčna teorija trdi, da je izumrtje dinozavrov povzročila vrsta supererupcij vulkanov v Indiji, ki je trajala približno 1,5 milijona let. Ti izbruhi so ustvarili več kot milijon kubičnih kilometrov lave, kar naj bi prispevalo k atmosferskemu ohlajanju in kislemu dežju po svetu. Znanstveniki so ugotovili, da ti izbruhi niso bili dovolj pomembni, da bi povzročili množično izumrtje dinozavrov. &lt;ref&gt;[http://www.korzo.net/izdvojeno/Nova-teorija-o-izumiranju-dinosaura.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110717065422/http://www.korzo.net/izdvojeno/Nova-teorija-o-izumiranju-dinosaura.html |date=2011-07-17 }} &quot;Nova teorija o izumiranju dinosaura&quot;, Korzo.net, 2011.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Chicxulub crater }}

[[Kategorija:Udarni kraterji]]
[[Kategorija:Geografija Mehike]]
{{ločnica KT}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4htnbafauiv51luid979lr2vzf4j8jr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dogecoin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>491672</id>
    <revision>
      <id>6772574</id>
      <parentid>6458624</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:53:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28358" sha1="sgt8g5odilop8i182chxur03j5qhhv7" xml:space="preserve">{{Infopolje Kriptovaluta|currency_name=Dogecoin|ledger_genesis=|author=Billy Markus, Jackson Palmer|developer=Billy Markus (»Shibetoshi Nakamoto«)|source_model=[[odprtokodna licenca]]|license=|website=https://dogecoin.com/|block_explorer=https://dogechain.info/|hash_function=s kriptiranjem|programming_languages=|issuance=|timestamping=|block_time=1 minuta|block_reward=10.000 dogecoinov (febr. 2018)|circulating_supply=127 milijard (113 milijard kovancev že v obtoku)|exchange_rate=drseči|operating_system=[[Microsoft Windows]], &lt;br&gt;[[Linux]], &lt;br&gt; [[iOS]], &lt;br&gt; [[Android (operacijski sistem)|Android]]|forked_from=|image_1=|coin_definition=[[odprta koda|odprtokodna]] medvrstniška digitalna valuta|image_2=|image_width_1=150|image_width_2=110|image_title_1=|symbol=[[Eth|Ð]]|ticker_symbol=DOGE|white_paper=|latest_release_date=|implementations=|initial_release_version=|initial_release_date=6. december 2013|code_repository=|status=dejavno|latest_release_version=|market_cap=}}
'''Dogecoin''' (oznaka: '''DOGE,''' simbol: '''Ð)''' je [[kriptovaluta]] programskih inženirjev Billyja Markusa in Jacksona Palmerja, ki sta se odločila zasnovati plačilni sistem, ki je instanten, zabaven in brez tradicionalnih bančnih provizij. Dogecoin ima logotip obraza psa [[Shiba inu|Shiba Inu]] iz [[Internetni mem|mema]] »[[Doge (mem)|Doge]]«, po katerem je tudi poimenovan.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Roose|first=Kevin|title=Is There a Cryptocurrency Bubble? Just Ask Doge.|work=[[The New York Times]]|date=2017-09-15|url=https://www.nytimes.com/2017/09/15/business/cryptocurrency-bubble-doge.html|issn=0362-4331|accessdate=2017-10-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171003125659/https://www.nytimes.com/2017/09/15/business/cryptocurrency-bubble-doge.html|archivedate=2017-10-03}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;A History of Dogecoin.&quot;&gt;[https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3091219 ''A History of Dogecoin.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180603102446/https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3091219|date=2018-06-03}} Dogecoin Analysis Report. Social Science Research Network (SSRN). Accessed 28 December 2017.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.digitaltrends.com/social-media/wow-dogecoin-bitcoin/|title=Wow. Dogecoin is the most Internet thing to happen, ever.|first=Andrew|last=Couts|publisher=[[Digital Trends]]|date=December 12, 2013|accessdate=December 12, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131214025357/http://www.digitaltrends.com/social-media/wow-dogecoin-bitcoin/|archivedate=December 14, 2013}}&lt;/ref&gt; Predstavljen je bil 6. decembra 2013 in je hitro razvil lastno [[Spletna skupnost|spletno skupnost]] ter 28. januarja 2021 dosegel [[tržna kapitalizacija|tržno kapitalizacijo]] v višini 5.382.875.000 [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Stephen|last=Hutcheon|title=The rise and rise of dogecoin, the internet's hottest cryptocurrency|url=https://www.smh.com.au/technology/technology-news/the-rise-and-rise-of-dogecoin-the-internets-hottest-cryptocurrency-20140124-31d24.html|website=Sydney Morning Herald|publisher=[[Fairfax Media]]|accessdate=April 5, 2014|date=2014-01-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140331045048/http://www.smh.com.au/technology/technology-news/the-rise-and-rise-of-dogecoin-the-internets-hottest-cryptocurrency-20140124-31d24.html|archivedate=March 31, 2014}}&lt;/ref&gt;

Dogecoin sta soustanovila [[IBM]]-ov programski inženir Billy Markus iz [[Portland, Oregon|Portlanda v Oregonu]] in programski inženir [[Adobe|Adoba]] Jackson Palmer, ki si je prizadeval ustvariti digitalno valuto enakovrednih računalnikov, ki bi lahko dosegla širše prebivalstvo kot [[bitcoin]]. Poleg tega so ga želeli oddaljiti od kontroverzne zgodovine drugih kovancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://motherboard.vice.com/en_us/article/dogecoins-founders-believe-in-the-power-of-meme-currencies|title=Such Weird: The Founders of Dogecoin See the Meme Currency's Tipping Point|date=2013-12-23|publisher=[[Vice Media]]|first=Patrick|last=McGuire|website=Motherboard|accessdate=December 23, 2013|archive-date=2017-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170922051212/https://motherboard.vice.com/en_us/article/dogecoins-founders-believe-in-the-power-of-meme-currencies|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Dogecoin je bil uradno predstavljen 6. decembra 2013 in v prvih 30 dneh je spletno mesto Dogecoin.com obiskalo več kot milijon obiskovalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://junkee.com/an-interview-with-the-inventor-of-dogecoin-the-internets-favourite-new-currency/27411|title=An Interview With The Creator Of Dogecoin: The Internet’s Favourite New Currency|last=Noyes|first=Jenny|date=January 22, 2014|website=[[Junkee]]|publisher=[[Junkee Media]]|accessdate=January 12, 2021|quote=&quot;Jackson Palmer accidentally invented Dogecoin in early December ... within the first 30 days there were over a million visitors to Dogecoin.com.&quot;|archive-url=https://web.archive.org/web/20140124233428/https://junkee.com/an-interview-with-the-inventor-of-dogecoin-the-internets-favourite-new-currency/27411|archive-date=2014-01-24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Takrat je bil Palmer član oddelka za trženje [[Adobe|Adobe Systems]] v [[Sydney]]ju in je zaslužen za uresničitev zamisli.&lt;ref name=&quot;whatisdogecoin&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.businessinsider.com/what-is-dogecoin-2013-12|title=What is Dogecoin?|first=Rob|last=Wile|website=[[Business Insider]]|date=December 19, 2013|accessdate=December 19, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131220072107/http://www.businessinsider.com/what-is-dogecoin-2013-12|archivedate=December 20, 2013}}&lt;/ref&gt; Palmer je kupil domeno &lt;nowiki&gt;Dogecoin.com&lt;/nowiki&gt; in dodal začetni zaslon, na katerem sta bila objavljena logotip kovanca in razpršeno besedilo v pisavi [[Comic Sans]]. Markus je po ogledu strani stopil v stik s Palmerjem in si začel prizadevati za razvoj valute. Protokol dogecoina je zasnoval na podlagi obstoječih kriptovalut luckycoin in [[litecoin]],&lt;ref name=&quot;suchvalue2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ibtimes.co.uk/what-dogecoin-meme-that-became-hot-new-virtual-currency-1429847|title=What is Dogecoin? The Meme that Became the Hot New Virtual Currency.|first=David|last=Gilbert|publisher=[[International Business Times]]|date=December 20, 2013|accessdate=December 20, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906080317/http://www.ibtimes.co.uk/what-dogecoin-meme-that-became-hot-new-virtual-currency-1429847|archivedate=September 6, 2015}}&lt;/ref&gt; ki v svojem algoritmu za [[Sistem z dokazovanjem dela|dokazovanje dela]] uporabljata tehnologijo [[kriptiranje|kriptiranja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.seattlepi.com/technology/heavy/article/Dogecoin-5-Fast-Facts-You-Need-to-Know-5079680.php|title=Dogecoin: 5 Fast Facts You Need to Know|accessdate=2014-02-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140221232623/http://www.seattlepi.com/technology/heavy/article/Dogecoin-5-Fast-Facts-You-Need-to-Know-5079680.php|archivedate=2014-02-21}}&lt;/ref&gt; Uporaba kriptiranja pomeni, da rudarji ne morejo uporabljati opreme za rudarjenje [[SHA-256]] bitcoinov, temveč morajo za rudarjenje uporabljati namenske naprave [[programirljiva matrika logičnih vrat|FPGA]] in [[ASIC]], katerih proizvodnja je bolj zapletena.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dailydot.com/business/shibe-meme-dogecoin-currency/|title=With its own cryptocurrency, Doge has officially conquered 2013|first=Miles|last=Klee|publisher=[[The Daily Dot]]|date=December 10, 2013|accessdate=December 10, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140123002054/http://www.dailydot.com/business/shibe-meme-dogecoin-currency/|archivedate=January 23, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Why Bitcoin mining has a finite cap, and Dogecoin mining doesn't|url=https://www.dailydot.com/business/dogecoin-no-mining-limit-infinite/|website=The Daily Dot|language=en|date=5 February 2014|accessdate=21 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921025115/https://www.dailydot.com/business/dogecoin-no-mining-limit-infinite/|archivedate=21 September 2019}}&lt;/ref&gt;

19. decembra 2013 je vrednost dogecoina v 72 urah poskočila za skoraj 300 odstotkov in se s prodajo več milijard dogecoinov na dan povzpela z 0,00026 ameriškega dolarja na 0,00095 ameriškega dolarja.&lt;ref name=&quot;suchvalue&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitaltrends.com/cool-tech/dogecoin-price-value-jump-bitcoin|title=To the moon! DogeCoin fetches 300 percent jump in value in 24 hours.|first=Andrew|last=Couts|publisher=[[Digital Trends]]|date=December 19, 2013|accessdate=December 19, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131219222007/http://www.digitaltrends.com/cool-tech/dogecoin-price-value-jump-bitcoin/|archivedate=December 19, 2013}}&lt;/ref&gt; Ta rast se je zgodila v času, ko je bitcoin in številne druge kriptovalute omajala odločitev Kitajske, da kitajskim bankam prepove vlaganje v bitcoin ekonomijo.&lt;ref name=&quot;suchvalue2&quot;/&gt; Tri dni pozneje je vrednost dogecoina zaradi tega dogodka in velikih rudarskih bazenov, ki so izkoriščali majhno količino računalniške moči, kakršna je bila takrat potrebna za rudarjenje dogecoina, padla za 80 odstotkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.businessinsider.com/dogecoin-crashed-this-weekend-2013-12|title=Dogecoin Prices Crashed This Weekend|first=Rob|last=Wile|website=[[Business Insider]]|date=December 22, 2013|accessdate=December 22, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131223223048/http://www.businessinsider.com/dogecoin-crashed-this-weekend-2013-12|archivedate=December 23, 2013}}&lt;/ref&gt;

25. decembra 2013 se je zgodila prva večja kraja dogecoinov, ko so pri vlomu v spletno platformo [[Kriptodenarnica|denarnice]] za kriptovalute [[Dogewallet]] ukradli milijone kovancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/millions-of-meme-based-dogecoins-stolen-on-christmas-da-1489819762|title=Millions of Meme-Based Dogecoins Stolen on Christmas Day|first=Ashley|last=Feinberg|publisher=[[Gizmodo]]|date=December 26, 2013|accessdate=December 26, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131226230149/http://gizmodo.com/millions-of-meme-based-dogecoins-stolen-on-christmas-da-1489819762|archivedate=December 26, 2013}}&lt;/ref&gt; Heker je pridobil dostop do datotečnega sistema platforme in spremenil njeno stran za pošiljanje/prejemanje, tako da je vse kovance pošiljala na njegov statični naslov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://techcrunch.com/2013/12/25/dogecoin-hack/|title=Such Hack. Many Dogecoin. Very Disappear. So Gone. Wow.|first=Catherine|last=Shu|publisher=[[TechCrunch]]|date=December 25, 2013|accessdate=December 25, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131227001014/http://techcrunch.com/2013/12/25/dogecoin-hack/|archivedate=December 27, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-dogecoin-theft-currency-bitcoin-20131226,0,2575238.story#axzz2ojLWuO2X|title=Millions of Dogecoins, currency based on a meme, are reported stolen|first=Salvador|last=Rodriguez|website=[[Los Angeles Times]]|date=December 26, 2013|accessdate=December 26, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131227004821/http://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-dogecoin-theft-currency-bitcoin-20131226,0,2575238.story#axzz2ojLWuO2X|archivedate=December 27, 2013}}&lt;/ref&gt; Ob tem hekerskem incidentu se je močno povečalo število sporočil na [[Twitter]]ju, zato je bil to takrat najbolj omenjani altcoin na Twitterju, četudi v zvezi z negativnim dogodkom. Da bi pomagali tistim, ki so ob vlomu izgubili sredstva v Dogewalletu, je skupnost Dogecoin začela pobudo »SaveDogemas« za donacijo kovancev tistim, ki so jim jih ukradli. Po približno enem mesecu je bilo podarjenega dovolj denarja za kritje vseh ukradenih kovancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.digitaltrends.com/cool-tech/dogecoin-dogewallet-hack-save-dogemas/|title=Such generosity! After Dogewallet heist, Dogecoin community aims to reimburse victims|date=December 27, 2013|accessdate=March 2, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140227152856/http://www.digitaltrends.com/cool-tech/dogecoin-dogewallet-hack-save-dogemas/|archivedate=February 27, 2014}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2014 je obseg trgovanja z dogecoinom za kratek čas presegel obseg trgovanja z bitcoinom in vsemi drugimi kriptovalutami skupaj, vendar je njegova tržna kapitalizacija precej zaostajala za bitcoinom. Sprva je dogecoin vključeval naključno nagrado, ki jo je prejel vsak rudarski blok, marca 2014 pa je bilo to vedenje posodobljeno na nagrado za statični blok.

Aprila 2015 je Jackson Palmer sporočil, da se iz kriptovalutne skupnosti umika na »daljši dopust«.

V [[kriptovalutni mehurček|kriptovalutnem mehurčku]] leta 2017 in začetka leta 2018 je dogecoin za kratek čas dosegel najvišjo vrednost 0,017 $/kovanec, s čimer se je s svojo skupno tržno kapitalizacijo približal 2 milijardama [[Ameriški dolar|USD]].

Julija 2020 je cena dogecoina poskočila po trendu na družbenem omrežju [[TikTok]], v katerem so poskušali vrednost kovanca približati 1 USD.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://markets.businessinsider.com/currencies/news/dogecoin-price-volumes-skyrocket-viral-tiktok-buying-spree-cryptocurrency-market-2020-7-1029377900#|title=Dogecoin volumes spike 683% after viral TikTok challenge urges buying spree|date=July 8, 2020|accessdate=July 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200709174155/https://markets.businessinsider.com/currencies/news/dogecoin-price-volumes-skyrocket-viral-tiktok-buying-spree-cryptocurrency-market-2020-7-1029377900|archivedate=July 9, 2020}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2021 se je vrednost dogecoina v 24 urah zaradi pozornosti uporabnikov [[Reddit]]a, ki sta jih deloma spodbudila [[Elon Musk]] in [[GameStop]], zvišala za več kot 800 odstotkov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Kharpal|first=Arjun|title=Reddit frenzy pumps up Dogecoin, a cryptocurrency started as a joke, by over 800%|url=https://www.msn.com/en-us/money/companies/reddit-frenzy-pumps-up-dogecoin-a-cryptocurrency-started-as-a-joke-by-over-800/ar-BB1dc4sw?ocid=uxbndlbing|accessdate=29 January 2021|agency=CNBC}}&lt;/ref&gt; Februarja 2021 je dogecoin po spodbudnih sporočilih Elona Muska, [[Snoop Dogg|Snoop Dogga]] in [[Gene Simmons|Genea Simmonsa]] dosegel najvišjo vrednost vseh časov.&lt;ref&gt;https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-02-07/dogecoin-soars-again-toward-record-after-crashing-last-week&lt;/ref&gt;

== Uporaba in menjalnice ==
Trgovanje z DOGE/[[bitcoin|BTC]] in DOGE/[[litecoin|LTC]] ponujajo številne borze.

Dogecoin je [[Kriptovaluta|altcoin]] s številnimi uporabniki. Na internetu se je uveljavila splošna komercialna uporaba, na primer v sistemu [[Napitnina|napitnin]], pri katerem uporabniki [[Družbeni mediji|družbenih omrežij]] nagrajujejo avtorje, ki jim ponujajo zanimive ali omembe vredne vsebine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/pm/content/2013/s3931812.htm|title=The rise and rise of the Dogecoin and internet tipping culture|publisher=Australian Broadcasting Corporation|date=24 January 2014|accessdate=March 4, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150403004949/http://www.abc.net.au/pm/content/2013/s3931812.htm|archivedate=3 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Trgovanje s fizičnimi, oprijemljivimi predmeti v zameno za DOGE poteka v spletnih skupnostih, kot sta [[Reddit]] in [[Twitter]], na katerih si uporabniki pogosto izmenjujejo z valuto povezane informacije.&lt;ref name=&quot;A History of Dogecoin.&quot;/&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theverge.com/2013/12/16/5216862/bitcoin-is-so-2013-dogecoin-is-new-crypto-currency-on-the-block|title=Bitcoin is so 2013: Dogecoin is the new cryptocurrency on the block|first=Nathan|last=Ingraham|publisher=[[The Verge]]|date=December 16, 2013|accessdate=December 16, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131217012230/http://www.theverge.com/2013/12/16/5216862/bitcoin-is-so-2013-dogecoin-is-new-crypto-currency-on-the-block|archivedate=December 17, 2013}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.complex.com/tech/2013/12/dogecoin-on-reddit|title=Move Over Bitcoin: Dogecoin is Here|last=J. Duaine Hahn|publisher=Complex Tech|date=December 16, 2013|accessdate=December 16, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131219100220/http://www.complex.com/tech/2013/12/dogecoin-on-reddit|archivedate=December 19, 2013}}&lt;/ref&gt;

Dogecoin je bil uporabljen tudi za prodajo hiše,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Imam|first=Jareen|title=Man selling home for $135,000 in Dogecoins|url=http://www.cnn.com/2014/02/26/tech/innovation/dogecoin-cryptocurrency-tech-irpt/|publisher=CNN|accessdate=March 17, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140318031220/http://www.cnn.com/2014/02/26/tech/innovation/dogecoin-cryptocurrency-tech-irpt/|archivedate=March 18, 2014}}&lt;/ref&gt; uporablja pa se tudi v pornografiji &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Fox on Reddit: Porn star looks to accept virtual currency Dogecoin|url=http://www.foxnews.com/tech/2014/02/27/fox-on-reddit-porn-star-looks-to-accept-virtual-currency-on-website/|accessdate=March 17, 2014|work=FoxNews.com|date=February 27, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140310123307/http://www.foxnews.com/tech/2014/02/27/fox-on-reddit-porn-star-looks-to-accept-virtual-currency-on-website/|archivedate=March 10, 2014}}&lt;/ref&gt; in industriji pokra.

Storitev za transakcije s kriptovalutami, ki se je uporabljala na priljubljenih spletnih mestih, kot sta Reddit in [[Twitch]], je bil Dogetipbot. Uporabnikom je omogočil pošiljanje dogecoinov drugim uporabnikom z ukazi za komentiranje na Redditu. Maja 2017, po razglasitvi stečaja njegovega ustvarjalca, je bil Dogetipbot ukinjen in odstranjen s spleta, ob čemer je veliko uporabnikov Dogetipbota izgubilo kovance, shranjene v sistemu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/reddit-users-lose-real-money-after-meme-currency-bot-di-1795125165|title=Reddit Users Lose Real Money After Meme Currency Bot Dies|first=Peter|last=Yeh|publisher=[[Gizmodo]]|date=May 11, 2017|accessdate=September 9, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170908052407/http://gizmodo.com/reddit-users-lose-real-money-after-meme-currency-bot-di-1795125165|archivedate=September 8, 2017}}&lt;/ref&gt;

== Parametri rudarjenja ==
Izvedba dogecoina se od [[litecoin]]a razlikuje po več parametrih. Dogecoinov blokirni čas znaša 1 minuto, Litecoinov pa 2,5 minute.&lt;ref name=&quot;A History of Dogecoin.&quot;/&gt;

Odkritih je bilo več primerov ljudi, ki so za rudarjenje uporabljali računalnike svojih delodajalcev ali univerz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hutchinson|first=Lee|title=Harvard supercomputing cluster hijacked to produce dumb cryptocurrency|url=https://arstechnica.com/tech-policy/2014/02/harvard-supercomputing-cluster-hijacked-to-produce-alt-cryptocurrency/|accessdate=June 13, 2014|work=Ars technica|publisher=Condé Nast.|date=February 21, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140621135131/http://arstechnica.com/tech-policy/2014/02/harvard-supercomputing-cluster-hijacked-to-produce-alt-cryptocurrency/|archivedate=June 21, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hern|first=Alex|title=Student uses university computers to mine Dogecoin|url=https://www.theguardian.com/technology/2014/mar/04/dogecoin-bitcoin-imperial-college-student-mine|accessdate=June 13, 2014|publisher=Guardian.com|date=March 4, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140713213709/http://www.theguardian.com/technology/2014/mar/04/dogecoin-bitcoin-imperial-college-student-mine|archivedate=July 13, 2014}}&lt;/ref&gt;

== Ponudba valute ==
Dogecoin je svoj začetni načrt proizvodnje kovancev začel s 100 [[milijarda]]mi kovancev v obtoku. Do sredine leta 2015 je bilo narudarjenih 100 milijard dogecoinov, vsako leto pa je bilo v obtok danih še dodatnih 5 milijard kovancev. Trenutno ni uveljavljene stroge omejitve celotne ponudbe dogecoinov. Sprva je bila ponudba dogecoina omejena na 100 milijard kovancev, kar bi bilo že veliko več kovancev, kot so dopuščale glavne digitalne valute. Kljub temu je [[februar]]ja 2014 ustanovitelj dogecoina Jackson Palmer napovedal, da bo meja odstranjena, da bi sčasoma ustvarili dosledno zmanjšanje stopnje inflacije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dogecoin to allow annual inflation of 5 billion coins each year, forever|url=https://arstechnica.com/business/2014/02/dogecoin-to-allow-annual-inflation-of-5-billion-coins-each-year-forever/|publisher=Ars Technica|accessdate=February 4, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140204051957/http://arstechnica.com/business/2014/02/dogecoin-to-allow-annual-inflation-of-5-billion-coins-each-year-forever/|archivedate=February 4, 2014}}&lt;/ref&gt;

== Zbiranje sredstev ==

=== Zimske olimpijske igre 2014 ===
Skupnost in fundacija Dogecoin spodbujata zbiranje sredstev za dobrodelne in druge pomembne namene. Skupnost Dogecoin je bila ustanovljena 19. januarja 2014, da bi zbrali sredstva v vrednosti 50.000 ameriških dolarjev za jamajško ekipo v [[bob (šport)|bobu]], ki se je uvrstila na [[Zimske olimpijske igre 2014|zimske olimpijske igre v Sočiju]], vendar si jih ni mogla privoščiti. Do drugega dne je podarjeni znesek dogecoina dosegel vrednost 36.000 ameriških dolarjev, menjalni tečaj za pretvorbo dogecoina v [[bitcoin]] pa se je povečal za 50 odstotkov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rodriguez|first=Salvador|title=Jamaican bobsled team boosts value of Dogecoin, currency based on meme|url=https://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-jamaican-bobsled-dogecoin-currency-meme-20140120-story.html|work=Los Angeles Times|date=20 January 2014|accessdate=21 February 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200211215434/https://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-jamaican-bobsled-dogecoin-currency-meme-20140120-story.html|archivedate=11 February 2020}}&lt;/ref&gt; Skupnost dogecoina je zbirala tudi sredstva za sočijskega športnika [[Šiva Kešavan|Šivo Kešavana]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=Devin|last=Coldewey|url=http://www.nbcnews.com/technology/dogecoin-cryptocurrency-donors-help-send-indian-athletes-sochi-2D12024654|title=Dogecoin cryptocurrency donors help send Indian athletes to Sochi|publisher=NBC News.com|date=January 29, 2014|accessdate=February 2, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140202003942/http://www.nbcnews.com/technology/dogecoin-cryptocurrency-donors-help-send-indian-athletes-sochi-2D12024654|archivedate=February 2, 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Doge4Water ===
Fundacija Dogecoin, ki jo je vodil [[Eric Nakagawa]], je po navdihu zbiranja sredstev za zimske olimpijske igre in manjših dobrodelnih donacij začela zbirati sredstva za izgradnjo vodnjaka v porečju reke Tane v Keniji v sodelovanju z dobrodelno organizacijo [[Charity: Water]]. Pred [[Svetovni dan voda|svetovnim dnevom voda]] (22. marca) so se namenili zbrati skupno 40.000.000 (takrat 30.000 USD) dogecoinov. Kampanja je uspela, saj so zbrali donacije več kot 4000 donatorjev, vključno z enim anonimnim dobrotnikom, ki je daroval 14.000.000 dogecoinov (v vrednosti približno 11.000 USD).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|first=David|last=Gilbert|url=http://www.ibtimes.co.uk/most-valuable-tweet-history-donates-11000-worth-dogecoin-kenyan-water-charity-1440565|title='Most Valuable Tweet in History' Donates $11,000 Worth of Dogecoin to Kenyan Water Charity|publisher=IB Times|date=March 17, 2014|accessdate=May 25, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714140736/http://www.ibtimes.co.uk/most-valuable-tweet-history-donates-11000-worth-dogecoin-kenyan-water-charity-1440565|archivedate=July 14, 2014}}&lt;/ref&gt;

=== NASCAR ===
[[Slika:Josh_Wise_Sonoma_2014.jpg|levo|sličica|Chevrolet Josha Wisa, ki ga je leta 2014 sponzorirala skupnost Dogecoina.]]
25. marca 2014 je skupnost Dogecoin uspešno zbrala 67,8 milijona dogecoinov (takrat vrednih približno 55.000 USD), da bi sponzorirala voznika [[NASCAR|NASCAR-]] ja [[Josh Wise|Josha Wisa]]. Avtomobil so poimenovali »Moonrocket # 98«, prvič pa je nastopil 4. maja 2014 na dirki pokala Aaron's 499 Sprint Series.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/technology/2014/mar/27/nascar-dogecoin-sponsor-josh-wise-talladega-superspeedway|title=Dogecoin raises $55,000 to sponsor Nascar driver|last=Hern|first=Alex|date=March 27, 2014|work=[[The Guardian]]|accessdate=January 12, 2021|quote=&quot;Named the &quot;#98 Moonrocket&quot;, the car will make its debut on May 4th at the Aarons 499 Sprint Series Cup Race.&quot;}}&lt;/ref&gt;

Wise je v seriji dirk [[Aaron's 499]] na dirkališču [[Talladega Superspeedway]] tekmoval z barvno shemo, ki sta jo sponzorirali skupnosti Dogecoina in [[Reddit]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Estrada|first=Chris|url=http://motorsportstalk.nbcsports.com/2014/03/25/nascar-fans-on-reddit-use-dogecoin-to-sponsor-josh-wise/|title=NASCAR fans on Reddit use DogeCoin to sponsor Josh Wise|publisher=[[NBC Sports]]|date=March 26, 2014|accessdate=March 26, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140326115450/http://motorsportstalk.nbcsports.com/2014/03/25/nascar-fans-on-reddit-use-dogecoin-to-sponsor-josh-wise/|archivedate=March 26, 2014}}&lt;/ref&gt; 4. maja 2014 so Wisa in njegov avto predstavljali skoraj minuto, v kateri so komentatorji dirke razpravljali o dogecoinu in prizadevanjih za množično financiranje, uvrstila pa sta se na dvajseto mesto in se komajda izognila več trkom.&lt;ref name=&quot;Dogecar Highlights&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Stuckey|first=Daniel|title=Talladega Shibe: The Dogecar's NASCAR Highlights|url=http://motherboard.vice.com/read/talladega-shibe-josh-wises-highlights-in-the-dogecar|accessdate=May 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140506050130/http://motherboard.vice.com/read/talladega-shibe-josh-wises-highlights-in-the-dogecar|archivedate=May 6, 2014}}&lt;/ref&gt; 16. maja 2014 se je Wise s spletnim glasovanjem oboževalcev, v katerem je predvsem zaradi prizadevanj skupnosti Dogecoin in Reddit presegel znano [[Danica Patrick|Danico Patrick]], uvrstil na tekmo [[2014 NASCAR Sprint dirka zvezd|Sprint All-Star Race]]. Dirko je končal na petnajstem mestu kot zadnji voznik.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nascar/2014/05/16/josh-wise-beats-danica-patrick-in-all-star-race-fan-vote-dogecoin/9197981/|title=Josh Wise wins fan vote, beats Danica Patrick|first=Mike|last=Hembree|date=May 16, 2014|accessdate=May 18, 2014|work=USA Today|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140518010525/http://www.usatoday.com/story/sports/nascar/2014/05/16/josh-wise-beats-danica-patrick-in-all-star-race-fan-vote-dogecoin/9197981/|archivedate=May 18, 2014}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Polygon&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.polygon.com/2014/5/18/5728334/dogecoin-nascar-video-game-dlc|title=Dogecoin, NASCAR's strangest hood sponsor, will appear in its official video game|publisher=Polygon|first=Owen S.|last=Good|date=May 18, 2014|accessdate=May 18, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140518210248/http://www.polygon.com/2014/5/18/5728334/dogecoin-nascar-video-game-dlc|archivedate=May 18, 2014}}&lt;/ref&gt; Na naslednji dirki v [[Coca-Cola 600|Coca-Coli 600]] je Wise debitiral s čelado Dogecoin/Reddit.com. Pozneje je napovedal, da bo avto znova vozil na dirki [[Toyota/Save Mart 350]] kot zahvalno darilo skupnosti in športni zvezi [[GEICO 500]]. Uvrstil se je na osemindvajseto mesto, delno tudi zaradi napake pri gorivu; po postanku za gorivo je dosegel dvanajsto mesto, vendar se posoda za plin ni vključila dovolj dolgo, zaradi česar je potreboval še en postanek v boksu, po katerem se je približal koncu dirkalne skupine. [[Eutechnyx]], razvijalec videoigre ''[[NASCAR '14]]'', je avtomobil Dogecoin dodal kot vozni avtomobil v paketu [[prenosljiva vsebina|DLC]]. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2014/04/24/tech/web/nascar-dogecoin-talladega/|title=Reddit, Dogecoin support NASCAR racer at Talladega|date=April 24, 2014|accessdate=May 18, 2014|publisher=CNN|first=Larry|last=Frum|quote=Fans of the NASCAR '14 video game will also get the chance to race the Dogecoin car for themselves when it is added in an upcoming DLC pack. In fact, they have featured the scheme on a DLC pack that costs $0.99 on the Xbox 360 and the Xbox One.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140519022456/http://edition.cnn.com/2014/04/24/tech/web/nascar-dogecoin-talladega/|archivedate=May 19, 2014}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{Uradno spletno mesto}}&amp;nbsp;
[[Kategorija:Kriptovalute]]
[[Kategorija:Internetni memi]]</text>
      <sha1>sgt8g5odilop8i182chxur03j5qhhv7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gora križev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502030</id>
    <revision>
      <id>6772680</id>
      <parentid>6378712</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:45:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7686" sha1="9t6tmu6rjeafdskvq85z8riwbesvci2" xml:space="preserve">[[File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 12.JPG|thumb|upright=1.6|Pogled na Goro križev]]
[[File:Kryžių kalnas (Góra Krzyży).JPG|thumb|upright=1.6|Gora križev]]
'''Gora križev''' (litovsko ''Kryžių kalnas'') je romarsko središče približno 12 km severno od mesta [[Šiauliai]] na severu [[Litva|Litve]]. Natančen izvor prakse odlaganja križev na hribu je nejasen, vendar se domneva, da so bili prvi križi postavljeni na nekdanjem gradišču Jurgaičiai ali Domantai po [[Novembrska vstaja|vstaji leta 1831]].&lt;ref name=alg&gt;{{navedi knjigo |last=Semaška |first=Algimantas |title=Kelionių vadovas po Lietuvą: 1000 lankytinų vietovių norintiems geriau pažinti gimtąjį kraštą |edition=4th |year=2006 |publisher=Algimantas |location=Vilnius |isbn=9986-509-90-4 |page=339|language=lt}}&lt;/ref&gt; Katoliški [[romar]]ji so skozi generacije sem prinašali ne samo [[križ]]e in [[razpelo|razpela]], ampak tudi kipe [[sveta Marija|Device Marije]], rezbarije litovskih domoljubov in na tisoče drobnih podob in [[rožni venec|rožnih vencev]]. Natančno število križev ni znano, ocenjujejo pa, da je leta 1990 bilo približno 55.000, leta 2006 pa že 100.000 &lt;ref&gt;[http://www.holidayguide.lt/id-tour_to_the_hill_of_crosses_near_siauliai.html Tour to The Hill of Crosses Near Šiauliai] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417022520/http://www.holidayguide.lt/id-tour_to_the_hill_of_crosses_near_siauliai.html |date=2009-04-17 }}. Retrieved 31 October 2009&lt;/ref&gt;. Je glavno mesto katoliškega romanja v Litvi.

== Zgodovina ==
Skozi generacije je kraj označeval mirno vzdržljivost Litovcev kljub grožnjam, s katerimi so se soočali skozi zgodovino. Po tretji razdelitvi [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] leta 1795 je Litva postala del [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Poljaki in Litovci so se neuspešno uprli ruskim oblastem v letih 1831 in 1863. Ti dve vstaji sta povezani z začetki nastanka hriba: ker družine niso mogle najti trupel poginulih upornikov, so na mestu nekdanjega gradišča začeli postavljati simbolične križe. 
{| class=wikitable style=&quot;float:right;margin:0 1em 0.5em 0;&quot;
|-
! colspan=2| Število križev&lt;ref name=sk&gt;{{navedi splet| url=http://www.lcn.lt/paveldas2000_relig/all/b_1_4_3.htm | title=Kryžių skaičius | accessdate=2007-05-06 | publisher=Lithuanian Millennium of Cultural Heritage Virtual Tour|language=lt}}&lt;/ref&gt;
|-
| 1800-ih || čez 9000
|- 
| 1900 || 130
|-
| 1902 || 155
|-
| 1922 || 50
|-
| 1938 || čez 400
|-
| 1961 || uničeno 5000
|-
| 1975 || uničeno 1200
|-
| 1990 || okoli 55.000
|-
| 2006 || čez 100.000
|}
[[File:Papal Commemoration Stone, Hill of Crosses (Šiauliai, Lithuania).JPG|thumb|upright=1.2|left| Kamen, na katerem so zapisane besede papeža Janeza Pavla II.: »Hvala, Litovci, za ta hrib križev, ki priča narodom Evrope in celotnemu svetu o veri ljudi v tej deželi.«]]

Ko je leta 1918 razpadla stara politična struktura vzhodne Evrope, je Litva ponovno razglasila svojo neodvisnost. Ves čas je bila Gora križev prostor za Litovce, da molijo za mir, za svojo državo in za ljubljene, ki so jih izgubili med vojnami za neodvisnost.

Mesto je dobilo poseben pomen v letih 1944–1990, ko je Litvo zasedla [[Sovjetska zveza]]. Litovci so še naprej prihajali na hrib in puščali svoje darove, da bi z njimi dokazali svojo zvestobo prvotni identiteti, veri in dediščini. Bilo je prizorišče mirnega upora, čeprav so Sovjeti trdo delali, da bi odstranili nove križe in mesto vsaj trikrat očistili z buldožerji (vključno s poskusi v letih 1963 in 1973).&lt;ref name=giedre&gt;{{navedi knjigo| title=Lietuva. Vadovas | first=Giedrė |last=Jankevičiūtė | publisher=R. Paknys press | year=2006 | isbn=9986-830-97-4 | pages=256–257|language=lt}}&lt;/ref&gt; Govorilo  se je celo, da naj bi oblasti na bližnji reki Kulvė, pritoku Mūše, zgradile jez, da bi hrib končal pod vodo.&lt;ref name=bishop&gt;{{navedi splet | url=http://siauliai.lcn.lt/kalnas/index.html | title=Kryžių kalnas | accessdate=2007-05-06 | publisher=Šiauliai bishop | language=lt | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070512143525/http://siauliai.lcn.lt/kalnas/index.html | archivedate=2007-05-12 }}&lt;/ref&gt;

7. septembra 1993 je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal Goro križev in ga razglasil za kraj upanja, miru, ljubezni in žrtev. Leta 2000 je bila v bližini odprta [[Frančiškani|frančiškanska]] [[eremitaža]]. Notranja dekoracija prikazuje povezavo z La Verno, goro v [[Apenini]]h, kjer naj bi [[Frančišek Asiški|sv. Frančišek]] prejel stigme. Maja 2013 je okrožna občina Šiauliai sprejela pravila glede postavitve križev. Ljudje lahko postavljajo lesene križe visoke manj kot 3 metre brez dovoljenj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://siauliurajonas.lt/lt_LT/kryziu-kalnas/kryziu-kalno-lankymo-taisykles/ |title=Kryžių kalno lankymo taisyklės |publisher=Šiaulių rajono turizmo ir verslo informacijos centras |language=lt |date=16 May 2013 |author=Šiaulių rajono savivaldybės taryba |accessdate=6 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705100909/https://www.siauliurajonas.lt/lt_LT/kryziu-kalnas/kryziu-kalno-lankymo-taisykles/ |archive-date=2022-07-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Decembra 2019 je turist iz Kitajske odstranil in odvrgel križ, za katerega domnevajo, da ga je postavil pro-demokratični tabor iz Hongkonga. Kasneje so protestnike obsodili v objavi na [[Twitter]]ju in v videoposnetku na [[Instagram]]u, ki pravi: »Danes smo naredili dobro. Naša domovina je velika«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://apnews.com/7ee8dc0ea88df720118048e1b1732738|title=Lithuania outraged by Chinese tourist's removal of HK cross|date=2019-12-30|website=AP NEWS|access-date=2020-04-21}}&lt;/ref&gt; Litovski zunanji minister Linas Linkevičius je v tweetu obsodil dejanje ženske »sramotno, sramotno dejanje vandalizma« in dejal, da takšno vedenje »ni mogoče in ne bo dopuščeno«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ctvnews.ca/mobile/world/lithuania-outraged-by-chinese-tourist-s-removal-of-hong-kong-cross-1.4747250|title=Lithuania outraged by Chinese tourist's removal of Hong Kong cross|last=Dapkus|first=Liudas|date=2019-12-30|website=CTVNews|language=en|access-date=2020-01-01|archive-date=2020-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200101131110/https://www.ctvnews.ca/mobile/world/lithuania-outraged-by-chinese-tourist-s-removal-of-hong-kong-cross-1.4747250|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;180px&quot; widths=&quot;180px&quot;&gt;
File:Kryziu kalno koplycia nakti 20150818.jpg|Kapela
File:Johannes Paulus II 1993.jpg|[[Papež Janez Pavel II.]]
File:Kryziu kalnas nakti 2014-12-25.jpg|Gora križev ponoči
File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 02.JPG
File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 06.JPG
File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 13.JPG
File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 15.JPG
File:Colina de las Cruces, Lituania, 2012-08-09, DD 19.JPG
File:Colina de las cruces 2016.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons|Kryžių Kalnas}}
* [http://kryziukalnas.lt/ KryziuKalnas.lt]
* [http://turizmas.info/visit/lithuania/jurgaiciai/hill-crosses/21/28poUil Hill of Crosses Lithuania]
* [https://www.vatican.va/jubilee_2000/magazine/documents/ju_mag_01031997_p-66_en.html Speech by John Paul II]
* [https://web.archive.org/web/20121017050940/http://www.hillofcrosses.com/ HillofCrosses.com]

{{coord|56|00|55|N|23|25|00|E|region:LT_type:landmark|display=title}}

[[Kategorija:Katoliška duhovnost]]
[[Kategorija:Litovska kultura]]
[[Kategorija:Verske zgradbe]]
[[Kategorija:Litva]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9t6tmu6rjeafdskvq85z8riwbesvci2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Hrvaške</title>
    <ns>0</ns>
    <id>504886</id>
    <revision>
      <id>6772490</id>
      <parentid>6311339</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:53:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42494" sha1="fw8l3jzoin57qhpl8g86shd86wjfyos" xml:space="preserve">{{grob prevod}}
{{Več sklicev}}
[[Slika:Reliefkarte Kroatien.png|sličica|289x289_pik|Reliefni zemljevid današnje Hrvaške]]
Območje sodobne [[Hrvaška|Hrvaške]] je obsegalo dve rimski provinci, [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]].&amp;nbsp;Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju so Ostrogoti za 50 let podredili območje, preden so ga vključili v [[Bizantinsko cesarstvo]].&lt;ref&gt;{{Citation|last1=Rao|first1=D. Vijaya|title=Preface|work=Armies, Wars and their Food|pages=ix–x|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-81-7596-938-4|last2=Rao|first2=D. Vijaya|year=2012|doi=10.1017/upo9788175969384.002}}&lt;/ref&gt;

Hrvaška se je kot narod prvič pojavila kot vojvodina v 7. stoletju, vojvodina Hrvaška in bližnja Kneževina Spodnja Panonija, ki sta bili združeni in povzdignjeni v Kraljevino Hrvaško, ki je trajala od leta 925 do 1918. V 12. stoletju je Kraljevina Hrvaška vstopila v Osebno unijo s [[Ogrska|Kraljevino Madžarsko]], ostala je ločena država s svojim vladarjem (ban) in saborom, vendar je izvolila kraljevske dinastije iz sosednjih sil, predvsem Madžarske, [[Neapelj|Neaplja]] in Habsburške monarhije.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=December 2005|title=The Kostolac horizon at Vučedol|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=26644|magazine=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog Zavoda}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=December 2003|title=Prilog poznavanju neolitičkih obrednih predmeta u neolitiku sjeverne Hrvatske|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=26644|magazine=Opvscvla Archaeologica Radovi Arheološkog Zavoda}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=July 2002|title=Prilog poznavanju naseljenosti Vinkovaca i okolice u starijem željeznom dobu|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=1560|magazine=Prilozi Instituta Za Arheologiju U Zagrebu}}&lt;/ref&gt; 

Obdobje od 15. do 17. stoletja so zaznamovali intenzivni boji med [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] na jugu in Habsburškim cesarstvom na severu.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Illyrians|page=114|url=https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Thomas Kelly Cheyne and John Sutherland, ''BlackEncyclopaedia Biblica: A Critical Dictionary''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=17691 C.Michael Hogan, &quot;Diocletian's Palace&quot;, The Megalithic Portal, Andy Burnham ed., 6 October 2007]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=bdKLyie1M50C}}&lt;/ref&gt;

Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in posledičnem razpadu Habsburške monarhije je bila Hrvaška vključena v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Po nemški invaziji na Jugoslavijo v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila ustanovljena kratkotrajna, neodvisna hrvaška država. Hrvaška je leta 1991 po razpadu Jugoslavije postala neodvisna država.&lt;ref&gt;''Dalmatia'' Dmitar J. Čulić (1962). p. 9&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Stipčević, ''Iliri'', Školska knjiga Zagreb, 1974, page 70&lt;/ref&gt;

== Prazgodovina ==
Območje, ki je danes znano kot Hrvaška, je bilo naseljeno že v [[Prazgodovina|prazgodovini]]. Fosile neandertalcev iz obdobja srednjega paleolitika so odkrili na severu Hrvaške; najbolj znano in najbolje predstavljeno je najdišče v Krapini. V vseh regijah države so našli ostanke več neolitskih in halkolitičnih kultur. Največji del območij je v dolinah reke na severu Hrvaške, najpomembnejše kulture, katerih prisotnost so odkrili, da vključujejo starčevsko, vučedolsko in badensko kulturo. [[Železna doba]] je pustila sledi zgodnje ilirske halštatske kulture in keltske latenske kulture. 

Mnogo kasneje so regijo naselili [[Liburni]] in [[Iliri]], medtem ko so bile prve grške kolonije ustanovljene na otokih [[Vis]] in [[Hvar]].

== Rimske pokrajine Panonija in Dalmacija ==
Dalmacija je bila severni del Ilirskega kraljestva med 4. stoletjem pr. n. št. Do Ilirskih vojn v 220. letih pred Kristusom in 168 let pr. n. št., ko je Rimska republika vzpostavila svoj protektorat južno od reke Neretve. Območje severno od Neretve se je počasi vključilo v rimsko posest, dokler ni bila formalno ustanovljena provinca Ilirik okrog 32–27 pr. n. št. 

Dalmacija je nato postala del rimske pokrajine Ilirik. Med 6. in 9. letom po Kr. so Dalmatinci skupaj s Panonci dvignili zadnji v nizu uporov, vendar je bil dokončno zatrt in leta 10 po Kr. je bil Ilirik razdeljen na dve provinci, [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] in [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacijo]]. Pokrajina Dalmacija se je razširila v notranjost in zajela vse Dinarske Alpe in večino vzhodne obale Jadrana. Dalmacija je bila rojstni kraj rimskega cesarja Dioklecijana, ki je po upokojitvi od cesarja leta 305 po Kristusu zgradil veliko palačo v bližini Salone, iz katere se je kasneje razvilo mesto Split. 

Zgodovinarji, kot sta Theodore Mommsen in Bernard Bavant, trdijo, da je bila vsa Dalmacija do 4. stoletja v celoti romanizirana in je govorila latinsko. Drugi, na primer Aleksandar Stipčević, trdijo, da je bil proces romanizacije precej selektiven in je vključeval predvsem urbana središča, ne pa podeželja, kjer so bile prejšnje ilirske družbenopolitične strukture prilagojene rimski upravi in ​​politični strukturi le v nekaterih primerih. 

Stanko Guldescu je trdil, da so bili Vlahi ali Morlahi latinsko govoreči in pastoralni ljudje, ki so živeli na [[Balkan|Balkanu]] že od predrimske dobe, omenjeni pa so v najstarejših hrvaških kronikah. 

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476, z začetkom selitvenega obdobja, je Julius Nepos kmalu vladal svoji zmanjšani domeni iz Dioklecijanove palače po svojem begu iz Italije leta 476. Regijo so nato vodili Ostrogoti do leta 535, ko je Justinijan I. ozemlje dodal Bizantinskemu cesarstvu. Kasneje so Bizantinci na istem ozemlju oblikovali območje imenovano Dalmacija. 

Rimsko obdobje se konča z avarskimi in hrvaškimi vpadi v 6. in 7. stoletju ter uničenjem skoraj vseh rimskih mest. Preživeli Rimljani so se umaknili na ugodnejša mesta na obali, otokih in v gorah. Mesto Ragusa so ustanovili preživeli iz Epidauruma.

== Zgodnjesrednjeveška Hrvaška (do leta 925) ==
[[Slika:Oton Ivekovic, Dolazak Hrvata na Jadran.jpg|sličica|Oton Iveković, Prihod Hrvatov na Jadransko morje.]]
Po delu De Administrando Imperio, ki ga je napisal bizantinski cesar iz 10. stoletja Konstantin VII., so Hrvati prispeli na današnjo Hrvaško, iz južne [[Poljska|Poljske]], južno od Krakova v začetku 7. stoletja, vendar je ta trditev sporna in nasprotujoče si hipoteze dogodek med 6. in 9. stoletjem. Sčasoma je nastala vojvodina, Hrvaško vojvodstvo, ki mu je vladal Borna, kar potrjujejo Einhardove kronike, ki segajo v leto 818. Zapis predstavlja prvi dokument hrvaških območij, takratnih vazalnih držav [[Francija|Francije]]. 

Frankovska oblast se je končala v času vladavine Mislava dve desetletji pozneje. Po Konstantinu VII se je krščenje Hrvatov začelo v 7. stoletju, vendar je trditev sporna in na splošno je krščenje povezano z 9. stoletjem. Leta 879 je pod vojvodom Branimirjem, vojvodom Hrvatov, dalmatinska Hrvaška prejela papeško priznanje kot državo od papeža [[Papež Janez VIII.|Janeza VIII.]]

== Kraljevina Hrvaška (925–1102) ==
[[Slika:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|sličica|Oton Iveković, kronanje prvega hrvaškega kralja Tomislava]]
[[Slika:Kingdom of Croatia.png|levo|sličica|197x197_pik|Zemljevid Kraljevine Hrvaške]]
Tomislav je bil prvi vladar Hrvaške, ki je bil v pismu papeža Janeza X. imenovan za kralja, ki je poveljeval Hrvaški leta 925. Tomislav je premagal madžarske in bolgarske vdore ter razširil vpliv hrvaških kraljev. 

Srednjeveško hrvaško kraljestvo je vrhunec doseglo v 11. stoletju v času vladavine Petra Krešimirja IV (1058–1074) in Dmitarja Zvonimirja (1075–1089). Ko je leta 1091 umrl Stjepan II., ki je končal dinastijo Trpimirović, je madžarski Ladislav I. prevzel hrvaško krono. Nasprotovanje trditvi je privedlo do vojne in osebne unije Hrvaške in Madžarske leta 1102, ki jo je vodil Coloman.

== Osebna unija z Madžarsko (1102–1527) in Beneško republiko ==
[[Slika:Republik Venedig.png|sličica|235x235_pik|Zemljevid Beneške republike, leta 1000. Republika je temno rdeča, meje svetlo rdeče.]]
[[Slika:Oton Ivekovic, Smrt kralja Petra Svacica u Gori Gvozdu 1097 god.jpg|levo|sličica|Smrt zadnjega hrvaškega kralja, Oton Iveković]]
Posledice spremembe madžarskega kralja so bile uvedba fevdalizma in vzpon avtohtonih plemiških družin, kot sta bila Frankopan in Šubić. Kasnejši kralji so poskušali obnoviti del svojega prej izgubljenega vpliva, tako da so dali mestom določene privilegije. V naslednjih štirih stoletjih so v Kraljevini Hrvaški vladali [[Sabor]] (parlament) in [[ban]] (podkralj), ki ga je imenoval kralj. 

Posebno vplivni so postali bribirski knezi iz družine Šubić, ki so uveljavljali nadzor nad velikimi deli Dalmacije, [[Slavonija|Slavonije]] in [[Bosna in Hercegovina|Bosne]]. Kasneje pa so se posredovali Angevini in obnovili kraljevsko oblast.&amp;nbsp;V tem obdobju je prišlo do izraza domače plemstvo, kot so Frankopani in Šubići, in na koncu številni prepovedi iz obeh družin. 

Ločeno vladanje hrvaškega kralja je bilo postopoma opuščeno, nazadnje pa je bil za kralja izbran Charles Robert leta 1301, nato pa se je Hrvaška zadovoljila z ločeno uvodno diplomo. Vladavina Ludvika Velikega (1342–1382) velja za zlato dobo hrvaške srednjeveške zgodovine. Ladislav Neapeljski je tudi leta 1409 predal celotno Dalmacijo [[Benetke|Benetkam]]. V tem obdobju se je povečala grožnja osmanskega osvajanja in boja proti Beneški republiki za nadzor nad obalnimi območji. Benečani so prevzeli nadzor nad večino Dalmacije do leta 1428. Razen mesta-države Dubrovnika, ki je postala neodvisna, je vladavina Benetk na večini Dalmacije trajala skoraj štiri stoletja (ok. 1420-1797).

Leta 1490 so hrvaški stanovi zavrnili priznanje Vladislava II., Dokler ni prisegel, da bo spoštoval njihove svoboščine, in vztrajal, da izbriše iz diplome nekatere stavke, ki so se zdelo, da Hrvaško znižajo na del dežele. Spor je bil rešen leta 1492.

== Hrvaška v habsburški monarhiji (1527–1918) ==
[[Slika:Hrvaška-Valvasor.jpg|levo|sličica|271x271_pik|Stari zemljevid Hrvaške v 17. stoletju]]
Ko se je začel turški vdor v [[Evropa|Evropo]], je Hrvaška spet postala obmejno območje. [[Osmansko cesarstvo|Osmansko]] osvajanje na Hrvaškem se je začelo s Imotskim padcem leta 1492. Hrvati so vodili vse večje število bitk in postopoma izgubljali vse več ozemelj za Osmansko cesarstvo. Osmanska osvajanja so pripeljala do bitke pri Krbavskem polju leta 1493 in bitke pri Mohaču leta 1526, ki sta se končali z odločilnimi osmanskimi zmagami. Kralj Louis II je umrl pri Mohaču, novembra 1526 pa je madžarski parlament za novega madžarskega kralja izvolil Jánosa Szapolyaija. Decembra 1526 je drugi madžarski parlament izvolil Ferdinanda Habsburga za ogrskega kralja. Na drugi strani se je hrvaški parlament sestal na Cetinu in za novega vladarja Hrvaške izbral Ferdinanda I. iz Habsburške hiše, pod pogojem, da bo Hrvaški zagotovil zaščito pred Osmanskim cesarstvom ob spoštovanju njenih političnih pravic. Nekaj ​​let kasneje sta se obe vladanji spet združili v rokah Habsburžanov in zveza bi bila obnovljena. Osmansko cesarstvo se je v 16. stoletju še razširilo na večino Slavonije, zahodne Bosne (takrat imenovano Turška Hrvaška) in Like. Ta ozemlja so bila sprva del Rumelijskega ejaleta, kasneje pa so bila del Budinskega, Bosanskega in Kanijevega ejaleta. 
[[Slika:Ivan Zasche, Portret bana Josipa Jelacica.jpg|sličica|Ban Josip Jelačić]]
Kasneje v istem stoletju je bila Hrvaška tako šibka, da je njen parlament pooblastil Ferdinanda Habsburga, da odstrani velika območja Hrvaške in Slavonije, ki so mejila na [[Otomansko cesarstvo]], za oblikovanje vojaške meje (Vojna krajina, nemško: Militaergrenze), ki bi ji neposredno vladali iz vojaškega štaba na [[Dunaj|Dunaju]]. Območje je postalo precej zapuščeno, kasneje pa so ga naselili [[Srbi]], [[Vlahi]], [[Hrvati]], [[Nemci]] in drugi. Zaradi obvezne vojaške službe v Habsburškem cesarstvu med spopadom z Otomanskim cesarstvom je bilo prebivalstvo na Vojaški meji brez suženjstva in je imelo veliko politične avtonomije, za razliko od prebivalstva, ki živi v delih, ki jim vlada Madžarska.

Potem, ko se je trdnjava Bihać leta 1592 dokončno porušila, so le majhni deli Hrvaške ostali nenapadeni. Osmanska vojska je bila prvič uspešno odgana na ozemlju Hrvaške po bitki pri Sisku leta 1593. Izgubljeno ozemlje je bilo delno pridobljeno, razen velikih delov današnje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], Like in Slavonije na območju današnje Hrvaške. 

Do 18. stoletja je bilo Otomansko cesarstvo izgnano iz Madžarske, [[Avstrija]] pa je cesarstvo postavila pod osrednji nadzor. Avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] je bila podprta s strani Hrvatov v vojni za avstrijsko nasledstvo 1741–1748 in je nato pomembno prispevala k hrvaškim zadevam. S Sistovo pogodbo leta 1791 so bili območja Donjega Lapca in Cetingrada, ki so bili pod nadzorom Osmanov, skupaj z vasema Drežnik Grad in Jasenovac odstopljeni Habsburški monarhiji in vključeni v hrvaško vojaško mejo.

S padcem Beneške republike leta 1797 so njene posesti na vzhodnem [[Jadransko morje|Jadranu]] postale predmet spora med Francijo in Avstrijo. Habsburžani so jih sčasoma zavarovali (do leta 1815), Dalmacija in [[Istra]] pa sta postali del cesarstva, čeprav sta bila v Cisleithaniji, medtem ko sta bili Hrvaška in Slavonija pod Madžarsko. Med tem sporom so Osmanlije vdrli na Hrvaško in leta 1809 zasedli sedanje območje občine Cetingrad. Auguste Marmont, generalni guverner Ilirskih provinc, se je odzval in 5. maja 1810 zavzel Bihać. Osmanlije se je nato umaknil iz Bihaća.
[[Slika:Austria-Hungary map new.svg|levo|sličica|Dva dela Troedinega kraljestva: Hrvaško-Slavonija (številka 17) in Dalmacija (številka 5) v okviru [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]]]
Hrvaški romantični nacionalizem se je pojavil sredi 19. stoletja, da bi preprečil navidezno germanizacijo in madžarizacijo Hrvaške. Ilirsko gibanje je od leta 1830 pritegnilo številne vplivne osebnosti in prineslo nekaj pomembnega napredka v hrvaškem jeziku in kulturi. 

V revolucijah leta 1848 je Troedino kraljestvo Hrvaška, Slavonija in Dalmacija zaradi strahu pred madžarskim nacionalizmom podprlo habsburški dvor proti madžarskim revolucionarnim silam. Toda kljub prispevkom svojega bana Jelačića pri reševanju osamosvojitvene vojne Madžarske je Hrvaška, ki je Dunaj ni obravnaval bolj naklonjeno kot Madžari sami, izgubila domačo avtonomijo. Leta 1867 je nastala Dvojna monarhija; Hrvaška avtonomija je bila leta 1868 obnovljena s hrvaško-madžarsko naselbino, ki je bila za Hrvate razmeroma ugodna, a še vedno problematična zaradi vprašanj, kot je nerešen status Reke. 

[[Prva svetovna vojna]] je pokončala Habsburško cesarstvo. Hrvaška je v vojni utrpela velike izgube življenj in čeprav je bilo nekaj poznih prizadevanj za ustanovitev hrvaškega dela cesarstva, je na koncu vojaški poraz privedel do ustanovitve ločene južnoslovanske države, ki se je kasneje poimenovala [[Jugoslavija]].

Malo pred koncem prve svetovne vojne leta 1918 je hrvaški parlament prekinil odnose z Avstro-Ogrsko, ko so vojske antantnih sil premagale vojske Habsburžanov. Hrvaška in Slavonija sta postali del države Slovencev, Hrvatov in Srbov, sestavljenih iz vseh južnoslovanskih ozemelj zdaj že nekdanje Avstro-Ogrske monarhije s prehodno vlado v Zagrebu.

== Kraljevina Jugoslavija (1918 - 1941) ==
[[Slika:Coat of arms of the Kingdom of Yugoslavia.svg|sličica|Grb Kraljevine Jugoslavije]]
Ustanovitev Jugoslavije se je zgodila konec leta 1918: potem ko je Srijem zapustil Hrvaško-Slavonijo in se skupaj z Vojvodino pridružil [[Srbija|Srbiji]], je kmalu zatem sledil referendum za pridružitev Bosne in Hercegovine Srbiji, je Ljudski svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće) vodil po takratni pol stoletni tradiciji panslavizma in brez dovoljenja hrvaškega sabora se je [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 

Čeprav je država podedovala velik del avstro-ogrskega vojaškega arzenala, vključno s celotno floto, se je [[Kraljevina Italija]] hitro preselila k priključitvi najbolj zahodnih ozemelj države, kar ji je obljubil [[Londonski sporazum (1915)|Londonski sporazum]] iz leta 1915. Italijanska vojska je sčasoma zavzela Istro, da bi pridobila enega za drugim jadranske otoke in si celo prilastila pristanišče v [[Zadar|Zadru]]. Delno reševanje tako imenovanega jadranskega vprašanja je prišlo leta 1920 z Rapalsko pogodbo. 

Kraljevina je leta 1921 doživela bistveno spremembo, na žalost največje hrvaške politične stranke, Hrvaške kmečke stranke (Hrvatska seljačka stranka). Nova ustava je odpravila zgodovinske/politične entitete, vključno s Hrvaško in Slavonijo, ki so centralizirale oblast v prestolnici [[Beograd]]. Hrvaška kmečka stranka je v celotnem obdobju bojkotirala vlado Srbske ljudske radikalne stranke, razen kratkega vmesnega obdobja med letoma 1925 in 1927, ko je bil zunanji italijanski ekspanzionizem pri&amp;nbsp;njenih zaveznikih, [[Albanija|Albaniji]], [[Madžarska|Madžarski]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]]. 
[[Slika:Stjepan Radić (2).jpg|levo|sličica|[[Stjepan Radić]]]]
V začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja je jugoslovanska vlada srbskega premierja [[Nikola Pašić|Nikole Pašića]] uporabila policijski pritisk na volivce in etnične manjšine, zaplembo opozicijskih brošur in druge ukrepe namestitve volitev, da bi ohranila opozicijo, predvsem pa Hrvaško kmečko stranko in njene zaveznike, manjšina v jugoslovanskem parlamentu. Pašić je menil, da bi morala biti Jugoslavija čim bolj centralizirana in bi namesto različnih regionalnih vlad in identitet ustvarila velikosrbski nacionalni koncept koncentrirane oblasti v rokah Beograda. 

Med sejo parlamenta leta 1928 je vodjo Hrvaške kmečke stranke Stjepana Radića smrtno ranil poslanec Srbske radikalne ljudske stranke Puniša Račić, kar je povzročilo nadaljnje vznemirjenje hrvaške elite.&amp;nbsp;Leta 1929 je kralj Aleksandar razglasil diktaturo in uvedel novo ustavo, ki je državo med drugim preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Hrvaško ozemlje je bilo v veliki meri razdeljeno na ozemlja Savskega in Primorskega Banata. Politične stranke so bile od začetka prepovedane, kraljeva diktatura pa je dobila vse ostrejši značaj. [[Vladko Maček]], ki je nasledil Radića na čelu Hrvaške kmečke stranke, največje politične stranke na Hrvaškem, je bil zaprt, pripadniki novo nastalega uporniškega gibanja Ustaši pa so odšli v izgnanstvo. Po mnenju britanskega zgodovinarja Mishe Glennyja je umor Tonija Schlegela, urednika projugoslovanskega časopisa Novosti marca 1929, režimu prinesel &quot;besni odziv&quot;.&amp;nbsp;Zlasti v Lici in zahodni Hercegovini, ki jih je opisal kot &quot;žarišča hrvaškega separatizma&quot;, je zapisal, da je policija v večinskim srbom delovala &quot;brez kakršnih koli zadrževalnih pooblastil&quot;. 

Po besedah ​​uglednega hrvaškega pisatelja je Shlegelova smrt postala izgovor za teror v vseh oblikah.&amp;nbsp;Politika se je kmalu &quot;razlikovala od gangsterizma.&quot; Tudi v tem zatiralskem ozračju se je le malo zbralo za ustaško stvar in gibanja se nikoli ni uspelo organizirati na Hrvaškem. Toda njenim voditeljem je uspelo prepričati [[Komunistična partija Jugoslavije|komunistično partijo]], da gre za progresivno gibanje. Strankarski časopis Proleter (december 1932) je zapisal: &quot;ustaško gibanje kmetov Like in Dalmacije in jih v celoti podpiramo.&quot; 

Leta 1934 je bil kralj Aleksandar umorjen v tujini, v Marseillu, koalicija ustašev in podobno radikalno gibanje, bolgarska IMRO. Srbsko-hrvaška vlada Cvetković-Maček, ki je prišla na oblast, je distancirala nekdanje jugoslovanske zaveznike [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ter se v obdobju 1935–1941 približala fašistični Italiji in nacistični Nemčiji. Hrvaška nacionalna banovina je bila ustanovljena leta 1939 iz dveh banatov, pa tudi iz delov Zete, Vrbasa, Drine in Donave. Imela je rekonstruiran hrvaški parlament, ki bi izbral hrvaškega bana in vicebana. Ta Hrvaška je vključevala del Bosne, večino Hercegovine ter mesto Dubrovnik in okolico.

== Druga svetovna vojna in Neodvisna Država Hrvaška (1941–1945) ==
[[Slika:Flag of the Independent State of Croatia 2 by 5.svg|levo|sličica|296x296_pik|Zastava Neodvisne republike Hrvaške]]
[[Slika:Serb family killed in their home, 1941.jpg|sličica|Trupla celotne srbske družine v njihovem domu, potem ko jih je pobila ustaše.]]
Nemška invazija na Jugoslavijo aprila 1941 je hrvaški radikalni desnici omogočila, da so prišli na oblast in ustanovili &quot;[[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; (Nezavisna Država Hrvatska, NDH), ki jo je vodil [[Ante Pavelić]], ki je prevzel vlogo Poglavnika. Po vzoru drugih fašističnih režimov v Evropi so ustaši sprejeli rasne zakone, oblikovali osem koncentracijskih taborišč, namenjenih manjšinskim Srbom, Romom in judovskemu prebivalstvu, pa tudi hrvaškim in bosansko -muslimanskim partizanom. Največje koncentracijsko taborišče je bil Jasenovac na Hrvaškem. NDH je imela program, ki ga je oblikoval Mile Budak, za čiščenje Hrvaške od Srbov, tako da je &quot;tretjino pobila, drugo tretjino izgnala, preostalo tretjino pa asimilirala&quot;. Glavni cilji preganjanja so bili Srbi, saj je bilo ubitih približno 330.000 ljudi.

Partizansko gibanje, ki so ga vodili [[Komunizem|komunisti]], proti fašistom, ki temelji na vsejugoslovanski ideologiji, se je pojavilo v začetku leta 1941 pod poveljstvom Hrvata [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] in se hitro razširilo v številne dele Jugoslavije. Prvi sisaški partizanski odred, ki je bil pogosto razglašen za prvo oboroženo enoto protifašističnega upora v okupirani Evropi, je nastal na Hrvaškem, v gozdu Brezovica pri mestu Sisek. Ko je gibanje začelo pridobivati ​​popularnost, so partizani krepili moč od Hrvatov, Bošnjakov, Srbov, Slovencev in Makedoncev, ki so verjeli v enotno, a zvezno jugoslovansko državo. 

Do leta 1943 je prevzelo partizansko odporniško gibanje, ki je leta 1945 s pomočjo sovjetske Rdeče armade (ki je šlo le skozi majhne dele, kot je Vojvodina), premagalo sile osi in lokalne privržence. ZAVNOH, državni protifašistični svet za osvoboditev Hrvaške, je deloval od leta 1942 in začasno civilno vlado ustanovil do leta 1943. Ministra za vojno in notranjo varnost NDH Mladen Lorković in Ante Vokić sta poskušala preiti na stran zaveznikov. Pavelić jih je na začetku podpiral, ko pa je ugotovil, da bo moral zapustiti položaj, jih je zaprl v zapor v Lepoglavi, kjer so jih usmrtili.

Po porazu Neodvisne države Hrvaške ob koncu vojne jih je podpiralo veliko ustašev, civilistov (od simpatizerjev, mladih nabornikov, protikomunistov in navadnih kmetov, ki so bili motivirani zaradi partizanskih grozodejstev), četnikov in antikomunisti so poskušali pobegniti v smeri Avstrije v upanju, da se bodo predali britanskim silam in dobili zatočišče. Namesto tega so jih britanske sile internirale in nato vrnile partizanom.

== Socilanistična federativna republika Jugoslavija (1945 - 1991) ==

=== Titovo vodstvo LCY (1945–1980) ===
[[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Croatia.svg|sličica|Grb [[Socialistična republika Hrvaška|Socialistične republike Hrvaške]]]]
Hrvaška je bila socialistična republika del šestdelne [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]].&amp;nbsp; V novem komunističnem sistemu so bile tovarne in posesti v zasebni lasti nacionalizirane, gospodarstvo pa je temeljilo na vrsti načrtovanega tržnega socializma. Država je doživela proces obnove, si opomogla po drugi svetovni vojni, šla skozi industrializacijo in začela razvijati turizem.

Socialistični sistem države je zagotovil tudi brezplačna stanovanja velikih podjetij, ki so z delavskimi samoupravnimi naložbami plačevala bivalne prostore. Državljani Jugoslavije so od leta 1963 zaradi nevtralne politike smeli potovati v skoraj vse države. Vizumi za potovanje v vzhodne ali zahodne države ali v kapitalistične ali komunistične države niso bili potrebni. 

Takšno brezplačno potovanje je bilo v tistih časih v državah vzhodnega dela in v nekaterih zahodnih državah tudi nezaslišano (na primer v [[Španija|Španiji]] ali na [[Portugalska|Portugalskem]], takratni diktaturi). To se je izkazalo za zelo koristno za prebivalce Hrvaške, ki se jim je delo v tujini zdelo finančno bolj koristno. Po upokojitvi je bil narejen načrt, da se vrnejo na Hrvaško (takrat Jugoslavijo), da bi kupili dražje nepremičnine.

V Jugoslaviji so bili prebivalci Hrvaške zagotovljeni brezplačno zdravstveno varstvo, brezplačna zobozdravstvena oskrba in varne pokojnine. Starejši generaciji se je to zdelo zelo tolažilno, saj bi pokojnine včasih presegle njihove nekdanje plače. Prosta trgovina in potovanja po državi sta pomagala tudi hrvaški industriji, ki je uvozila in izvažala po vseh nekdanjih republikah.
[[Slika:Locator map Croatia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Zemlevid SR Hrvaške.]]
Študente in vojaško osebje so spodbujali k obisku drugih republik, da bi izvedeli več o državi, vse stopnje izobraževanja, zlasti srednješolsko in visokošolsko, pa so bile brezplačne. V resnici je bilo stanovanje slabše zaradi slabe toplote in vodovodne oskrbe, zdravniška oskrba je pogosto primanjkovala tudi zaradi razpoložljivosti antibiotikov, šole so bile propagandni stroji in potovanja so bila nujna, da bi državi zagotovili trdno valuto. Propagandisti, ki so želelil, da bi ljudje verjeli, da &quot;nevtralna politika&quot; izenačuje Srbe in Hrvate, so močno omejili svobodo govora in državljanov niso zaščitili pred etničnimi napadi.

Članstvo v stranki je bilo prav tako predpogoj za sprejem na fakultete in za vladna dela kot v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pri [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]] ali [[Nikita Hruščov|Nikiti Hruščovu]]. Podjetja v zasebnem sektorju se niso razvijala, saj so bili davki na zasebna podjetja pogosto previsoki. Neizkušeno vodstvo je včasih odločalo o politiki in nadzorovalo odločitve s surovo silo. Stavke so bile prepovedane, lastniki/upravniki niso smeli spremeniti ali sprejeti odločitev, ki bi vplivale na njihovo produktivnost ali dobiček.
[[Slika:Savka Dabcevic Kucar.jpg|sličica|[[Savka Dabčević-Kučar]], udeleženka hrvaške pomladi; Prva evropska premierka]]
Gospodarstvo se je razvilo v vrsto [[Socializem|socializma]], imenovanega samoupravljanje, v katerem so delavci obvladovali družbena podjetja. Tovrstni tržni socializem je ustvaril bistveno boljše gospodarske razmere kot v državah vzhodnega dela. Hrvaška je v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja doživela intenzivno industrializacijo, pri čemer se je industrijska proizvodnja večkrat povečala, [[Zagreb]] pa je po obsegu industrije presegel Beograd. Tovarne in druge organizacije so bile pogosto poimenovane po partizanih, ki so bili razglašeni za narodne heroje. Ta praksa se je razširila tudi na imena ulic, imena parkov in zgradb ter nekatere bolj nepomembne značilnosti.

Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] hrvaška industrija ni bila pomembna, saj je bila velika večina ljudi zaposlenih v kmetijstvu. Do leta 1991 se je država popolnoma preoblikovala v sodobno industrializirano državo.&amp;nbsp;Hkrati se je hrvaška obala Jadranskega morja oblikovala kot mednarodno priljubljena turistična destinacija, vse obalne republike (vendar večinoma SR Hrvaška) so imele od tega velik dobiček, saj je število turistov na sodobni Hrvaški še vedno neprekosljivo. Vlada je prinesla gospodarsko in industrijsko rast brez primere, visoko stopnjo socialne varnosti in zelo nizko stopnjo kriminala. Država si je popolnoma opomogla po drugi svetovni vojni in dosegla zelo visok BDP in stopnjo gospodarske rasti, bistveno višjo od tiste v današnji republiki.

Ustava iz leta 1963 je uravnotežila moč v državi med Hrvati in Srbi in ublažila neravnovesje, ki izhaja iz dejstva, da so bili Hrvati spet v manjšinskem položaju. Trendi po letu 1965 (kot je padec načelnika OZNE in UDBA Aleksandra Rankovića z oblasti leta 1966) pa so privedli do hrvaške pomladi 1970–71,&amp;nbsp; ko so študentje v Zagrebu organizirali demonstracije za doseganje večjih državljanskih svoboščin in večjo hrvaško avtonomijo. Režim je zadušil javni protest in zaprl voditelje, vendar je to leta 1974 pripeljalo do ratifikacije nove ustave, ki je posameznih republikam podelila več pravic. 

Takrat so radikalne ustaške celice hrvaških emigrantov v zahodni Evropi načrtovale in izvajale gverilska dejanja v Jugoslaviji, vendar so jim v veliki meri nasprotovali.

=== Do razpada Jugoslavije (1980-1991) ===
Leta 1980, po [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Titovi smrti]], so se začele povečevati gospodarske, politične in verske težave, zvezna vlada pa je začela propadati. Kriza na [[Kosovo|Kosovu]] in leta 1986 pojav [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] v [[Srbija|Srbiji]] sta povzročila zelo negativen odziv na Hrvaškem in v [[Slovenija|Sloveniji]]; politiki iz obeh republik so se bali, da bi njegovi motivi ogrozili avtonomijo njihovih republik. S podnebnimi spremembami po vsej Vzhodni Evropi v osemdesetih letih je bila komunistična hegemonija izpodbijana (hkrati je Miloševićeva vlada začela postopoma koncentrirati jugoslovansko oblast v Srbiji in pozivi k svobodnim večstrankarskim volitvam so postajali vse glasnejši). 

Junija 1989 so Hrvaško nacionalistično disidentstvo ustanovili Hrvaško demokratsko zvezo (HDZ), ki jo je vodil [[Franjo Tuđman]], nekdanji borec v Titovem partizanskem gibanju in general JNA. Takrat je bila Jugoslavija še vedno enopartijska država in odprte manifestacije hrvaškega nacionalizma so bile nevarne, zato je bila nova stranka ustanovljena na skoraj zaroten način. Šele 13. decembra 1989 se je vladajoča Zveza komunistov Hrvaške dogovorila o legalizaciji opozicijskih političnih strank in izvedbi svobodnih volitev spomladi 1990.

23. januarja 1990 je na svojem 14. kongresu Komunistična zveza Jugoslavije glasovala za odstranitev monopola nad politično oblastjo, vendar je isti dan dejansko prenehala obstajati kot nacionalna stranka, ko je bila [[Komunistična partija Slovenije|Zveza komunistov Slovenije]] ukinjena, potem ko je predsednik SR Srbije Slobodan Milošević blokiral&amp;nbsp;vse njihove reformne predloge, zaradi katerih se je Zveza komunistov Hrvaške še bolj oddaljila od ideje o skupni državi. 

== Republika Hrvaška (1991-danes) ==

=== Politične spremembe ===
[[Slika:FranjoTudman.JPG|sličica|[[Franjo Tuđman]], prvi predsednik Hrvaške ]]
22. aprila in 7. maja 1990 so bile na Hrvaškem prve svobodne večstrankarske volitve. Hrvaška demokratična zveza (HDZ) Franja Tuđmana je s 42 -odstotno razliko zmagala proti reformirani komunistični stranki demokratičnih sprememb (SDP) Ivice Račana, ki je dobila 26%. Vendar je hrvaški prvi volilni sistem, ki je potekal po objavi, Tuđmanu omogočil relativno neodvisno sestavo vlade, saj se je zmaga stopnjevala. Namen HDZ je bil zagotoviti neodvisnost Hrvaške, v nasprotju z željami dela etničnih Srbov v republiki in zveznih politikov v Beogradu. Pretirano polarizirana klima je kmalu prerasla v popolno odtujenost med obema narodoma in se razrasla v sektaško nasilje.

25. julija 1990 je bila v Srbu, severno od Knina, ustanovljena srbska skupščina kot politično predstavništvo srbskega ljudstva na Hrvaškem. Srbska skupščina je razglasila &quot;suverenost in avtonomijo srbskega ljudstva na Hrvaškem&quot;. Njihovo stališče je bilo, da če se lahko Hrvaška odcepi od Jugoslavije, potem se lahko Srbi odcepijo od Hrvaške. Za predsednika je bil izvoljen zobozdravnik Milan Babić iz južnega mesta Knin. Uporniški hrvaški Srbi so ustanovili številne paravojaške milice pod vodstvom Milana Martića, načelnika policije v Kninu.

17. avgusta 1990 so hrvaški Srbi začeli tisto, kar je postalo znano kot Revolucija hlodov, kjer so barikade hlodov postavili čez ceste po vsej jugi kot izraz njihove odcepitve od Hrvaške. To je Hrvaško učinkovito razrezalo na dva dela in ločilo obalno regijo Dalmacije od preostale države. Hrvaška vlada se je na blokado cest odzvala tako, da je na kraj dogodka poslala posebne policijske ekipe s helikopterji, vendar so jih lovilna letala jugoslovanskih letalskih sil SFR prestregla in prisilila, da se vrnejo v Zagreb. 

Hrvaška ustava je bila sprejeta decembra 1990 in Srbe opredeljuje kot manjšinsko skupino skupaj z drugimi etničnimi skupinami. Babićeva uprava je 21. decembra 1990 napovedala ustanovitev Srbske avtonomne pokrajine Krajina (ali SAO Krajina). Druge skupnosti na vzhodu Hrvaške, v katerih prevladujejo Srbi, so napovedale, da se bodo pridružile SAO Krajini, in nehale plačevati davke zagrebški vladi. 

Na velikonočno nedeljo, 31. marca 1991, so se zgodili prvi usodni spopadi, ko je hrvaška policija hrvaškega notranjega ministrstva (MUP) vstopila v narodni park Plitviška jezera, da bi izgnala uporniške srbske sile. Srbske paravojske so zasedle avtobus, ki je prevažal hrvaško policijo, v narodni park na cesti severno od Korenice, kar je sprožilo enodnevno bitko med obema stranema. Med spopadi sta bili ubiti dve osebi, en hrvaški in en srbski policist. Ranjenih je bilo še dvajset ljudi, hrvaške sile pa so jih ujele devetindvajset krajiških srbskih paravojaških sil in policistov. Med zaporniki je bil tudi Goran Hadžić, ki je pozneje postal predsednik Republike Srbske Krajine. 

2. maja 1991 je hrvaški parlament izglasoval referendum o neodvisnosti. 19. maja 1991 je ob skoraj 80 -odstotni udeležbi za neodvisnost glasovalo 93,24%. Krajina je bojkotirala referendum. Teden prej, 12. maja 1991, so opravili lasten referendum na ozemljih, ki so jih nadzorovali, in glasovali, da ostanejo v Jugoslaviji, ki jih hrvaška vlada ni priznala za veljavne.

Hrvaški parlament je 25. junija 1991 razglasil neodvisnost od Jugoslavije. [[Slovenija]] je istega dne tudi razglasila neodvisnost od Jugoslavije.

=== Vojna za neodvisnost (1991 - 1995) ===
[[Slika:Croatian War of Independence collage.jpg|sličica|Zgoraj levo v smeri urinega kazalca: osrednja ulica [[Dubrovnik|Dubrovnika]], Stradun, v ruševinah med obhodom Dubrovnika; poškodovani vukovarski vodni stolp, simbol zgodnjega spopada, ki ima hrvaški simbol; vojaki hrvaške vojske, ki se pripravljajo na uničenje srbskega tenka; spominsko pokopališče Vukovar; srbski tank T-55 uničen na cesti proti Drnišu]]
Civilno prebivalstvo je množično bežalo z območij oboroženih spopadov: na splošno se je na stotine tisoč Hrvatov odselilo z bosanskih in srbskih obmejnih območij. Mnogo civilistov je jugoslovanska narodna armada (JNA) izgnala množico civilistov, ki so jo večinoma sestavljali vojaški obvezniki iz [[Srbija|Srbije]] in [[Črna gora|Črne gore]] ter neregularni vojaki iz Srbije, kar je postalo znano kot etnično čiščenje.

Obmejno mesto Vukovar je med bitko pri Vukovaru trimesečno oblegalo. Zaradi tega je bila večina mesta uničena in večina prebivalstva je bila primorana pobegniti. Mesto so 18. novembra 1991 prevzele srbske sile in prišlo je do pokola v Vukovar.

Sledila so kasnejša prekinitev bojev, ki so jih sponzorirali ZN, nasprotniki pa so se večinoma utrdili.&amp;nbsp;Jugoslovanska ljudska armada se je iz Hrvaške umaknila v Bosno in Hercegovino, kjer se je stopnjeval nov cikel napetosti: začela se je bosanska vojna. V letih 1992 in 1993 je Hrvaška obravnavala tudi približno 700.000 beguncev iz Bosne, večinoma bosanskih muslimanov.

Oboroženi spopadi na Hrvaškem so ostali vmesni in večinoma manjši do leta 1995. V začetku avgusta istega leta se je Hrvaška lotila operacije Nevihta. Hrvaški napad je hitro prevzel večino ozemelj od oblasti Republike Srbske Krajine, kar je privedlo do množičnega odhoda srbskega prebivalstva. Ocenjuje se, da je tik pred tem med operacijo in po njej pobegnilo 90.000–200.000 Srbov. 

Zaradi te operacije se je nekaj mesecev kasneje bosanska vojna končala s pogajanji o Daytonskem sporazumu. Mirna integracija preostalih ozemelj v vzhodni Slavoniji, ki jih nadzorujejo Srbi, je bila pod nadzorom ZN zaključena leta 1998. Večina Srbov, ki so pobegnili iz nekdanje Krajine, se zaradi strahu pred etničnim nasiljem, diskriminacijo in težavami pri vračilu lastnine ni vrnila, hrvaška vlada pa še ni dosegla pogojev za popolno reintegracijo. Po podatkih visokega komisarja Združenih narodov za begunce je okoli 125.000 etničnih Srbov, ki so pobegnili pred spopadom 1991–1995, evidentirano kot vrnjenih na Hrvaško, od katerih jih je približno 55.000 ostalo za stalno.

=== Država od konca vojne ===
Hrvaška je postala članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] leta 1996. Leta 1996 in 1997 sta bili obdobje povojnega okrevanja in izboljšanja gospodarskih razmer. Vendar pa je v letih 1998 in 1999 Hrvaška doživela gospodarsko krizo, ki je prinesla brezposelnost na tisoče državljanov. 

Preostali del nekdanje &quot;Krajine&quot;, območja, ki so mejili na SRF Jugoslavijo, so se s hrvaško vlado pogajali za miren proces reintegracije. Tako imenovani Erdutski sporazum je območje naredil za začasni protektorat prehodne uprave ZN za vzhodno [[Slavonija|Slavonijo]], Baranjo in zahodni Sirmij. Območje je bilo uradno ponovno vključeno v Hrvaško do leta 1998.

Vlada Franje Tuđmana je začela izgubljati priljubljenost, saj je bila med drugim kritizirana zaradi vpletenosti v sumljive privatizacijske posle v začetku devetdesetih let in delne mednarodne izolacije.&amp;nbsp;Država je v letih 1998 in 1999 doživela blago recesijo.
[[Slika:Croatia EU flags.jpg|sličica|281x281_pik|Hrvaška in evropska zastava na stavbi Ministrstva za zunanje in evropske zadeve v Zagrebu kot simbol članstva Hrvaške v Svetu Evrope in Evropski uniji]]
Tuđman je umrl konec leta 1999, na parlamentarnih volitvah leta 2000 pa je nacionalistično vlado Hrvaške demokratske zveze (HDZ) zamenjala levosredinska koalicija pod Socialdemokratsko stranko Hrvaške, z [[Ivica Račan|Ivico Račanom]] za predsednika vlade. Hkrati so potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal zmerni [[Stjepan Mesić]]. Nova Račanova vlada je spremenila ustavo in spremenila politični sistem iz predsedniškega v parlamentarni sistem ter prenesla večino izvršnih predsedniških pooblastil s predsednika na institucije parlamenta in predsednika vlade. 

Nova vlada je začela tudi več velikih gradbenih projektov, vključno s stanovanji, ki jih sponzorira država, več prizadevanj za obnovo, da se omogoči vrnitev beguncev, in gradnjo avtoceste A1. Država je v teh letih dosegla opazno gospodarsko rast, medtem ko bi se stopnja brezposelnosti še naprej povečevala vse do leta 2001, ko se je končno začela zniževati. Hrvaška je leta 2000 postala članica Svetovne trgovinske organizacije (STO), leta 2003 pa je začela pristop Hrvaške k [[Evropska unija|Evropski uniji]].

Konec leta 2003 so bile nove parlamentarne volitve in zmagala je reformirana stranka HDZ pod vodstvom [[Ivo Sanader|Iva Sanaderja]], ki je postal predsednik vlade. Pristop k Evropi so odložili spori glede izročitve vojaških generalov MKSJ, vključno z odbeglim Antom Gotovino. Sanader je bil ponovno izvoljen na tesno izpodbijanih parlamentarnih volitvah leta 2007. Drugi zapleti so še naprej zavirali pogajalski proces v EU, predvsem slovenske blokada vstopa Hrvaške v EU v letih 2008–2009.

Junija 2009 je Sanader nenadoma odstopil s svojega mesta in na njegovo mesto imenoval [[Jadranka Kosor|Jadranko Kosor]]. Kosorjeva je za boj proti gospodarski krizi uvedla varčevalne ukrepe in sprožila protikorupcijsko kampanjo, namenjeno javnim uradnikom. Kosor je konec leta 2009 s slovenskim premierjem [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] podpisala sporazum, ki je omogočil nadaljevanje pristopa k EU.

Na hrvaških predsedniških volitvah, 2009–2010, je Ivo Sdpović, kandidat SDP, zmagal. Sanader se je leta 2010 poskušal vrniti v HDZ, a so ga nato izločili, USKOK pa ga je kmalu aretiral zaradi več obtožb o korupciji. 

Novembra 2012 je sodišče na Hrvaškem nekdanjega premierja Iva Sanaderja, ki je bil na položaju od leta 2003 do 2009, obsodilo na 10 let zapora zaradi podkupnine. Sanader je poskušal trditi, da je bil primer proti njemu politično motiviran. 

Leta 2011 je bil sklenjen pristopni sporazum, ki je Hrvaški omogočil, da se pridruži.

Hrvaške parlamentarne volitve 2011 so bile 4. decembra 2011 in zmagala je koalicija Kukuriku. Po volitvah je bila oblikovana levosredinska vlada, ki jo je vodil novi premier [[Zoran Milanović]]. 

Po ratifikaciji pristopne pogodbe 2011 in uspešnem referendumu o članstvu Hrvaške v Evropski uniji leta 2012 se je Hrvaška 1. julija 2013 pridružila EU.

Na hrvaških predsedniških volitvah 2014–15 je [[Kolinda Grabar Kitarović|Kolinda Grabar-Kitarović]] postala prva hrvaška predsednica.

Na hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2015 je zmagala Domoljubna koalicija, ki je z mostom neodvisnih seznamov sestavila novo vlado. Vendar je glasovanje o nezaupnici podrlo kabinet [[Tihomir Orešković|Tihomirja Oreškovića]]. Po hrvaških parlamentarnih volitvah leta 2016 je bil narejen predsedniški kabinet [[Andrej Plenković|Andreja Plenkovića]]. 

Januarja 2020 je na predsedniških volitvah zmagal nekdanji premier Zoran Milanović iz Socialnih demokratov (SDP). Premagal je desnosredinsko predsednico Kolindo Grabar-Kitarović iz vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). 

Julija 2020 je na parlamentarnih volitvah zmagal vladajoči desničarski HDZ. Od leta 2016 vladala koalicija predsednika vlade Andreja Plenkovića, ki jo vodi HDZ.

== Glej tudi ==

* [[Hrvaška]]
* [[Geografija Hrvaške]]
* [[Demografija Hrvaške]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]]</text>
      <sha1>fw8l3jzoin57qhpl8g86shd86wjfyos</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ekološka reja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509744</id>
    <revision>
      <id>6772626</id>
      <parentid>5960568</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T00:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7759" sha1="qlvfpdwr4vqprvgjlof7r1hrglm0zi3" xml:space="preserve">[[Slika:Chicken free range 1.jpg|sličica|240x240_pik|V okviru ekološke reje imajo kokoši omogočen izpust na prosto]]
'''Ekolóška rêja''' je eden izmed več možnih načinov vzrejanja domačih živali. Praviloma se o ekološkem rejskem sistemu govori, kadar se obravnava rejo [[Perutnina|perutnine]], še posebej [[Domača kokoš|domačih kokoši]]. V svojem bistvu je ekološka reja kokoši precej podobna [[Prosta reja|prosti]] oziroma pašni reji (ptiče se čez dan izpusti na prosto&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=O jajcih in reji kokoši nesnic|url=https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|website=Blog.imasjajca|accessdate=2021-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211206210110/https://blog.imasjajca.si/o-jajcih-in-reji-kokosi-nesnic|archive-date=2021-12-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;), a zanjo veljajo tudi nekatere dodatne, pogosto strožje omejitve in zahteve.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic|url=https://www.worldcat.org/oclc/1146270237|publisher=Kmečki glas|date=2020|location=Ljubljana|isbn=978-961-203-484-9|oclc=1146270237|first=Antonija|last=Holcman|first2=Dušan|last2=Terčič|first3=Janez|last3=Salobir|first4=Olga|last4=Zorman-Rojs}}&lt;/ref&gt;

Pri ekološki vzreji kokoši nesnic se njihova [[Kokošje jajce|jajca]], namenjena prodaji, označi s številko 0, del šifranta pa sta tudi podatka o državi porekla in proizvajalcu.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]], Direktorat za varno hrano: [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/HRANA/JAJCA/Oznacevanje-jajc.pdf OZNAČEVANJE JAJC] (2009). Ljubljana.&lt;/ref&gt; Po pravilniku se ekološko rejo skupaj s prosto in [[Hlevska reja|hlevsko]] združuje v skupino alternativnih rejskih sistemov in hkrati ločuje od komercialno najbolj razširjene [[Baterijska reja|baterijske reje]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120285|website=repozitorij.uni-lj.si|date=2020|accessdate=2021-12-13|first=Janja|last=Adamič}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov)|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-12-13}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
{{zapomen|osnovne smernice o opremljenosti hlevske notranjosti|hlevska reja}}
{{zapomen|osnovne smernice o izpustu|prosta reja}}Ekološki sistem vzrejanja perjadi temelji na prosti oziroma pašni reji, od katere se prvi loči po nekaj dodatnih zahtevah. V Sloveniji so točni pogoji za opredelitev rejskega sistema kot ekološkega navedeni v Pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, smernice so navedene tudi v Standardih za ekološko pridelavo in predelavo [[Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije|Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije]] (uporabni, kadar gre za prodajo ekološko pridelanih jajc slovenske kolektivne znamke [[Biodar]]).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13168|website=pisrs|accessdate=2021-12-13}}&lt;/ref&gt;

Med specifike ekološke reje kokoši sodijo med drugim naslednje smernice:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

* v ekološki reji je zaželena vzreja [[Seznam slovenskih pasem domačih živali|domačih živalskih pasem]]; pri [[Kokošjereja|rejah kokoši]] se spodbujajo predvsem [[Avtohtona pasma|avtohtone]] in [[Tradicionalna pasma|tradicionalne pasme]] ter linije (na primer [[štajerka]], [[slovenska srebrna kokoš]], [[slovenska pozno operjena kokoš]] ipd.)
*ekološko vzrejane domače kokoši se hrani z ekološko hrano (t.i. bio-[[Krma (hrana)|krmo]]), nekaj hranil pa živali pridobijo tudi na ekološki reji prilagojenemu [[Pašnik|pašniku]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=To so dobra jajca|url=https://zurnal24.si/zdravje/prehrana/to-so-dobra-jajca-267554|website=zurnal24.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* umetna osvetljava je dovoljena kot dopolnilo naravni svetlobi – skupaj lahko omogočata maksimalno 16 ur svetlobe na dan (rejec mora poskrbeti, da so živali deležne minimalno 8 ur neprekinjenega neosvetljenega časa, namenjenega nočnemu počitku)
* minimalno ena tretjina hlevskih tal mora biti zapolnjena (pokrita s [[Stelja|steljo]], npr. [[Slama|slamo]], [[Žagovina|žagovino]], [[Pesek|peskom]] ali [[Šota|šoto]], in ne zgolj iz rešetk oziroma mreže)
* maksimalno število kokoši na en hlev je 3000
* ustrezno opremljen hlev ima odprtine (več vhodov/izhodov), ki so prilagojene dimenzijam živali in hkrati njihova vsota doseže vsaj 4 m na 100 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; uporabne površine (tj. brez gnezdišča&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;)
* v hlevski notranjosti je dovoljeno maksimalno 6 nesnic na m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; uporabne površine
* skupna dolžina hlevskih gredi mora zagotavljati vsaj 18 cm na eno žival
*individualna gnezdišča so namenjena maksimalno 7 ptičem, v primeru skupnega gnezditvenega prostora velja kriterij 120 cm&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; na kokoš
*[[Kljun|kljuna]] se kokošim v ekološki reji ne krajša&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== V družbi ==
Na slovenskem področju je ekološka reja razmeroma redek način gojenja kokoši, ki mu pripada le 1 % celotne proizvodnje jajc (najbolj razširjena je [[baterijska reja]] z 61 %, druga je [[hlevska reja]] z 36 %, zgolj odstotek več pa je [[Prosta reja|proste reje]] z 2 %).&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?|url=https://www.kmetijski-zavod.si/sl-si/novosti-in-nasveti/objava/id/303/kaj-moramo-vedeti-preden-si-omislimo-jato-kokoi|website=Kmetijsko gozdarski zavod Maribor|accessdate=2021-12-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Ekološki vzrejni način praviloma velja za rejenim živalim najprijaznejši živinorejski sistem, ki ga kot takega dojema tudi velik delež javnosti.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Brez skrajšanih kljunov le v ekološki reji|url=https://zurnal24.si/vizita-za-zivali/novice/brez-skrajsanih-kljunov-le-v-ekoloski-reji-287305|website=zurnal24.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj pomenijo posamezne oznake na jajcih|url=https://www.lokalno.si/2015/04/01/131784/clanek/Kaj_pomenijo_posamezne_oznake_na_jajcih/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-12-13}}&lt;/ref&gt; Zaradi večjih stroškov, povezanih z izpolnjevanjem predpisanih zahtev ekološke reje, so jajca (pa tudi [[meso]], kadar gre za rejo [[Brojler|brojlerjev]] – pitovnih piščancev) iz takšne reje (v primerjavi z drugimi sistemi) najdražja.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=So si jajca res podobna kot jajce jajcu|url=https://www.delo.si/polet/so-si-jajca-res-podobna-kot-jajce-jajcu/|website=www.delo.si|accessdate=2021-12-13|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[baterijska reja]]
* [[hlevska reja]]
* [[prosta reja]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 Pravilnik o zaščiti rejnih živali ]
* [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/42590/#(pomen%C2%A0izrazov) Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic ]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13168 Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Perutnina]]
[[Kategorija:Domača kokoš]]</text>
      <sha1>qlvfpdwr4vqprvgjlof7r1hrglm0zi3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FC Hegelmann</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510003</id>
    <revision>
      <id>6772414</id>
      <parentid>6751091</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:48:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6772414</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8304" sha1="4jfhsth9qgis5e1dsazpk6uc6jfqszm" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FC Hegelmann
| image = 
| fullname = Nogometni klub Hegelmann
| nickname = fūristai
| founded = [[2009]]
| ground = [[Raudondvario stadionas]] ([[Raudondvaris]]).&lt;ref&gt;[https://alyga.lt/naujiena/turo-anonsas-hegelmann-varzovus-priims-naujuose-namuose/8775 Turo anonsas: „Hegelmann“ varžovus priims naujuose namuose]&lt;/ref&gt;
| capacity = 1 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Dainius Šumauskas]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 8.mesto 
| website = https://fchegelmann.com/

| pattern_la1 = _hummelauthentic20w
| pattern_b1 = _hummelauthentic20w
| pattern_ra1 = _hummelauthentic20w
| pattern_sh1 = _hummelauthentic20w
| pattern_so1 = _hummel20w
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_b2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_ra2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_sh2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_so2 = _hummel20tb
| leftarm2 = 0000FF
| body2 = 0000FF
| rightarm2 = 0000FF
| shorts2 = 0000FF
| socks2 = 0000FF
}}

'''Futbolo klubas Hegelmann''' ali na kratko '''Hegelmann''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Raudondvaris]]. Ustanovljen je bil [[2009]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[Pirma lyga]] (D2):'''
::'''PODPRVAKI (1x):''' 2020

*'''[[Antra lyga]] (D3):'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| style=&quot;background:#F4DC93;&quot;|'''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2016 LFF 1 Lyga|url=http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323053020/http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5f5f5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619064227/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619070138/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[15. september]]a 2026.'' (toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=LTU|name=[[Lukas Paukštė]]}} 
{{Fs player|no=31|pos=GK|nat=LTU|name=[[Rokas Bagdonavičius]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 5|nat=ESP|name=Angel Puerto|pos=DF}}
{{Fs player|no= 7|nat=JPN|name=[[Carlos Duke]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=18|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rimvydas Sadauskas]]}}
{{Fs player|no=26|nat=LTU|pos=DF|name=[[Domas Slendzoka]]}}
{{Fs player|no=30|nat=NGR|pos=DF|name=[[Isaac Barry Ojumah]]}}
{{Fs player|no=97|nat=MNE|pos=DF|name=[[Stefan Radinović]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 6|nat=CIV|pos=MF|name=[[Harouna Abdoul Samad]]}} 
{{Fs player|no= 8|nat=LTU|name=[[Vilius Armanavičius]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 9|nat=LTU|name=[[Donatas Kazlauskas]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=10|nat=CMR|name=[[Samuel Gouet]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=16|nat=LTU|name=[[Matijus Remeikis]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=19|nat=LTU|name=Dominykas Pašilys|pos=MF}}
{{Fs player|no=21|nat=LTU|name=Esmilis Kaušinis|pos=MF}}
{{Fs player|no=45|nat=UKR|name=[[Artem Shchedryi]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=77|nat=BRA|pos=MF|name=[[Wesley Gabriel Freire Arcanjo|Wesley Gabriel]]}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; | 
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|name=Lukas Jonaitis|nat=LTU|no=20|pos=FW}}
{{Fs player|name=[[Darrell Kamdem Tibell|Darrell Tibell]]|nat=SWE|no=22|pos=FW}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} [[Ignas Plūkas]], (2021–)
* {{flagicon|LTU}} [[Mantas Fridrikas]], (2019–)
* {{flagicon|LTU}} [[Ignas Dedura]], (2019)

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://fchegelmann.com/ Oficial] (LT)
* [https://alyga.lt/komanda/hegelmann ''alyga.lt'']
* [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/hegelmann-litauen/30665/ ''Soccerway'']
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fc-hegelmann-litauen/28798/ Globalsportsarchive]
{{Nogomet v Litvie}}
{{DEFAULTSORT:H}}
[[Kategorija:Litovski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2009]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4jfhsth9qgis5e1dsazpk6uc6jfqszm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772415</id>
      <parentid>6772414</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:48:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uspehi */</comment>
      <origin>6772415</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8305" sha1="dnzpzsb4l5wypqlb0g6tl93wd64q5v0" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = FC Hegelmann
| image = 
| fullname = Nogometni klub Hegelmann
| nickname = fūristai
| founded = [[2009]]
| ground = [[Raudondvario stadionas]] ([[Raudondvaris]]).&lt;ref&gt;[https://alyga.lt/naujiena/turo-anonsas-hegelmann-varzovus-priims-naujuose-namuose/8775 Turo anonsas: „Hegelmann“ varžovus priims naujuose namuose]&lt;/ref&gt;
| capacity = 1 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Dainius Šumauskas]]
| mgrtitle = Trener:
| manager = 
| league = [[TOPLYGA]]
| season = 2026
| position = 8.mesto 
| website = https://fchegelmann.com/

| pattern_la1 = _hummelauthentic20w
| pattern_b1 = _hummelauthentic20w
| pattern_ra1 = _hummelauthentic20w
| pattern_sh1 = _hummelauthentic20w
| pattern_so1 = _hummel20w
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_b2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_ra2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_sh2 = _hummelauthentic20tb
| pattern_so2 = _hummel20tb
| leftarm2 = 0000FF
| body2 = 0000FF
| rightarm2 = 0000FF
| shorts2 = 0000FF
| socks2 = 0000FF
}}

'''Futbolo klubas Hegelmann''' ali na kratko '''Hegelmann''' je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Raudondvaris]]. Ustanovljen je bil [[2009]] in aktualno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[Pirma lyga]] (D2):'''
::'''PODPRVAKI (1x):''' 2020

*'''[[Antra lyga]] (D3):'''
::'''PRVAKI (1x):''' 2018

{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklic
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| style=&quot;background:#F4DC93;&quot;|'''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''10.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2016 LFF 1 Lyga|url=http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323053020/http://almis.sritis.lt/ltu16lyga1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5f5f5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619064227/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2s.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone South|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619070138/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2s.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2022'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#BBBBBB&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''8.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[15. september]]a 2026.'' (toplyga.lt)

{{fs start}}
{{Fs player|no= 1|pos=GK|nat=LTU|name=[[Lukas Paukštė]]}} 
{{Fs player|no=31|pos=GK|nat=LTU|name=[[Rokas Bagdonavičius]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 5|nat=ESP|name=Angel Puerto|pos=DF}}
{{Fs player|no= 7|nat=JPN|name=[[Carlos Duke]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=18|nat=LTU|pos=DF|name=[[Rimvydas Sadauskas]]}}
{{Fs player|no=26|nat=LTU|pos=DF|name=[[Domas Slendzoka]]}}
{{Fs player|no=30|nat=NGR|pos=DF|name=[[Isaac Barry Ojumah]]}}
{{Fs player|no=97|nat=MNE|pos=DF|name=[[Stefan Radinović]]}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|no= 6|nat=CIV|pos=MF|name=[[Harouna Abdoul Samad]]}} 
{{Fs player|no= 8|nat=LTU|name=[[Vilius Armanavičius]]|pos=MF}}
{{Fs player|no= 9|nat=LTU|name=[[Donatas Kazlauskas]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=10|nat=CMR|name=[[Samuel Gouet]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=16|nat=LTU|name=[[Matijus Remeikis]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=19|nat=LTU|name=Dominykas Pašilys|pos=MF}}
{{Fs player|no=21|nat=LTU|name=Esmilis Kaušinis|pos=MF}}
{{Fs player|no=45|nat=UKR|name=[[Artem Shchedryi]]|pos=MF}}
{{Fs player|no=77|nat=BRA|pos=MF|name=[[Wesley Gabriel Freire Arcanjo|Wesley Gabriel]]}} 
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; align=&quot;left&quot; | 
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{Fs player|name=Lukas Jonaitis|nat=LTU|no=20|pos=FW}}
{{Fs player|name=[[Darrell Kamdem Tibell|Darrell Tibell]]|nat=SWE|no=22|pos=FW}}
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} [[Ignas Plūkas]], (2021–)
* {{flagicon|LTU}} [[Mantas Fridrikas]], (2019–)
* {{flagicon|LTU}} [[Ignas Dedura]], (2019)

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [https://fchegelmann.com/ Oficial] (LT)
* [https://alyga.lt/komanda/hegelmann ''alyga.lt'']
* [https://uk.soccerway.com/teams/lithuania/hegelmann-litauen/30665/ ''Soccerway'']
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fc-hegelmann-litauen/28798/ Globalsportsarchive]
{{Nogomet v Litvie}}
{{DEFAULTSORT:H}}
[[Kategorija:Litovski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2009]]
[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dnzpzsb4l5wypqlb0g6tl93wd64q5v0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>FA Šiauliai</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510009</id>
    <revision>
      <id>6772421</id>
      <parentid>6714646</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:49:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6772421</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8532" sha1="59ij7hvpswo5o9vg2j5rothlexkiink" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Šiaulių FA
| image    = 
| fullname = Nogometna akademija Šiauliai
| nickname = šiauliečiai
| founded  = [[2007]]
| ground   = [[Savivaldybės stadionas]] &lt;br /&gt;[[Šiauliai]]
| capacity = 3 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Reda Mockienė]]
| mgrtitle = Trener:
| manager  = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kuklys]] 
| league   = [[TOPLYGA]] (I)
| season   = 2026
| position = 9.mesto
| website  = http://www.siauliufa.lt

| pattern_la1=
| pattern_b1=_blackstripes
| pattern_ra1= 
| pattern_sh1= _whitesides
| pattern_so1= _blackline
| leftarm1=000000|body1=FFFF00|rightarm1=000000|shorts1=000000|socks1=FFFF00
| pattern_la2=_whiteshoulders|pattern_b2=_whiteshoulders|pattern_ra2=_whiteshoulders|pattern_sh2= _whitesides|pattern_so2= _blackline
| leftarm2=FF0000|body2=FF0000|rightarm2=FF0000|shorts2=FF0000|socks2=000000
}}

'''Šiaulių Futbolo Akademija''', ali na kratko '''Šiaulių FA''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Šiauliai]]. Ustanovljen je bil leta 2007 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[Pirma lyga]] (D2):'''
::'''PODPRVAKI (1x):''' 2021

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
! Opombe
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#f5f5f5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''9.'''
|
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
|  
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Antra lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Pirma lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FA Šiauliai - Lietuvos Futbolas|url=https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fa-siauliai-13540/?cid=9884789|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=2022-12-16|language=lt}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[A lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga 2022|2022]]'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#deb678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[17. julij]]a 2026.'' (alyga.lt)
{{fs start}}
{{fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=Vilius Šivickas}}
{{fs player|no=12|nat=LTU|pos=GK|name=Paulius Linkevičius}}
{{fs player|no=61|nat=LTU|pos=GK|name=Gustas Baliutavičius}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 2|name=Nojus Stankevičius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no= 4|name=[[Martynas Dapkus]]|nat=LTU|pos=DF}} 
{{Fs player|no= 5|name=Kristupas Keršys|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=17|name=[[Harun Hadžibeganović]]|nat=BIH|pos=DF}} 
{{fs player|no=21|name=Marko Mandić|nat=SRB|pos=DF}}
{{Fs player|no=27|name=Danielius Jarašius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=50|name=Edgaras Bierontas|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=33|name=[[Lazar Vuković]]|nat=SRB|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no=10|name=Gabrielius Micevičius|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=11|name=[[Arvydas Novikovas]]|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=MF|name=[[Daniel Romanovskij]]}}
{{Fs player|no=14|name=Karolis Žebrauskas|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=18|name=Emilis Gasiūnas|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=23|name=[[Bernando Neves de Jesus Gouveia da Silva|BENNY (Bernard Silva)]]|nat=POR|pos=MF}} 
{{fs player|no=29|name=[[Deividas Dovydaitis]]|nat=LTU|pos=FW}}
{{Fs player|no=30|name=Ugnius Vaitiekaitis|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=51|name=Gustas Geštautas|nat=LTU|pos=MF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=Nedas Garbaliauskas}} 
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} [[Algis Jankauskas]] (2021–2022)
* {{flagicon|LTU}} [[Eligijus Jankauskas]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Deividas Šešplaukis]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Daniel Romanovskij]] (2022–)

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.siauliufa.lt (siauliufa.lt oficial)] (LT)
* [https://alyga.lt/ A lyga] ''(alyga.lt)''
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fa-siauliai/36613/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}
{{DEFAULTSORT:Šiauliai}}
[[Kategorija:Litovski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2007]]
[[Kategorija:Šiauliai]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>59ij7hvpswo5o9vg2j5rothlexkiink</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772422</id>
      <parentid>6772421</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:50:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uvrstitve */</comment>
      <origin>6772422</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8533" sha1="f40r5m63ry8rpd000nygur2jkftv13a" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Šiaulių FA
| image    = 
| fullname = Nogometna akademija Šiauliai
| nickname = šiauliečiai
| founded  = [[2007]]
| ground   = [[Savivaldybės stadionas]] &lt;br /&gt;[[Šiauliai]]
| capacity = 3 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Reda Mockienė]]
| mgrtitle = Trener:
| manager  = {{flagicon|LTU}} [[Mantas Kuklys]] 
| league   = [[TOPLYGA]] (I)
| season   = 2026
| position = 9.mesto
| website  = http://www.siauliufa.lt

| pattern_la1=
| pattern_b1=_blackstripes
| pattern_ra1= 
| pattern_sh1= _whitesides
| pattern_so1= _blackline
| leftarm1=000000|body1=FFFF00|rightarm1=000000|shorts1=000000|socks1=FFFF00
| pattern_la2=_whiteshoulders|pattern_b2=_whiteshoulders|pattern_ra2=_whiteshoulders|pattern_sh2= _whitesides|pattern_so2= _blackline
| leftarm2=FF0000|body2=FF0000|rightarm2=FF0000|shorts2=FF0000|socks2=000000
}}

'''Šiaulių Futbolo Akademija''', ali na kratko '''Šiaulių FA''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Šiauliai]]. Ustanovljen je bil leta 2007 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[Pirma lyga]] (D2):'''
::'''PODPRVAKI (1x):''' 2021

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
! Opombe
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#f5f5f5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''9.'''
|
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
|  
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Antra lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Pirma lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FA Šiauliai - Lietuvos Futbolas|url=https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fa-siauliai-13540/?cid=9884789|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=2022-12-16|language=lt}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[A lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga 2022|2022]]'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#deb678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''9.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[17. julij]]a 2026.'' (alyga.lt)
{{fs start}}
{{fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=Vilius Šivickas}}
{{fs player|no=12|nat=LTU|pos=GK|name=Paulius Linkevičius}}
{{fs player|no=61|nat=LTU|pos=GK|name=Gustas Baliutavičius}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 2|name=Nojus Stankevičius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no= 4|name=[[Martynas Dapkus]]|nat=LTU|pos=DF}} 
{{Fs player|no= 5|name=Kristupas Keršys|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=17|name=[[Harun Hadžibeganović]]|nat=BIH|pos=DF}} 
{{fs player|no=21|name=Marko Mandić|nat=SRB|pos=DF}}
{{Fs player|no=27|name=Danielius Jarašius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=50|name=Edgaras Bierontas|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=33|name=[[Lazar Vuković]]|nat=SRB|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no=10|name=Gabrielius Micevičius|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=11|name=[[Arvydas Novikovas]]|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=MF|name=[[Daniel Romanovskij]]}}
{{Fs player|no=14|name=Karolis Žebrauskas|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=18|name=Emilis Gasiūnas|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=23|name=[[Bernando Neves de Jesus Gouveia da Silva|BENNY (Bernard Silva)]]|nat=POR|pos=MF}} 
{{fs player|no=29|name=[[Deividas Dovydaitis]]|nat=LTU|pos=FW}}
{{Fs player|no=30|name=Ugnius Vaitiekaitis|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=51|name=Gustas Geštautas|nat=LTU|pos=MF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=Nedas Garbaliauskas}} 
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} [[Algis Jankauskas]] (2021–2022)
* {{flagicon|LTU}} [[Eligijus Jankauskas]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Deividas Šešplaukis]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Daniel Romanovskij]] (2022–)

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.siauliufa.lt (siauliufa.lt oficial)] (LT)
* [https://alyga.lt/ A lyga] ''(alyga.lt)''
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fa-siauliai/36613/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}
{{DEFAULTSORT:Šiauliai}}
[[Kategorija:Litovski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2007]]
[[Kategorija:Šiauliai]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f40r5m63ry8rpd000nygur2jkftv13a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772423</id>
      <parentid>6772422</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:50:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6772423</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8532" sha1="44yc4tyeumbkrwljg8x2k37tdhrpctv" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometni klub
| clubname = Šiaulių FA
| image    = 
| fullname = Nogometna akademija Šiauliai
| nickname = šiauliečiai
| founded  = [[2007]]
| ground   = [[Savivaldybės stadionas]] &lt;br /&gt;[[Šiauliai]]
| capacity = 3 500
| chrtitle = Predsednik:
| chairman = {{flagicon|LTU}} [[Reda Mockienė]]
| mgrtitle = Trener:
| manager  = {{flagicon|LTU}} DovydasLastauskas
| league   = [[TOPLYGA]] (I)
| season   = 2026
| position = 9.mesto
| website  = http://www.siauliufa.lt

| pattern_la1=
| pattern_b1=_blackstripes
| pattern_ra1= 
| pattern_sh1= _whitesides
| pattern_so1= _blackline
| leftarm1=000000|body1=FFFF00|rightarm1=000000|shorts1=000000|socks1=FFFF00
| pattern_la2=_whiteshoulders|pattern_b2=_whiteshoulders|pattern_ra2=_whiteshoulders|pattern_sh2= _whitesides|pattern_so2= _blackline
| leftarm2=FF0000|body2=FF0000|rightarm2=FF0000|shorts2=FF0000|socks2=000000
}}

'''Šiaulių Futbolo Akademija''', ali na kratko '''Šiaulių FA''', je [[Litva|litovski]] nogometni klub iz mesta [[Šiauliai]]. Ustanovljen je bil leta 2007 in trenutno igra v 1. litovski nogometni ligi.

==Uspehi==
*'''[[Pirma lyga]] (D2):'''
::'''PODPRVAKI (1x):''' 2021

==Uvrstitve==
{|class=&quot;wikitable&quot;
! Sezona
! Div.
! Liga
! Mesto
! Sklici
! Opombe
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2010'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#f5f5f5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''9.'''
|
|-
| bgcolor=&quot;#DBF3FF&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2016'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.'''
| bgcolor=&quot;#dbf3ff&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''Trečia lyga''' ''(Šiauliai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
|  
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Antra lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2017'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''4.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2017 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608210521/http://almis.sritis.lt/ltu17lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2018'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| bgcolor=&quot;#FFFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Antra lyga]]''' ''(Vakarai)''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuanian 2018 LFF 2 Lyga Zone West|url=http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|website=almis.sritis.lt|accessdate=2022-12-16|archive-date=2020-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200116183350/http://almis.sritis.lt/ltu18lyga2w.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Pirma lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2019'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''6.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2019|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2019.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2020'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2020|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2020.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2021'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2.'''
| bgcolor=&quot;#F4DC93&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[Pirma lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFFF00&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2021|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2021.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FA Šiauliai - Lietuvos Futbolas|url=https://lietuvosfutbolas.lt/klubai/fa-siauliai-13540/?cid=9884789|website=lietuvosfutbolas.lt|accessdate=2022-12-16|language=lt}}&lt;/ref&gt;
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| [[A lyga]]
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga 2022|2022]]'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lithuania 2022|url=https://www.rsssf.org/tablesl/lito2022.html|website=www.rsssf.org|accessdate=2022-12-16}}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2023'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#ddffdd&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]'''
| bgcolor=&quot;#deb678&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''3.'''
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2023.html#alyga{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2024'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''7.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2024.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2025'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[A lyga]]''' 
| bgcolor=&quot;#F5F5F5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''5.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2025.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''2026'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''1.'''
| bgcolor=&quot;#DDFFDD&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''[[TOPLYGA]]''' 
| bgcolor=&quot;#FFCCCC&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;| '''9.''' 
| &lt;ref&gt;http://www.rsssf.com/tablesl/lito2026.html#alyga&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Moštvo sezone 2026 ==
''Podatki z dne [[17. julij]]a 2026.'' (alyga.lt)
{{fs start}}
{{fs player|no= 1|nat=LTU|pos=GK|name=Vilius Šivickas}}
{{fs player|no=12|nat=LTU|pos=GK|name=Paulius Linkevičius}}
{{fs player|no=61|nat=LTU|pos=GK|name=Gustas Baliutavičius}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 2|name=Nojus Stankevičius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no= 4|name=[[Martynas Dapkus]]|nat=LTU|pos=DF}} 
{{Fs player|no= 5|name=Kristupas Keršys|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=17|name=[[Harun Hadžibeganović]]|nat=BIH|pos=DF}} 
{{fs player|no=21|name=Marko Mandić|nat=SRB|pos=DF}}
{{Fs player|no=27|name=Danielius Jarašius|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=50|name=Edgaras Bierontas|nat=LTU|pos=DF}}
{{fs player|no=33|name=[[Lazar Vuković]]|nat=SRB|pos=DF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no=10|name=Gabrielius Micevičius|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=11|name=[[Arvydas Novikovas]]|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=13|nat=LTU|pos=MF|name=[[Daniel Romanovskij]]}}
{{Fs player|no=14|name=Karolis Žebrauskas|nat=LTU|pos=MF}}
{{Fs player|no=18|name=Emilis Gasiūnas|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=23|name=[[Bernando Neves de Jesus Gouveia da Silva|BENNY (Bernard Silva)]]|nat=POR|pos=MF}} 
{{fs player|no=29|name=[[Deividas Dovydaitis]]|nat=LTU|pos=FW}}
{{Fs player|no=30|name=Ugnius Vaitiekaitis|nat=LTU|pos=MF}}
{{fs player|no=51|name=Gustas Geštautas|nat=LTU|pos=MF}}
|-----
! colspan=&quot;9&quot; style=&quot;background-color:#B0D3FB&quot; |
|----- style=&quot;background-color:#DFEDFD&quot;
{{fs player|no= 7|nat=LTU|pos=MF|name=Nedas Garbaliauskas}} 
{{fs end}}

== Znameniti igralci ==
* {{flagicon|LTU}} [[Algis Jankauskas]] (2021–2022)
* {{flagicon|LTU}} [[Eligijus Jankauskas]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Deividas Šešplaukis]] (2022–2025)
* {{flagicon|LTU}} [[Daniel Romanovskij]] (2022–)

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.siauliufa.lt (siauliufa.lt oficial)] (LT)
* [https://alyga.lt/ A lyga] ''(alyga.lt)''
* [https://globalsportsarchive.com/team/soccer/fa-siauliai/36613/ Globalsportsarchive]

{{Nogomet v Litvie}}
{{DEFAULTSORT:Šiauliai}}
[[Kategorija:Litovski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2007]]
[[Kategorija:Šiauliai]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>44yc4tyeumbkrwljg8x2k37tdhrpctv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Zrin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510350</id>
    <revision>
      <id>6772460</id>
      <parentid>6754309</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:39:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5413" sha1="3xjq0gdi7vwnasfjcfusq9msnvv3du0" xml:space="preserve">{{Infobox Military Structure|name=Grad Zrin (trdnjava)&lt;br/&gt;Utvrda Zrin|builder=[[Hrvati|hrvaška]] [[plemstvo|plemiška]] družina [[Babonići]]|ownership=|condition=ruševine|used=|height=|materials=[[apnenec]]|controlledby=|built=13. stoletje|location=[[Zrin]], [[Siško-moslavška županija]]&lt;br/&gt;[[Hrvaška]]|type=grad trdnjava[[Image:Castlesymbol.svg]]|map_size=200|map_type=Hrvaška|caption=Ruševine gradu/trdnjave Zrin|image=[[File: Castle Zrin, Croatia-4.JPG|200px|]]|coordinates=|coordinates = {{coord|45.198|16.368|type:landmark|display=inline}}|pushpin_mark = Castle.svg|open_to_public=da}}

'''Grad Zrin''' ({{Jezik-hr|Stari grad Zrin ali Utvrda Zrin}}) je srednjeveški grad na griču [[Zrinska gora|Zrinske gore]]   nad naseljem [[Zrin]] južno od mesta [[Sisek]] v [[Siško-moslavška županija|Siško-moslavski županiji]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Na gradu so imeli sedež hrvaški plemiči [[Zrinski]]; grad trdnjavo so leta 1577 zavzeli in porušili Osmani. 

== Zgodovina ==

Prvič je v pisnih virih grad Zrin omenjen v dokumentu iz leta 1295, kot kraj, kjer je hrvaški ban [[Štefan II. Babonić]], ki je bil lastnik posesti, izdal neko darovnico, kot tudi leta 1302. Grad Zrin je verjetno bil eden od sedežev rodbine [[Babonići|Babonićev]], ki so koncem 13. stoletja posedovali del današnje [[Banovina|Banovine]] in Bosanske krajine. Pred letom 1347 je grad posedoval [[Lovro I. Tot]], župan Vašvarske in [[Šopron]]ske županije, ki mu je ga kralj [[Ludvik I. Ogrski]] tega leta odvzel&lt;ref name=&quot;Enciklopedija&quot;&gt;[http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=67465 Utvrda Zrin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211225193405/https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=67465 |date=2021-12-25 }}(pristupljeno 28. lipnja 2018.)&lt;/ref&gt; in ga podaril '''Jurju III. Bribirskom''', v zameno za [[Trdnjava Ostrovica|trdnjavo Ostrovico]] pri [[Zadar|Zadru]]. Juraj III. Bribirski je tako postal ustanovitelj veje Zrinski kot [[Jurij I. Zrinski]]. Zrinski so potem od tod širili svojo posest na območje med gornjo [[Una|Uno]] in [[Kolpa|Kolpo]], tako da so konec 14. stoletja že posedovali večji del današnje [[Banovina|Banovine]] in [[Kordun]]a.

Do gospodarske moči so [[Zrinski]] prišli sredi 15. stoletja, ko jim je kralj [[Matija Korvin]] podelil pravico izkoriščanja rudnika [[Srebro|srebra]] in [[Svines|svinca]] v [[Gvozdansko|Gvozdanskem]]. [[Nikola III. Zrinski]] je kasneje v Gvozdanskem začel kovati denar. [[Osmani|Osmansko]] nevarnost je Zrin občutil po padcu [[Bosna i Hercegovina|Bosne]] leta 1463.

Tri desetletja kasneje, leta 1493, je na [[Krbavska bitka|Krbavskem polju]] v bitki s [[Osmani|Turki]] padel vodja rodbine Zrinskih, [[Peter II. Zrinski]], ki ga je nasledil mladoletni sin [[Nikola III. Zrinski]], ki že leta 1504 ustanovi v Zrinu frančiškanski samostan, od katerega se je ohranila le ruševina kapele Svete Margarete. 

Leta 1508 se je v Zrinu rodil najslavnejši potomec plemiške rodbine Zrinski, [[Nikola IV. Zrinski|Nikola Šubić Zrinski]]. Zrinski so ostali lastniki vse do leta 1577, ko so grad trdnjavo osvojili Turki. Ker se je grad nahajal na sami turški meji, so ga že pred tem pregledovali avstrijski inženirji in kapetani. Komisija, ki je leta 1563 pregledala Zrin, je predlagala, da ga je treba porušiti, da bi se v njem ne mogli utrditi Turki. Leta 1577 je bil grad že v slabem stanju, poveljnik grajskega garnizona pa je bil vitez Tomaž Dornberg. Ob napadu Turkov v oktobru 1577 je umrlo 32 branilcev, ostali so se rešili z begom. Grad je osvojil osmanski vojskovodja [[Ferhad-paša Sokolović]], naslednjega leta pa ga je začasno osvobodil hrvaški ban Krištof Ungnad. Grad je potem leta 1579 ponovno prišel v posest Turkov, ki so ga upravljali do leta 1687. Leta 1625 so pri Zrinu Turki premagali krščansko vojsko Žige I. Erdődyja. Habsburška vojska je grad osvobodila leta 1687 in v njem naselila vojaško posadko. Leta 1689 pa je [[Ivan IV. Drašković]] trdnjavo obranil pred turško vojsko.  Grad so za silo obnovili leta 1753. Trdnjavo je v začetku 19. stoletja močno uničil požar. Delno je bil obnovljen leta 1925. Leta 1943 pa so partizani razstrelili južni obrambni stolp.

== Danes ==
Danes so od nekdaj mogočne trdnjave ostale le še ruševine, ki so jih leta 2017 pričeli obnavljati in konzervirati. Obnovljen je vhod na območje trdnjave, sanacija in rekonstrukcija južnega dela obrambnega zidu starega gradu Zrin.&lt;ref name=&quot;HRT&quot;&gt;[http://magazin.hrt.hr/379891/obnova-rusevina-srednjovjekovne-vojne-utvrde-zrinskih-u-zrinu Obnova ruševina srednjovjekovne vojne utvrde Zrinskih u Zrinu](pristupljeno 28. lipnja 2018.)&lt;/ref&gt; Do trdnjavskih ruševin se pride po cesti iz Dvora ali Hrvatske Kostajnice.

&lt;gallery&gt;
Slika:Putokaz Zrin.jpeg|Smerokaz do ruševin gradu
Slika:Castle Zrin, Croatia-5.JPG|Ostanki gradu
Slika:Zrin.JPG|Grajski hrib (Zrin)
&lt;/gallery&gt;

== Viri ==
* M. Kruhek, Fortifikacijska arhitektura Banije s osobitim osvrtom na razdoblje njene obrambene uloge u XVI. i XVII. stoljeću (magistarski rad-neobjavljeno), zagreb 1976.,52
* Đ. Szabo, Sredovječni gradovi u Hrvatskoj i Slavoniji, Zagreb 1920,65
* M. Kruhek, Krajiške utvrde hrvatskog kraljevstva, Zagreb, 1995., 189
* Škiljan, Filip, Kulturno-historijski spomenici Banije, SNV, Zagreb, {{ISBN|978-953-7442-04-0}}

== Opombe ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Zrin]]</text>
      <sha1>3xjq0gdi7vwnasfjcfusq9msnvv3du0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Tržan (Modruš)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>510501</id>
    <revision>
      <id>6772473</id>
      <parentid>6647362</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:46:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7149" sha1="s29g485axzh7kpotac3e94pdzief96u" xml:space="preserve">{{Infobox Military Structure|name= Grad Tržan (Modruš)&lt;br/&gt; Tržan-grad (Modruš)|ownership=Frankopani 1193–1553|condition=ruševine|used=|height=|materials=[[apnenec]]|controlledby= posest pod kraljevim [[patronat]]om&lt;br/&gt;(do 1193) [[Slika:Coa_Hungary_Country_History_(855-1301).svg|20px]],&lt;br/&gt;plemiški rod [[Frankopani]]&lt;br/&gt;(1193–cca.1553) [[Slika:Old Frankopan CoA (until 1430).svg|20px]],&lt;br/&gt;[[Hrvaška vojna krajina]]&lt;br/&gt;sedež [[Slika:Coat of arms of the House of Habsburg.png|20px]]&lt;br/&gt;(cca.1553–19. stoletje)|built=9. stoletje|location=[[Modruš]], [[Lika]], &lt;br/&gt;[[Hrvaška]]|type=grad trdnjava[[Image:Castlesymbol.svg]]|map_size=200|map_type=Hrvaška|caption= Ostanki ruševin gradu Tržan danes |image=[[File: Tržan-grad (Modruš) - jug.jpg |200px|]]|coordinates={{koord novi|45.128|15.241|type:landmark|display=inline}}|open_to_public=da}}

'''Grad Tržan''' (izgovorjava: [ˈtr̩̂ʒan]; {{Jezik-hr|Tržan-grad}} ali ''Utvrda Tržan'') je ruševina [[Srednji vek|srednjeveškega]] [[Grad|gradu]] nad vasjo [[Modruš]] v severnem delu zgodovinske [[Lika|Like]] v osrednji [[Hrvaška|Hrvaški]]. Prej (od 11. stoletja) upravni sedež nekdanje Modruške županije (pozneje preimenovane v Modruško-reško županijo) je danes ruševina v občini Josipdol v južnem delu [[Karlovška županija|Karlovške županije]].

Ker je bil grad zgrajen na [[Greben|grebenu]] strmega hriba na 670 m nadmorske višine na vzhodnih pobočjih [[Velika Kapela|Velike Kapele,]] je imel strateški položaj za nadzor nad cesto, ki je že od antičnih časov povezovala [[Jadransko morje]] in [[Panonska nižina|Panonsko kotlino.]] Ta cesta je povezovala [[Rimsko cesarstvo|rimski]] mesti Senia (današnji [[Senj]]) in [[Sisek|Siscia]] (današnji [[Sisek]). Kasneje, v 18. stoletju, so jo rekonstruirali, izboljšali in preimenovali v Jožefinsko cesto.

== Zgodovina ==
Po mnenju znanega hrvaškega zgodovinarja [[Vjekoslav Klaić|Vjekoslava Klaića]] (1849–1928) je nekakšen grad oziroma [[Fortifikacija|utrdba]] nad Modrušem najverjetneje obstajal že v začetku 9. stoletja, med vojno med vojvodo Dalmatinske Hrvaške [[Borna|Borno]] in [[Ljudevit Posavski|Ljudevitom Posavskim]], vojvodo Spodnje Panonije.

Skoraj idealna lega, ki prevladuje nad okolico, je omogočila, da gradu Tržan v njegovi zgodovini ni nikoli nihče osvojil, čeprav so mesto Modruš pod gradom leta 1493, tik pred [[Krbavska bitka|bitko na Krbavskem polju,]] izropali in požgali [[Osmansko cesarstvo|Osmani]].

Od 1193 je bil grad last [[Knez|knezov]] na [[Krk|Krku]], (kasneje, od okoli 1430, znani kot [[Frankopani]]), priznane hrvaške plemiške družine. [[Bartol II. Krški (Frankopan)|Bartolu II. Krškemu]] (Bartolomej II. Krški) je hrvaško-ogrski kralj [[Béla III.|Bela III.]] za zasluge v vojnah, ki jih je vodil, dal vso prostrano modruško posest, vključno z gradom. Tržan je bil naslednjih več kot 350 let v lasti Frankopanov, ne le kot eden izmed mnogih gradov na njihovem posestvu, temveč kot glavni sedež in trdnjava rodbine na celotnem celinskem delu Hrvaške. Od tod sta med drugimi vladala [[Ivan V. Krški]] (rojen pred 1343, umrl 1393) in njegov sin Nikola IV. (rojen okoli 1360, umrl 1432), najmogočnejši mož na Hrvaškem na začetku 15. stoletja, oba [[hrvaška]] [[Ban|bana]] (podkralja). Rekonstruirali in povečali so stari grad nepravilne oblike, ki se je okoli leta 1437 imenoval Tržan ali Tržan-grad, zaradi povečane trgovine, ki po hrvaško pomeni tržiti.

[[Zid|Obzidje]], [[Bastijon|bastioni]] in [[Stolp|stolpi]] so bili zgrajeni iz klesanega kamna (peščenjaka) v slogu ribje kosti in so predstavljali nekakšno mojstrovino sodobne gradbene veščine. Obstaja nekaj znakov, ki kažejo, da so pri delih sodelovali tuji gradbeni mojstri, najverjetneje tisti iz [[Beneška republika|Beneške republike]]. Sam grad je obsegal osrednji del z velikim stražnim stolpom in [[Palača|palačo]] kot rezidenco članov knežje družine s pomožnim osebjem, severni del z gospodarskimi poslopji, različnimi delavnicami, skladišči, rezervoarji za vodo in pravokotnim obrambnim stolpom ter južnim delom, ki vsebuje večinoma objekte za trgovino na drobno, nastanitve za trgovce in popotnike itd. Za obzidjem in bastioni gradu je [[Obzidje|sledilo obrambno obzidje]], dolgo približno 1200 m okoli mesta Modruš, spuščajoč se po pobočju hriba.

Leta 1449 je prišlo do znane delitve ogromnih frankopanskih posesti, ki so bile razširjene po osrednji in zahodni Hrvaški, saj se je osem sinov Nikole IV. Frankopana dogovorilo, da se razdelijo družinsko posest in si razdelijo očetovo (pravno veljavno) premoženje. Pri tem je celotna modruška posest pripadla Štefanu III. (rojen pred 1416, umrl okoli 1481–84); v listini o delitvi [[Dediščina|dediščine]] je bilo zapisano: »...Štefanu pripada trgovsko mesto Modruš s Tržan c''astrum'' «. . . To je bil čas nenehnega in vztrajnega vzpona, »zlata doba« Modruša, ki je svoj vrhunec dosegla leta 1460, ko je mesto postalo [[Škof|škofovski]] sedež.

Bernardin Frankopan (1453–1529), edini sin Štefana III., je uspešno upravljal celotno svojo posest še nadalje iz gradu Tržan, čeprav je naraščala grožnja osmanskih vpadov iz že osvojenega bosanskega ozemlja vzhodno od Modruške županije. To je privedlo do zmanjšanja pomena Tržana ob koncu 15. stoletja. Tudi prebivalstvo celotnega območja se je začelo vse bolj umikati iz svojih starih bivališč v druge, varnejše dele Hrvaške in sosednjih držav, saj niso hoteli živeti na ogroženem ozemlju.

V prvi polovici 16. stoletja je bil grad vedno manj [[wiktionary:maintenance|vzdrževan]] in popravljan, kot je bilo potrebno, po letu 1553 pa je prešel pod nadzor vojaške oblasti Hrvaške vojne krajine. Tam je bila stalno nameščena razmeroma majhna vojaška enota. Po več neuspešnih poskusih obnove ali obnove vse bolj poškodovanih delov gradu v 17. in 18. stoletju so se vojaške oblasti leta 1791 odločile, da ga opustijo. Po takrat zanemarljivi osmanski nevarnosti so domnevali, da v Tržanu ni treba zadrževati vojakov in je bil prepuščen svoji usodi, danes pa je postal močno poškodovana grajska ruševina.

== Galerija slik ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Tržan-grad (Modruš) - jugozapad.JPG|Pogled iz juga na grajske ruševine
Slika:Tržan-grad (Modruš) - panorama.jpg|Pogled iz daljave na grad in okolico
Slika:Modruš (Croatia) - selo i ruševine Tržan-grada.jpg|Del vasi [[Modruš]] in ostanki gradu v ozadju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [http://josipdol.hr/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=43&amp;Itemid=51 Prva omemba Tržana]
* [https://web.archive.org/web/20081216115251/http://www.modrus.hr/pregled_povijesti_modrusa2.php Zgodovina Modruš in  Grad Tržan]
* [https://www.panoramio.com/photo/50538094 Natančnejši pogled in lokacija gradu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215121256/https://www.panoramio.com/photo/50538094 |date=2018-12-15 }}
* [http://www.croatianhistory.net/etf/lika.html Pomen Modruš in Gradu Tržan v Hrvaški dediščini glagolie]

[[Kategorija:Gradovi na Hrvaškem|Tržan (Modruš)]]
[[Kategorija:Frankopani]]</text>
      <sha1>s29g485axzh7kpotac3e94pdzief96u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zrinka Šimić-Kanaet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517537</id>
    <revision>
      <id>6772455</id>
      <parentid>6420571</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:34:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2460" sha1="phk6if5s7sx33h8r3cj4mq8nzazrf5b" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Zrinka Šimić-Kanaet''', [[Hrvati|hrvaška]] [[arheologija|arheologinja]], * [[21. maj]] [[1956]], [[Sarajevo]], [[SFRJ]] (zdaj [[Bosna in Hercegovina]]).

==Življenjepis==
Rodila se je v [[Sarajevo|Sarajevu]] leta 1956. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] in klasično gimnazijo je končala v [[Zagreb]]u. Leta 1980 je diplomirala iz [[arheologija|arheologije]] ter [[italijanski jezik|italijanskega jezika]] in literature na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]. Na podiplomskem študiju arheologije v Zagrebu je magistrirala leta 1990 z delom  »''Komparativna analiza tehnologije protohistorijske i ranorimske keramike na području sjeverne Hrvatske«''. Doktorirala je leta 2009 z [[disertacija|disertacijo]] »''Klasifikacija, kronologija i porijeklo rimske keramike iz Tilurija u rimskoj provinciji Dalmaciji«'' pod mentorstvom prof. Mirjane Sanader.&lt;ref&gt; Šimić-Kanaet, Zrinka: [https://www.bib.irb.hr/456027 ''Klasifikacija, kronologija i porijeklo rimske keramike iz Tilurija u rimskoj provinciji Dalmaciji''] Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, 2009. &lt;/ref&gt;

Od leta 1984 do 2005 je bila glavna [[knjižničarka]] Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Zagrebu. Leta 2005 je postal pomočnik, leta 2014 pa strokovni sodelavec na Oddelku za arheologijo. Organizirala je dve znanstveni konferenci z mednarodno udeležbo (2007 in 2011). Poučuje na dodiplomski in podiplomski stopnji Oddelka za arheologijo.&lt;ref&gt; [https://arheo.ffzg.unizg.hr/provincijalna/?page_id=586 „Zrinka Šimić-Kanaet”] Katedra za rimsku, provincijalnu i ranokršćansku arheologiju &lt;/ref&gt; Bila je gostujoča predavateljica na [[Univerza v Sarajevu|Univerzi v Sarajevu]]. Je članica Hrvaškega arheološkega društva in Mednarodnega lihnološkega združenja. Sodelovala je pri arheoloških izkopavanjih Siscie ([[Sisek]]), Cibalae ([[Vinkovci]]), Murse ([[Osijek]]), Vučedola, Kaniške Ive, [[Krk]]a, [[Bribir]]ja in Tilurija (Gardun).&lt;ref&gt; [https://www.ffzg.unizg.hr/romicro/?page_id=943&amp;lang=hr „Zrinka Šimić-Kanaet, PhD, 177846” {{en icon}}] Between the Danube and the Mediterranean &lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{DEFAULTSORT:Šimić-Kanaet, Zrinka}}
[[Kategorija:Hrvaški arheologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Zagrebu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zagrebu]]
[[Kategorija:Bosanski Hrvati]]
&lt;references /&gt;{{Normativna kontrola}}</text>
      <sha1>phk6if5s7sx33h8r3cj4mq8nzazrf5b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tomaž Erdedi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>517681</id>
    <revision>
      <id>6772510</id>
      <parentid>6756588</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:04:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6118" sha1="5txhbh7p8ty64dz68f0896whkq3m2d7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Tomaž Erdődy &lt;br /&gt; Tamás Erdődy
|image=&lt;!-- WD --&gt;
|caption=Nagrobnik v Zagrebški stolnici
|nickname=
| birth_date       =&lt;!-- WD --&gt;
|placeofbirth=
| death_date       =&lt;!-- WD --&gt;
|placeofdeath=&lt;!-- WD --&gt;
|alma-mater=
|allegiance=
|branch=
|serviceyears=
|rank= hvaški [[ban]]
|unit=
|commands=
|battles=bitka za Slunj &lt;small&gt;(1584)&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;bitka za Brest &lt;small&gt;(1592)&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;bitka za Sisek &lt;small&gt;(1593)&lt;/small&gt;
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Grof Tomaž Erdődy de Monyorókerék et Monoszló''' ({{Jezik-hu|monyorókeréki és monoszlói gróf Erdődy Tamás}}, {{Jezik-hr|'''Toma Bakač Erdedi'''}}), madžarsko-hrvaški plemič, ki je služil kot ban Hrvaške med 1583–1595 in 1608–1615 ter član bogate družine [[Erdedi]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Erdődy, Toma II. {{!}} Hrvatska enciklopedija|url=https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=18223|website=www.enciklopedija.hr|accessdate=2023-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20231101023850/https://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=18223|archive-date=2023-11-01|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; * [[1558]], † [[17. januar]] [[1624]] 

Dosegel je pomembne zmage v vojnah proti vojskam [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].

== Biografija ==
Tomaž Erdedi se je rodil leta 1558 kot sin nekdanjega bana Petra Erdedija in Margit Tahi. Imel je dva brata in sestre. Poročil se je z Marijo Ungnad, hčerko hrvaškega bana [[Krištof Ungnad|Krsta Ungnada]], imela sta tri sinove (vključno z banom Žigmondom Erdedijem) in štiri hčere. Tomaž Erdedi je bil po svojih sinovih tudi dedek madžarskih plemičev Jurija Erdedija in Imreja Erdedija.&lt;ref&gt;Markó, László: ''A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon''. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; {{ISBN|963-547-085-1}}. p. 354.&lt;/ref&gt;

Leta 1583 je kot hrvaški ban nasledil svojega tasta Krsta Ungnada. Njegova prva zmaga se je zgodila v bitki pri Slunju leta 1584. Leta 1591 je osvobodil [[Siško-moslavška županija|moslavaško]] pokrajino. Leta 1592 je doživel edini velik poraz v bitki pri Brestu. Ko so osmanske sile leta 1593 poskušale ponovno zavzeti območje, je sledila [[bitka pri Sisku]], v kateri je [[Sveto rimsko cesarstvo]] premagalo [[Osmansko cesarstvo|Otomansko cesarstvo]] &lt;ref&gt;Marcus Tanner, ''Croatia: A Nation Forged in War'', (Yale University Press, 1997), 37.&lt;/ref&gt;, kar je močno zavrlo sposobnost Otomanov, da bi se razširili naprej v [[Evropa|Evropo]], in sprožila [[Avstrijsko-turška vojna (1593-1605)|dolgo turško vojno]]. Za to zmago je Erdedi prejel čestitke od [[Papež Klemen VIII.|papeža Klementa VIII]]. [[Filip II. Španski]] mu je podelil v viteški red svetega Odrešenika. Po zmagi v Sisku mu pripisujejo besedno zvezo &quot; ''In deo vici'' &quot; (»Zmagal v [imenu] Bogu«).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=5722|title=Hrvatski biografski leksikon|accessdate=2022-04-23|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624180920/https://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=5722|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:TamasErdodyInPrayer.jpg|levo|sličica|250x250_pik| ''Ban Tomaž Erdedi kleči v molitvi v [[Bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]]'' (1593), s slike iz leta 1620]]

Svojo vlogo bana je zapustil leta 1595. Med letoma 1598 in 1603 je služil kot vodja oskrbnikov, nato pa med letoma 1603 in 1608 glavni zakladnik. V osamosvojitveni vojni [[Štefan Bočkaj|Štefana Bočkaja]] je sodeloval kot zaveznik Habsburžanov.&lt;ref&gt;Markó, László: ''A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon''. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; {{ISBN|963-547-085-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&amp;nbsp;[[Posebno:ViriKnjig/963-547-085-1|963-547-085-1]]. p. 354.&lt;/ref&gt; Medtem je bil od leta 1607 tudi večni grof Varaždinske županije, ki je od takrat postala dedna, dodeljena družini Erdedi.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Ivana Horbec|date=september 2010|title=Slavonske županije između Banske Hrvatske i Mađarske: uspostava civilne uprave i pitanje poreznog sustava u 18. stoljeću|trans-title=Slavonia between Croatian and Hungarian kingdom: The establishment of county administration and the tax system issue in the 18th century|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=100942|journal=Arhivski Vjesnik|language=hr|publisher=[[Croatian State Archives]]|volume=53|page=180|access-date=2012-09-07}}&lt;/ref&gt;

Erdedi je ponovno dobil položaj bana v času med letom 1608 in 27. novembrom 1614, ko se je odrekel svojemu položaju, ki pa ga je obdržal na zahtevo [[Sabor|hrvaškega]] sabora, dokler ni bil 16. februarja 1615 imenovan novi ban Benedek Thuróczy.&lt;ref&gt;Ferdo Šišić, Povijest Hrvata; pregled povijesti hrvatskog naroda 600. - 1918., Zagreb, p. 310&lt;/ref&gt; Nato je bil Erdedi imenovan za glavnega zakladnika in je to funkcijo opravljal do svoje smrti 17. januarja 1624. V času svojega življenja je dvakrat kandidiral za mesto palatina Ogrske (1596, 1611), vendar so protestantski stanovi preprečili njegovo izvolitev zaradi njegove &quot;verske nestrpnosti&quot;.&lt;ref name=&quot;Markó&quot;&gt;Markó, László: ''A magyar állam főméltóságai Szent Istvántól napjainkig - Életrajzi Lexikon''. (2nd edition); Helikon Kiadó Kft., 2006, Budapest; {{ISBN|963-547-085-1}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&amp;nbsp;[[Posebno:ViriKnjig/963-547-085-1|963-547-085-1]]. p. 354.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.turizam-smz.hr/grad_de.php?grad=208 Kratka biografija (nemščina)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://povijest.net/sadrzaj/zivotopisi/hr/331-toma-erdody.html Kratka biografija (hrvaščina)]
* [http://www.moslavina-info.com/discover-moslavina Kratka biografija (angleščina)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304042810/http://www.moslavina-info.com/discover-moslavina |date=2016-03-04}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Erdedi, Tomaž}}
[[Kategorija:Madžarski plemiči]]
[[Kategorija:Hrvaško plemstvo]]
[[Kategorija:Hrvaški bani]]</text>
      <sha1>5txhbh7p8ty64dz68f0896whkq3m2d7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stalinistični nazorni proces Krakovski Kuriji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>522260</id>
    <revision>
      <id>6772458</id>
      <parentid>6771478</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:39:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{grob prevod}}</comment>
      <origin>6772458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10519" sha1="gy6z0stvutu4iwpjlw534m3j1z6ivif" xml:space="preserve">{{grob prevod}}
[[Slika:Stalinizm - proces Kurii Krakowskiej (1953).jpg|sličica|279x279_pik|Aretirani poljski verski voditelji na sojenju, januarja 1953.]]
Sojenje krakovski kuriji leta 1953 je bilo javno sojenje štirim [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliškim]] [[Duhovnik|duhovnikom]] in trem verskim pripadnikom krakovske kurije, ki so jih [[Komunizem|komunistične oblasti]] v [[Poljska|Ljudski republiki Poljski]] lažno obtožile subverzije in vohunjenja za [[Združene države Amerike|ZDA]].&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ipn-418&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; &amp;nbsp;&amp;nbsp; 

Inscenirano sojenje, ki je temeljilo na sovjetskih [[Moskva|moskovskih]] procesih, je potekalo pred okrožnim vojaškim sodiščem v [[Krakov|Krakovu]] od 21. do 26. januarja 1953 v dvorani za javne prireditve tovarne Szadkowski.&lt;ref name=&quot;dziennikpolski&quot;&gt;[http://www.dziennikpolski24.pl/pl/serwisy-dodatkowe/jeden-dzien-z-historii/923391-1953-w-krakowie-rozpoczal-sie-proces-ksiezy-kurii-krakowskiej.html 1953 - W Krakowie rozpoczął się proces księży kurii krakowskiej]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} ''[[Dziennik Polski]]'' {{nowrap|April 29, 2009.}}&lt;/ref&gt;

Sodišče, ki ga je vodil sodnik [[Mieczysław Widaj]], je 27. januarja 1953 končalo sojenje in na smrt obsodilo [[Józef Lelit|Józefa Lelita]], [[Michał Kowalik|Michała Kowalika]] in [[Edward Chachlico|Edwarda Chachlico]]. Duhovnikom so bile odvzete vse državljanske in ustavne pravice,&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13d&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Wyrok w krakowskim procesie bandy szpiegów...&quot; [https://web.archive.org/web/20231110145024/https://ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/plansza13d.html ''Sentence in the Kraków trial of a band of spies...'' (snapshot).] Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt; a smrtne kazni niso bile nikoli izvršene. 

Preostali obtoženci so bili obsojeni na kazni od šest let zapora do dosmrtne kazni ([[Franciszek Szymonek]]). Sodbe so bile politično potrjene z resolucijo Zveze poljskih pisateljev v Krakovu 8. februarja 1953, ki so jo podpisali številni vidni člani partije.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl3&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt; 

== Zgodovinski pregled ==

=== Stalinistična represija nad katolištvom ===
Za »boj proti veri«, v kateri je bilo v enem samem letu 1950 v ječo zaprtih skupaj 123 rimskokatoliških duhovnikov,&lt;ref name=&quot;D-D&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm &quot;Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church&quot;] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.&lt;/ref&gt; je bilo odgovorno Ministrstvo za javno varnost Poljske in njegov 5. oddelek, ustanovljen julija 1946. Od poznih štiridesetih let dvajsetega stoletja ga je vodila zasliševalka [[Julia Brystiger]], ki je osebno vodila operacijo aretacije in pridržanja poljskega kardinala [[Stefan Wyszyński|Stefana Wyszyńskega]].&lt;ref name=&quot;B-F&quot;&gt;Barbara Fijałkowska, [http://www.abcnet.com.pl/node/2338 RÓŻAŃSKI &quot;LIBERAŁEM&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230804072352/https://www.abcnet.com.pl/node/2338/ |date=2023-08-04 }}{{dead link|date=May 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}, 15 December 2002, Fundacja Orientacja ''abcnet''; see also: B. Fijałkowska, ''Borejsza i Różański. Przyczynek do dziejów stalinizmu w Polsce'', {{ISBN|83-85513-49-3}}. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; 

Oddelek je bil specializiran za preganjanje in mučenje poljskih verskih osebnosti. Brystygierjeva, rojena v judovski družini v Stryju (danes [[Ukrajina]]), se je posvetila ideološkemu boju proti vsem oblikam vere. Brystygierjeva, ki so jo žrtve zaradi njenih krutih tehnik mučenja poimenovale Krvava Luna, je bila tudi odgovorna za aretacijo 2000 [[Jehovove priče|Jehovovih prič]] zaradi njihovih verskih prepričanj.&lt;ref name=&quot;D-D2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20070425194749/http://www.canadafreepress.com/2007/dastych011007.htm &quot;Devil's Choice. High-ranking Communist Agents in the Polish Catholic Church&quot;] By David Dastych, Canada Free Press (CFP), January 10, 2007. Retrieved from the ''[[Internet Archive]]'' on November 8, 2011.&lt;/ref&gt; 

Sojenje je bilo ključni element v kasnejšem delu represije proti Cerkvi. Najprej je komunistična oblast 9. februarja 1953 izdala Odlok o imenovanju duhovščine na cerkvene položaje, s katerim je prevzela popoln nadzor nad načinom zasedenosti položajev v Cerkvi. Mesec dni pozneje, 8. marca, so oblasti ukinile katoliško revijo, ki jo je izdajal [[Tygodnik Powszechny]], v maščevanju, ker domnevno ni hotel izročiti hvalnice v spomin na smrt sovjetskega diktatorja [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je umrl 5. marca. Revijo je do oktobra 1956 prevzela provladna sekularna skupina, PAX Association. 

14. septembra je komunistični aparat sprožil sojenje škofu [[Czesław Kaczmark|Czesławu Kaczmarku]], skupaj z vrsto stranskih sojenj različnim &quot;obveščevalcem&quot;, ki so bili v povprečju obsojeni na 12–15 let.&amp;nbsp;Kaczmarek, ki so ga v priporu mučili, preden je bil prisiljen podpisati priznanje in priznati krivdo, je bil 22. septembra obsojen na 12 let zapora. 25. septembra je bil aretiran tudi kardinal Stefan Wyszyński.&lt;ref name=&quot;ipn-4182&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt; 

Tri dni pozneje, 28. septembra, je katoliška škofovska konferenca uradno obsodila sabotažo proti državi. Vzporedno je Urad Sveta ministrov (Urząd Rady Ministrów) 17. decembra organiziral lastno slovesnost, na kateri je sprejel škofe, ki jih je odobrila vlada, upravitelje škofij (kapitularni vikarji) in sufragane.&lt;ref name=&quot;ipn-4183&quot;&gt;&quot;[https://web.archive.org/web/20120113004613/http://www.ipn.gov.pl/palm/pl/2/418/ Wielkie procesy pokazowe w Krakowie]&quot;. ''[[Instytut Pamięci Narodowej]]''. Kraków, 29 stycznia 2004 r. {{in lang|pl}}&lt;/ref&gt;

=== Obsodbe ===
Proti ljudem, povezanim s političnim svetom v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], ki so ga sestavljali člani Nacionalne stranke, dejavne med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], &lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13j&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Księża – agenci wywiadu amerykanskiego...&quot; ''Priests – the agents of American intelligence...''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt;se je sprožil val propagandnih odcepljenih procesov.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Kościół w Polsce po tzw. procesie kurii krakowskiej] ''(Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia)''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved from the [[Internet Archive]] on February 15, 2013.&lt;/ref&gt;&amp;nbsp;Vsi ujetniki so bili obtoženi vohunjenja in obsojeni na dolgotrajne zaporne kazni. [[Fr. Józefa Fudalija]], ki si je dopisoval z nekdanjim partizanom NOW [[Jan Szponder|Janom Szponderjem]], je sodišče 13. maja 1953 obsodilo na 13 let zapora.&lt;ref name=&quot;Musiał&quot;&gt;Filip Musiał, [http://www.krakowskie.nazwa.pl/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=121:filip-musia-qkulisy-procesu-kurii-krakowskiej&amp;catid=10:studia&amp;Itemid=7 &quot;Kulisy procesu Kurii krakowskiej”.] ''Ośrodek Myśli Politycznej.'' Magiczny Krakow. Pierwodruk: Kulisy &quot;Procesu Kurii krakowskiej&quot;, &quot;Dziennik Polski&quot;, {{nowrap|January 17, 2003.}}&lt;/ref&gt; 

Umrl je dve leti kasneje v nepojasnjenih okoliščinah med pridržanjem,&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-13c&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Plate 13:] &quot;Komunistyczna propaganda.&quot; ''Church in Poland following the so called Trial of the Kraków Curia''. Photo-exhibit. ''[[Institute of National Remembrance]],'' Poland. Retrieved November 7, 2011&lt;/ref&gt; verjetno 30. januarja 1955. [[Helena Budziaszek]] je prejela 15 let zapora;&amp;nbsp;[[Adam Kowalik]] je bil obsojen na 10 let, njegova žena [[Stanisława Kowalik|Stanisława]] (sestra Jana Szponderja) pa 5 let; [[Irena Haber]] je dobila 12 let. [[Piotr Kamieniarz]] je dobil 15 let, njegova sinova [[Andrzej Kamieniarz|Andrzej]] in [[Józef Kamieniarz|Józef]] pa 12 let.&amp;nbsp;[[Władysław Meus]] je dobil 12 let;&amp;nbsp;[[Mieczysław Steczko]] je dobil 15 let;&amp;nbsp;in [[Tadeusz Mirota]] 12 let.&lt;ref name=&quot;ipn.gov.pl-plansza&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20120112173643/http://www.ipn.gov.pl/ftp/wystawy/proces_kurii_krakowskiej/html/wystawa.html Proces Kurii Krakowskiej.] Part of photo-exhibit in support of an IPN [[seminar]]. ''[[Institute of National Remembrance]]''. Retrieved November 1, 2011.&lt;/ref&gt; 

Vsa sojenja so bila deležna velikih odmevnih kritik, z dnevnimi radijskimi oddajami in članki uglednih pisateljev v nacionalnih časopisih, kot je bil Mrożekov celostranski napad v podporo sodbe.

== Glej tudi ==

* [[Preganjanje kristjanov v Sovjetski zvezi]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Stalinizem]]
[[Kategorija:Leto 1953]]
[[Kategorija:Religija in politika]]</text>
      <sha1>gy6z0stvutu4iwpjlw534m3j1z6ivif</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hanamači</title>
    <ns>0</ns>
    <id>523529</id>
    <revision>
      <id>6772760</id>
      <parentid>6772223</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:56:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10467" sha1="8g43va4zg07ctppjp6jeleqcs5cou90" xml:space="preserve">[[File:Higashichayagai.JPG|thumb|250px|''Higaši-čajagai'' (東茶屋街) ali »vzhodno okrožje čajnic«, še vedno delujoče okrožje gejš v Kanazavu.]]
[[File:Japan Kyoto Gion DSC00827.jpg|thumb|250px|Gejša (geiko) ''hanamači'' iz [[Gion]]a v Kjotu na Japonskem.]]
'''Hanamači''' (花街, lit.  »mesto cvetov«) je okrožje, kjer živijo in delajo [[gejša|gejše]] na [[Japonska|Japonskem]]. Vsak ''hanamači'' ima običajno svoje ime, grb in ločeno populacijo gejš, pri čemer gejše običajno ne delajo zunaj svojega okrožja. ''Hanamači'' običajno vsebujejo ''okija'' (hiše gejš) in ''[[očaja]]'' (čajnice, kjer gejše zabavajo).

Zgodovinsko gledano je ''hanamači'' lahko vseboval veliko število ''okija'' in ''očaja'', vseboval pa bi tudi ''kaburendžō'' (歌舞練所) – skupno zbirališče gejš, ki je običajno vsebovalo gledališče, prostore, kjer so lahko potekali tečaji tradicionalnih umetnosti in ''kenban'' (matični urad), ki bi obravnaval plačilo gejše, ureditev poklica in druge s tem povezane zadeve.

[[Gion]], okrožje gejš v [[Kjoto|Kjotu]], ima tudi poklicno šolo, imenovano ''njokoba''. Številni tamkajšnji učitelji so označeni kot živi nacionalni zaklad.

== ''Jūkaku'' ==
Pred ''hanamačiji'' so bile registrirane četrti rdečih luči na Japonskem, znane kot ''jūkaku'' (遊廓、遊郭). Trije ''jūkakuji'' so bili ustanovljeni na Japonskem v začetku leta 1600: Šimabara v Kjotu leta 1640, Šinmači v [[Osaka|Osaki]] med 1624 in 1644 in [[Jošivara]] v [[Edo (mesto)|Edu]] (današnji [[Tokio]]) leta 1617.&lt;ref name=&quot;FTFW&quot;&gt;Avery, Anne Louise. ''Flowers of the Floating World: Geisha and Courtesans in Japanese Prints and Photographs, 1772–1926'' [Exhibition Catalogue] (Sanders of Oxford &amp; Mayfield Press: Oxford, 2006)&lt;/ref&gt; ''Jūkaku'' je bil prvotno kraj dela tako za ''jūdžo'' (遊女, lit.  »prostitutka«) kot za ''oiran'' ([[kurtizana|kurtizane]]). ''Tajū'', tehnično najvišji čin kurtizane, je prav tako živel v četrtih rdečih luči; vendar se za razliko od ''oiran'' niso ukvarjale s spolnim delom in so namesto tega slovele kot zabavljačice višjega razreda, cenjene zaradi svojega usposabljanja v tradicionalnih umetnostih, ki se je običajno začelo že v zgodnjem otroštvu. ''Tajū'' so zaposlili samo moški iz višjih slojev in so lahko izbrali, katere stranke želijo angažirati, za razliko od drugih kurtizan.

Po razvoju poklica gejše v ''jūkakuju'' sredi 18. stoletja so številne gejše, ki so delale v skupaj z ''jūdžo'' in kurtizanami, začele tekmovati z njimi; čeprav je bila zabava, ki so jo ponujale, večinoma (in uradno v celoti) brez spolnega dela, so gejše namesto tega ponujale družbo in zabavo moškim na zabavah in običajno niso bile vezane na enake nadzorne pogodbe kot mnoge kurtizane.

Ker so se razvile iz prej moškega poklica zabavljačev, ki so nastopali na zabavah nekaterih ''jūdžo'', je bilo gejšam včasih zakonsko prepovedano delovati zunaj ''jūkakuja'', kljub temu, da jim je bilo zakonsko prepovedano nastopati kot, delovati kot in krasti stranke kurtizanam; posledično so se mnogi ''jūkakuji'' razvili v ''hanamači''.

Vsi trije zdaj ne obstajajo, tako kurtizanska okrožja kot okrožja gejš, čeprav reenaktorji ''tajū'' še naprej izvajajo uprizoritvene umetnosti kurtizan višjega razreda v Šimabari v Kjotu, nekateri običajni obrati za spolno delo pa še vedno obstajajo v Jošivara v Tokiu.

== Kjotski ''hanamači'' ==
Trenutno je v Kjotu pet aktivnih ''hanamačijev'', ki se v lokalnem kjotskem narečju na splošno imenujejo ''kagai'', včasih pa jih imenujejo tudi ''gokagai'' (五花街, »pet cvetličnih mest«):

*[[Gion]] (ločeno kot Gion Kōbu in Gion Higaši)
*Mijagava-čō
*Kamišičiken
*Pontočō

Kot ''hanamači'' za gejše, okrožje Šimabara ne obstaja; ki je bilo prej del šestih mestnih okrožij (skupaj imenovanih ''rōkkagai'' (»šest cvetličnih mest«)), ko je Šimabarina zadnja gejša odšla v poznem 20. stoletju, se je okrožje štelo za nedelujoče, kljub nadaljevanju ''tajū'' v okrožju.&lt;ref&gt;Dalby, Liza. &quot;new geisha notes&quot;, no.12. http://www.lizadalby.com/LD/newgeishanotes.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191023132122/http://www.lizadalby.com/LD/newgeishanotes.html |date=2019-10-23 }}&lt;/ref&gt;

Okrožja gejš v Kjotu so v glavnem združena okoli reke Kamo, od ulice Sandžō (3. ulica) do ulice Godžō (5. ulica), zlasti okoli ulice Šidžō – štiri od petih okrožij so na tem območju. Kamišičiken je ločen od drugih, saj je daleč na severozahodu, medtem ko je nedelujoče okrožje Šimabara prav tako na zahodu; večina okrožij je približno osredotočena okoli svojih dvoran za vaje, znanih kot ''kaburendžō'' (歌舞練場, lit.  »prostor za vadbo petja in plesa«).

=== Tradicija ===
[[Image:Kitano Odori.jpg|thumb|right|400px|alt= Skupina gejš pleše na odru.| Kitano Odori, kabuki ples, ki ga vsako leto izvede gejša iz Kamišičena]]

Vsako okrožje ima značilen grb (''kamon'' ali ''mon''), ki se pojavi na gejšinem kimonu, pa tudi na lučeh.

Poletna tradicija v času festivala Gion med kjotskimi ''hanamačiji'' je razdeljevanje personaliziranih ''učiva'' (団扇, ploščate pahljače) priljubljenim obiskovalcem in trgovinam, ki jih obiskujejo tako ''maiko'' kot gejše. Spredaj imajo grb gejšine hiše, zadaj pa ime gejše (hišno ime, nato osebno ime). Izdeluje jih Komaru-ja Sumii (小丸屋　住井) in so znani kot Kjōmaru-učiva (京丸うちわ, kjotski okrogli učiva).&lt;ref&gt;[http://www.komaruya.jp/english/index.html Komaruya Sumii] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120705212617/http://www.komaruya.jp/english/index.html |date=July 5, 2012}} (English)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kvg&quot;&gt;{{navedi splet|title=Uchiwa Japanese Fans: The revival of Fukakusa Uchiwa by Komaruya Sumii |date=July 2007 |work=Kyoto Visitor’s Guide |url=http://www.kyotoguide.com/ver2/thismonth/uchiwa.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090504133759/http://www.kyotoguide.com/ver2/thismonth/uchiwa.html |archive-date=May 4, 2009}}&lt;/ref&gt; Ustanove, kot so bari, ki jih še posebej obiskujejo gejše, pogosto zbirajo veliko teh oboževalcev in jih običajno prikažejo v poletnih mesecih.&lt;ref&gt;&quot;[http://kyotofoodie.com/oimatsu-citrus-jelly/ Wagashi: Kamishichiken Oimatsu Bitter Citrus Summer Jelly]&quot;, ''[http://kyotofoodie.com/ Kyoto Foodie],'' August 23, 2010&lt;/ref&gt;

Vsi kjotski ''hanamači'' vsako leto prirejajo javne plese, znane kot ''odori'' (običajno zapisani v tradicionalnem črkovanju ''kana'' をどり, namesto v sodobnem črkovanju おどり), na katerih nastopata ''maiko'' in gejša. Ti vključujejo tudi neobvezno čajno slovesnost (čaj in vagaši, ki jih postreže ''maiko'') pred nastopom. Te se izvajajo več tednov, večinoma spomladi – štirje ''hanamači'' jih organizirajo spomladi, eden (Gion Higaši) pa svoje jeseni. Različna okrožja so začela javne nastope v različnih letih; najstarejši so Gion Kōbu in Pontočō, katerih nastopi so se začeli na razstavi v Kjotu leta 1872,&lt;ref&gt;[http://www.miyako-odori.jp/odori_en.html Miyako Odori] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120415201819/http://www.miyako-odori.jp/odori_en.html |date=April 15, 2012}} &quot;A Brief History of the Miyako Odori&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.intojapan.co.uk/festivals/maiko-dance.php Maiko Dance] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120327131003/http://www.intojapan.co.uk/festivals/maiko-dance.php |date=March 27, 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so drugi (Kamišičiken, Mijagavačō) začeli nastopati v 1950-ih. Obstaja veliko predstav, pri čemer so vstopnice poceni in se gibljejo od okoli 1500 jenov do 4500 jenov.&lt;ref name=&quot;geishadances&quot;&gt;[http://www.geishaofjapan.com/tourism/dances.html Geisha dances] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Najbolj znana je ''Mijako Odori'', izvedena v Gion Kōbu, ki je ena od dveh najstarejših in ima največ predstav.

Plesi so naslednji (navedeni po vrstnem redu izvedbe skozi leto):
* ''Kitano Odori'' (北野をどり) – Kamišičiken (od leta 1953), pomlad, različni datumi, trenutno zadnji teden marca in prvi teden aprila
* ''Mijako Odori'' (都をどり) – Gion Kobu (od 1872), ves april
* ''Kjō Odori'' (京をどり) – Mijagava-čō (od leta 1950), prva 2 tedna aprila
* ''Kamogava Odori'' (鴨川をどり) – Pontočō (od 1872), večji del maja
* ''Gion Odori'' (祇園をどり) – Gion Higaši, začetek novembra

Prej je bilo tudi:
* ''Aojagi Odori'' (青柳踊) – Šimabara (od 1873 do 1880; končal leta 1881)

Obstaja tudi združena predstava vseh petih okrožij, ki se imenuje ''Kjotska združena javna predstava petih okrožij gejš'' (五花街合同公演, ''gokagai gōdō kōen'') ali bolj formalno ''Kjotska posebna javna predstava petih okrožij gejš'' (京都).五花街合同伝統芸能特別公演, ''Kjōto gokagai gōdō dentō geinō tokubecu kōen'').&lt;ref&gt;[http://www.ookinizaidan.com/event/index.html 京都五花街合同伝統芸能特別公演] {{in lang|ja}}&lt;/ref&gt; Ta poteka podnevi dva dni (sobota in nedelja) konec tedna konec junija (običajno zadnji ali predzadnji vikend) na velikem prizorišču, vstopnice pa so bistveno dražje od tistih za posamezne revije. V povezavi s tem dogodkom so zvečer na ta dva dneva večerne predstave s ''kaiseki'' obroki, bodisi združeni dogodek bodisi ločeni po okrožju. To je znano kot ''Večer okrožij petih gejš'' (五花街の夕べ, ''gokagai no jūbe'') in je precej drago (kot je običajno za ''kaiseki'') in zelo omejeno na voljo; to poteka od leta 1994.

== Tokijski ''hanamači'' ==
*Šinbaši
*Akasaka
*[[Asakusa]]
*Jošičō
*Kagurazaka
*Mukodžima
*Omori Kaigan

== ''Hanamači'' blizu Tokia ==
*Hačiōdži

== Območja, zgodovinsko znana kot ''hanamači'' ==
*Torimori
*Šintomičō
*Fukagava
*Marujamačō
*Janagibaši
*Nakano Šinbaši

== V Osaki ==
*Kita Šinči
*Minami Šinči
*Šinmači

== V Kanazavi ==
Okrožja gejš v [[Kanazava|Kanazavi]] so bila najbolj aktivna med obdobji 1820–30 in 1867–1954. Tri okrožja, ki se zdaj imenujejo ''čajagai'', preživijo in pogosto predstavljajo javne predstave med največjimi turističnimi sezonami.
* Higaši Čaja Gai (vzhodno okrožje čajnice)
* Niši Čaja Gai (okrožje zahodne čajnice)
* Kazuemači (pisarniško mesto)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Družba na Japonskem]]
[[Kategorija:Japonska kultura]]</text>
      <sha1>8g43va4zg07ctppjp6jeleqcs5cou90</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ataulf</title>
    <ns>0</ns>
    <id>526812</id>
    <revision>
      <id>6772525</id>
      <parentid>5837345</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Ataúlfo.jpg z [[c:File:Ataúlfo_by_Raimundo_Madrazo.jpg|Ataúlfo_by_Raimundo_Madrazo.jpg]]</comment>
      <origin>6772525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8569" sha1="q7gbxtp3y0onf08tdmb6ylrdrnf0cd1" xml:space="preserve">{{Infobox royalty
|consort=yes
| name         = Ataulf
| title        = kralj Vizigotov
| image        = Ataúlfo by Raimundo Madrazo.jpg
| alt          = 
| caption      = 
| reign        = 411–415
| birth_date   = ok. 370
| birth_place  = 
| death_date   = 415
| death_place  = 
| burial_place = 
| predecessor        = [[Alarik I.]]
| successor          = [[Sigeric]]
| spouse       = 1) neznana&lt;br&gt;2) [[Galla Placidia]]
| issue        = 
| dynasty      = 
| father       = Atanaric
| mother       = 
| religion     = [[Arijanstvo]]

}}
[[File:03-ATAULFO.JPG|thumb|250px|Ataulf]]

'''Ataulf''' (tudi ''Atavulf'', &lt;ref&gt;Patrick J. Geary, ed., ''Readings in Medieval History'' (Ontario: Broadview Press Ltd., 2003), 97.&lt;/ref&gt; ''Atawulf'' &lt;ref&gt;Henry Bradley, ''The Goths: from the Earliest Times to the End of the Gothic Dominion in Spain'' (New York: G.P. Putnam's Sons, Second edition, 1883), chapter 11.&lt;/ref&gt; ali ''Ataulf'' in Adolf, latinizirano kot ''Ataulphus'') (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj [[Vizigoti|Vizigotov]] od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike. &lt;ref&gt;&quot;within that period he developed from a tribal chief to a late antique statesman.&quot;Herwig Wolfram, ''History of the Goths'' (1979, tr. 1988) p. 164.&lt;/ref&gt;


== Življenje ==
Soglasno je bil izvoljen na prestol, da bi nasledil svojega svaka [[Alarik I.|Alarika]], ki je v [[Kalabrija|Kalabriji]] nenadoma zbolel za vročico. Prvo dejanje kralja Ataulfa je bilo zaustaviti Alarikovo širitev Gotov proti jugu v Italiji.

Medtem je [[Galija|Galijo]] od [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] ločil uzurpator Konstantin III. Tako je leta 411 [[Konstancij III.]], ''[[magister militum]]'' (poveljnik vojske) zahodnega cesarja Flavija Avgusta [[Honorij (rimski cesar)|Honorija]], z gotskimi pomožnimi enotami pod vodstvom Ulfile zatrl galski upor z obleganjem [[Arles]]a. Tam so Konstantinu in njegovemu sinu ponudili častno kapitulacijo, vendar so ju septembra obglavili na poti, da bi se poklonila Honoriju v [[Ravena|Raveni]].

Spomladi leta 412 je Konstancij pritisnil na Ataulfa. Po nasvetu Priska Atala – nekdanjega cesarja, ki ga je Alarik postavil v Rim nasproti Honoriju v Raveni in ki je ostal pri Vizigotih, potem ko je bil odstavljen – je Ataulf popeljal svoje privržence iz Italije. Ko so se Vizigoti preselili proti severu v trenutno pomirjeno Galijo, so živeli na podeželju na običajen način. Ataulf je morda prejel nekaj dodatne spodbude v obliki plačil v zlatu od cesarja Honorija - saj je s seboj kot spoštovano talko vodil cesarjevo polsestro [[Galla Placidia|Gallo Placidio]], ki je bila dolgo njegova ujetnica.

Ko je bil v Galiji, je Ataulf začel pogajanja z novim uzurpatorjem, galskim Jovinom. Toda medtem ko je bil na poti do Jovina, je Ataulf naletel na Sara in nekaj njegovih ljudi. Ataulf je napadel, ujel in kasneje usmrtil Sara, s čimer je nadaljeval spor med njunima družinama, ki se je začel s Sarusom in Alarikom. Jovin je nato svojega brata Sebastiana imenoval za ''avgusta'' (socesarja). To je užalilo Ataulfa, s katerim se niso posvetovali. Zato je svoje Vizigote povezal s Honorijem. Jovinove čete so bile v bitki poražene, Sebastian je bil ujet in Jovin je pobegnil, da bi rešil svoje življenje. Ataulf je nato Sebastiana predal v usmrtitev Honorijevemu galskemu pretorijanskemu prefektu (guvernerju province), Klavdiju Postumu Dardanu. Po tem je Ataulf leta 413 oblegal in ujel Jovina pri [[Valence|Valentii]] in ga poslal v Narbo ([[Narbonne]]), kjer ga je Dardan usmrtil.

Potem ko sta glavi Sebastiana in Jovina konec avgusta prispeli na Honorijev dvor v Raveni, da bi ju razstavili med drugimi uzurpatorji na obzidju [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], so se odnosi med Ataulfom in Honorijem dovolj izboljšali, da jih je Ataulf utrdil s poroko z Gallo Placidio v Narbu. januarja 414, vendar Jordanes pravi, da se je z njo poročil v Italiji, v [[Forlì|Forliju]] (Forum Livii). [5] Poroko so praznovali z velikimi rimskimi slavji in veličastnimi darili iz gotskega plena. Priscus Attalus je imel poročni govor, klasični ''[[epithalamium]]''.

Pod Ataulfovo vladavino za Vizigote ni bilo mogoče reči, da so bili gospodarji ustaljenega kraljestva, dokler Ataulf leta 413 ni zasedel Narbonna in [[Toulouse]]. Čeprav je ostal arijanski kristjan, je bil njegov odnos z rimsko kulturo povzet s katoliške rimske perspektive, z besedami, ki mu jih je v usta položil sodobni krščanski apologet Orozij, Ataulfova izjava:

{{quote| »Sprva sem želel izbrisati rimsko ime in vse rimsko ozemlje spremeniti v gotsko cesarstvo: hrepenel sem po tem, da bi Rim postal Gotija in da bi bil Ataulf to, kar je bil Cezar Avgust. Toda dolge izkušnje so me naučile, da se neuravnana divjina Gotov nikoli ne bo podredila zakonom in da brez zakona država ni država. Zato sem bolj preudarno izbral drugačno slavo oživitve rimskega imena z gotsko močjo in upam, da me bodo potomci priznali kot pobudnika rimske obnove, saj mi je nemogoče spremeniti značaj tega imperija. &lt;ref&gt;Orosius, ''Historiae adversum paganos'' (vii.43.4-6), translated in Stephen Williams, ''Diocletian and the Roman Recovery'', Routledge, 1985, 2000, p. 218)&lt;/ref&gt;}}
Honorijev general Konstancij (ki je pozneje postal cesar Konstancij III.) je zastrupil uradne odnose z Ataulfom in pridobil dovoljenje za blokado sredozemskih pristanišč v Galiji. Kot odgovor je Ataulf leta 414 v [[Bordeaux]]u razglasil Priska Atala za ''avgusta''. Toda Konstancijeva pomorska blokada je bila uspešna in leta 415 se je Ataulf s svojim ljudstvom umaknil v severno [[Hispanija|Hispanijo]]. Atal je pobegnil, padel v Konstancijeve roke in bil izgnan na otok [[Lipari (otok)|Lipari]].

Galla Placidia je potovala z Ataulfom. Njun sin Teodozij je umrl v povojih in bil pokopan v Hispaniji v posrebreni krsti,&lt;ref&gt;{{cite journal | url=http://ccat.sas.upenn.edu/bmcr/2004/2004-07-48.html | title=Review of: Silver and Society in Late Antiquity. Functions and Meanings of Silver Plate in the Fourth to the Seventh Centuries | journal=Bryn Mawr Classical Review }}&lt;/ref&gt; s čimer je bila odpravljena priložnost za rimsko-vizigotsko linijo.

== Smrt in posledice ==
V Hispaniji je Ataulf nepremišljeno sprejel v svojo službo enega od privržencev pokojnega Sara, ne da bi vedel, da ta človek skriva skrivno željo maščevati smrt svojega ljubljenega pokrovitelja. In tako je v palači v Barceloni moški nenadoma končal Ataulfovo vladavino, tako da ga je ubil med kopanjem.

Sigeric, Sarov brat, je takoj postal kralj - za pičlih sedem dni, ko je bil tudi on umorjen in ga je nasledil Wallia. Pod njegovo vladavino je bila Galla Placidia vrnjena v Raveno, kjer se je leta 417 na Honorijevo prigovarjanje ponovno poročila, njen novi mož pa je bil neizprosni sovražnik Gotov, Konstancij.

Glavni viri o Ataulfovi karieri so [[Orozij|Paulus Orosius]], kronike galaecijskega škofa Hydatiusa in tiste [[Avguštin iz Hipona|Avguštinovega]] učenca, Prosperja Akvitanskega.

== Izjava ==
Verodostojnost Ataulfove izjave v Narbonnu, kot jo je [[Orozij]] navedel v retorični zgodovini, ki je bila izrecno napisana »proti poganom« (dokončana je bila leta 417/18), je bila vprašljiva. Antonio Marchetta&lt;ref&gt;Antonio Marchetta, ''Orosio e Athaulfo nell'ideologia dei rapporti romano-barbarici'' (Rome: Istituto Isorico per il Medio Evo) 1987. The first chapter deals with the doubts raised by previous historians as to the authenticity of the discourse.&lt;/ref&gt; sklepa, da so besede res Ataulfove, in jih razlikuje od Orozijeve interpretacije, ki je svoje bralce pripravljal na sklep, da so bili krščanski časi uspešni in ki je Ataulfovo očitno spremembo srca pripisal moči njegove ljubezni do Galle Placidie, instrument božjega posega v Božji načrt za večno rimsko cesarstvo. Marchetta ugotovi, da je poroka dejanje trdoglave politike.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Ataúlfo}}
*[http://www.roman-emperors.org/westemp5.htm De Imperatoribus Romanis: Hugh Elton, &quot;Western Roman Emperors of the First Quarter of the Fifth Century&quot;]
*[http://www.occitania.fr/hist/origin/septw/detail/dr.htm Septimane Wisigothique: &quot;D'où venaient les Wisigoths?&quot;] (in French)
*[http://etext.library.adelaide.edu.au/g/g43d/chapter31.html Edward Gibbon, ''History of the Decline and Fall of the Roman Empire,'' chapter 31]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Teodozijska dinastija]]
[[Kategorija:Vizigotski kralji]]
[[Kategorija:Arijanstvo]]</text>
      <sha1>q7gbxtp3y0onf08tdmb6ylrdrnf0cd1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dario Diviacchi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531005</id>
    <revision>
      <id>6772603</id>
      <parentid>5900635</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kleever69</username>
        <id>167216</id>
      </contributor>
      <origin>6772603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="971" sha1="9dftrmfq5yad43wdz0hob92iinkeo90" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Dario Diviacchi''', tržaški glasbeni urednik, [[producent]], [[didžej|DJ]],  [[radio|radijski]] in [[televizijski voditelj]],* [[1. julij]] [[1954]], [[Trst]].

Svojo voditeljsko pot je pričel kot motivator v italijanskih diskotekah, kmalu zatem pa je pridružil italijanskemu programu [[Radio Capodistria|radia Koper]].
Največjo slavo je skupaj z režiserjem [[Peter Juratovec|Petrom Juratovcem]] doživel kot voditelj in soustvarjalec kontaktnih glasbenih oddaj ''Alta Pressione'' in ''Videomix'' na koprski televiziji.

Danes je regionalni zastopnik lepotnih izborov za Miss Italije.

==Zunanja Povezava==

[[https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174924811?fbclid=IwAR08DRgRusqbj6IYSD9QjeNRKOgtK5ol1PyZPCYZiVA_QA0Y7FJeoSyWpcw Profil, RTVslo arhiv ]]

{{normativna kontrola}}


{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Diviacchi, Dario}}
[[Kategorija:Italijanski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Italijanski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Didžeji]]</text>
      <sha1>9dftrmfq5yad43wdz0hob92iinkeo90</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carlsberg Group</title>
    <ns>0</ns>
    <id>544797</id>
    <revision>
      <id>6772330</id>
      <parentid>6704686</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:21:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772330</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15537" sha1="2n3w9zmjzxfxy0z0adhwmvo1udqoyr3" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name = Carlsberg A/S
| logo = 
| image = Carlsberg Elephant Gate.jpg
| image_caption = Carlsbergova uprava (levo) v [[København]]u, [[Danska]]
| type = Delniška družba
| traded_as = 
| area_served = Po vsem svetu
| founder = J. C. Jacobsen
| key_people = Cees 't Hart &lt;small&gt;(Predsednik in generalni direktor]])&lt;/small&gt;, Flemming Besenbacher &lt;small&gt;(predsednik)&lt;/small&gt;
| industry = Industrija pijač
| products = [[pivo]], [[cider]], gazirane pijače,  ustekleničena voda
| brands = Carlsberg, [[Tuborg]], [[Kronenbourg 1664]], [[Baltika]], Grimbergen, Somersby cider, Holsten Brewery, Khyrdalan
| revenue = (zmanjšanje) [[Danska krona|DKK]] 58,541 mrd (''Konec fiskalnega leta 31. december 2020'')&lt;ref name=AnnualR2020&gt;{{navedi splet |title=Carlsberg A/S 2020 Annual Report |url=https://www.carlsberggroup.com/media/42542/carlsberg-group-annual-report-2020_final.pdf |website=carlsberggroup |accessdate=19 October 2021 |date=31 December 2020 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| operating_income = {{decrease}} [[Danish krone|DKK]] 9,699 Billion (''Fiscal Year Ended December 31, 2020'')&lt;ref name=AnnualR2020 /&gt;
| net_income = (zmanjšanje) DKK 6808 mrd
| assets = (zmanjšanje) DKK 118,816 mrd
| equity = (zmanjšanje) DKK 43,362 mrd
| num_employees = 41.000 &lt;small&gt;(FTE, poprečje 2016)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;AR2016&quot;&gt;{{navedi splet |title=Annual Report 2016 |url=https://carlsberggroup.com/media/10899/carlsberg-group-annual-report-2016.pdf |accessdate=2023-06-24 |archive-date=2020-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201022145510/https://www.carlsberggroup.com/media/10899/carlsberg-group-annual-report-2016.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| homepage = [http://www.carlsberggroup.com/ www.carlsberggroup.com]
| foundation = {{Start date and age|1847}}
| location = [[København]], Danska
}}
'''Carlsberg A/S''' ({{IPAc-en|ˈ|k|ɑːr|l|z|b|ɜːr|ɡ}}; {{IPA-da|ˈkʰɑˀlsˌpɛɐ̯ˀ|lang}}) je danska večnacionalna [[pivovarna]]. Podjetje, ki ga je leta 1847 ustanovil J. C. Jacobsen, ima sedež v [[København]]u na [[Danska|Danskem]]. Od Jacobsenove smrti leta 1887 je večinski lastnik podjetja fundacija Carlsberg. Vodilna blagovna znamka podjetja je Carlsberg (imenovana po Jacobsenovem sinu Carlu). Druge blagovne znamke so Tuborg, Kronenbourg, Somersby cider, Holsten, Neptun, najbolj prodajano rusko pivo Baltika, belgijski Grimbergen, Fix, ena najstarejših grških znamk in več kot 500 lokalnih piv. Podjetje zaposluje okoli 41.000 ljudi, predvsem v zahodni Evropi, Rusiji in Aziji.

== Zgodovina ==
[[Image:J C Jacobsen.jpg|thumb|J.C. Jacobsen stoji v svojem zimskem vrtu, znanem kot Pompeji, poleg mize z laboratorijsko opremo, steklenico ležaka, kozarcem za pivo in knjigama Louisa Pasteurja in Emila Christiana Hansena. Slikarstvo Augusta Jerndorffa (1886).]] 
''Carlsberg'' je ustanovil J. C. Jacobsen, [[filantrop]] in navdušen zbiralec umetnin. S svojim bogastvom si je zbral umetniško zbirko, ki je shranjena v [[Nova Carlsbergova Glyptoteka|Ny Carlsberg Glyptotek]] v središču Københavna. Prvo varjenje je bilo končano 10. novembra 1847, izvoz piva Carlsberg pa se je začel leta 1868 z izvozom enega soda v [[Edinburgh]] na Škotskem.&lt;ref name=&quot;Carl&quot;&gt;{{navedi splet |title=Carlsberg Group - Our Heritage |url=http://www.carlsberguk.co.uk/AboutUs/heritage/Pages/Global.aspx |access-date=14 December 2015 |publisher=Carlsberg }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Nekateri prvotni logotipi podjetja so slon, po katerem so poimenovani nekateri njegovi lagerji, in svastika,&lt;ref group=note&gt;{{Navedi splet |url=http://reddit.com/r/PreWarSwastikas/comments/iry9at/from_the_late_1800s_to_1945_all_carlsberg_labels/ |title=Sample image of a label featuring swastika |access-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230617100053/https://www.reddit.com/r/PreWarSwastikas/comments/iry9at/from_the_late_1800s_to_1945_all_carlsberg_labels/ |archive-date=2023-06-17 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; katere uporaba je bila opuščena v 1930-ih zaradi povezanosti s političnimi strankami v sosednji Nemčiji.

Jacobsenov sin Carl je leta 1882 odprl pivovarno z imenom ''Ny (novi) Carlsberg'', zaradi česar je svojo pivovarno preimenoval v ''Gamle (stari) Carlsberg''. Podjetji sta bili združeni in vodeni pod Carlovim vodstvom leta 1906 in sta tako ostali do njegove smrti leta 1914.

Jacobsen je leta 1875 ustanovil Carlsbergov laboratorij, ki se je ukvarjal z znanstvenimi problemi, povezanimi s pivovarstvom. Vključevala je oddelek za kemijo in oddelek za fiziologijo. Vrsto kvasovk, ki se uporablja za izdelavo bledega lagerja, ''Saccharomyces carlsbergensis'', je izoliral Emil Christian Hansen v laboratoriju leta 1883 in nosi njeno ime; to je brezplačno delil Carlsberg. Laboratorij Carlsberg je prav tako razvil koncept pH in dosegel napredek v kemiji beljakovin.&lt;ref name=&quot;euchems&quot;&gt;{{navedi splet |title=Sørensen, Søren Peter Lauritz (1868–1939) |url=http://www.euchems.org/Distinguished/20thCentury/sorensen.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061004013146/http://www.euchems.org/Distinguished/20thCentury/sorensen.asp |archive-date=4 October 2006 |access-date=9 January 2007 |website=100 Distinguished European Chemists |publisher=European Association for Chemical and Molecular Sciences}}&lt;/ref&gt; Leta 1972 je bil ustanovljen Raziskovalni center Carlsberg in Laboratorij Carlsberg je neodvisna enota Centra.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Carlssberg Laboratory |url=http://www.carlsbergfondet.dk/en/Afdelinger/Carlsberg%20Laboratorium.aspx |access-date=14 December 2015 |publisher=Carlsberg |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305053505/http://www.carlsbergfondet.dk/en/Afdelinger/Carlsberg%20Laboratorium.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Leta 1876 je J. C. Jacobsen ustanovil fundacijo Carlsberg, ki so jo vodili skrbniki Kraljeve danske akademije znanosti in književnosti, ki je upravljala Carlsbergov laboratorij ter podpirala znanstvene raziskave na področjih naravoslovja, matematike, filozofije, humanistike in družbenih ved. na Danskem. Zaradi spora z njegovim sinom Carlom je bila Jacobsenova pivovarna po njegovi smrti leta 1887 prepuščena fundaciji.&lt;ref name=&quot;The Carlsberg Foundation&quot;&gt;{{navedi splet |title=The Carlsberg Foundation |url=http://www.carlsberggroup.com/Company/Foundations/CARLSBERGFOUNDATION/Pages/Default.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222092944/http://www.carlsberggroup.com/Company/Foundations/CARLSBERGFOUNDATION/Pages/Default.aspx |archive-date=22 December 2015 |access-date=14 December 2015 |publisher=Carlsberg}}&lt;/ref&gt;

Prvo čezmorsko licenco za pivovarstvo je prejela pivovarna ''Photos Photiades Breweries'', leta 1966 pa je bilo pivo Carlsberg prvič zvarjeno zunaj Danske v pivovarnah Photiades na [[Ciper|Cipru]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Who we are &quot; About the Carlsberg Group &quot; Our Rich Heritage &quot; Carlsberg Group |url=https://carlsberggroup.com/who-we-are/about-the-carlsberg-group/our-rich-heritage/ |access-date=3 January 2019 |website=Carlsberg Group |language=en}}&lt;/ref&gt; Prva pivovarna, ki je bila zgrajena zunaj Danske, je bila leta 1968 v mestu [[Blantyre]] v [[Malavi]]ju.

Carlsberg se je leta 1970 združil s pivovarnami Tuborg in ustanovil United Breweries AS, leta 1992 pa se je združil s Tetleyjem. Leta 1997 je Carlsberg postal edini lastnik Carlsberg-Tetley.

Leta 2008 je skupina Carlsberg skupaj s [[Heineken]]om kupila Scottish &amp; Newcastle, največjo pivovarno v Veliki Britaniji, za 7,8 milijarde funtov (15,3 milijarde dolarjev).&lt;ref name=&quot;BBCJan2508&quot;&gt;{{navedi novice |date=25 January 2008 |title=Brewer S&amp;N agrees £7.8bn takeover |publisher=BBC |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/7208341.stm}}&lt;/ref&gt;

Leta 2013 se je podjetje pridružilo vodilnim proizvajalcem alkohola kot del zavez proizvajalcev k zmanjšanju škodljivega pitja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Home {{!}} Producers' Commitments |url=http://www.producerscommitments.org/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151222200003/http://www.producerscommitments.org/ |archive-date=22 December 2015 |access-date=23 December 2015 |website=Producers' Commitments |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2014 se je Carlsberg strinjal, da bo prevzel tretjo največjo grško pivovarno, Olympic Brewery, s čimer je že povečal svoje poslovanje v državi in podjetje dejansko preoblikoval v drugega največjega igralca na trgu v Grčiji.&lt;ref&gt;{{Cite press release |title=Carlsberg becomes no.2 in Greece with Olympic Brewery takeover |date=18 November 2014 |publisher=Reuters |url=https://www.reuters.com/article/us-carlsberg-greece-idUSKCN0J20KY20141118 |access-date=30 June 2017 |archive-date=19 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151019163157/http://www.reuters.com/article/2014/11/18/us-carlsberg-greece-idUSKCN0J20KY20141118 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Stara pivovarna v Københavnu je bila nekoč odprta za oglede.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Visit Carlsberg |url=http://www.visitcarlsberg.com/#the-flow |access-date=14 December 2015 |publisher=Carlsberg}}&lt;/ref&gt; Januarja 2020 so pivovarno zaprli zaradi popolne prenove. Ni znano, kdaj bo ponovno odprta.

Skupina Carlsberg svoje delovanje deli na tri tržna področja: Severna in Zahodna Evropa, Vzhodna Evropa in Azija.
&lt;gallery&gt;
Image:EXPO 1885 Carlsberg.jpg|Diplome d'Honneur Antwerpen 1885 expo
Image:Carl Wiibroe by Hansen &amp; Weller.jpg|Carl Wiibroe
&lt;/gallery&gt;

== Piva ==
=== Carlsberg ===
Carlsberg je vodilna blagovna znamka piva v portfelju skupine Carlsberg s 155 blagovnimi znamkami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.carlsberggroup.com/beers-you-love/|title = Products « Carlsberg Group}}&lt;/ref&gt; To je pivo pilsner s 5 % abv z globalno distribucijo na 140 trgih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Carlsberg beer product information |url=http://www.carlsberggroup.com/brands/Pages/carlsberg.aspx |access-date=4 March 2014 |publisher=www.carlsberggroup.com}}&lt;/ref&gt; Znano je tudi kot Carlsberg Lager, Carlsberg Beer in Carlsberg Pilsner. Prvič so ga zvarili leta 1904, ustvaril pa ga je Carl Jacobsen, sin ustanovitelja Carlsberga JC Jacobsena.

Uvedba Carlsbergovega pilsnerja je pomenila tudi ponovno uvedbo logotipa v slogu [[Art nouveau]], ki se od leta 1904 uporablja skoraj nespremenjen in je kasneje postal logotip celotnega podjetja. Oblikoval ga je Thorvald Bindesbøll.

Na Danskem je pivo pogosto znano kot Hof (dvor) zaradi kraljevega naloga. Ta vzdevek je bil sprejet v blagovno znamko leta 1931, vendar so ga leta 1991 na Danskem ukinili. Izraz se še vedno uporablja na drugih trgih, kot sta Združeno kraljestvo in Švedska.
&lt;gallery&gt;
Carlsberg beer.jpg|upright|Carlsbergova steklenica
Flickr - cyclonebill - Imperial stout.jpg|Wiibroe pivo
Carlsberg horse-drawn brewery wagons bl.jpg|Carlsberg Pilnser in točeno pivo Carlsberg
Carlsberg Denmark.jpg|Pločevinka za pivo Carlsberg
&lt;/gallery&gt;

=== Special Brew ===
[[Image:Flickr - cyclonebill - Imperial stout (cropped).jpg|thumb|Wiibroe Imperial stout]]
[[Image:Helsingoer skibsklarerergaarden microbrewery of wiibroe friends.jpg|thumb|Mikropivovarna Wiibroe Friends na dvorišču Skibsklarerergaarden v [[Helsingør]]u na Danskem.]]
Special Brew je močan ležak, ki ga varijo samo na Danskem, Šrilanki in v Združenem kraljestvu. Prvotno ga je zvaril Carlsberg v spomin na obisk [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] na Danskem leta 1950.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Carlsberg Group – Carlsberg Special Brew |url=http://www.carlsberggroup.com/brands/Pages/Carlsbergspecialbrew.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101229153951/http://www.carlsberggroup.com/brands/Pages/CarlsbergSpecialBrew.aspx |archive-date=29 December 2010 |access-date=7 March 2011 |publisher=www.carlsberggroup.com}}&lt;/ref&gt; Okus vključuje »okuse konjaka med svojimi okusnimi notami«, saj je bil Churchill naklonjen žganju. Maja 1951 sta bila na Churchillov dom v Londonu dostavljena dva zaboja. Churchill je v zahvalnem pismu pijačo poimenoval ''Commemoration Lager''. Na Danskem so pijačo imenovali ''Påskebryg'' (velikonočni zvarek), vendar je velikonočni zvarek od takrat nadomestilo šibkejše pivo (''Carls Påske''). Za britanski trg je Carlsberg pijačo poimenoval ''Special Brew'', proizvodnjo pa so začeli v Northamptonu v 1950-ih.

S 7,5 % alkohola (prej 9 %, nato kratek čas 8 %) je Special Brew del skupine močnih ležakov, ki jih v Združenem kraljestvu imenujejo ''super-strength'', v ZDA pa sladne pijače. To pivo je pogosto povezano z uličnimi alkoholiki.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Weaver |first=Matthew |date=3 October 2005 |title=Call for ban on super-strength 'tramp juice' |work=The Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/society/2005/oct/03/drugsandalcohol.homelessness}}&lt;/ref&gt;

Ena pločevinka (440 ml) Special Brew vsebuje 3,5 enote alkohola (prej 4,5 enote), medtem ko je največji priporočeni dnevni vnos za moškega dve enoti. Januarja 2015 so poročali, da bo Carlsberg zmanjšal število enot na pločevinko na manj kot štiri, v skladu z zavezo vlade Združenega kraljestva, da nobena pločevinka ne sme vsebovati več kot štiri enote. Sprememba, zmanjšanje velikosti pločevinke s 500 ml na 440 ml ali zmanjšanja alkoholne stopnje piva, je bila predvidena za izvedbo leta 2015.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=The secret history of Special Brew |work=BBC News |date=13 January 2015 |url=https://www.bbc.co.uk/news/blogs-magazine-monitor-30795336 |access-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt; Izvedeni sta bili obe spremembi; pločevinke so se od takrat zmanjšale na 440 ml, ABV pa se je zmanjšal z 9 % na 8 %, nato pa še en padec na 7,5 %.
&lt;gallery&gt;
WiibroePorter.jpg|50px|Wiibroe Porter
WiibroeÅrgangsøl.jpg|50px|Wiibroe Vintage pivo 2013
Wiibroe - Årgangsøl 2017 on cans.jpg|50px|Wiibroe Vintage pivo 2017
&lt;/gallery&gt;

=== Slonovo pivo ===
Leta 1901 je na pobudo pivovarja Carla Jacobsena arhitekt profesor J. L. Dahlerup ustvaril stolp, ki počiva na štirih slonih, izklesanih v granitu z danskega otoka Bornholm. Jacobsenov navdih je bil obelisk, ki podpira slona na trgu Piazza della Minerva v Rimu. Vsak od štirih slonov nosi začetnico enega od otrok Carla Jacobsena: Theodora, Paula, Helge in Vagn. To je postalo znano kot Slonova vrata in je mejnik vhod v pivovarno.

Zahodno od vrat je bilo izpisano geslo Carla Jacobsena: ''Laboremus pro Patria'' (Delajmo za našo domovino). Od takrat je Elephant znan del družine Carlsberg, še posebej potem, ko je bilo leta 1955 ustvarjeno močno pivo ''Elephant Beer'' pod imenom ''Export Lager Beer'' z oznako ''Elephant''. Elephant še vedno varijo v pivovarnah Carlsberg v Københavnu in ga izvažajo po vsem svetu. Nekaj trgov vari svoje pivo Carlsberg Elephant lokalno po originalnem receptu.
&lt;gallery&gt;
Elefantporten (Carlsberg).jpg|Slonova vrata v Kopenhagnu na Danskem
Carlsberg Elephant Beer.jpg|Slonovo pivo
Elephant-beer-old-new.jpg|Staro in novo pivo Elephant
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
&lt;references group=note/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Carlsberg Group}}
*[https://www.carlsberggroup.com/ Uradna spletna stran]
*[http://www.carlsberg.com Carlsberg Beer website]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pivovarne]]
[[Kategorija:Ustanove v Københavnu]]
[[Kategorija:Podjetja Danske]]
[[kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1847]]</text>
      <sha1>2n3w9zmjzxfxy0z0adhwmvo1udqoyr3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delta Gangesa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>547438</id>
    <revision>
      <id>6772522</id>
      <parentid>6281238</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:39:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19626" sha1="pfv9mpreqqm7r2t8f141cynqrp3ovjw" xml:space="preserve">[[File:Ganges Delta ESA22274217.jpeg|thumb|upright=1.2|Delta Gangesa, satelitska fotografija 2020]]
'''Delta Gangesa''' (znana tudi kot '''delta Ganges-Brahmaputra''', '''delta Sundarbans''' ali '''Bengalska delta''') je [[rečna delta]] v vzhodni južni Aziji, ki pretežno pokriva bengalsko regijo Indijske podceline, ki jo sestavljata [[Bangladeš]] in [[Zahodna Bengalija]] v [[Indija|Indiji]]. Je največja rečna delta na svetu&lt;ref&gt;{{navedi novice |author1=Seth Mydans |title=Life in Bangladesh Delta: On the Edge of Disaster |url=https://www.nytimes.com/1987/06/21/world/life-in-bangladesh-delta-on-the-edge-of-disaster.html |work=The New York Times |date=21 June 1987 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171104181307/https://www.nytimes.com/1987/06/21/world/life-in-bangladesh-delta-on-the-edge-of-disaster.html |archive-date=4 November 2017 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-is-the-largest-delta-in-the-world.html|title=Where Is The Largest Delta In The World?|website=WorldAtlas|date=25 April 2017 }}&lt;/ref&gt; in se izliva v [[Bengalski zaliv]] z združenimi vodami več rečnih sistemov, predvsem reke [[Brahmaputra]] in [[Ganges]]. Je tudi ena najbolj rodovitnih regij na svetu, zato si je prislužila vzdevek ''Zelena delta''. Delta se razteza od reke Hooghly proti vzhodu do reke Meghna.

== Geografija ==
[[Image:SunderbanFarmHouse.JPG|thumb|Tipična pokrajina v delti s palmami, rižem, ravnino, zelenjem in ribniki]]
[[File:The delta of Ganges by J. Rennel.jpg|thumb|Delta Gangesa z zemljevida geodeta Jamesa Rennella (1778)]]

Delta Gangesa ima obliko trikotnika in se šteje za ''arkuatno'' (obliko loka) delto. Pokriva več kot 105.000 km² in leži večinoma v Bangladešu in Indiji, reke iz [[Butan (država)|Butana, [[Tibet]]a in [[Nepal]]a pa se vanjo izlivajo s severa. Večino delte sestavljajo aluvialna prst, sestavljena iz majhnih delcev usedlin, ki se končno usedejo, ko se rečni tokovi upočasnijo v izlivu. Reke prenašajo te drobne delce s seboj, tudi iz svojih izvirov v ledenikih kot fluvio-glacial. Rdeče in rdeče-rumene lateritne prsti najdemo, ko gremo dlje proti vzhodu. Tla vsebujejo velike količine mineralov in hranil, kar je dobro za kmetijstvo.

Sestavljena je iz labirinta kanalov, močvirij, jezer in sedimentov na poplavnih ravnicah. Reka Gorai-Madhumati, eden od pritokov Gangesa, deli delto Gangesa na dva dela: geološko mlado, aktivno, vzhodno delto in starejšo, manj aktivno, zahodno delto.&lt;ref name=BengalDelta&gt;{{navedi knjigo |last1=Chowdhury |first1=Sifatul Quader |last2=Hassan |first2=M Qumrul |year=2012 |chapter=Bengal Delta |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Bengal_Delta |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link= |editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020014709/https://en.banglapedia.org/index.php?title=Bengal_Delta |archive-date=2021-10-20 |access-date=2023-08-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Prebivalstvo ===
Približno 280 milijonov (180 milijonov Bangladeša in 100 milijonov Zahodne Bengalije, Indija) ljudi živi v delti, kljub nevarnostim zaradi poplav, ki jih povzročajo [[monsun]]i, močnega odtekanja zaradi talečega se snega Himalaje in tropskih [[ciklon]]ov iz severnega [[Indijski ocean|Indijskega oceana]]. Velik del naroda Bangladeša leži v delti Gangesa; veliko ljudi v državi je odvisnih od delte za preživetje.{{sfn|Bowden|2003|p=39|Številni prebivalci [Bangladeša] so za preživetje odvisni od delte. Dve tretjini Bangladešanov dela v kmetijstvu in prideluje poljščine na rodovitnih poplavnih ravnicah delte. Juta, ki se uporablja za izdelavo vrvi in vreč, je glavni izvoz Bangladeša Pridelujejo se čaj, pšenica, riž, fižol, sladkorni trs in sadje.&quot;}}

Menijo, da delta Gangesa preživlja več kot 300 milijonov ljudi; približno 400 milijonov ljudi živi v [[porečje|porečju]] reke Ganges, zaradi česar je najbolj naseljeno porečje na svetu. Večji del delte Gangesa ima gostoto prebivalstva večjo od 200/km² (520 ljudi na kvadratno miljo), zaradi česar je ena najgosteje poseljenih regij na svetu.

== Živalstvo in rastlinstvo ==
[[Image:Panthera tigris.jpg|thumb|right|[[Bengalski tiger]]]]
Delto pokrivajo tri kopenske [[ekoregija|ekoregije]]. Ekoregija vlažnih listopadnih gozdov Spodnjega Gangeškega nižavja pokriva večino območja delte, čeprav so bili gozdovi večinoma izkrčeni za kmetijstvo in so ostale le majhne enklave. Na vlažnejših območjih rastejo gosti sestoji visoke trave, znani kot ''canebrakes''. Ekoregija sladkovodnih močvirnih gozdov [[Sundarbans]] leži bližje Bengalskemu zalivu; to ekoregijo v sušnem obdobju preplavi rahlo slana voda, med monsunsko sezono pa sladka voda. Tudi ti gozdovi so bili skoraj popolnoma spremenjeni v intenzivno kmetijstvo, pri čemer je zaščitenih le 130 kvadratnih kilometrov od 14.600 kvadratnih kilometrov. Tam, kjer se delta sreča z Bengalskim zalivom, tvorijo [[mangrove]] Sundarbansa največjo ekoregijo mangrov na svetu, ki pokriva površino 20.400 kvadratnih kilometrov v verigi 54 otokov. Ime so dobili po prevladujoči vrsti mangrove, ''Heritiera fomes'', ki je lokalno znana kot ''sundri'' ali ''sundari''.

Živali v delti so indijski piton (''Python molurus''), dimasti leoparda (''Neofelis nebulosa''), [[indijski slon]] (''Elephas maximus indicus'') in krokodili, ki živijo v Sundarbansu. Približno 1020 ogroženih bengalskih tigrov (''Panthera tigris tigris'') naj bi naseljevalo Sundarbans. Porečje Ganges–Brahmaputra ima tropske listnate gozdove, ki dajejo dragocen les: na teh območjih najdemo sal, [[tikovec]] in [[sveti figovec]] (''Ficus religiosa'').

Ocenjuje se, da je 30.000 čitalov (os Axis) v delu delte Sundarbans. Med pticami, ki jih najdemo v delti, so vodomci, orli, žolne, šalik (''Acridotheres tristis''), močvirska droplja (''Francolinus gularis'') in dajalski drozg (''opsychus saularis''). V delti lahko najdemo dve vrsti delfinov: [[iravadski delfin]] (''Orcaella brevirostris'') in [[gangeški delfin]] (''Platanista gangetica gangetica''). Iravadski delfin je oceanski delfin, ki vstopi v delto iz Bengalskega zaliva. Rečni gangeški delfin je pravi rečni delfin, vendar je izjemno redek in velja za ogroženega.

Drevesa v delti so sundari, garjan (''Rhizophora spp.''), bambus, mangrovova palmo (''Nypa fruticans'') in mangrovova datljeva palma (''Phoenix paludosa'').

== Geologija ==
Delta Gangesa leži na stičišču treh tektonskih plošč: Indijske plošče, Evrazijske plošče in Burmanske plošče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.banglapire.org/Research/tectonics-geophysics |title=Tectonics &amp; Geophysics |website=BanglaPIRE |access-date=13 June 2017 |quote=The Ganges Brahmaputra Delta lies at the junction of three plates: the Indian Plate, the Eurasian Plate and the Burma Platelet. |archive-date=2017-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170617043150/http://www.banglapire.org/Research/tectonics-geophysics |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Rob eocenskega paleošelfa poteka približno od Kalkute do roba planote Šillong. Rob paleošelfa označuje prehod od debele celinske skorje na severozahodu do tanke celinske ali oceanske skorje na jugovzhodu. Ogromna zaloga sedimentov zaradi himalajskega trka je delto od [[eocen]]a razširila za približno 400 kilometrov proti morju. Debelina sedimenta jugovzhodno od roba paleošelfa pod delto Gangesa lahko preseže 16 km.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Steckler |first1=Michael S. |last2=Humayun |first2=S. Akhter |last3=Seeber |first3=Leonardo |date=15 September 2008 |title=Collision of the Ganges-Brahmaputra Delta with the Burma Arc |url=https://univdhaka.academia.edu/SyedHumayunAkhter/Papers/274196/Collision_of_the_Ganges-Brahmaputra_Delta_with_the_Burma_Arc |journal=Earth and Planetary Science Letters |publisher=Elsevier |volume=273 |issue=3–4 |doi=10.1016/j.epsl.2008.07.009 |access-date=22 April 2013 |quote=Rob eocenskega paleošelfa pred delto je označen s plitvim vodnim apnencem Sylhet, ki poteka na severozahodu od blizu Kalkute do roba planote Shillong ... Apnenec Sylhet pada ... kar kaže na prisotnost debele celinske skorje. Vzhodno od območja zgiba velika debelina sedimentov kaže, da je skorja močno stanjšana ali oceanska ... Ogromna zaloga sedimentov, ki jo je povzročil himalajski trk, je napajal [delto Ganges-Brahmaputra (GBD)] in proizvedel ~400 km progradacija roba police od eocena ... Skupna debelina sedimenta pod GBD jugovzhodno od tečajne cone presega 16 km.}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:CowShed.JPG|thumb|Riž, govedo in ribolov v rekah in ribnikih so pomembni viri hrane]]

Približno dve tretjini prebivalcev Bangladeša se ukvarja s kmetijstvom in prideluje poljščine na rodovitnih poplavnih ravnicah delte. Glavni pridelki, ki se gojijo v delti Gangesa, so juta, čaj in riž. Ribolov je tudi pomembna dejavnost v regiji delte, saj so ribe glavni vir hrane za mnoge ljudi na tem območju.{{sfn|Bowden|2003|p=44|ps=: »Ribolov je že dolgo pomemben del življenja prebivalcev Bangladeša ... Ribe so še posebej pomembne v Bangladešu, kjer predstavljajo glavni vir beljakovin v prehrani mnogih ljudi ... Kozice gojijo v velikih posodah oz. kletke, ki so potopljene v odprto vodo. Prodajajo se predvsem za izvoz.«}}

V zadnjih desetletjih 20. stoletja so znanstveniki pomagali revnim prebivalcem delte izboljšati načine gojenja rib. S spreminjanjem neuporabljenih ribnikov v ribogojnice, ki so sposobne preživetja, in izboljšanjem metod vzreje rib v obstoječih ribnikih, lahko veliko ljudi zdaj služi preživetje z gojenjem in prodajo rib. Z uporabo novih sistemov se je proizvodnja rib v obstoječih ribnikih povečala za 800 %. Kozice gojijo v posodah ali kletkah, ki so potopljene v odprto vodo. Večino izvozijo.
[[Image:HasnabadFerryPier.JPG|thumb|right|AVeliko vrveža na trajektnem pomolu]]
[[Image:Vidyasagar setu.jpg|thumb|right|Vidjasagar Setu, ki se razteza čez reko Hoogli v Kalkuti]]

Ker je tam labirint številnih rečnih rokavov, je območje težko prehodno. Večina otokov je s celino povezana le s preprostimi lesenimi trajekti. Mostovi so redki. Nekateri otoki še niso povezani z električnim omrežjem, zato prebivalci otokov za malo električne energije uporabljajo sončne celice.

=== Onesnaženje z arzenom ===
[[Arzen]] je naravno prisotna snov v delti Gangesa, ki ima škodljive učinke na zdravje in lahko vstopi v prehranjevalno verigo, zlasti v ključnih pridelkih, kot je riž.

== Podnebje ==
Delta Gangesa leži večinoma v tropskem vlažnem podnebnem pasu in prejme med 1500 do 2000 mm padavin vsako leto v zahodnem delu in 2000 do 3000 mm v vzhodnem delu. Zaradi vročih, suhih poletij in hladnih, suhih zim je podnebje primerno za kmetijstvo.

=== Cikloni in poplave ===
Novembra 1970 je najbolj smrtonosni tropski ciklon 20. stoletja prizadel območje delte Gangesa. ''Ciklon Bhola'' leta 1970 je ubil 500.000 ljudi (uradno število žrtev), še 100.000 pa jih pogrešajo. Guinnessova knjiga svetovnih rekordov je skupno izgubo človeških življenj zaradi ''ciklona Bhola'' ocenila na 1.000.000.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.guinnessworldrecords.com/content_pages/record.asp?recordid=53274 |title=History and Society/Disasters/Cyclone Deaths |website=Guinness World Records |access-date=12 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119041251/http://www.guinnessworldrecords.com/content_pages/record.asp?recordid=53274 |archive-date=19 November 2005}}&lt;/ref&gt;

Drug ciklon je leta 1991 prizadel delto in ubil okoli 139.000 ljudi.{{sfn|Bowden|2003|p=43|ps=: &quot;Leta 1970 je Bangladeš prizadel najhujši ciklon na svetu, ko je umrlo približno 500.000 ljudi. Zadnji hud ciklon, ki je prizadel Bangladeš, je bil leta 1991. Ubil je 139.000 ljudi.&quot;}} Prav tako je veliko ljudi pustilo brez strehe nad glavo.

Ljudje morajo biti na delti reke previdni, saj prihaja tudi do hudih poplav. Leta 1998 je Ganges poplavil delto, pri čemer je umrlo približno 1000 ljudi, več kot 30 milijonov ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Bangladeška vlada je zaprosila za 900 milijonov dolarjev za pomoč ljudem v regiji, saj je bil izgubljen celoten pridelek riža.{{sfn|Bowden|2003|p=40|ps=: &quot;Leta 1998 ... je umrlo približno tisoč ljudi, več kot 30 milijonov pa jih je zaradi poplav ostalo brez strehe nad glavo ... Celoten pridelek riža je bil uničen in vlada je zaprosila za skoraj 900&amp;nbsp;milijonov dolarjev pomoči za prehrano in naseliti svoje ljudi.&quot;}}

== Zgodovina delte ==
Zgodovina delte je bila skrb nastajajočih znanstvenikov okoljskih zgodovinarjev.

Indijska zgodovinarka Vinita Damodaran je obsežno opisala prakse obvladovanja lakote, ki jih izvaja Vzhodnoindijska družba, in jih povezala z velikimi ekološkimi spremembami, ki so jih povzročile prakse gospodarjenja z gozdovi in zemljišči.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Damodaran|first=Vinita|title=The East India Company and the Natural World|chapter=The East India Company, Famine and Ecological Conditions in Eighteenth-Century Bengal|date=2015|pages=80–101|editor-last=Damodaran|editor-first=Vinita|series=Palgrave Studies in World Environmental History|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|doi=10.1057/9781137427274_5|isbn=978-1-137-42727-4|editor2-last=Winterbottom|editor2-first=Anna|editor3-last=Lester|editor3-first=Alan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=DAMODARAN|first=VINITA|date=1995|title=Famine in a Forest Tract: Ecological Change and the Causes of the 1897 Famine in Chotanagpur, Northern India|journal=Environment and History|volume=1|issue=2|pages=129–158|issn=0967-3407|jstor=20722973|doi=10.3197/096734095779522636|s2cid=84650653 |url=http://www.environmentandsociety.org/node/2827 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Damodaran|first=Vinita|date=1 October 2006|title=Famine in Bengal: A Comparison of the 1770 Famine in Bengal and the 1897 Famine in Chotanagpur|journal=The Medieval History Journal|language=en|volume=10|issue=1–2|pages=143–181|doi=10.1177/097194580701000206|s2cid=162735048|issn=0971-9458}}&lt;/ref&gt; Debjani Bhattacharyya je pokazal, kako je bila Kalkuta zgrajena kot urbano središče s sledenjem ekološkim spremembam, ki so jih povzročile kolonialne sile in so vključevale zemljo, vodo in ljudi od sredine 18. do začetka 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://www.cambridge.org/core/books/empire-and-ecology-in-the-bengal-delta/4741DB240F1EACD9E1AFDDDFD9EE74AA|title=Empire and Ecology in the Bengal Delta: The Making of Calcutta|last=Bhattacharyya|first=Debjani|date=2018|website=Cambridge Core|language=en|doi=10.1017/9781108348867|isbn=9781108348867|s2cid=134078487 |access-date=25 January 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Siegel|first=Benjamin|date=1 October 2019|title=Empire and Ecology in the Bengal Delta: The Making of Calcutta. By Debjani Bhattacharyya|url=https://academic.oup.com/envhis/article/24/4/807/5550680|journal=Environmental History|language=en|volume=24|issue=4|pages=807–809|doi=10.1093/envhis/emz053|issn=1084-5453}}&lt;/ref&gt;

Glede nedavne študije, ki se bolj osredotoča na vzhodni del Bengalske/Gangeške delte, Iftekhar Iqbal zagovarja vključitev delte kot ekološkega okvira, znotraj katerega bi preučevali dinamiko agrarne blaginje ali propadanja, skupnostnih konfliktov, revščine in lakote, zlasti v celotnem kolonialnem obdobju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Bengal Delta : ecology, state and social change, 1840-1943|last=Iqbal, Iftekhar.|date=2010|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-0-230-23183-2|location=Basingstoke|oclc=632079110}}&lt;/ref&gt; Iqbal je poskušal pokazati, kako je mogoče preučevati odporniška gibanja, kot je gibanje Faraizi, v povezavi s kolonialnimi praksami ekološkega upravljanja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Iqbal|first=Iftekhar|title=The Bengal Delta|chapter=The Political Ecology of the Peasant: the Faraizi Movement between Revolution and Passive Resistance|date=2010|work=The Bengal Delta: Ecology, State and Social Change, 1840–1943|pages=67–92|editor-last=Iqbal|editor-first=Iftekhar|series=Cambridge Imperial and Post-Colonial Studies Series|publisher=Palgrave Macmillan UK|language=en|doi=10.1057/9780230289819_4|isbn=978-0-230-28981-9}}&lt;/ref&gt;

Močna kritika okoljske zgodovine v zvezi z delto je, da je večina znanj omejena na 18. do 21. stoletje, s splošnim pomanjkanjem ekološke zgodovine regije pred 18. stoletjem.

== Prihodnost delte ==
Eden največjih izzivov, s katerimi se lahko ljudje, ki živijo v delti Gangesa, soočijo v prihodnjih letih, je grožnja dviga morske gladine, ki jo povzročajo podnebne spremembe. Dvig morske gladine za 0,5 metra bi lahko povzročil, da bi šest milijonov ljudi v Bangladešu izgubilo svoje domove.{{sfn|Bowden|2003|p=44-45}}

V delti so odkrili pomembne zaloge plina, na primer v plinskih poljih Titas in Bakhrabad. Več večjih naftnih podjetij je vlagalo v raziskovanje regijo delte Gangesa.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=USGS-Bangladesh Gas Assessment Team |date=2001 |title=U.S. Geological Survey—PetroBangla Cooperative Assessment of Undiscovered Natural Gas Resources of Bangladesh |url=https://books.google.com/books?id=NsdgH-coRJoC&amp;pg=PA8 |publisher=DIANE Publishing |isbn=978-1428917972}}&lt;/ref&gt;

=== Upravljanje reke s plimovanjem ===
Da bi nadomestili izgubo zemlje, je bilo v delti uvedeno upravljanje reke s plimovanjem.&lt;ref name=&quot;Gain 111–120&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Gain|first1=Animesh K.|last2=Benson|first2=David|last3=Rahman|first3=Rezaur|last4=Datta|first4=Dilip Kumar|last5=Rouillard|first5=Josselin J.|date=1 September 2017|title=Tidal river management in the south west Ganges-Brahmaputra delta in Bangladesh: Moving towards a transdisciplinary approach?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1462901116309236|journal=Environmental Science &amp; Policy|language=en|volume=75|pages=111–120|doi=10.1016/j.envsci.2017.05.020|issn=1462-9011}}&lt;/ref&gt; Ta metoda je bila uvedena v 5 krogih in je prinesla koristi, vključno z zmanjšanim zalivanjem vode, ustvarjanjem kmetijskih območij, izboljšano plovbo in ustvarjanjem zemlje.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Masud|first1=Md. Mahedi Al|last2=Moni|first2=Nurun Naher|last3=Azadi|first3=Hossein|last4=Van Passel|first4=Steven|date=1 February 2018|title=Sustainability impacts of tidal river management: Towards a conceptual framework|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1470160X17306593|journal=Ecological Indicators|language=en|volume=85|pages=451–467|doi=10.1016/j.ecolind.2017.10.022|issn=1470-160X|hdl=10067/1490390151162165141|s2cid=84181903 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;

[[File:Bangladesh tmo 2011313.jpg|thumb|800px|{{center|Reka ''Ganga/Padma iz vesolja''}}]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ganges Delta}}
* The Golden Fibre Trade Centre: [https://web.archive.org/web/20051117232413/http://tradezone.com/tradesites/ganges_delta.html Ganges Delta: Most Fertile Land for Growing Raw Jute]
* {{navedi knjigo |last=Rob |first=Md Abdur |year=2012 |chapter=Ganges-Padma River System |chapter-url=http://en.banglapedia.org/index.php?title=Ganges-Padma_River_System |editor1-last=Islam |editor1-first=Sirajul |editor1-link=|editor2-last=Jamal |editor2-first=Ahmed A. |title=Banglapedia: National Encyclopedia of Bangladesh |edition=Second |publisher=Asiatic Society of Bangladesh}}

{{coord|22|42|N|89|40|E|type:waterbody_region:BD_dim:500000|display=title}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ganges]]
[[Kategorija:Geografija Indije]]
[[Kategorija:Geografija Bangladeša]]</text>
      <sha1>pfv9mpreqqm7r2t8f141cynqrp3ovjw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4</title>
    <ns>2</ns>
    <id>547588</id>
    <revision>
      <id>6772345</id>
      <parentid>6647460</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:57:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5224" sha1="ei1cbs846n0yfzbnkafnvmwkzltp84r" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis''''', [[Common name|commonly]] known as the '''Alburzi viper''' or the '''Armenian steppe viper''', is a [[species]] of [[venomous snake]] in the [[Family (taxonomy)|family]] [[Viperidae]].&lt;ref name=RDB&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; The species is native to western [[Asia]]. There are two recognized [[subspecies]].

==Subspecies==
There are two subspecies which are recognized as being valid.&lt;ref name=RDB/&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}

==Geographic range==
''V. eriwanensis'' is found in [[Armenia]], northwestern [[Iran]], and northeastern [[Turkey]].&lt;ref name=RDB/&gt;

==Habitat==
The preferred natural [[habitat]] of ''V. eriwanensis'' is rocky areas of [[grassland]], at altitudes of {{cvt|1,000|–|3,000|m|ft}}.&lt;ref name=IUCN/&gt;

==Reproduction==
''V. eriwanensis'' is [[Ovoviviparity|ovoviviparous]].&lt;ref name=RDB/&gt; Litter size may be as large as ten.&lt;ref name=IUCN/&gt;

==Etymology==
The [[Subspecies|subspecific]] name, ''ebneri'', is in honor of Austrian entomologist [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==References==
{{Reflist}}

==Further reading==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;


{{snake-stub}}</text>
      <sha1>ei1cbs846n0yfzbnkafnvmwkzltp84r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772357</id>
      <parentid>6772345</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:19:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772357</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5317" sha1="5z5igiadqoh8u5qmsazqfpk3v9zwd66" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis''''', [[Common name|commonly]] known as the '''Alburzi viper''' or the '''Armenian steppe viper''', je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|Viperidae]].&lt;ref name=RDB&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Podvrsta ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=RDB/&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}

==Območje razširjenosti==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=RDB/&gt;

==Habitat==
Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m.&lt;ref name=IUCN/&gt;

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[ovoviviparnost|ovoviviparous]].&lt;ref name=RDB/&gt; Leglo je lahko veliko tudi do deset. &lt;ref name=IUCN/&gt;

== Etimologija ==
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==References==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;


{{snake-stub}}</text>
      <sha1>5z5igiadqoh8u5qmsazqfpk3v9zwd66</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772361</id>
      <parentid>6772357</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:41:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6369" sha1="9g70g361cd8by8rurkvgwa3ur9iwa4p" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis''''', [[Common name|commonly]] known as the '''Alburzi viper''' or the '''Armenian steppe viper''', je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|Viperidae]].&lt;ref name=RDB&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Opis ==
It's not big, body length reaches up to 480 mm, tail length: 70-80 mm. The head is strongly stretched, the butt end is slightly raised and sharpened.

Одъъ веревіць уний баз часых вернівівії і фразвът цев кайцакнанман находшеров. Порес муг часых е сев бцеров.

== Delovanje strupa ==
Gad je strupen, tako kot druge vrste strupenih kač iz družine [[Gadi|gadov]]. [[Kačji strup]] deluje hemolitično, kar pomeni, da vpliva na [[kri]] in organe, ki proizvajajo kri. Ugrizi predstavljajo veliko nevarnost za življenje domačih živali in človeka. Ugriznjene živali poginejo zaradi neustreznega strjevanja krvi in obsežnih krvavitev v notranje organe.

== Prehrana ==
Kača se prehranjuje z mišjimi [[glodavci]], [[Kobilice|kobilicami]] in [[kuščarji]]. Mladi osebki se pretežno prehranjujejo s [[Pravokrilci|kobilicami]].
== Podvrsta ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=RDB/&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}

==Območje razširjenosti in habitat==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=RDB/&gt;

Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m.&lt;ref name=IUCN/&gt;

== In winter ==
Ижъ дзмърум е карнджавнірнер , дъмърум възду е октборнін .

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[ovoviviparnost|ovoviviparous]].&lt;ref name=RDB/&gt; Leglo je lahko veliko tudi do deset. &lt;ref name=IUCN/&gt;

== Etimologija ==
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==References==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;


{{snake-stub}}</text>
      <sha1>9g70g361cd8by8rurkvgwa3ur9iwa4p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772363</id>
      <parentid>6772361</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:46:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prehrana */</comment>
      <origin>6772363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6534" sha1="q7jdtsclpcuw4zpntdg9x512pwz9goc" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis''''', [[Common name|commonly]] known as the '''Alburzi viper''' or the '''Armenian steppe viper''', je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|Viperidae]].&lt;ref name=RDB&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Opis ==
Je majhna vrsta gada katere dolžina telesa doseže do 48 cm, dolžina repa pa meri 7–8 cm. Glava je močno podolgovata, rob gobca pa je rahlo privzdignjen in zašiljen. Veliki nadočesni in temenski ščitki so rahlo udrti, tako kot celotna površina sprednjega dela glave. Trebušnih ščitkov je od 137 do 148, podrepnih pa od 25 do 34 parov. Okoli sredine telesa je 19 do 21 vrst lusk, najpogosteje pa 21.

Zgornja stran kače je svetlo sive barve z značilnim črno-rjavi lûčastim (cikcakastim) vzorcem. Trebuh je temno siv in posut s črnimi pikami.

== Delovanje strupa ==
Gad je strupen, tako kot druge vrste strupenih kač iz družine [[Gadi|gadov]]. [[Kačji strup]] deluje hemolitično, kar pomeni, da vpliva na [[kri]] in organe, ki proizvajajo kri. Ugrizi predstavljajo veliko nevarnost za življenje domačih živali in človeka. Ugriznjene živali poginejo zaradi neustreznega strjevanja krvi in obsežnih krvavitev v notranje organe.

== Prehrana ==
Kača se prehranjuje z mišjimi [[glodavci]], [[Kobilice|kobilicami]] in [[kuščarji]]. Mladi osebki se pretežno prehranjujejo s kobilicami.

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[ovoviviparnost|ovoviviparous]].&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt; Leglo je lahko veliko tudi do deset. &lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

==Območje razširjenosti in habitat==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;

Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

Prezimuje v jamah in kolonijah glodavcev ob bregovih kanjonov; na zimovanje se odpravijo v oktobru.

== Podvrste ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;


{{snake-stub}}</text>
      <sha1>q7jdtsclpcuw4zpntdg9x512pwz9goc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772371</id>
      <parentid>6772363</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:19:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Območje razširjenosti in habitat */</comment>
      <origin>6772371</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7548" sha1="pckys524jxnckd6919az4cp8zuqh4zk" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis ('''''znan tudi kot '''Armenski stepski gad''') je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|gadov]] (Viperidae).&lt;ref name=&quot;RDB&quot;&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Opis ==
Je majhna vrsta gada katere dolžina telesa doseže do 48 cm, dolžina repa pa meri 7–8 cm. Glava je močno podolgovata, rob gobca pa je rahlo privzdignjen in zašiljen. Veliki nadočesni in temenski ščitki so rahlo udrti, tako kot celotna površina sprednjega dela glave. Trebušnih ščitkov je od 137 do 148, podrepnih pa od 25 do 34 parov. Okoli sredine telesa je 19 do 21 vrst lusk, najpogosteje pa 21.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo |last=BİLAL |first=KUTRUP |last2=UFUK |first2=BÜLBÜL |last3=NURHAYAT |first3=YILMAZ |date=1.1.2026 |title=On the Distribution and Morphology of the Steppe Viper, Vipera eriwanensis (REUSS, 1933), from Gavur Mountain (Gümüşhane) |url=https://journals.tubitak.gov.tr/cgi/viewcontent.cgi?article=2411&amp;context=zoology |access-date=30.10.2026 |magazine=Turkish Journal of Zoology |page=321–325 |volume=29 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

Zgornja stran kače je svetlo sive barve z značilnim črno-rjavi cikcakastim vzorcem. Trebuh je temno siv in posut s črnimi pikami.

== Delovanje strupa ==
Gad je strupen, tako kot druge vrste strupenih kač iz družine [[Gadi|gadov]]. [[Kačji strup]] deluje hemolitično, kar pomeni, da vpliva na [[kri]] in organe, ki proizvajajo kri. Ugrizi predstavljajo veliko nevarnost za življenje domačih živali in človeka. Ugriznjene živali poginejo zaradi neustreznega strjevanja krvi in obsežnih krvavitev v notranje organe.

== Prehrana ==
Kača se prehranjuje z mišjimi [[glodavci]], [[Kobilice|kobilicami]] in [[kuščarji]]. Mladi osebki se pretežno prehranjujejo s kobilicami.

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[Živorodnost|živorodna]],&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt; skoti pa do 10 mladičev na leglo. &lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

==Območje razširjenosti in habitat==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;

Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m. Naseljuje gorska pobočja, skalne osamelce in gruščnata pobočja, skalnato-gorske steppe, vlažne stepske travnike in bregove kanjonov, zaraščene z grmičevjem.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

V vročem delu poletja preide z dnevne aktivnosti na delovanje v jutranjih in večernih urah. Obdobje aktivnosti pred zimovanjem traja od aprila ali maja do oktobra.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt; Prezimuje v jamah in kolonijah glodavcev ob bregovih kanjonov. 

== Ogroženost ==
To vrsto ogroža prekomerna paša domače živine (ovac) v njenem življenjskem prostoru. Na splošno jo ogroža tudi splošno propadanje gorskih habitatov. Dodatno grožnjo predstavlja spreminjanje primernih življenjskih prostorov v intenzivne kmetijske površine na nižjih nadmorskih višinah.

== Podvrste ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;


{{snake-stub}}</text>
      <sha1>pckys524jxnckd6919az4cp8zuqh4zk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772372</id>
      <parentid>6772371</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:20:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772372</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7566" sha1="to55d1ogrwchok712sijg0kstefoix5" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis ('''''znan tudi kot '''Armenski stepski gad''') je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|gadov]] (Viperidae).&lt;ref name=&quot;RDB&quot;&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Opis ==
Je majhna vrsta gada katere dolžina telesa doseže do 48 cm, dolžina repa pa meri 7–8 cm. Glava je močno podolgovata, rob gobca pa je rahlo privzdignjen in zašiljen. Veliki nadočesni in temenski ščitki so rahlo udrti, tako kot celotna površina sprednjega dela glave. Trebušnih ščitkov je od 137 do 148, podrepnih pa od 25 do 34 parov. Okoli sredine telesa je 19 do 21 vrst lusk, najpogosteje pa 21.&lt;ref  name=tubitak&gt;{{Navedi revijo |last=BİLAL |first=KUTRUP |last2=UFUK |first2=BÜLBÜL |last3=NURHAYAT |first3=YILMAZ |date=1.1.2026 |title=On the Distribution and Morphology of the Steppe Viper, Vipera eriwanensis (REUSS, 1933), from Gavur Mountain (Gümüşhane) |url=https://journals.tubitak.gov.tr/cgi/viewcontent.cgi?article=2411&amp;context=zoology |access-date=30.10.2026 |magazine=Turkish Journal of Zoology |page=321–325 |volume=29 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

Zgornja stran kače je svetlo sive barve z značilnim črno-rjavi cikcakastim vzorcem. Trebuh je temno siv in posut s črnimi pikami.&lt;ref  name=tubitak /&gt;

== Delovanje strupa ==
Gad je strupen, tako kot druge vrste strupenih kač iz družine [[Gadi|gadov]]. [[Kačji strup]] deluje hemolitično, kar pomeni, da vpliva na [[kri]] in organe, ki proizvajajo kri. Ugrizi predstavljajo veliko nevarnost za življenje domačih živali in človeka. Ugriznjene živali poginejo zaradi neustreznega strjevanja krvi in obsežnih krvavitev v notranje organe.

== Prehrana ==
Kača se prehranjuje z mišjimi [[glodavci]], [[Kobilice|kobilicami]] in [[kuščarji]]. Mladi osebki se pretežno prehranjujejo s kobilicami.

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[Živorodnost|živorodna]],&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt; skoti pa do 10 mladičev na leglo. &lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

==Območje razširjenosti in habitat==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;

Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m. Naseljuje gorska pobočja, skalne osamelce in gruščnata pobočja, skalnato-gorske steppe, vlažne stepske travnike in bregove kanjonov, zaraščene z grmičevjem.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

V vročem delu poletja preide z dnevne aktivnosti na delovanje v jutranjih in večernih urah. Obdobje aktivnosti pred zimovanjem traja od aprila ali maja do oktobra.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt; Prezimuje v jamah in kolonijah glodavcev ob bregovih kanjonov. 

== Ogroženost ==
To vrsto ogroža prekomerna paša domače živine (ovac) v njenem življenjskem prostoru. Na splošno jo ogroža tudi splošno propadanje gorskih habitatov. Dodatno grožnjo predstavlja spreminjanje primernih življenjskih prostorov v intenzivne kmetijske površine na nižjih nadmorskih višinah.

== Podvrste ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;</text>
      <sha1>to55d1ogrwchok712sijg0kstefoix5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772373</id>
      <parentid>6772372</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:22:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7582" sha1="8o8wbuwtolzzluk8b2m7mzma8omhasy" xml:space="preserve">{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]]  [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}

{{Short description|Species of snake}}
{{Speciesbox
| image = Pelias schemakhensis (Azerbaijan).png 
| range_map = Vipera_eriwanensis_distribution.png
| range_map_caption = Geographic distribution
| status = VU
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=IUCN&gt;{{cite journal |author=Tuniyev, B. |author-link=species:Boris Sakoevich Tuniyev |author2=Nilson, G. |author2-link=species:Göran Nilson |author3=Agasyan, A. |author3-link=species:Aram L. Agasyan |author4=Orlov, N.L. |author4-link=species:Nikolai Liutsianovich Orlov |author5=Tuniyev, S. |author5-link=species:Sako Tuniyev |title=''Vipera eriwanensis '' |journal=[[IUCN Red List of Threatened Species]] |volume=2017 |year=2009 |doi=10.2305/IUCN.UK.2009.RLTS.T164679A5917380.en|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
| genus = Vipera
| species = eriwanensis
| authority = ([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)
| synonyms = *''Acridophaga renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|Reuss, 1933}}
*''Vipera ursinii ebneri'' &lt;br&gt;{{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
*''Vipera ursinii eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Ulrich Joger|Joger]], 1984}}
*''Vipera eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Mats Höggren|Höggren]] et al., 1993}}
*''Vipera eriwanensis ebneri'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Philippe Golay|Golay]] et al., 1993}}
* ''Vipera renardi eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Kenneth R.G. Welch|Welch]], 1994}}
* ''Vipera (Pelias) eriwanensis'' &lt;br&gt;{{small|— [[species:Göran Nilson|Nilson]] et al., 1999}}
| synonyms_ref = &lt;ref name=RDB/&gt;
}}

'''''Vipera eriwanensis ('''''znan tudi kot '''Armenski stepski gad''') je [[Vrsta (biologija)|vrsta]] [[Strupenjača|strupene kače]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[Gadi|gadov]] (Viperidae).&lt;ref name=&quot;RDB&quot;&gt;{{EMBL species|genus=Vipera|species=eriwanensis}}&lt;/ref&gt; Vrsta izvira iz zahodne [[Azija|Azije]]. Priznana sta dve [[Podvrsta (biologija)|podvrsti]].

== Opis ==
Je majhna vrsta gada katere dolžina telesa doseže do 48 cm, dolžina repa pa meri 7–8 cm. Glava je močno podolgovata, rob gobca pa je rahlo privzdignjen in zašiljen. Veliki nadočesni in temenski ščitki so rahlo udrti, tako kot celotna površina sprednjega dela glave. Trebušnih ščitkov je od 137 do 148, podrepnih pa od 25 do 34 parov. Okoli sredine telesa je 19 do 21 vrst lusk, najpogosteje pa 21.&lt;ref  name=tubitak&gt;{{Navedi revijo |last=BİLAL |first=KUTRUP |last2=UFUK |first2=BÜLBÜL |last3=NURHAYAT |first3=YILMAZ |date=1.1.2026 |title=On the Distribution and Morphology of the Steppe Viper, Vipera eriwanensis (REUSS, 1933), from Gavur Mountain (Gümüşhane) |url=https://journals.tubitak.gov.tr/cgi/viewcontent.cgi?article=2411&amp;context=zoology |access-date=30.10.2026 |magazine=Turkish Journal of Zoology |page=321–325 |volume=29 |issue=4}}&lt;/ref&gt;

Zgornja stran kače je svetlo sive barve z značilnim črno-rjavi cikcakastim vzorcem. Trebuh je temno siv in posut s črnimi pikami.&lt;ref  name=tubitak /&gt;

== Delovanje strupa ==
Gad je strupen, tako kot druge vrste strupenih kač iz družine [[Gadi|gadov]]. [[Kačji strup]] deluje hemolitično, kar pomeni, da vpliva na [[kri]] in organe, ki proizvajajo kri. Ugrizi predstavljajo veliko nevarnost za življenje domačih živali in človeka. Ugriznjene živali poginejo zaradi neustreznega strjevanja krvi in obsežnih krvavitev v notranje organe.

== Prehrana ==
Kača se prehranjuje z mišjimi [[glodavci]], [[Kobilice|kobilicami]] in [[kuščarji]]. Mladi osebki se pretežno prehranjujejo s kobilicami.

== Razmnoževanje ==
''V. eriwanensis'' je [[Živorodnost|živorodna]],&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt; skoti pa do 10 mladičev na leglo. &lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

==Območje razširjenosti in habitat==
''V. eriwanensis'' najdemo v [[Armenija|Armeniji]], severozahodnem [[Iran|Iranu]] in severovzhodni [[Turčija|Turčiji]].&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;

Najprimernejši naravni [[habitat]] vrste ''V. eriwanensis'' so skalnata območja [[Travišče|travnikov]] na nadmorski višini od 1.000 do 3.000 m. Naseljuje gorska pobočja, skalne osamelce in gruščnata pobočja, skalnato-gorske steppe, vlažne stepske travnike in bregove kanjonov, zaraščene z grmičevjem.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt;

V vročem delu poletja preide z dnevne aktivnosti na delovanje v jutranjih in večernih urah. Obdobje aktivnosti pred zimovanjem traja od aprila ali maja do oktobra.&lt;ref name=&quot;IUCN&quot; /&gt; Prezimuje v jamah in kolonijah glodavcev ob bregovih kanjonov. 

== Ogroženost ==
To vrsto ogroža prekomerna paša domače živine (ovac) v njenem življenjskem prostoru. Na splošno jo ogroža tudi splošno propadanje gorskih habitatov. Dodatno grožnjo predstavlja spreminjanje primernih življenjskih prostorov v intenzivne kmetijske površine na nižjih nadmorskih višinah.&lt;ref name=IUCN/&gt;

== Podvrste ==
Obstajata dve podvrsti, ki sta priznani kot veljavni.&lt;ref name=&quot;RDB&quot; /&gt;
* ''Vipera eriwanensis ebneri'' {{small|[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler]] &amp; [[species:Erich Sochurek|Sochurek]], 1955}}
* ''Vipera eriwanensis eriwanensis'' {{small|([[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss]], 1933)}}
[[Podvrsta (biologija)|Podvrstno]] ime, ''ebneri'', je v čast avstrijskemu entomologu [[species:Richard Ebner|Richard Ebner]].&lt;ref&gt;[[species:Bo Beolens|Beolens, Bo]]; [[species:Michael Watkins|Watkins, Michael]]; Grayson, Michael (2011). ''The Eponym Dictionary of Reptiles''. Baltimore: Johns Hopkins University Press. xiii + 296 pp. {{ISBN|978-1-4214-0135-5}}.(''Vipera ursinii ebneri'', p. 80).&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

== Nadaljnje branje ==
*[[species:Philippe Knoepffler|Knoepffler P]], [[species:Erich Sochurek|Sochurek E]] (1955). &quot;''Neues über die Rassen der Wiesenotter'' (Vipera ursinii'' [[Charles Lucien Bonaparte|BONAP]])''&quot;. ''Burgenländische Heimatblätter'' '''17''' (4): 185–188. (''Vipera ursinii ebneri'', new subspecies, pp. 185–186). (in German).
*[[species:Göran Nilson|Nilson G]], [[species:Boris Sakoevich Tuniyev|Tuniyev B]], [[species:Claes Andrén|Andrén C]], [[species:Nikolai liutsianovich Orlov|Orlov N]] (1999). &quot;Vipers of Caucasus: Taxonomic considerations&quot;. ''Kaupia, Darmstadt'' (8): 103–106. (''Vipera eriwanensis'', new taxonomic status, p. 104).
*[[species:Albert Franz Theodor Reuss|Reuss T]] (1933). &quot;''Fortzetzung und Schluss der Originalberichte''&quot;. ''Nachrichtenblatt für Aquarien- und Terrarien-Vereine, Berlin'' '''1933''': 372–373. (''Acridophaga renardi eriwanensis'', new subspecies). (in German).
*[[species:Roberto Sindaco|Sindaco R]], [[species:Alberto Venchi|Venchi A]], [[species:Cristina Grieco|Grieco C]] (2013). ''The Reptiles of the Western Palearctic 2. Annotated checklist and distributional atlas of the snakes of Europe, North Africa, Middle East and Central Asia, with an update to the Vol. 1''. (Monographs of the ''Societas Herpetologica Italica''). Latina, Italy: Edizioni Belvedere. 544 pp. {{ISBN|978-88-89504-34-5}}.


{{Taxonbar|from=Q2713640}}

&lt;!-- [[Category:Reptiles described in 1933]]
[[Category:Reptiles of Armenia]]
[[Category:Snakes of Iran]]
[[Category:Reptiles of Turkey]]
[[Category:Vipera|eriwanensis]] --&gt;</text>
      <sha1>8o8wbuwtolzzluk8b2m7mzma8omhasy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jakob Peregrin Pavlič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550268</id>
    <revision>
      <id>6772566</id>
      <parentid>6710096</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:34:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6772566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8037" sha1="ifd7pfu439mzghwvrl2tsr3fuawio32" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski voditelj
| type             = škof
| honorific-prefix = 
| name             = Jakob Peregrin Pavlič
| honorific-suffix = 
| title            = [[škof]]
| image            = 
| image_size       = 
| alt              = 
| caption          = 
| native_name      = 
| native_name_lang = 
| church           = 
| archdiocese      = 
| province         = 
| metropolis       = 
| diocese          = [[Krška škofija]]
| see              = 
| appointed        = 9. februar 1824	
| elected          = 
| term_start       = 30. maj 1824
| term_end         = 5. januar 1827
| retired          = 
| resigned         = 
| predecessor      = [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]]
| successor        = [[Georg Mayer]]
| opposed          = 
| other_post       = 
&lt;!---------- Redovi ----------&gt;
| ordination       = 16. julij 1774
| ordained_by      = 
| consecration     = 30. maj 1824
| consecrated_by   = [[Augustin Johann Joseph Gruber]]&lt;br&gt;(salzburški nadškof)
| cardinal         = 
| created_cardinal_by =
| rank             = 
&lt;!---------- Osebni podatki ----------&gt;
| buried           = 
| tomb             = 
| resting_place_coordinates = 
| nationality      = 
| religion         = 
| residence        = 
| parents          = 
| partner          = 
| spouse           = 
| children         = 
| occupation       = 
| previous_post    = 
| profession       = 
| education        = 
| alma_mater       = 
| motto            = 
| signature        = 
| signature_alt    = 
| coat_of_arms     = 
| coat_of_arms_alt = 
&lt;!---------- Drugo ----------&gt;
| module           = 
| other            = 
}}

'''Jakob Peregrin Pavlič''', ali tudi '''Paulič''' ({{Jezik-de|Jakob Peregrin Paulitsch}}), [[Slovenci|slovenski]] [[škof]], * [[27. april]] [[1757]], [[Žihpolje]], † [[4. januar]] [[1827]], [[Celovec]].

Po rodu [[koroški Slovenci|Koroški Slovenec]] je bil prvi slovenski škof [[Krška škofija|Krške škofije]] (škof [[Jože Marketz]] je drugi). Prav tako je bil prvi neplemiški škof omenjene škofije.

== Življenje ==

Jakob Peregrin Pavlič se je rodil revnim staršem iz Glinj pri [[Borovlje|Borovljah]] v [[Rož]]u, v tedanji [[Koroška (vojvodina)|Vojvodini Koroški]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijjsko cesarstvo]]. Njegov oče je bil žičničar. Da se je rodil v bližnji Žihpolj, je bilo čisto naključje, saj je njegovo mater na poti v [[Celovec]] presenetil porod. V Celovcu je hodil v šolo in tu končal tudi teološki študij, 16. julija 1774 je prejel [[duhovniško posvečenje]].

Po razpustitvi svojega reda [[Družba_Jezusova|jezuitov]] je najprej delal kot profesor na celovški gimnaziji. Leta 1777 je postal podravnatelj duhovniškega doma, šest let pozneje pa mestni župnik in dekan [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Celovec|cerkve sv. Petra in Pavla]].

Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (1738–1789) (Marianna), sestra cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki je od leta 1781 živela v Celovcu kot redovnica, je Pavliča imenovala za dvornega duhovnika pri elizabetinkah. Pavlič je ostal ob nadvojvodinjini smrtni postelji in ji leta 1789 podelil [[bolniško maziljenje]].

Leta 1792 je bil Pavlič po dolgem času prva neplemiška oseba, ki je bila imenovana v katedralni kapitelj Krške škoifje. Kmalu je postal eden najvidnejših teologov v škofiji in je pritegnil tudi pozornost nadvojvode [[Janez Habsburško-Lotarinški|Janeza]].

Leta 1806 je postal direktor [[Teološka fakulteta|Teološke fakultete]] cesarskokraljevega liceja v Celovcu, leto kasneje pa je bil imenovan za njenega rektorja. Pet let pozneje ga je škof [[Franz Xaver von Salm-Reifferscheidt-Krautheim]] imenoval za generalnega vikarja. Leta 1818 je po priporočilu škofa Salma postal tudi katedralni prošt krške katedralne proštije, ki je bila pod pokroviteljstvom cesarja.

Cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] ga je imenoval za viteza avstrijskega cesarskega Leopoldovega reda in kot katedralni prošt je bil leta 1819 uveden za člana koroškega stanovskega zbora.

Po smrti škofa Salma leta 1822 je Krška škofija skoraj dve leti ostala brez škofa, Pavlič pa je bil v tem obdobju opravljal posle. Šele 9. februarja 1824 je cesar Franc I. imenoval Pavliča za novega škofa Krške škofije in 30. maja 1824 je bil v [[Salzburg]]u posvečen. Tako je bil prvič po 352 letih (od škofa [[Lorenz von Freiberg|Lorenza von Freiberga]] v 15. stoletju) za škofa na Krškem prestolu posvečen domačin s Koroške – in vrh tega neplemiškega in slovenskega rodu. Da Pavlič ni prej dosegel škofovske mitre, je bila kriva njegova ljubezen do mesta Celovec, tako da je večkrat zavrnil ponudbe za tuje škofije.

Pavlič je bil ob imenovanju star že 67 let. Njegovo vladanje je bilo prekratko, da bi lahko o njegovi učinkovitosti poročali na široko. Od svojega predhodnika je prevzel močno zadolženo škofijo in storil vse, da bi izboljšal finančno stanje. Leta 1826 je hudo zbolel in bil od takrat priklenjen na posteljo, vendar je ostajal v stiku z vsemi uradnimi zadevami.

[[Slika:GrabPaulitsch.JPG|thumb|Grobni spomenik škofal Jakoba Peregrina Pavliča]]

Škof Pavlič je umrl 5. januarja 1827 in bil pokopan na celovškem pokopališču v Šentrupertu, v grobnici katedralnega kapitlja. Skoraj vse svoje premoženje je zapustil revnim in sirotam.

Napisal je molitvenik za bolnike in umirajoče, ki ga je posmrtno izdal Lorenz Wölbitsch in so ga verniki zelo cenili.

[[Anton Martin Slomšek]] je Pavliča označil za Slovenca in navedel njegovo veselje ob imenovanju slovenskega rojaka [[Franc Ksaver Lušin|Franca Ksaverja Lušina]] za škofa. Slomšek citira Pavliča takole: ''Prav iz srca me veseli, da so naš gospod Lušin, Slovenec škof postali; Slovence veliko obrajtam.&lt;ref&gt;Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, str. 1011-1012, ISBN 9-783-20579673-2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)&lt;/ref&gt;''

== Dela ==

* ''Gebethbuch für Kranke und Sterbende'', Hg. L. Welwich., Celovec 1827 {{COBISS|ID=513278092}}.
* ''Gospod, teci mi pomagat!: Molitvene bukve'', Družba sv. Mohorja v Celovci, Celovec 1891 {{COBISS|ID=93357312}}.

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* M. Slomšek : ''Francišek Ksaveri Lušin, Svetlo ogledalo svojim slovenskim rojakom'' [Nekrolog]. V: ''Drobtince za novo leto 1855', Učiteljem ino učencom, staršam in otrokom v poduk in kratek čas''. U Celovcu 1855, 109–120 (Zitat S. 114).

== Literatura ==

* Jakob Obersteiner: ''Die Bischöfe von Gurk. 1824–1979'' (= ''Aus Forschung und Kunst.'' 22, {{ISSN|0067-0642}}). Verlag des Geschichtsvereins für Kärnten, Klagenfurt 1980.
* Peter G. Tropper: ''Paulitsch, Jakob Peregrin''. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 1011-1012, ISBN 9 783 20579673 2
* Bojan-Ilija Schnabl : ''1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem''. V : Koroški koledar 2014. Celovec 2013, S. 177–189, ISBN 978-3-85435-661-5.

== Glej tudi ==

* [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca]]
* [[Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]]

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Jakob Peregrin Paulitsch}}
* [https://www.kath-kirche-kaernten.at/dioezese/detail/C2646/sodobnik-marije-terezije Kath-kirche-kaernten.at]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pavlič, Jakob Peregrin}}
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Krke]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]</text>
      <sha1>ifd7pfu439mzghwvrl2tsr3fuawio32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portugalska arhitektura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554057</id>
    <revision>
      <id>6772634</id>
      <parentid>6771713</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Portugalski romanski slog */ West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg</comment>
      <origin>6772634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56605" sha1="6iqtgxzdwq26xakz4d16666biqxelhb" xml:space="preserve">{{multiple image|perrow=2|total_width=500|align=right
| image1=Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped) (cropped).jpg
| image2=Santa Maria de Belém sul Tago - panoramio (cropped) (cropped).jpg
| image3=Portugal (15435955707) (cropped).jpg
| image4=Palacio de Monserrate (7730029906) (cropped).jpg
| image5=Banco de Portugal (Madeira) (cropped).jpg
| image6=Exterior of Museu de Arte, Arquitetura e Tecnologia 67.jpg
| footer=V smeri urinega kazalca: [[Palača Pena]] [[Sintra]], [[Stolp Belém]], Praça da Liberdade, [[Porto]], Palača Monserrate, Sintra, Banco de Portugal, [[Funchal]], Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije, [[Lizbona]]
}}
'''Portugalska arhitektura''' se nanaša tako na arhitekturo sodobnega ozemlja [[Portugalska|Portugalske]] v celinski Portugalski, na [[Azori]]h in [[Madeira|Madeiri]] kot tudi na arhitekturno dediščino/dediščino portugalskih arhitektov in slogov po vsem svetu, zlasti v državah, ki so bile prej del [[portugalski imperij|portugalskega imperija]].

Tako kot vsi vidiki portugalske kulture tudi portugalska arhitektura odraža umetniške vplive različnih kultur, ki so naseljevale Portugalsko ali prihajale v stik s portugalskim ljudstvom skozi zgodovino Portugalske, vključno z Galaci, Luzitanci, Keltiberi, Rimljani, Svebi, Vizigoti, Mavri, Goanci, Macanezi, Kristangi in mnogi drugi. Zaradi zgodovine Portugalskega imperija je več držav po svetu dom obsežne dediščine portugalske kolonialne arhitekture, zlasti [[Brazilija]] in [[Urugvaj]] v Ameriki, [[Angola]], [[Zelenortski otoki|Cabo Verde]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Benin]], [[Gana]], [[Maroko]], [[Gvineja Bissau]], [[Zimbabve]] in [[Mozambik]] v Afriki ter [[Kitajska]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Vzhodni Timor]] v Aziji.

V portugalski arhitekturi so skozi stoletja prevladovali različni umetniški slogi ali gibanja, vključno romanika, gotika, manuelin, portugalsko renesansa, portugalski barok, rokoko, pombalin, neomanuelin, mehki portugalski slog in sodobna arhitektura. Pomembni portugalski arhitekti preteklosti so bili Diogo de Arruda (15.–16. st.), João Antunes (17. st.), Eugénio dos Santos in Carlos Mardel (18. st.), José Luis Monteiro (19. st.), Raul Lino , Cassiano Branco in Fernando Távora (20. st.). Znani živeči arhitekti so Gonçalo Byrne, Eduardo Souto de Moura (zmagovalec Pritzkerja), António Maria Braga, João Carrilho da Graça in Álvaro Siza Vieira (zmagovalec Priktzerja).

== Zgodovina ==
=== Megalitsko obdobje ===
[[File:Anta no Monte da Ordem I.jpg|thumb|right|Neolitski dolmen v Alenteju]]
Najzgodnejši primeri arhitekturne dejavnosti na Portugalskem izvirajo iz [[neolitik]]a in so sestavljeni iz struktur, povezanih s kulturo [[megalit]]a. Portugalsko zaledje je posejano z velikim številom [[dolmen]]ov (imenovanih ''antas'' ali ''dólmens''), [[Tumulus (megalit)|tumulusov]] (''mamoas'') in [[menhir]]jev. Regija Alentejo je še posebej bogata z megalitskimi spomeniki, kot je znameniti [[Veliki Dolmen iz Zambujeira]] (''Anta Grande do Zambujeiro''), ki je blizu [[Évora|Évore]]. [[menhir|Stoječe kamne]] lahko najdemo izolirane ali tvorijo krožne nize (kamniti krogi ali kromlehi). Almendres kromleh, ki je prav tako blizu Évore, je največji na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], saj vsebuje skoraj 100 menhirjev, razporejenih v dva eliptična niza v orientaciji vzhod-zahod.

=== Keltsko obdobje ===
[[File:Citania briteiros casa 2.jpg|left|thumb|[[kultura Castro|Castro]] iz železne dobe v Citânia de Briteiros v Bragi]]

Keltske predzgodovinske utrjene vasi iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] najdemo vzdolž reke [[Tajo]], kot je Vila Nova de São Pedro, blizu Cartaxa, in Castro iz Zambujala, blizu Torres Vedras. Ta mesta so bila naseljena v obdobju okoli 2500–1700 pr. n. št. in so bila obdana s kamnitimi zidovi in stolpi, znakom konfliktov tistega časa.

Od okoli 6. stoletja pr. n. št. se je v severni Portugalski in v sosednji Galiciji razvila keltska [[kultura Castro]] (''cultura castreja''). Ta regija je bila posejana z vasmi na hribih (imenovanih ''citânias'' ali ''cividades''), ki so večinoma še naprej obstajale pod rimsko nadvlado, ko je območje postalo vključeno v provinco [[Gallaecia]]. Pomembna arheološka najdišča Castro so Citânia de Sanfins, blizu Paços de Ferreira, Citânia de Briteiros, blizu [[Guimarães]]a in [[Cividade de Terroso]], blizu Póvoa do Varzim. Iz obrambnih razlogov so bila ta [[Gradišče|gradišča]] zgrajena na vzpetini in obdana z obroči kamnitih zidov (''Terroso'' je imel tri zidne obroče). Hiše znotraj ''castrosa'' so dolge približno 3,5 do 5 metrov, večinoma okrogle z nekaterimi pravokotnimi, kamnitimi in slamnatimi strehami, ki so počivale na lesenem stebru v središču stavbe. Njihove ulice so nekoliko pravilne, kar kaže na neko obliko centralne organizacije. V nekaterih od njih so bile zgrajene kopeli, na primer v Briteirosu in Sanfinsu.

=== Rimsko obdobje ===
[[File:Ponte Romana1.jpg|thumb|left|Rimski most [[Aquae Flaviae]], današnji Chaves]]
Arhitektura se je močno razvila v 2. stoletju pred našim štetjem s prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], ki so Iberski polotok imenovali [[Hispanija]]. Osvojena naselja in vasi so pogosto modernizirali po rimskih vzorih z izgradnjo [[forum]]a, ulic, gledališč, templjev, kopališč, akvaduktov in drugih javnih stavb. Zgrajen je bil učinkovit niz cest in mostov, ki so povezovali mesta in druga naselja.
[[File:Templo Romano de Évora from the northwest 80.jpg|thumb|right|[[Rimski tempelj v Évori]], 1. st.]]

[[Braga]] (''Bracara Augusta'') je bila glavno mesto province Gallaecia in ima še vedno ostanke javnih kopališč, javnega vodnjaka (imenovanega Idol's Fountain) in gledališča. Évora se ponaša z dobro ohranjenim rimskim templjem, verjetno posvečenim kultu cesarja Avgusta. Rimski most prečka reko Tâmega pri mestu Chaves ([[Aquae Flaviae]]). [[Lizbona]] (Olissipo) ima ostanke gledališča v soseski [[Alfama]].

Najbolje ohranjeni ostanki rimske vasi so [[Conímbriga]], ki je blizu [[Coimbra|Coimbre]]. Izkopavanja so razkrila mestno obzidje, terme, forum, akvadukt, [[amfiteater]] in hiše za meščane ([[insula]]), pa tudi razkošne dvorce (''[[domus]]'') z osrednjimi dvorišči, okrašenimi z [[mozaik]]i. Druga pomembna izkopana rimska vas je [[Miróbriga]], blizu Santiaga do Cacéma, z dobro ohranjenim rimskim templjem, kopališči, mostom in ostanki edinega rimskega hipodroma, znanega na Portugalskem.

V zaledju so premožni Rimljani ustanovili ''[[rimska vila|villae]]'', podeželske hiše, namenjene poljedelstvu. Številne vile so vsebovale objekte, kot so kopeli, in so bile okrašene z mozaiki in slikami. Pomembna mesta so Villae of Pisões (blizu Beja), Torre de Palma (blizu Monforte) in Centum Cellas (blizu Belmonte). Na slednjem so dobro ohranjene ruševine trinadstropnega stolpa, ki je bil del rezidence lastnika vile.

=== Predromanika in vizigotsko obdobje ===
[[File:Capela de S. Frutuoso.JPG|thumb|left|Kapela São Frutuoso, Braga 7. st.]]
Rimsko nadvlado v Hispaniji so končali vpadi germanskih ljudstev (zlasti [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]]) v 5. stoletju našega štetja. Iz obdobja vizigotske nadvlade (okoli 580–770) je ohranjenih zelo malo stavb, ki so bile večinoma spremenjene v naslednjih stoletjih. Ena od teh je majhna kapela Saint Frutuoso v bližini Brage, ki je bila del vizigotskega samostana, zgrajenega v 7. stoletju. Stavba ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s pravokotnimi kraki in osrednjo [[kupola|kupolo]]; tako kupola kot kraki kapele so okrašeni z ločnimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Kapela kaže jasne vplive bizantinskih zgradb, kot je [[mavzolej Gale Placidije]] v [[Ravena|Raveni]].

Po letu 711, v obdobju prevlade Mavrov na Iberskem polotoku, je bila krščanska [[kraljevina Asturija]] (okoli 711–910), ki je bila na severnem delu polotoka, središče upora (glej [[Rekonkvista]]). Poleg tega je veliko kristjanov (Mozarabcev) živelo na mavrskih ozemljih in jim je bilo dovoljeno prakticirati svojo vero in graditi cerkve. [[Asturijska arhitektura]] in [[mozarabska umetnost]] sta vplivali na krščanske stavbe na bodočem portugalskem ozemlju, kar je razvidno iz nekaj struktur, ki so preživele iz tega obdobja. Najpomembnejša med njimi je cerkev São Pedro de Lourosa v bližini bolnišnice Oliveira do, na kateri je napis, ki navaja 912 kot leto njene izgradnje. Cerkev je [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s tremi ladjami, ločenimi s podkvastimi loki, z [[narteks]]om na fasadi in stebričastimi podkvastimi okni asturijskega vpliva na osrednji ladji.

Druge predromanske cerkve, ki se na splošno pripisujejo mešanici asturijskih in mozarabskih značilnosti, so São Pedro de Balsemão, blizu Lamega, s tlorisom bazilike, in kapela São Gião, blizu Nazaréja, ki ju nekateri avtorji oporekajo kot stavbi vizigotskega izvora, ki je imel dodatne značilnosti, vključene v poznejši fazi. Notranji prostori teh stavb so razdeljeni z značilnimi podkvastimi loki. Vizigotska kapela sv. Frutuoza je bila prav tako spremenjena v 10. stoletju, ko so ročne kapele dobile okrogel tloris in podkvaste loke.

=== Mavrsko obdobje ===
{{glavni|mavrska arhitektura}}
Vdor [[Mavri|Mavrov]] iz [[Magreb]]a na Iberski polotok leta 711 je končal vizigotsko oblast v Hispaniji, ki so jo prišleki imenovali [[Al Andaluz]]. Mavrska prisotnost je vplivala na umetnost in arhitekturo, zlasti v južni Portugalski, kjer je bila leta 1249 končana rekonkvista. Stavbe v tem obdobju so bile pogosto zgrajene s tehnikami nabite zemlje (''taipa'') in opeke, čemur je sledilo beljenje. Tradicionalne hiše v mestih in vaseh na Portugalskem imajo lahko preproste bele fasade, ki spominjajo na islamski vpliv. Nekatere južne soseske, kot je staro okrožje Alfama v Lizboni, so ohranile tloris ulic iz muslimanskih časov. Vendar pa je v nasprotju s sosednjo [[Španija|Španijo]], zelo malo islamskih stavb na Portugalskem preživelo nedotaknjenih do danes.

;Gradovi
[[File:Portugal DSC05412 - MERTOLA (34025568810).jpg|thumb|left|upright|Mavrski lok v Mértoli]]
Čeprav so številni nastali v islamskem obdobju, je bila večina portugalskih gradov po krščanski rekonkvisti obsežno preurejena.
[[File:Entrada do Castelo de Silves.JPG|thumb|right|Grad Silves v Algarveju, 8. st.]]

Najbolje ohranjen je [[grad Silves]] v Silvesu, starodavni prestolnici Al-Garba, današnje regije [[Algarve]]. Grad Silves, zgrajen med 8. in 13. stoletjem, je ohranil svoje obzidje in kvadratne stolpe iz mavrskega obdobja ter cisterne iz 11. stoletja – vodne rezervoarje, ki so jih uporabljali v primeru obleganja. Staro mestno jedro – Almedino – je branilo obzidje ter več utrjenih stolpov in vrat, katerih deli so bili ohranjeni.

Drug pomemben islamski grad v Algarveju je grad Paderne, katerega porušeni zidovi pričajo o gradbeni tehniki ''taipa'', uporabljeni pri njegovi gradnji. Tudi mavrski grad Sintra blizu Lizbone hrani nekaj ostankov obzidja in cisterno iz tistega časa. Del mavrskega obzidja je ohranjen v Lizboni (tako imenovana Cerca Velha) in Évori, mavrska mestna vrata z značilnim podkvasto obokanim profilom pa najdemo v Faru in Elvasu.

;Mošeje
Med muslimansko prevlado je bilo na portugalskem ozemlju zgrajenih veliko [[mošeja|mošej]], vendar so bile skoraj vse uničene ali spremenjene v cerkve in stolnice. Edini jasen primer nekdanje mošeje na Portugalskem je današnja glavna cerkev Mértola, prvotno mošeja Mértola, zgrajena v 12. stoletju. Ko je bila vas ponovno zavzeta, so mošejo delno spremenili in preuredili v cerkev. Notranjost ima tloris skoraj kvadratne oblike s 4 ladjami in skupno 12 stebri, ki podpirajo kasnejši [[manuelinska arhitektura|manuelinski]] [[rebrasti obok]] iz 16. stoletja, spremembe strehe in odstranitev ladij pa so strukturi dodale krščanske arhitekturne značilnosti. Kljub spremembam prvotna labirintna notranjost s svojim &quot;gozdom&quot; stebrov, tremi podkvastimi loki z [[alfiz]]om, notranjo steno z okrašeno nišo, [[mihrab]]om, ki kaže na [[Meka|Meko]], vse kaže iste sodobne islamske značilnosti, ki jih najdemo v Španiji in Mahgrebu.

=== Portugalski romanski slog ===
{{glavni|Portugalska romanska arhitektura}}
[[File:West facade of Lisbon Cathedral (retouched).jpg|thumb|right|[[Lizbonska stolnica|Lizbonsko patriarhalno stolnico]] so začeli graditi leta 1147]]
[[Romanska arhitektura|Romanski slog]] je bil uveden na Portugalskem med koncem 11. in začetkom 12. stoletja. Najvplivnejši od prvih portugalskih romanskih spomenikov sta bila [[stolnica v Bragi]] in samostan Rates. Stolnico v Bragi je leta 1070 obnovil škof Pedro in jo posvetil leta 1089, čeprav je bila takrat dokončana le [[apsida]]. Škofov ambiciozen načrt je bil zgraditi romarsko triladijsko cerkev, [[ambulatorij]]em in velikim [[transept]]om. Relikvija tega zgodnjega projekta je morda majhna vzhodna kapela, ki je danes zunaj same cerkve.
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = left
| width             = 220
| image1            = Charola in Convent of Christ - interior 57.jpg
| image2            = Tomar Castelo 0244 (cropped).jpg
| footer            = '' charola'' (zgoraj) in grad (spodaj); [[samostan Kristusovega reda, Tomar]]
}}
Gradbena dejavnost se je pospešila po letu 1095, ko je grof Henrik prevzel ''Condado Portucalense'' (grofija Portugalska). Grof Henrik je prišel na Portugalsko s številnimi plemiči in tudi benediktinskimi menihi [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]], ki jo je vodil Henrikov brat Hugh. [[Benediktinci]] in drugi verski redovi so dali velik zagon romanski arhitekturi v celotnem 12. stoletju. Grof Henrik je sponzoriral gradnjo samostana Rates (začetek leta 1096), enega temeljnih del prve portugalske romanike, čeprav je bil projekt v 12. stoletju večkrat spremenjen. Zaradi pomembnosti njegove arhitekture in kipov z različnimi arhitekturnimi vplivi je ta tempelj študija primera, ki se odraža v produkciji nadaljnje romanske umetnosti nastajajočega kraljestva Portugalske.

Čaščenja Brage in Ratesa so bila zelo vplivna na severnem Portugalskem. Ohranjene romanske samostanske cerkve iz 12. stoletja so v Manhenteju (blizu Barcelosa) s portalom iz okoli leta 1117; Rio Mau (blizu Vila do Conde); z izjemno apsido iz leta 1151; Travanca (pri Amarante); Paço de Sousa (blizu Penafiela); Bravães (blizu Ponte da Barca), Pombeiro (blizu Felgueirasa) in mnoge druge.

Širjenje romanike na Portugalskem je potekalo po poti sever-jug rekonkviste, zlasti med vladavino [[Alfonz I. Portugalski|Afonsa Henriquesa]], sina grofa Henrika in prvega kralja Portugalske. V Coimbri je Afonso Henriques ustvaril [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]], enega najpomembnejših samostanskih temeljev tistega časa, čeprav je sedanja stavba rezultat predelave v 16. stoletju. Afonso Henriques in njegovi nasledniki so tudi sponzorirali gradnjo številnih stolnic v škofovskih sedežih v državi. Ta generacija romanskih stolnic je vključevala že omenjeno Brago, [[Porto]], Coimbro, Viseu, Lamego in Lizbono.

Vse portugalske romanske stolnice so bile pozneje obsežno spremenjene z izjemo stolnice v Coimbri (začetek leta 1162), ki je ostala nespremenjena. [[Stara stolnica v Coimbri]] je cerkev v tlorisu [[latinski križ|latinskega križa]], triladijska, s transeptom s kratkimi kraki in tremi vzhodnimi kapelami. Osrednja ladja je prekrita s kamnitim [[banjast obok|banjastim obokom]], medtem ko so stranske ladje pokrite z dimeljskimi oboki. Drugo nadstropje osrednje ladje ima obokano galerijo ([[triforij]]), [[križni kvadrat|križišče]] pa je zaključeno s kupolo. Ta splošna shema je sorodna shemi [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] v Galiciji, čeprav je stavba v Coimbri veliko manj ambiciozna.
[[File:Ourem-CCBYSA (cropped).jpg|thumb|left|Grad grofov Ourém je bil zgrajen med 12. in 15. stoletjem]]
[[File:SeVelha1.jpg|thumb|right|Trdnjavo podobno stari stolnici v Coimbri so začeli graditi leta 1139]]

[[Lizbonska stolnica]] (začetek okoli leta 1147) je zelo podobna stolnici v Coimbri, le da zahodno fasado obdajata dva masivna stolpa, kar je značilnost drugih stolnic, kot sta Porto in Viseu. Na splošno so imele portugalske stolnice težek videz, podoben trdnjavi, s [[prsobran]]i in malo okrasja, razen [[portal]]ov in oken.

Izjemna sakralna romanska stavba je Okrogla cerkev (''Rotunda'') v [[grad Tomar|gradu Tomar]], ki so jo v drugi polovici 12. stoletja zgradili vitezi templjarji. Cerkev je okrogla struktura z osrednjim obokanim osmerokotom in je bila verjetno oblikovana po [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] v [[Jeruzalem]]u, za katero so [[križarji]] zmotno verjeli, da je ostanek Salomonovega templja. [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem]] je morda tudi služila kot model.

;Gradovi
Težavni časi portugalske rekonkviste so pomenili, da je bilo treba zgraditi veliko gradov za zaščito vasi pred napadi Mavrov in Kastiljcev. Kralj Afonso Henriques je sponzoriral gradnjo številnih utrdb (pogosto preoblikoval mavrske gradove, kot je [[grad São Jorge|Lizbonski grad]]) in podelil zemljo vojaškim redom – zlasti vitezom [[templjarji|templjarjem]] in vitezom [[Malteški viteški red|hospitalcem]] – ki so postali odgovorni za obrambo meja in vasi. Templjarski vitezi so zgradili več trdnjav vzdolž reke Tajo, kot so gradovi Pombal, Tomar ter Belver in Almourol. Pripisujejo jim, da so v portugalsko vojaško arhitekturo uvedli utrdbo.

=== Gotsko obdobje ===
{{multiple image
| direction         = vertical
| align             = right
| width             = 220
| image1            = Batalha September 2021-53.jpg
| image2            = Mosteiro da Batalha-Claustro Real VNO-20140915 (cropped).jpg
| footer            = [[Samostan Batalha]], ki ga je zgradil Ivan I. Portugalski v spomin na konec portugalskega medvladja 1383–1385
}}
{{glavni|Portugalska gotska arhitektura}}
Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva popolnoma gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça|samostana Alcobaça]], veličasten primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jih imeli radi cistercijanci. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v [[Šampanja - Ardeni|Šampanji]]. Njene tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je pokrita z [[rebrasti obok|rebrastimi oboki]], glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkastih kapel. Obok ambulatorija je zunaj podprt z zunanjimi [[opornik]]i, tipičnimi značilnostmi gotske arhitekture in novostjo tistega časa na Portugalskem.

Po ustanovitvi Alcobaçe so gotski slog širili predvsem beraški redovi (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V 13. in 14. stoletju je bilo v mestnih središčih ustanovljenih več samostanov, pomembne primere najdemo v Portu ([[Cerkev sv. Frančiška, Porto|cerkev São Francisco]]), Coimbri (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos), Santarém (São Francisco, Santa Clara), Elvas (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številni drugi kraji. Baraške gotske cerkve so bile običajno triladijske, pokrite z leseno streho, in z apsido s tremi kapelami, pokritimi z rebrastimi oboki. Te cerkve so tudi brez stolpov in večinoma brez arhitekturnega okrasja, v skladu z beraškimi ideali. Beraška gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v Sintri (Santa Maria), Mafri, Lourinhã in Loulé.
[[File:Evora-03-sé vista de sul (cropped).jpg|thumb|left|[[Stolnica v Évori]] v Alenteju, večinoma zgrajena od 1184 do 1380]]

Številne romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako romansko ladjo stolnice v Portu podpirajo zunanji oporniki, ki so bili eni prvih zgrajenih na Portugalskem (začetek 13. stoletja). Apsida Lizbonske stolnice je bila popolnoma predelana v prvi polovici 14. stoletja, ko je dobila gotski ambulatorij, ki jo osvetljuje [[svetlobno nadstropje]] (visoka vrsta oken v zgornjem nadstropju). Ambulatorij ima vrsto žarkastih kapel, osvetljenih z velikimi okni, ki so v kontrastu s temno romansko ladjo stolnice.

Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav se njen tloris, fasada in višina zgledujejo po Lizbonski stolnici, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile videz utrdb iz romanskih časov, na primer že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) blizu Matosinhosa in celo do 15. stoletja z glavno cerkvijo Viana do Castelo.
[[File:Sintra National Palace 2 (cropped).jpg|thumb|left|Narodna palača Sintra, večinoma zgrajena v 12.–15. stoletju, je mešanica gotskega, manuelinskega in mudéjarskega sloga]]

Zgrajenih je bilo več gotskih samostanov, ki jih je še vedno mogoče najti v stolnicah v Portu, Lizboni in Évori (vsi iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, Santo Tirso in samostan Kristusovega reda.

V začetku 15. stoletja je gradnja samostana Batalha, ki ga je sponzoriral kralj [[Ivan I. Portugalski]], vodila do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so bila dela zaupana mojstru Huguetu neznanega izvora, ki je v projekt uvedel razkošni gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi [[fiala (arhitektura)|fialami]], [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenimi [[krogovičje|krogovičji]] in dovršenimi nazobčanji. Glavni portal ima niz [[arhivolt]], okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] relief, ki prikazuje Kristusa in evangeliste. Ustanoviteljeva kapela in [[Kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata dovršen zvezdasto rebrast obok, ki ga na Portugalskem do takrat niso poznali. Batalha je vplivala na delavnice iz 15. stoletja, kot so tiste v stolnici Guarda, stolnici Silves in samostanih v Beji (Nossa Senhora da Conceição) in Santarému (Convento da Graça).
[[File:BraganzaCastle1 (cropped).jpg|thumb|right|upright|Grad Bragança v kraju Trás-os-Montes je bil zgrajen v 15. stoletju.]]

Druga gotska različica je bila tako imenovana [[mudéjar]]-gotika, moda, ki se je razvila na Portugalskem proti koncu 15. stoletja, zlasti v južni regiji Alentejo. Ime ''Mudéjar'' se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih Iberskega polotoka, zlasti v srednjem veku. V Alenteju je vpliv mudéjarja v več stavbah očiten v profilu oken in portalov, pogosto s podkvastimi loki in stebričkom, krožnimi stolpiči s stožčastimi vrhovi, islamskimi merloni itd., pa tudi v okrasju iz ploščic ([[azulejo]]). Primeri so portik cerkve sv. Frančiška v Évori, dvorišče narodne palače Sintra in več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je sčasoma predal manuelinskemu slogu v začetku 16. stoletja.

;Gradovi in palače
V dobi gotike je bilo treba zgraditi ali okrepiti več gradov, zlasti ob meji s kraljestvom Kastilija. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem običajno več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti na izstrelke), stolpi so bili po navadi poligonalni, grajska vrata pa so bila pogosto zaščitena s parom bočnih stolpov. Druga, nižja stenska [[kurtina]] ([[barbakan]]i) je bila pogosto zgrajena vzdolž oboda glavnega obzidja, da bi preprečila, da bi se vojni stroji približali gradu. Razširjene so postale tudi funkcije, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane reže za puščice.

Z začetkom v 14. stoletju so stolpi postali večji in bolj prefinjeni, z rebrastimi oboki in objekti, kot so kamini. Stolpi [[Bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambnih gradov]] z izboljšanimi bivalnimi značilnostmi najdemo v gradovih Beja, Estremoz in Bragança, medtem ko so nekateri kasnejši gradovi (15. stoletje) postali prave palače, kot so tisti v Penedonu, Ourému in Porto de Mósu. Najpomembnejši primer je grad Leiria, ki ga je kralj Ivan I. spremenil v kraljevo palačo. Nekateri prostori palače so okrašeni s čudovitimi gotskimi [[loža]]mi, s katerih sta lahko kralj in kraljica ogledovala okoliško pokrajino.

=== Manuelinski slog ===
[[File:Capelas imperfeitas, Mosteiro da Batalha (16363370279) (cropped).jpg|thumb|right|upright|&quot;Nepopolne kapele&quot; samostana Batalha, ki jih je zasnoval Mateus Fernandes, 1490]]
[[File:Belem Exterior of Mosteiro dos Jerónimos P1000014.JPG|thumb|left|upright|Južni portal samostana Jerónimos, ki ga je zasnoval João de Castilho, 1517]]
{{glavni|Manuelinska arhitektura}}

Manuelinski slog ali portugalska pozna gotika je razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturnega okrasja iz prvih desetletij 16. stoletja, ki vključuje pomorske elemente in predstavitve odkritij, prinesenih s potovanj Vasca da Game in Pedra Álvaresa Cabrala. Ta inovativni slog sintetizira vidike poznogotske arhitekture z vplivi španskega sloga [[plateresco]], [[mudéjar]]ja, italijanske urbane arhitekture in flamskih elementov. Označuje prehod iz poznogotske v renesančno arhitekturo. Gradnja cerkva in samostanov v manuelinskem slogu, zlasti v Liozu ali kraljevi kamen, je bila v veliki meri financirana z izkupičkom donosne trgovine z začimbami z Afriko in Indijo.

Čeprav obdobje tega sloga ni trajalo dolgo (od 1490 do 1520), je igralo pomembno vlogo v razvoju portugalske umetnosti. Vpliv sloga je preživel kralja. Ob praznovanju nove pomorske moči se je manifestirala v arhitekturi (cerkve, samostani, palače, gradovi) in se razširila v druge umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo, umetnine iz plemenitih kovin, fajansa in pohištvo.

Prva znana stavba v manuelinskem slogu je [[samostan Jezusa Setubalskega]]. Samostansko cerkev je od leta 1490 do 1510 zgradil Diogo Boitac, arhitekt, ki velja za enega glavnih ustvarjalcev sloga. Cerkev ima tri enako visoke ladje, ki razkrivajo poskus poenotenja notranjega prostora, ki doseže vrhunec v ladji cerkve [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostana Jerónimos]] v Lizboni, ki jo je v 1520-ih dokončal arhitekt João de Castilho.

Ladja samostana Setúbal je podprta s spiralnimi stebri, tipično manuelinsko značilnostjo, ki jo najdemo tudi v ladji stolnice Guarda in župnijskih cerkvah Olivenza, Freixo de Espada à Cinta, Montemor-o-Velho in drugih. Manuelinske stavbe imajo običajno tudi izdelane portale s spiralnimi stebri, nišami in polne renesančnih in gotskih okrasnih motivov, kot v samostanu Jerónimos, samostanu Santa Cruz v Coimbri in mnogih drugih.

=== Portugalska renesansa ===
{{glavni|Portugalska renesančna arhitektura}}
Sprejetje strogega [[renesančna arhitektura|renesančnega sloga]] se na Portugalskem ni dobro prijelo. Uvedel ga je francoski arhitekt leta 1517, od leta 1530 naprej pa so ga večinoma izvajali tuji arhitekti in se je zato imenoval ''estrangeirada'' (pod vplivom tujine). V kasnejših letih se je ta slog počasi razvil v [[manierizem]]. Slikar in arhitekt Francisco de Holanda, pisec knjige ''Diálogos da Pintura Antiga'' ('Dialogi o starodavnem slikarstvu'), je v tej razpravi razširil osnove tega novega sloga.
{{panorama| image = Vila Viçosa September (cropped).jpg| height = 200px| caption = {{center|Pročelje vojvodske palače Vila Viçosa, ki jo je zgradil Teodósio I., vojvoda Braganški leta 1537}}}}
[[File:Convento do Cristo (31).jpg|thumb|left|Samostan kralja Ivana III. v Tomarju, ki sta ga zasnovala Diogo de Torralva in Filippo Terzi; ok. 1557–91]]
[[File:Universidad de Coímbra, Portugal, 2012-05-10, DD 10 (cropped).JPG|thumb|right|upright|Porta Férrea na Univerzi v Coimbri]]

Bazilika Nossa Senhora da Conceição v Tomarju je bila ena najzgodnejših cerkva v čistem renesančnem slogu. Začel jo je graditi kastiljski arhitekt Diogo de Torralva v obdobju 1532–1540. Njegova lepa in jasna arhitektura jo spremeni v eno najboljših zgodnjerenesančnih stavb na Portugalskem. Majhna cerkev Bom Jesus de Valverde, južno od Évore, ki jo pripisujejo Manuelu Piresu in Diogu de Torralvi, je še en zgodnji primer.

Najimenitnejši primer tega sloga je Claustro de D. João III. (samostan Ivana III.) v [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostanu Kristusovega reda]] v Tomarju. Začel se je pod portugalskim kraljem Ivanom III., dokončal pa se je med vladavino Filipa I. Portugalskega (tudi španskega kralja pod imenom [[Filip II. Španski]]). Prvi arhitekt je bil Španec Diogo de Torralva, ki je delo začel leta 1557, končal pa ga je leta 1591 arhitekt Filipa II., Italijan Filippo Terzi. Ta veličasten dvonadstropni križni hodnik velja za enega najpomembnejših primerov manieristične arhitekture na Portugalskem.

Vendar je bil najbolj znan portugalski arhitekt v tem obdobju [[Afonso Álvares]], čigar dela vključujejo stolnice v Leiriji (1551–1574), Portalegru (začetek leta 1556) in cerkev São Roque v Lizboni. V tem obdobju se je razvil v manieristični slog.

To zadnjo cerkev je dokončal jezuitski arhitekt, Italijan Filippo Terzi, ki je zgradil tudi jezuitski kolegij v Évori, samostan São Vicente de Fora v Lizboni in škofovsko palačo v Coimbri. Imel je ogromno proizvodnjo in je poleg cerkva zgradil tudi več akvaduktov in trdnjav.

Za njim je prišlo več portugalskih arhitektov:
*Miguel de Arruda: Cerkev Marije milosti (v Évori)
*Baltasar Álvares, najbolj znan po Sé Nova v Coimbri in Igreja de São Lourenço v Portu.
*Francisco Velasquez: stolnica Mirando do Douro in načrti za samostan S. Salvador (Grijó)
*vojaški arhitekt Manuel Pires: cerkev sv. Antona v Évori.

=== Manierizem ===
[[File:Main facade of Mosteiro de São Vicente de Fora 230.jpg|thumb|left|Fasado samostana São Vicente de Fora sta oblikovala Filippo Terzi in Juan de Herrera]]
Med združitvijo Portugalske in Španije, v obdobju med letoma 1580 in 1640, se je razvil nov slog, ki ga je George Kubler imenoval ''Arquitecture chã'' (preprosta arhitektura).&lt;ref&gt;&quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706&quot; ({{ISBN|0-8195-4045-5}})&lt;/ref&gt; V osnovi manieristični slog zaznamuje tudi jasna struktura, čvrst videz z gladkimi, ravnimi površinami in zmerno razporeditvijo prostora brez pretiranega okrasja. Je radikalen prelom z dekorativnim slogom manueline. Ta poenostavljen slog, ki ga povzročajo omejena finančna sredstva, se izraža v gradnji [[dvoranska cerkev|dvoranskih cerkva]] in manj impresivnih stavb. V nasprotju z baročnim slogom, ki je bil že standard v Španiji, so Portugalci še naprej uporabljali preprost slog, da bi izrazili svojo ločeno identiteto kot ljudstvo.
[[File:Igreja de São Roque - Lisboa - Portugal (7132825503) (cropped).jpg|thumb|right|Cerkev São Roque v Lizboni, ena najdražjih notranjosti, zgrajena v obdobju manierizma v Evropi]]

Ko je kralj Filip II. leta 1619 opravil svoj veseli vstop v Lizbono, so v flamskem slogu Hansa Vredemana de Vriesa postavili več začasnih slavolokov. Literatura Wendla Dietterlina&lt;ref&gt;&quot;Architectura von Ausstellung, Symmetrie und Proportion der Säulen&quot; (Architecture of Exhibition, Symmetry and Proportion of Columns) (1591)&lt;/ref&gt; je prav tako povečala zanimanje za flamsko baročno arhitekturo in umetnost. Ta vpliv je viden na fasadi cerkve S Lourenço ali Grilos v Portu, ki jo je leta 1622 začel graditi Baltasar Alvares.

Eden najbolj spektakularnih podvigov pa je bila gradnja kapele sv. Janeza Krstnika v Rimu z edinim namenom pridobiti blagoslov [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] za to kapelo. Kapelo je zasnoval Luigi Vanvitelli leta 1742, zgradil pa jo je Nicola Salvi v cerkvi S. Antonio dei Portoghesi. Po blagoslovu so kapelo razstavili in prepeljali v Lizbono. Ponovno so jo sestavili leta 1747 v cerkvi S Roque. Bogato je okrašena s [[porfir]]jem, najredkejšimi marmorji in dragimi kamni. Njena zasnova že napoveduje klasično oživitev.

José Fernandes Pereira&lt;ref&gt;José Fernandes Pereira. Arquitectura Barroca em Portugal. Instituto de Cultura e Língua Portuguesa. 1986.&lt;/ref&gt; je prvo obdobje od 1651 do 1690 opredelil kot obdobje eksperimentiranja. V tem obdobju se je pojavila kombinacija azulejos in uporaba izrezljanega pozlačenega lesa (''[[talha dourada]]'') na oltarjih in stropih.

Druga dela v tem obdobju so:
*Baltasar Alvares je zgradil nekaj najbolj impresivnih primerov v tem slogu: Sé Nova iz Coimbre (1598–1640), cerkev S. Lourenço ali Grilos v Portu (začeta leta 1614) in cerkev S. Antão v Lizboni (1613–1656; zdaj uničena).
*Drugi primeri so številne benediktinske gradnje v tem obdobju, kot je prenova samostana Tibães in samostana São Bento (danes portugalski parlament), ki jo je izvedel João Turriano.
*Francisco de Mora je zasnoval samostan Nossa Senhora dos Remédios (Évora) za red bosih karmeličank (1601–1614)
*Cerkev Senhor da Cruz v Barcelosu, ki jo je zgradil João Antunes v letih 1701–1704, je nenavaden eksperiment zaradi načrta štiriperesne deteljice.
*Pedro Nunes Tinoco je leta 1616 zasnoval cerkev S Marta (Lizbona) za red klaris.

=== Baročna arhitektura ===
{{glavni|Portugalska baročna arhitektura}}
[[File:Exterior of Igreja de Santa Engrácia 70.jpg|thumb|left|Nacionalni panteon Santa Engrácia, ki ga je zasnoval João Antunes leta 1681]]
[[File:Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio (cropped).jpg|thumb|right|[[Palača Mafra]], Unescov seznam svetovne dediščine]]
[[File:Monçao-Palácio da Breijoeira (10230519266) (cropped).jpg|thumb|right|Palača Brejoeira v Monçãu; oblikoval Carlos Amarante]]
[[File:Biblioteca Joanina Universidade de Coimbra IMG 0664.JPG|thumb|right|[[Biblioteca Joanina]], zgrajena leta 1717]]

Baročna arhitektura na Portugalskem uživa zelo poseben položaj in drugačno časovno premico od preostale Evrope. Pogojuje ga več političnih, umetniških in ekonomskih dejavnikov, ki izvirajo iz več faz, ter različnih vrst zunanjih vplivov, kar ima za posledico edinstveno mešanico.

Leto 1697 je pomembno leto za portugalsko arhitekturo. Tistega leta so v [[Minas Geraisu]] v [[Brazilija|Braziliji]] našli [[zlato]], [[dragulj]]e in kasneje [[diamant]]e. Raziskovanje rudarstva je močno nadzorovala portugalska krona, ki je uvedla visoke davke na vse pridobljeno (ena petina vsega zlata bi šla kroni). Zaradi teh ogromnih prihodkov je Portugalska v 18. stoletju napredovala in postala najbogatejša država v Evropi.

V času vladavine kralja [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] je [[barok]] na Portugalskem doživel povsem novo obdobje sijaja in bogastva. Kljub uničenju, ki ga je povzročil potres leta 1755, je kakovost stavb, ki so preživele do danes, še vedno impresivna. Palača Ribeira, kraljeva kapela (obe uničeni v potresu) in narodna [[palača Mafra]] so glavna kraljeva dela. [[Akvadukt Águas Livres]] prinaša vodo v Lizbono na razdalji 11,18 milj, s poudarkom na odseku nad dolino Alcântara zaradi monumentalnosti mogočnih lokov. Vendar pa so po vsej državi v večjih ali manjših delih še vedno vidni znaki pompa tistega časa. Pozlačeni lesorez je zaradi pomena in bogastva okrasja dobil nacionalne značilnosti. Velik razvoj so doživeli tudi slikarstvo, kiparstvo, krasilna umetnost in polaganje ploščic.
[[File:Seminário Maior da Sagrada Família Diocese de Coimbra (cropped).jpg|thumb|left|Seminário Maior da Sagrada Família v Coimbri, ok. 1748–65]]

Narodna palača Mafra je ena najbolj razkošnih baročnih stavb na Portugalskem. Ta monumentalni kompleks palače, samostana in cerkve je celo večji od [[El Escorial]]a, ogromne španske kraljeve palače iz 16. stoletja severno od [[Madrid]]a, da bi poudarila simbolično potrditev njegove moči. Kralj je za arhitekta imenoval Johanna Friedricha Ludwiga (na Portugalskem poznanega kot João Frederico Ludovice). Ta nemški zlatar je pridobil nekaj izkušenj kot arhitekt, ko je delal za jezuite v Rimu. Njegov načrt za palačo je sinteza [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], jezuitske [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim|cerkve sv. Ignacija v Rimu]] in palače Montecitorio v Rimu, ki jo je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]].

Ta zasnova je bila v skladu s kraljevo željo po posnemanju Večnega mesta in z njegovo ambicijo ustanoviti 'drugi Rim' ob reki Tajo. Njegovi odposlanci v Rimu so morali kralju posredovati makete in tlorise številnih rimskih spomenikov.

Ena od teh je bila patriarhalna palača v Lizboni. Piemontskega arhitekta [[Filippo Juvarra|Filippa Juvarra]] so pripeljali v Lizbono, da bi pripravil načrte. Toda tudi ta projekt je omilil, ker je Juvarra ostal le nekaj mesecev in odšel – zaradi prekinitve pogodbe – v London.

Druge pomembne konstrukcije so bile:
*1729–1748 : akvadukt Águas Livres v Lizboni (Manuel da Maia, Antonio Canevari in Custódio Vieira), ki so ga sodobniki opisali kot »največje delo po Rimljanih«. Lizboni je zagotovil vodo, pa tudi številne nove monumentalne fontane, ki jih je zgradil Madžar Carlos Mardel
*1728–1732 : Quinta de S Antão do Tojal (italijanski arhitekt Antonio Canevari)
*1755 (dokončano) : Ópera do Tejo (uničena kasneje istega leta) (Giovanni Carlo Sicinio-Bibiena)
*(dokončana leta 1750) Palača Necessidades (avtorji Eugénio dos Santos, Custodio Vieira, Manuel da Costa Negreiros in Caetano Tomas de Sousa)

=== Rokoko ===
[[File:Biblioteca do Palácio Nacional de Mafra - Portugal (28827783847).jpg|thumb|left|Knjižnica palače Mafra, ki jo je zasnoval Manuel Caetano de Sousa]]
Rokokojska arhitektura je na Portugalsko vstopila prek severa, Lizbona pa je zaradi dvorne pompoznosti ostala v baroku. Gre za arhitekturo, ki sledi mednarodnemu okusu dekoracije in ima zaradi kontrasta med temnim [[granit]]om in belimi stenami jasno portugalski profil. Dekoracija je naturalistična, temelji predvsem na školjkah in listih, pa tudi na arhitekturnih elementih in kiparstvu.
[[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg|thumb|right|Nacionalna [[palača Queluz]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira]]

Romarski kraji so postali modni, pogosto zgrajeni na grobih mestih, ki so omogočala impresivna stopnišča velikega scenografskega učinka. André Soares je delal v regiji Braga in med mnogimi drugimi izdelal nekaj glavnih primerov, kot so svetišče Falperra, cerkev Congregados, mestna hiša Braga in Casa do Raio. Število stavb in arhitektov je veliko in ker je severu Portugalske prizanesel uničujoč lizbonski potres leta 1755, je veliko stavb ohranjenih.

V severnem delu Portugalske se je razvil drugačen in bolj bujen baročni slog z nekaj rokokojskih primesmi, ki je bolj spominjal na srednjeevropski slog. Italijanski arhitekt Nicolau Nasoni je zasnoval cerkev in spektakularen granitni stolp [[cerkev dos Clérigos|São Pedro dos Clérigos]] v Portu. Eden njegovih naslednikov je bil slikar in arhitekt José de Figueiredo Seixas, ki je bil eden njegovih učencev. [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] pri Bragi, ki ga je zgradil arhitekt Carlos Luis Ferreira Amarante, je izjemen primer romarskega kraja z monumentalnim, kaskadnim baročnim stopniščem, ki se vzpenja 116 metrov. Ta zadnji primer že kaže premik v slogu v [[neoklasicizem]].

[[Palača Raio|Palácio do Raio]] (André Soares) je izjemna baročno-rokokojska urbana palača z bogato okrašeno fasado v Bragi. V tem obdobju je bilo zgrajenih več podeželskih hiš in dvorcev v poznobaročnem slogu. Tipični primeri so domovi družine Lobo-Machado (v Guimarãesu), Malheiro (Viana do Castelo) in Mateus (Vila Real).

=== Pombalov slog ===
[[File:Lisbon, Portugal (41623124535) (cropped).jpg|thumb|right|Pombaline Baixa je bila zgrajena po lizbonskem potresu leta 1755]]
[[Lizbonski potres (1755)]] ter [[cunami]] in [[požar]]i, ki so mu sledili, so uničili številne stavbe v Lizboni. [[Jožef I. Portugalski]] in njegov predsednik vlade Sebastião de Melo, [[markiz Pombal]], sta najela arhitekte in inženirje za obnovo poškodovanih delov Lizbone, vključno s središčem Pombaline.
[[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|left|Praça do Comércio, ki jo je leta 1755 zasnoval Eugénio dos Santos]]

Pombalov slog je sekularna, utilitarna arhitektura, ki jo zaznamuje pragmatizem. Sledi preprostemu slogu vojaških inženirjev, s pravilnimi, racionalnimi ureditvami, pomešanimi z rokokojskimi detajli in neoklasicističnim pristopom k strukturi. Lizbonsko okrožje Baixa sta obnovila Eugénio dos Santos in Carlos Mardel. Markiz Pombal je postavil stroge pogoje za obnovo. Arhitekturne modele so preizkusili tako, da so vojaki korakali okoli njih, da bi simulirali potres, zaradi česar je bil to eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije. Praça do Comércio, ulica Augusta in Avenida da Liberdade so pomembni primeri te arhitekture. Praça do Comércio je dobil pravilno, racionalno ureditev v skladu z rekonstrukcijo novega središča mesta Pombaline, Baixa.

Pombalov stil arhitekture je mogoče najti tudi v Vila Real de Santo António (1773–75), novem mestu v Algarveju, ki ga je zgradil Reinaldo Manuel dos Santos. Slog je jasno viden v urbanistični ureditvi in predvsem na glavnem trgu.

=== Neoklasicizem ===
[[File:Porto (Portugal) (21819579924).jpg|thumb|left|Bolnišnica Santo António v Portu]]
Prihod neoklasicističnih trendov na Portugalsko je bil v veliki meri odložen zaradi prizadevanj za obnovo po lizbonskem potresu leta 1755. Bila so leta 1770, ki so začela dobo neoklasicistične arhitekture, s sočasno gradnjo kraljeve jahalne dvorane v Belému v Lizboni in bolnišnice Santo António v Portu, ki jo je izvedel John Carr. Kmalu po uvedbi v mainstream portugalsko arhitekturo sta se pojavili dve šoli neoklasicizma na Portugalskem: severna šola s sedežem v Portu in Bragi, na katero sta močno vplivala britanski neoklasicizem in [[paladijevska arhitektura]], ter južna šola s sedežem v Lizboni, na katero so močno vplivali italijanski in kasneje francoski trendi.
[[File:Feitoria Inglesa (Porto).JPG|thumb|right|Tovarniška hiša v Portu]]
[[File:Teatro Nacional D. Maria II from Rossio Square (42119946034) (cropped).jpg|thumb|Lizbonsko narodno gledališče Marije II]]

Čeprav so se neoklasicistični trendi ohranili po vsej Portugalski tudi dlje od širšega evropskega obdobja neoklasicizma, je Porto ustvaril največje število arhitektov in stavb, ki so se ravnali po neoklasicističnih slogih, gibanje pa v Lizboni ni dobilo toliko podpore. Iz severne šole je bil Carlos Amarante eden najbolj priljubljenih arhitektov v Portu in Bragi, ki je zasnoval številne pomembne znamenitosti v obeh mestih, vključno z župniščem Univerze v Portu ter cerkvama Bom Jesus do Monte in Pópulo v Bragi.

Pomembna dela v severni tradiciji:
*Palácio da Bolsa v Portu, ki ga je oblikoval Joaquim da Costa Lima Júnior
*Tovarniška hiša v Portu, ki jo je zasnoval John Whitehead
*Palača Carrancas v Portu, ki jo je zasnoval Joaquim da Costa Lima Sampaio
*Bolnišnica Santo António v Portu, ki jo je zasnoval John Carr
*Cadeia da Relação v Portu, ki jo je oblikoval Eugénio dos Santos

Pomembna dela v južni tradiciji:
*Palača Ajuda v Lizboni, ki jo je zasnoval José da Costa e Silva
*Teatro Nacional de São Carlos v Lizboni, ki ga je zasnoval José da Costa e Silva
*Narodno gledališče D. Maria II v Lizboni, ki ga je zasnoval Fortunat Lodi
*Jahalnica Belém v palači Belém v Lizboni, ki jo je zasnoval Giacomo Azzolini

=== Neomanuelin ===
[[File:Exterior of the Quinta da Regaleira 33.jpg|thumb|right|Quinta da Regaleira, v Sintri, portugalska riviera; Luigi Manini, 1889]]
[[File:Lisbon, Portugal (34173770901).jpg|thumb|left|železniška postaja Rossio v Lizboni; José Luís Monteiro, 1886]]

Neomanuelinistični slog portugalske poznogotske manuelinske arhitekture iz poznega 16. stoletja, je bil primarni arhitekturni izraz [[romantika|romantike]] na Portugalskem zaradi svojih izrazito nacionalističnih značilnosti in zgodovine, ki je cvetela od sredine 19. stoletja do začetka 20. na Portugalskem in v Braziliji ter v manjši meri v drugih delih portugalsko govorečega sveta.

Slog, ki se je razvil v času romantičnega nacionalizma, močno vsebuje portugalske nacionalne simbole, vključno z [[Armilarna sfera|armilarno sfero]], križem Kristusovega reda in elementi portugalskega grba, pa tudi simbole portugalskih odkritij, kot so zvite vrvi, eksotično sadje in zelenjava (kot so ananas in artičoke), morske pošasti in morske rastline (kot so korale in veje alg).

Prva priznana neomanuelinska arhitekturna dela je med letoma 1839 in 1849 s stavbo [[palača Pena|palače Pena]] v Sintri izvedel portugalski kralj [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinand II.]]. Romantična palača, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse, je Veliko neomanuelinsko okno palače Pena adaptacija velikega manuelinskega okna samostana Kristusa iz Tomarja iz 19. stoletja.

Medtem ko je neomanuelinske stavbe mogoče najti po vsej Portugalski in kolonijah, je največja koncentracija del v Lizboni, od koder je večina originalnih manuelinskih zasnov in spomenikov, ter na bližnji portugalski rivieri, zlasti v Sintri.

=== Neomudéjar ===
[[File:Sintra DSC 0201 (3032888240) (cropped).jpg|thumb|right|Fonte Mourisca v Sintri, c. 1922]]
[[File:Campo Pequeno (cropped).jpg|thumb|left|Campo Pequeno arena za bikoborbo, c. 1892]]

Neo-mudéjar je vrsta bujne mavrske preporodne arhitekture, ki se uporablja na Iberskem polotoku in v manjši meri v Ibero-Ameriki, ki spominja na mavrsko dediščino Iberije, modo, ki je cvetela ob koncu 19.  in v začetku 20. stoletja. Priljubljenost sloga na Portugalskem je bila močno skoncentrirana v Lizboni in na portugalski rivieri ter v južnih regijah Algarve in Alentejo, saj so te imele najbolj vidno mavrsko dediščino v državi.

Tako kot oživitev neomanuelinizma so bila prva dela neomudéjarja na Portugalskem izvedena med letoma 1839 in 1849 z gradnjo palače Pena, romantične palače, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse v Sintri. Sintra je kmalu postala dom drugih pomembnih neomudéjarskih posesti, kot sta [[palača Monserrate]], ki jo je zasnoval James Thomas Knowles, in [[Quinta do Relógio]], ki jo je zasnoval António da Fonseca Júnior, za katero so značilne pogosto fantastične, pravljične arhitekturne in okrasne značilnosti, ki so v modi v drugih deli Evrope, kot sta Avstrija in Nemčija.

Pomembna dela v Lizboni so veliki spomeniki, kot je bikoborska arena Campo Pequeno iz leta 1892, ki jo je zasnoval arhitekt António José Dias da Silva, pa tudi številna znamenita posestva, kot sta Palácio Ribeira da Cunha iz leta 1877 v okrožju Príncipe Real in Palácio Conceição iz leta 1891 da Silva, na Avenida da Liberdade.

Izraz sloga na severu Portugalske se uporablja predvsem v notranjem oblikovanju, kot je razkošna Sala Arabe v Palácio da Bolsa v Portu, ali pa je močno spremenjen in pomešan z drugimi slogi in trendi v zunanjosti stavb, kot je tovarniško skladišče Devesas v Portu.

=== Arhitektura iz litega železa ===
{{glavni|Arhitektura iz litega železa}}
[[File:Ponte Luís I - panoramio.jpg|thumb|right|upright|Most Ludvika I., Porto]]
[[File:Praça Infante Dom Henrique (3898442992).jpg|thumb|left|Mercado Ferreira Borges v Portu]]

Arhitektura iz litega železa, znana preprosto kot ''železna arhitektura'' v portugalščini ''arquitetura de ferro'', se je v veliki meri začela manifestirati v zadnji četrtini 19. stoletja. Medtem ko so bili revolucionarni v smislu tehničnega napredka, strukturne celovitosti in drugih inženirskih podvigov, so slogovni trendi železne arhitekture skoraj v celoti temeljili na historicizmu in neo slogih.

Uporaba železne arhitekture je bila omejena na nekatera področja gradnje, predvsem infrastrukturne, kot so mostovi, železniške postaje in dvigala ali stavbe, pomembne za skupno dobro, kot so razstavne dvorane, mestne tržnice ali trgovski centri.

Pomembne železne strukture na Portugalskem vključujejo:
*[[Dvigalo Santa Justa, Lizbona]]
*[[Most Ludvika I.]] v Portu
*[[Most Marije Pije]] v Portu
*Mercado Ferreira Borges v Portu
*Palacio de Cristal v Portu (porušena)

=== Art nouveau ===
[[File:A_Livraria_Lello_e_Irmão-A_ponte_de_encanto.jpg|thumb|right|upright|Livraria Lello v Portu]]
[[File:Casa da Cooperativa Agrícola e o porto de Aveiro (cropped).jpg|thumb|left|Hiše Arte Nova ob kanalih Aveiro]]
[[Art nouveau]] na Portugalskem znan kot Arte Nova, se je v zgodovini Portugalske pojavil pozno in se je kratkotrajno pojavil ter cvetel predvsem med letoma 1905 in 1920. Kar zadeva mednarodne odnose, je portugalski Arte Nova bolj v skladu s šolo francoske Art Nouveau kot takratne avstrijske šole. Uporabo Arte Nova je v veliki meri razširila urbana elita portugalske aristokracije, predvsem v pristaniških mestih, kot so Lizbona, Porto in Aveiro.

Koncept, ki je opredeljeval secesijsko različico Aveira (Portugalska), imenovano Arte Nova, je bil bahavost: slog je prinesla konservativna buržoazija, ki je želela izraziti svojo moč z dekorativnimi fasadami, notranjost pa je pustila konzervativno.&lt;ref name=&quot;aveiro&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |title=The &quot;Coup de Fouet&quot; magazine, vol. 11 (2008), pp. 2-7 |accessdate=2024-01-05 |archive-date=2020-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200718020004/http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Druga značilnost Arte Nova je bila uporaba lokalno proizvedenih ploščic z motivi Art Nouveau.

Najbolj opazni primeri Arte Nova na Portugalskem, zunaj Aveira, so:&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/lisbon] List of buildings in Lisbon - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/porto] List of buildings in Porto - Art Nouveau World&lt;/ref&gt;
*Muzejska rezidenca Dr. Anastácio Gonçalves Manuela Joaquima Norte Júniorja (1904–1905) v Lizboni
*Café Majestic João Queiroz (1921) v Portu
*Knjigarna Livraria Lello Xavierja Estevesa (1906) v Portu.

Najvplivnejši umetnik Arte Nova je Francisco Augusto da Silva Rocha. Zasnoval je številne zgradbe tako v Aveiru kot v drugih mestih na Portugalskem,&lt;ref&gt;[http://art.nouveau.world/francisco-augusto-da-silva-rocha] Francisco Augusto da Silva Rocha - Art Nouveau World&lt;/ref&gt; čeprav pravzaprav ni bil arhitekt (to je bilo običajno za Aveiro v tistem času). Eden od njih ima tako zunanjost kot notranjost v slogu Art Nouveau in zdaj gosti muzej Arte Nova – to je rezidenca Major Pessoa. Drug pomemben primer je nekdanja Cooperativa Agrícola z ročno poslikanimi ploščicami. Nekaj secesijskih skulptur je tudi na osrednjem pokopališču v Aveiru.

=== Moderna arhitektura ===
[[File:Casa das Histórias Paula Rego.JPG|thumb|left|Casa das Histórias Paula Rego, portugalska riviera; oblikoval Eduardo Souto de Moura, 2000]]
Ena najboljših arhitekturnih šol na svetu, znana kot ''Escola do Porto'' ali šola Porto, je na Portugalskem. Njeni alumni so [[Fernando Távora]], [[Álvaro Siza Vieira]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] 1992) in [[Eduardo Souto de Moura]] (dobitnik Pritzkerjeve nagrade 2011). Njena sodobna naslednica je Faculdade de Arquitectura (Šola za arhitekturo) Univerze v Portu.
[[File:Pavilhão de Portugal 4.JPG|thumb|right|Parque das Nações, Lizbona]]

Čeprav je portugalska arhitektura običajno povezana z mednarodno priznanim Alvarom Sizo, so drugi enako odgovorni za pozitivne trende v trenutni arhitekturi. »Številni portugalski arhitekti so Sizovi nasledniki, a Tavora je vsem nam dedek.« Vpliv Sizovega učitelja, Fernanda Tavore, odmeva med generacijami.&lt;ref&gt;[http://www.aiq.co.il/pages/EnglishArticle.asp?id=192 Modern Portugal- Architecture in the Age of Masses]&lt;/ref&gt;

Fundação Calouste Gulbenkian, zgrajena v 1960-ih, ki so jo zasnovali Rui Atouguia, Pedro Cid in Alberto Pessoa, je eden najboljših primerov portugalske arhitekture 20. stoletja.

Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti zaradi zasnove stadiona.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 Estádios de Tomás Taveira e Souto Moura premiados] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429003508/http://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 |date=2011-04-29 }}, Diário de Notícias (July 8, 2005)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.amazon.com/Tom%C3%A1s-Taveira-Geoffrey-Broadbent/dp/185490034X Tomás Taveira], Geoffrey Broadbent (introduction), Publisher: St Martins Pr (February 1991)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ Tomás Taveira desenha estádio do Palmeiras no Brasil] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429073524/http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ |date=2011-04-29 }}, Diarioeconomico.com&lt;/ref&gt; Drugi znani portugalski arhitekti so Pancho Guedes, Gonçalo Byrne in António Maria Braga.

''Centro de Documentação da Presidência da República'' (Dokumentacijski arhiv predsednika Portugalske republike) Carrilha da Graçe je ena najbolje varovanih arhitekturnih skrivnosti Lizbone.

Obstaja nova generacija portugalskih arhitektov z izjemnimi deli, ki so mednarodno nagrajena.&lt;ref&gt;{{in lang|pt}} [https://www.publico.pt/2019/06/25/p3/noticia/quem-sao-os-arquitectos-portugueses-que-estao-entre-os-mais-promissores-da-europa-1877470 Quem são os arquitectos portugueses que estão entre os mais promissores da Europa?], Jornal Publico (June 25, 2019)&lt;/ref&gt; Nagrada Europe 40 Under 40, ki sta jo ustvarila Evropski center za arhitekturno umetnost, oblikovanje in urbanistične študije in Chicago Athenaeum: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sta Filipa Frois Almeida, Hugo Reis, Diogo Aguiar, Raulino Silva in Bruno André nagradila z Evropo Nagrada 40 Under 40.

==Regionalna arhitektura==
{{clear}}
=== Azori ===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Church of Jesuite Collegium Ponta Delgada (cropped).jpg|Jezuitski kolegij Ponta Delgada
File:2012-10-15 15-41-06 Portugal Azores Ribeira Grande (cropped).JPG|Cerkev Svetega Duha (Ribeira Grande)
File:Praça Gonçalo Velho Cabral, Ponta Delgada.jpg|Mestna vrata [[Ponta Delgada]]
File:City Hall Angra do Heroismo (cropped).jpg|Mestna hiša [[Angra do Heroísmo]]
File:Pdl camara municipal (2) (cropped).JPG|Mestna hiša Ponta Delgada
File:Ponta Delgada (14004751851) (cropped).jpg|Akademija umetnosti Azorov
File:Edifício da Câmara da Ribeira Grande, ilha de São Miguel, Açores.JPG|Mestna hiša [[Ribeira Grande]]
&lt;/gallery&gt;

===Madeira in Porto Santo===
&lt;gallery perrow=&quot;8&quot;&gt;
File:Vista de Oeste (cropped).jpg|Mestna hiša [[Funchal]]
File:Casas de Santana. Portugal.jpg|Tipične slamnate hiše Santane
File:2016 Palacio de San Lourenzo Funchal. Madeira. Portugal-93 (cropped).jpg|Trdnjava palače São Lourenço
File:Museu da Quinta das Cruzes - 2014-05-11.jpg|Muzej Quinta das Cruzes 
File:Igreja de São Tiago Menor.jpg|Cerkev São Tiago Menor, Funchal
File:Funchal Largo Do Phelps (37311714180).jpg|Largo do Phelps, Funchal
File:São Pedro, Funchal - 29 Jan 2012 - SDC15591.JPG|Inštitut za vino Madeira
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Kingsley, Karen, Gothic Art, Visigothic Architecture in Spain and Portugal: A Study in Masonry, Documents and Form, 1980; International Census of Doctoral Dissertations in Medieval Art, 1982–1993
*KUBLER, George, y SORIA, Martin, &quot;Art and Architecture in Spain and Portugal and their Dominions, 1500–1800&quot;, New York, 1959.
*Kubler, George, &quot;Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706 &quot; ; Wesleyan University Press, Middletown, Connecticut 1972; {{ISBN|0-8195-4045-5}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Romanik; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1996 (in Dutch translation : Romaanse Kunst : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst) {{ISBN|3-89508-449-2}}
*Toman, Rolf&amp;nbsp;– Barock ; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1997 (in Dutch translation : Barok : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst); {{ISBN|3-89508-919-2}}
*Underwood, D.K. – &quot;The Pombaline Style and International Neoclassicism in Lisbon and Rio de Janeiro.&quot;; U. of Pennsylvania Editor, 1988

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Architecture of Portugal}}
*[https://www.gutenberg.org/ebooks/29370 Gutenberg.org: ''Portuguese Architecture'']&amp;nbsp;— ''by Walter Crum Watson, available free (in HTML or plain text)''.

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Portugalska arhitektura]]</text>
      <sha1>6iqtgxzdwq26xakz4d16666biqxelhb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lizbonska stolnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554201</id>
    <revision>
      <id>6772633</id>
      <parentid>6424930</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T01:59:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Uporaba slike iz Wikipodatkov; Dodana galerija z napisi, prevedenimi iz španščine ([[es:Catedral de Lisboa#Galería]]); Tomb of Lopo Fernandes Pacheco 29.jpg</comment>
      <origin>6772633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14256" sha1="r99hhe0mwxwvr7ze6d1f87oza020qpm" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| building_name= Patriarhalna metropolitanska stolnica sv. Marije Velike
| native_name = {{native name|pt|Santa Maria Maior de Lisboa}}
| caption=Fasada Lizbonske stolnice
| location= [[Lizbona]], [[Portugalska]]
| geo = {{coord|38|42|35|N|9|07|59|W|region:PT_type:landmark|display=inline,title}}
| religious_affiliation=[[Rimskokatoliška]]
|map_type=
| rite=
| province=
| district=
| consecration_year=
| status= stolnica
| leadership= Manuel Clemente
| website= {{url|patriarcado-lisboa.pt}}
| architect=
| architecture_type= [[cerkev (zgradba)|cerkev]]
| architecture_style= [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]], [[Baročna arhitektura]]
| facade_direction= zahod
| groundbreaking= 
| year started=
| year_completed= 1147
| construction_cost=
| specifications=yes
| capacity=
| length= 90 m
| width= 40 m
| width_nave= 
| height_max=12 m
| materials=
|designation1=Portuguese National Monument
|designation1_offname=Sé de Lisboa
|designation1_date=10. januar 1907
|designation1_number=PT031106520004
}}
'''Stolnica svete Marije Velike''' ({{lang-pt|Santa Maria Maior de Lisboa}} ali metropolitanska stolnica sv. Marije Velike), pogosto imenovana '''Lizbonska stolnica''' ali preprosto '''Sé''' (''Sé de Lisboa''), je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Lizbona|Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]]. Najstarejša cerkev v mestu je sedež lizbonskega patriarhata. Stolnica, zgrajena leta 1147, je preživela številne [[potres]]e in je bila večkrat spremenjena, prenovljena in obnovljena. Danes je mešanica različnih arhitekturnih slogov. Od leta 1910 je razvrščen kot nacionalni spomenik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=SÉ CATEDRAL DE LISBOA |url=https://lisbonshopping.com/en/place/se-cathedral-of-lisbon/#:~:text=classified%20as%20a%20National%20Monument%20since%201910. |website=Lisbon Shopping |access-date=15 November 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:A Sé de Lisboa no século XVI - História de Portugal, popular e ilustrada.png|200px|thumb|upright|left|Risba Lizbonske katedrale iz 16. stoletja Alfreda Roqueja Gameira (1864–1935) glede na obstoječo 16. stol. slike]]

Lizbona je sedež škofije od 4. stoletja. Po obdobju [[Vizigoti|vizigotske]] prevlade so mesto osvojili [[Mavri]] in ostalo pod arabskim nadzorom od 8. do 12. stoletja, čeprav je bilo kristjanom dovoljeno živeti v Lizboni in njeni okolici. Leta 1147 je mesto ponovno osvojila vojska, sestavljena iz portugalskih vojakov pod vodstvom kralja [[Afonz I. Portugalski|Afonza Henrika]] in severnoevropskih [[križarji|križarjev]], ki so sodelovali v [[druga križarska vojna|drugi križarski vojni]]. Angleški križar po imenu Gilbert iz Hastingsa je bil postavljen za škofa, na mestu glavne [[mošeja|mošeje]] v Lizboni pa so zgradili novo stolnico.
[[Image:NaveLateral.jpg|200px|thumb|left|Pogled na romansko stransko ladjo lizbonske katedrale]]

Ta prva stavba je bila dokončana med letom 1147 in prvimi desetletji 13. stoletja v [[romanska arhitektura|poznoromanskem slogu]]. Takrat so v stolnico iz južne Portugalske prinesli relikvije sv. Vincencija Saragoškega, zavetnika Lizbone. Konec 13. stoletja je portugalski kralj Denis zgradil gotski [[križni hodnik]], njegov naslednik [[Afonz IV. Portugalski]] pa je dal glavno kapelo spremeniti v kraljevi panteon v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] zanj in njegovo družino. Leta 1498 je kraljica Eleanor iz Viseua ustanovila ''Irmandade de Invocação a Nossa Senhora da Misericórdia de Lisboa'' (Bratovščina klicanja Gospe Usmiljenja iz Lizbone) v eni od kapel križnega hodnika stolnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.scml.pt/default.asp?site=historia&amp;sub=&amp;layout= | title=História | access-date=9 January 2011 | author=Santa Casa da Misericórdia de Lisboa | archive-url=https://web.archive.org/web/20110524101120/http://www.scml.pt/default.asp?site=historia&amp;sub=&amp;layout= | archive-date=24 May 2011 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ta bratovščina se je razvila v ''Santa Casa da Misericórdia de Lisboa'', katoliško dobrodelno ustanovo, ki se je kasneje razširila v druga mesta in je imela zelo pomembno vlogo na Portugalskem in v njenih kolonijah.

Med portugalskim medvladjem 1383–85 je prebivalstvo sumilo, da škof Dom Martinho Annes spletkari s Kastiljci in jezna množica ga je vrgla skozi okno severnega stolpa.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = Lisbon | url = https://archive.org/details/arthistorylisbon0000ferr | language = en | location = Florence | publisher = Bonechi |year           = 2000 |page = [https://archive.org/details/arthistorylisbon0000ferr/page/32 32] | series =Art and history |isbn = 88-8029-394-X}}&lt;/ref&gt;

Potresi so bili vedno problem za Lizbono in njeno stolnico. V 14. in 16. stoletju jih je bilo več, najhujši od vseh pa je bil [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]], ki je uničil gotsko glavno kapelo skupaj s kraljevim panteonom. Tudi križne hodnike in številne kapele sta uničila potres in požar, ki je sledil. Stolnica je bila delno prezidana in je v začetku 20. stoletja po temeljiti prenovi dobila podobo, kakršno ima danes.
[[Image:LisbonCathedral-Ambulatory.jpg|250px|thumb|right|Arheološka izkopavanja v križnem hodniku katedrale]]

V zadnjih letih je bilo izkopano osrednje dvorišče križnega hodnika, ki kaže znake rimskega, arabskega in srednjeveškega obdobja. Izkopavanja so se začela leta 1990. Odkrila so rimsko cesto s trgovinami na obeh lokacijah. Del rimske kuhinje in ''kloako'' (kanalizacija) in sledi poznejših vizigotskih stavb. Izkopan je bil tudi zelo viden del mavrske stavbe z rdečimi stenami, povezane z nekdanjo mošejo, ki je nekoč stala na tem mestu.&lt;ref name=&quot;a3&quot;&gt;{{navedi splet |title=Archaeological excavations in Lisbon's Cathedral Cloister, Portugal |url=https://citygomaps.blogspot.com/2016/09/archaeological-excavations-in-lisbons.html |website=citygomaps.blogspot.com |access-date=2 October 2018}}&lt;/ref&gt;

Leta 2020 so odkrili ostanke kompleksa [[Almoravidi|Almoravidov]], za katerega raziskovalci domnevajo, da je mošeja. Graça Fonseca, portugalska ministrica za kulturo, je odločila, da je treba muslimanske ostanke obdržati na svojem mestu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Vestígios muçulmanos vão ser integrados na Sé de Lisboa |url=https://www.dn.pt/cultura/vestigios-muculmanos-vao-ser-integrados-na-se-de-lisboa--13230640.html |publisher=Diário de Notícias |access-date=13 December 2021 |language=pt-PT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Vestígios da mesquita do século XII descoberta na Sé de Lisboa vão ser preservados |url=https://www.tsf.pt/portugal/cultura/vestigios-da-mesquita-do-seculo-xii-descoberta-na-se-de-lisboa-vao-ser-preservados-12918917.html |publisher=TSF |access-date=13 December 2021 |language=pt-PT |date=14 October 2020 |archive-date=2023-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230904144910/https://www.tsf.pt/portugal/cultura/vestigios-da-mesquita-do-seculo-xii-descoberta-na-se-de-lisboa-vao-ser-preservados-12918917.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Umetnost in arhitektura ==
Stolnica je stavba s tlorisom [[latinski križ|latinskega križa]] s tremi [[cerkvena ladja|ladjami]], [[transept]]om in glavno [[kapela|kapelo]], obdano z [[ambulatorij]]em. Cerkev je na vzhodni strani povezana s križnim hodnikom. Glavno pročelje stolnice je videti kot trdnjava, z dvema [[stolp]]oma, ki obkrožata vhod, in nazobčanimi stenami. Ta grozeč videz, viden tudi v drugih portugalskih stolnicah tistega časa, je ostanek iz obdobja [[rekonkvista|rekonkviste]], ko so cerkev lahko uporabili kot oporišče za napad na sovražnika med obleganjem.

=== Rromanika ===
Od svojega prvega gradbenega obdobja (1147 do prvih desetletij 13. stoletja) je lizbonska stolnica ohranila zahodno fasado z [[rozeta (arhitektura)|rozeto]] (prezidano iz fragmentov v 20. stoletju), glavni [[portal]], severni stranski portal in ladjo. Portali imajo zanimive kiparske [[kapitel]]e z romanskimi motivi. Ladja je pokrita s [[banjast obok|banjastimi oboki]] in ima zgornjo, obokano galerijo ([[triforij]]). Svetloba prodira skozi rozete zahodne fasade in transepta, ozka okna stranskih ladij ter okna stolpa z lanterno transepta. Splošni tloris stolnice je zelo podoben načrtu [[Stara stolnica v Coimbri|stare stolnice v Coimbri]], ki je iz istega obdobja. Ena od kapel ambulatorija ima zanimiva romanska železna vrata.
[[Image:Tomb of Lopo Fernandes Pacheco 29.jpg|250px|thumb|left|Gotska grobnica viteza Lopa Fernandesa Pacheca, 7. lorda Ferreira de Aves, v ambulatoriju lizbonske stolnice]]

=== Gotika ===
Konec 13. stoletja je portugalski kralj [[Denis Portugalski]] ukazal zgraditi križni hodnik v gotskem slogu, ki ga je potres leta 1755 močno poškodoval. Blizu vhoda v stolnico si je v začetku 14. stoletja bogati trgovec Bartolomeu Joanes zgradil pogrebno kapelo. Njegova grobnica z ležečo figuro je še vedno notri. Nekoliko pozneje je portugalski kralj Afonz IV. dal romansko [[apsida|apsido]] zamenjati z gotsko glavno kapelo, obdano z ambulatorijem z žarkastimi kapelami. Kralj in njegova družina so bili pokopani v glavni kapeli, vendar je bila njihova grobnica in kapela uničena v potresu leta 1755. Ambulatorij je preživel in je pomembno delo v zgodovini portugalske gotike. Sestavljen je iz krožne ladje – ki ni povezana z glavno kapelo – z vrsto žarkastih kapel. Drugo nadstropje ambulatorija je pokrito z [[rebrasti obok|rebrastimi oboki]] in ima vrsto oken ([[svetlobno nadstropje]]), ki notranjost kopajo z obilo svetlobe.

Ambulatorij vsebuje tri izjemne gotske grobnice iz sredine 14. stoletja. Ena grobnica pripada Lopu Fernandesu Pachecu, 7. lordu Ferreira de Aves, plemiču v službi kralja Afonza IV. Videti je, da njegova ležeča figura drži meč, varuje pa jo pes. Njegova žena, Maria de Vilalobos, se pojavi nad svojim grobom in bere ''knjigo ur''. Tretja grobnica pripada neznani kraljevi princesi. Vse grobnice so okrašene z grbi.
[[Image:Claustros da Sé de Lisboa - 2004.jpg|250px|thumb|right|Gotski križni hodnik Lizbonske stolnice. Vsak okulum nad dvojnima lokoma ima drugačno krogovičje]]

V zadnji četrtini 15. stoletja se domneva, da so bile znamenite plošče svetega Vincenca, ki jih je naslikal Nuno Gonçalves, postavljene v kapelo svetega Vincenca v ambulatoriju. Tam so ostale vsaj do leta 1690 in so bile v stolnici shranjene do leta 1742. Nato so jih prenesli v Mitrino palačo.&lt;ref&gt;Adriano de Gusmão, Nuno Gonçalves; The Burlington Magazine Vol. 98, No. 638 (May 1956), pp. 166, 169&lt;/ref&gt; Paneli so zdaj v Museu Nacional de Arte Antiga (Narodni muzej antične umetnosti) v Lizboni.

=== Sodobni časi ===
V 17. stoletju je bila zgrajena lepa [[zakristija]] v [[baročna arhitektura|baročnem arhitekturnem slogu]], po letu 1755 pa je bila glavna kapela prezidana v neoklasicističnem in rokokojskem slogu (vključno z grobnicami kralja [[Afonz IV. Portugalski|Afonza IV.]] in njegove družine). Machado de Castro, najpomembnejši portugalski kipar poznega 18. stoletja, je avtor veličastnih jaslic v gotski kapeli Bartomoleu Joanes. [[Krstilnik]], v katerem je bil po izročilu leta 1195 krščen [[sveti Anton]], je iz 12. stoletja. V začetku 20. stoletja je bil velik del neoklasicističnega okrasja z zunanje in notranje strani stolnice odstranjen, da bi ta dobila bolj 'srednjeveški' videz.

=== Križni hodnik ===
Križni hodnik, prizidan vzhodno od stolnice, je bil zgrajen konec 13. stoletja in v začetku 14. stoletju  pod vladavino kralja Denisa. Obstaja arheološka razstava, ki prikazuje ostanke starodavnih stavb, pa tudi železno rešetko v romanskem slogu.

== Orgle ==
Katedrala ima dvoje [[orgle|orgel]]. Na evangelijski strani kora so zgodovinske enoročne orgle, ki jih je okrog leta 1788 zgradil orgel Joaquim António Peres Fontanes.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://web.archive.org/web/20140102111752/http://orgaos-portugal.net/Orgaos_Historicos/Lisboa/se_lisboa_ev.htm |titel=Órgãos de Portugal |datum=2014-01-02 |abruf=2022-10-24}}&lt;/ref&gt;

Druge orgle je leta 1964 izdelalo orgelsko podjetje Flentrop. Glasbilo ima 51 registrov na štirih manualih in pedalu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://web.archive.org/web/20170602192716/http://orgaos-portugal.net/Orgaos_Modernos/Lisboa/se_lisboa_ep.htm |titel=Órgãos de Portugal |datum=2017-06-02 |abruf=2022-10-24}}&lt;/ref&gt;

&lt;div style=&quot;clear:both&quot;&gt;&lt;/div&gt;
== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Nave of Sé de Lisboa towards the chancel 23.jpg|Pogled z višine vzdolž glavne ladje proti prezbiteriju
Chancel arch of Sé de Lisboa 25.jpg|Lok prezbiterija in poslikan obok
Rose window, center of west facade of Sé de Lisboa (interior) 24.jpg|Pogled od znotraj na rozeto zahodnega pročelja
Baptistry of Sé de Lisboa 33.jpg|Krstilnica s krstnim kamnom in ploščami azulejo
Gestatorial chair of the Patriarch of Lisbon 22.jpg|Nosilni stol lizbonskega patriarha
LisbonCathedral-Cloisters1.jpg|Gotski križni hodnik in arheološka izkopavanja leta 2007
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Reference==
*''Portugal/1 – Europa Romanica'', Gerhard N Graf, Ediciones Encuentro, Madrid, 1987
* {{navedi splet|url=http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/70502/ |title=Sé de Lisboa |access-date=9 January 2011 |year=2008 |publisher=Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico (IGESPAR) |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104000128/http://www.igespar.pt/en/patrimonio/pesquisa/geral/patrimonioimovel/detail/70502/ |archive-date=4 November 2013 }}
* {{navedi splet | url=http://www.monumentos.pt/Monumentos/UserControls/Pdf.aspx?Ipas=2196&amp;Type=FICHAIPA | title=Sé de Lisboa | access-date=9 January 2011 | year=2008 | publisher=IHRU – Instituto da Habitação e da Reabilitação Urbana | language=pt}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Sé de Lisboa}}
* [http://www.patriarcado-lisboa.pt/site/index.php?tem=179 Uradna spletna stran patriarhata Lizbone]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lizbona]]
[[Kategorija:Stolnice na Portugalskem]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura na Portugalskem]]
[[Kategorija:Baročna arhitektura na Portugalskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1147]]
[[Kategorija:Bivše mošeje]]</text>
      <sha1>r99hhe0mwxwvr7ze6d1f87oza020qpm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Svetišče Gospe iz Fátime</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554701</id>
    <revision>
      <id>6772575</id>
      <parentid>6719585</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:55:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Dodaj fotografije z napisi, prevedenimi iz italijanščine; Wikipodatki: Panoramas of Santuário de Fátima 32.jpg; Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) close-up 23.jpg; Interior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 38.jpg; Fatima 0364 (19693068605) B.jpg; Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg</comment>
      <origin>6772575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19698" sha1="12a1s96o04ptxzf6n99nlpk7a0161z0" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name               = Svetišče Gospe iz Fátime
| fullname           = Santuário de Nossa Senhora do Rosário de Fátima
| other name         = 
| native_name        = Santuário de Fátima
| image_size         = 280
| caption            = Pogled na znameniti stolp Fátimskega svetišča s kapelo prikazovanj na levi
&lt;!-- Map &amp; Location --&gt;
| pushpin map        = 
| pushpin mapsize    = 
| relief             = 
| map caption        = Lega svetišča v občini Ourém
| coordinates        = {{coord|39|37|56|N|8|40|18|W|display=inline,title}}
| location           = Cova da Iria, [[Fatima, Portugalska|Fátima]], Beira Litoral
| country            = Portugalska
&lt;!-- Stats --&gt;
| architect          = Gerardus van Krieken
| length             = 
| width              = 
| dedication         = [[Marijino prikazovanje]] v župniji Fátima na Portugalskem 
| diocese            = Leiria–Fátima 
| denomination       = [[Rimskokatoliška]]
| years built        = 
| style              = neobaročna arhitektura
| website            = {{URL|http://www.fatima.pt/en/}}
}}
'''Svetišče Gospe iz Fátime''' ({{lang-pt|Santuário de Fátima}}), uradno imenovano '''Svetišče Marije rožnega venca iz Fatime''' (''Santuário de Nossa Senhora do Rosário de Fátima''), je Marijino svetišče, posvečeno Fatimski Materi Božji, ki stoji v [[Fatima, Portugalska|Fátimi]], v občina Ourém na [[Portugalska|Portugalskem]]. Sestavljena je iz skupine katoliških verskih stavb in struktur z baziliko Rožnovenske Marije (''Basílica de Nossa Senhora do Rosário'') kot glavno stavbo.

Poleg bazilike je v svetišču še kapela Lausperene (''Capela do Lausperene''), velik hrast blizu mesta, kjer so se leta 1917 zgodila Marijina prikazovanja, spomenik Presvetemu Srcu Jezusovemu (''Monumento ao Sagrado Coração de Jesus'') in Kapela prikazovanj (''Capelinha das Aparições''), ki vsebuje območje, kjer so trije otroci, Lúcia dos Santos in njena bratranca, Francisco in Jacinta Marto, rekli, da jih je prvič obiskala Devica Marija. Poleg tega je bilo v vmesnih letih zgrajenih več drugih stavb in spomenikov v spomin na dogodke.

Nasproti glavnega svetišča je veliko večja [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|bazilika Svete Trojice]], zgrajena po letu 1953, zaradi omejenega obsega svetišča za velika romanja in bogoslužja.

== Zgodovina ==
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0594 (19211507275).jpg|180px|left|thumb|Kip, posvečen prikazanju Gospe, ki se je izjemoma zgodilo v Valinhosu blizu Fátime na Portugalskem]]
[[File:ChildrensofFatima.jpg|thumb|225px|Lúcia Santos (levo) s svojima bratrancema Franciscom in Jacinto Marto, 1917]]
[[File:AnjodePortugal.jpg|thumb|225px|Spomenik prikazovanja angela varuha Portugalske trem pastirčkom v Fátimi na Portugalskem]]
Leta 1916 so Lúcia dos Santos in njena dva bratranca, Francisco in Jacinta Marto, trikrat poročali o prikazovanju angela v regiji Valinhos. Po besedah otrok so se ti blagoslovljeni obiski začeli 13. maja 1917, ko so, ko so pasli ovce svoje družine v Cova da Iria, rekli, da so bili priča prikazovanju tistega, za kar so kasneje z vsem srcem verjeli, da je [[sveta Marija|Devica Marija]], in začeli opravljati pokoro in daritev v pokoro grešnikov. Mnogi so se zgrnili v Fátimo in Aljustrel, da bi skupaj z otroki bili priča tem razglašenim prikazovanjem, vendar ne preden so bili otroci zaprti zaradi politično motečega delovanja. Ti obiski so dosegli vrhunec na javnem dogodku ''Čudež sonca'' 13. oktobra 1917, kjer so otroci povedali, da je prikazovanje Device Marije otrokom razkrilo tri skrivnosti. Čeprav je ''Čudež sonca'' zaznamoval zadnje domnevno prikazovanje otrok, je regija Fátima še naprej cilj romarjev.

Žrtvi epidemije [[Španska gripa|pandemije gripe]] leta 1918, oba bratranca (Francisco in Jacinta Marto) sta umrla 4. aprila 1919 oziroma 20. februarja 1920 (v Aljustrelu in Lizboni). Skupaj s tremi skrivnostmi Fátime bi bile njihove zgodbe (in zgodba o Lúciji) povezane z versko gradnjo, ki je sledila v Fátimi. Majhno kapelo ''Capelinha das Aparições'' (Kapela prikazovanj) so 28. aprila 1919 začeli graditi domačini: cerkvene oblasti je niso niti ovirale niti spodbujale.

13. maja 1920 so romarji kljubovali vladnim vojakom, da bi v kapelo postavili kip Device Marije, medtem ko je bila prva uradna maša 13. oktobra 1921. Istega leta so odprli tudi dom za bolnike, vendar je bila prvotna kapela 6. marca 1922 uničena.

Prve preiskave (kanonični proces) Rimskokatoliške cerkve v zvezi z dogodki v Fátimi so se začele 3. maja 1922. Medtem je bila majhna kapela prikazovanj ponovno zgrajena in delovala do leta 1923. Naslednja štiri leta so minila, da bi videli sprememba odnosa rimskokatoliške cerkve; 26. julija 1927 je škof Leirije predsedoval prvemu bogoslužju v Cova da Iria, ki je vključevalo blagoslov 11 kilometrov postaj [[križev pot|križevega pota]] na gorski cesti do kraja od Reguengo do Fetal.

13. maja 1928 je bil položen prvi temeljni kamen pri gradnji bazilike in stebrišča v Fátimi, proces, ki se je nadaljeval do leta 1954. Gradnja stebrišča, ki jo je izvedel arhitekt António Lino, se je začela leta 1949 in je trajala do leta 1954. Medtem je na 13. oktobra 1930 je rimskokatoliška cerkev dovolila obstoj prvega kulta ''Nossa Senhora de Fátima'' (Naše Gospe iz Fatime). Še pred dokončanjem kompleksa so posmrtne ostanke Jacinte Marto prenesli iz njenega skromnega groba v Vila Nova de Ourém (kjer je bila po smrti pokopana) v Fátimo (12. septembra 1935), pozneje (1. maja 1951) do dokončanega bazilikalnega svetišča. Posmrtne ostanke njenega brata so s pokopališča v Fátimi prenesli v baziliko 13. marca 1952. Istega leta je podjetje Fratelli Rufatti iz Pádove v dokončano cerkev vgradilo tudi [[orgle]].

Pred tem časom, 13. maja 1942, so z velikim romanjem že obeležili 25. obletnico prikazovanj. Dve leti kasneje (13. maja 1946) je kardinal Massella, papeški legat, okronal podobo fatimske Gospe v kapeli prikazovanj, kar pomeni popoln preobrat v uradnem stališču vatikanskega sedeža do dogodkov v Fátimi. 7. oktobra 1953 je bila cerkev svetišča Fátima posvečena in v enem letu je [[papež Pij XII.]] v svojem kratkem dokumentu ''Luce Superna'' (november 1954) cerkvi priznal naziv [[bazilika|bazilike]].
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0583 (19211434485).jpg|225px|right|thumb|V Valinhosu, križev pot]]
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0631 (19025731359).jpg|225px|thumb|Kalvarija v Fátimi na Portugalskem]]

13. maja 1956 je kardinal Angelo Roncalli, beneški patriarh in bodoči [[papež Janez XXIII.]], vodil mednarodno romarsko obletnico. Od te točke naprej bo še naprej aktivna prisotnost in vpliv vatikanskega patriarhata v dogodkih v Fátimi. 1. januarja 1960 je bil uveden sveti lausperenski obred.

Deli orgel, do tedaj razpršeni po baziliki, so bili leta 1962 združeni v eno celoto, v visoki kor - [[empora]] za pevce.

13. maja 1967 je [[papež Pavel VI.]] obiskal Fátimo, da bi obeležil 50. obletnico prvih prikazovanj.

19. septembra 1977 je bila civilna župnija povzdignjena v mesto.

Med 12. in 13. majem 1982 je bil na romanju v Fátimo [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] položen prvi temeljni kamen za ''Capela do Sagrado Lausperene'': gradnja se je nadaljevala do leta 1987. Njeno dokončanje in posvetitev 1. januarja 1987 so pripisali donacijam in darom avstrijskega združenja ''Cruzada de Reparação pelo Rosário para a Paz no Mundo'' (Križarska vojna popravila rožnega venca za svetovni mir). Papež Janez Pavel II. se bo ponovno vrnil 12. in 13. maja 1991, da bo vodil obletnico mednarodnega romanja.

4. junija 1997 je portugalska skupščina povzdignila mesto Fátima v status [[mesto|mesta]].

Po nekaj letih gradnje so se 24. avgusta 2006 začeli prvi poskusi, da bi svetišče opredelili kot nacionalno dediščino v smislu prehodnega režima, vendar je bilo nedokončano zaradi klavzule o prenehanju veljavnosti 8. septembra 2001.&lt;ref name=&quot;SIPA&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=20204 |title=Santuário de Fátima |publisher=Sistema de Informação para o Património Arquitectónico (SIPA) |location=Lisbon |language=pt |first=Paula |last=Figueiredo |year=2013 |access-date=2014-09-19|trans-title=Sanctuary of Fatima |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924041009/http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=20204 |archive-date=2014-09-24}}&lt;/ref&gt;

Svetišče vsako leto privabi veliko število rimskokatoliških [[Romanje|romarjev]] iz Portugalske in vsega sveta. Ta mednarodni pomen je Fátimi dal naziv »svetišče sveta«. Vsako leto romarji napolnijo podeželske ceste, ki vodijo do svetišča, z množicami, ki se približajo milijonu 13. maja in 13. oktobra, najpomembnejših datumov prikazovanj v Fatimi.&lt;ref name=ring&gt;{{navedi knjigo| first=Trudy| last=Ring| date=1 January 1996| title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe| url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&amp;q=fatima| isbn=978-1-884964-02-2| pages=242–245| publisher=Taylor &amp; Francis| access-date=2014-09-19}}&lt;/ref&gt; Na splošno baziliko vsako leto obišče približno štiri milijone romarjev.&lt;ref name=destinations&gt;{{navedi splet| url=http://www.sacred-destinations.com/portugal/fatima-shrine-of-our-lady-of-fatima.htm| title=Shrine of Our Lady of Fatima| publisher=Sacred Destinations| access-date=2014-09-19| archive-date=2009-03-12| archive-url=https://web.archive.org/web/20090312035635/http://www.sacred-destinations.com/portugal/fatima-shrine-of-our-lady-of-fatima.htm| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
{{wide image|Fátima_Panoramic.jpg|700px|Panoramski pogled na baziliko Marije rožnega venca in njeno stebrišče, kip Srca Jezusovega in znamenito kapelo prikazovanj v Fatimi, Portugalska}}
Svetišče v Fátimi je bilo sčasoma zgrajeno na območju Cova da Iria ali blizu njega, kjer so bili trije otroci priča Marijinim prikazovanjem Gospe rožnega venca (pozneje znana kot Gospa iz Fátime med župljani in romarji). Svetišče vključuje različne stavbe, svetišča in spomenike verskih, političnih in družbenih posledic dogodka, razpršene po kompleksu odprtih panoram in razgledov, ki jih obvladujeta bazilika Rožnovenske Marije in bazilika Svete Trojice. Osrednji del kompleksa je majhna kapela prikazovanj in njeno zavetje, kjer legenda nakazuje, da so se zgodili številni dogodki prikazovanj in kjer so prvi romarji častili marijanska prikazovanja.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Fatima BW 2018-10-07 08-58-30 s v1.jpg|Zunanjost bazilike Svete Trojice
&lt;/gallery&gt;

=== Bazilika Rožnovenske Marije ===
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) close-up 23.jpg|Pročelje in zvonik bazilike Rožnovenske Marije
&lt;/gallery&gt;
[[File:Interior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 38.jpg|thumb|right|240px|Bazilika Rožnovenske Marije, notranji pogled]]
[[File:Our Lady of Fatima statue in the Sanctuary of Fatima.JPG|thumb|right|240px|Romarski kip Fatimske Marije znotraj bazilike Rožnovenske Marije]]
Bazilika je sestavljena iz visokega osrednjega [[zvonik]]a in [[cerkvena ladja|ladje]], visoke približno 65 metrov in okrašene z bronasto krono, ki tehta 7000 kilogramov in je po slogu podobna [[Cerkev São Pedro dos Clérigos|cerkvi Clérigos]], na vrhu pa je osvetljena križ. Cerkev je zasnoval Nizozemec Gerardus Samuel van Krieken, rojen v [[Rotterdam]]u in šolan v [[Ženeva|Ženevi]]. Na Portugalsko je prišel leta 1889, da bi poučeval na ''Escolas Técnicas Industriais'' (Industrijske tehnične šole), kjer je bil imenovan na ''Escola Industrial Infante D. Henrique'' (Infante Henrika Industrijska šola), za profesorja dekorativnih umetnosti, a se je pozneje poročil in se naselil v mestu [[Porto]]. Čeprav je bil začetnik zasnove bazilike in je sledil njeni prvotni konstrukciji, zaradi svoje smrti ni nikoli videl njene posvetitve.

[[kariljon]] je sestavljen iz 62 zvonov, ki jih je v Fátimi ustvaril in ulil José Gonçalves Coutinho iz [[Braga|Brage]]. Največji [[zvon]] tehta približno 3000 kilogramov, klapna pa okoli 90 kilogramov. Ura je delo Benta Rodriguesa, prav tako iz Brage. Angeli na glavni fasadi so Albano França. Kip Marijinega brezmadežnega srca v niši zvonika je visok 4,73 metra in tehta 14 ton.

Ob vhodu v baziliko, nad glavnim [[portik]]om, je [[mozaik]] ''Svete Trojice, ki krona Marijo''. Izvedli so ga vatikanski uradniki, blagoslovil pa kardinal Eugénio Paccelli, bodoči [[papež Pij XII.]], tako imenovani fatimski papež. Velik kip Fatimske Marije, ki stoji v niši nad glavnim vhodom bazilike, je izklesal ameriški duhovnik Thomas McGlynn. Oče McGlynn je preživel precej časa s sestro Lúcio, ko mu je podrobno opisala, kako je bila Marija videti med prikazovanjem otrokom. Kip ni imel v mislih oče McGlynn, ko se je obrnil na sestro Lúcio, ampak je natančneje opisan kot sodelovanje med vizionarjem in kiparjem, ki je ustvaril morda najbolj natančno predstavitev Gospe iz Fátime. Kip je bil leta 1958 predstavljen kot darilo katoliškega ljudstva Združenih držav za svetišče Fátima.&lt;ref name=OP&gt;{{navedi splet| title=Dominican Priest and Sculptor Thomas McGlynn| url=http://opcentral.org/blog/foreword/| publisher=Dominican Friars, Central Province| access-date=2014-09-19| archive-date=2014-09-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20140924042432/http://opcentral.org/blog/foreword/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Številni dogodki Marijinih prikazovanj v Fátimi so upodobljeni na [[vitraj|vitražih]] v baziliki, medtem ko je petnajst [[oltar]]jev v cerkvi posvečenih petnajstim skrivnostim rožnega venca. Na štirih vogalih bazilike so kipi štirih velikih [[apostol]]ov rožnega venca in njihove pobožnosti do Brezmadežnega Srca Marijinega: sveti Anton Marije Klaret, [[sveti Dominik]], [[Janez Eudes|svetega Janeza Eudesa]] in [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]], ogrskega kralja.

V koru so nameščene pet oddelčne orgle (velike orgle, pozitiv, recitativ, solo in eho), ki jih krmili konzola petih klaviatur in pedal. Ima 152 registrov in približno 12.000 svinčenih, kositrnih in lesenih cevi, pri čemer je največja visoka 11 metrov, najmanjša pa 9 milimetrov. Sprva so bile orgle razdeljene na pet delov in razpršene po baziliki, leta 1962 pa so jih preoblikovali in postavili na sedanjo lokacijo.

=== Kapela svetega Lausperena ===
Kapela svetega Lausperena ({{lang-pt|Capela do Sagrado Lausperene}}) je na koncu levega stebrišča bazilike. Vitraži na njenem vhodu predstavljajo ''mano v puščavi'' in ''Zadnjo večerjo''.

=== Kapela prikazovanj ===
Kapela prikazovanj (''Capelinha das Aparições'') je v samem središču svetišča: nje točno na lokaciji Marijinih prikazovanj, označena z marmornim stebrom in zaprto škatlo s podobo Device Marije.

&lt;gallery&gt;
Santuário de Fátima (36885880190).jpg|Trg pred baziliko rožnega venca s kapelo prikazovanj
Santuario de Fátima. Portugal (cropped).jpg|Stranski pogled na baziliko Rožnovenske Marije
Fatima 0751 (19182694573).jpg|Kapela prikazovanj v Cova da Iria (Fátima, Portugalska)
Fatima 0364 (19693068605) B.jpg|Nadstrešek, ki varuje kapelo prikazovanj
&lt;/gallery&gt;

=== Drugi kraji in spomeniki ===
Papež Janez Pavel II. je 13. maja 1982 slovesno odprl Pastoralni center Pavla VI. kot središče za preučevanje in razmišljanje o Fátimskem sporočilu. Sprejme več kot dva tisoč ljudi in sprejme štiristo romarjev.

Zakladnica svetišča hrani irsko [[monštranca|monštranco]], ki velja za eno najpomembnejših del verske umetnosti na Irskem. Masivna srebrna monštranca, visoka 1100 mm je bila dana baziliki leta 1949.&lt;ref name=madigan&gt;{{navedi knjigo| last=Madigan| first=Leo| author-link=| title=A Pilgrim's Handbook to Fatima| url=https://archive.org/details/pilgrimshandbook0000madi| publisher=Gracewing Press| isbn=0-85244-532-6| page=[https://archive.org/details/pilgrimshandbook0000madi/page/168 168-9]| access-date=5 November 2022|url-access=subscription | year=2001}}&lt;/ref&gt;

Blizu vhoda v Fatimsko svetišče, južno od župnišča, je del [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]], katerega namen je poudariti prepričanje, da so molitve rožnega venca vplivale na padec Berlinskega zidu v zvezi s posvetitvijo Rusije na podlagi sporočil Gospe iz Fatime.&lt;ref name=planet&gt;{{navedi knjigo |first1=Regis |last1=St. Louis |first2=Robert |last2=Landon |year= 2014 |edition=9 |title=Portugal |url=https://archive.org/details/portugal0000unse_h3b1 |publisher=Lonely Planet Press |isbn=978-1742200521 |pages=[https://archive.org/details/portugal0000unse_h3b1/page/282 282]–283 }}&lt;/ref&gt;

Druge stavbe vključujejo hostel/zavetišče Žalostne Marije (''Albergue e Casa de Retiros de Nossa Senhora das Dores''), župnišče, hostel/zavetišče Marije Karmelske (''Casa de Retiros de Nossa Senhora do Carmo''), spomenika očetom Formigãu in Fischerju, visoki križ (umetnik Robert Schad) in posamezni spomeniki papežu Pavlu VI., papežu Piju XII., papežu Janezu Pavlu II. in Domu Joséju Alvesu Correia da Silva (ki je imel pomembne vloge) v zgodovini mesta) in Pastoralno središče Pavla VI. (++Centro Pastoral de Paulo VI.'').

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Viri ===
{{refbegin}}
* {{citation |editor=AAVV |title=Caminhos do Espírito, Percursos da Arte, Região de Turismo Leiria / Fátima; |location=Leiria, Portugal |year=2004 |pages=153–160 |language = pt |trans-title = Paths of the Spirit, Paths of Art, Leiria Tourist Region }}
* {{citation |title = Fátima: 75 anos |location=Fátima |publisher=Comissão Central das Comemorações do 75.º Aniversário das Aparições de Nossa Senhora de Fátima |year=1992 |language = pt |trans-title = Fatima: 75 years }}
* {{citation |last=Silva |first=Patrick Coelho da |title = O Santuário de Fátima: arquitetura portuguesa do século XX |location = Porto, Portugal |publisher=Dissertação de Mestrado apresentada à Universidade Fernando Pessoa |language = pt |trans-title=The Shrine of Fatima: Portuguese architecture of the twentieth century }}
* {{citation |last=Vasconcelos |first=João |title = Romarias - II - um inventário dos Santuários de Portugal |location=Lisbon |publisher=Olhapim Editores |year=1996 |volume=II |language = pt |trans-title = Pilgrimages: An inventory of the Shrines of Portugal }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Santuário de Fátima}}
{{Wikivoyage|Fátima}}
* {{Official website|https://www.fatima.pt/en/|Sanctuary of Our Lady of Fatima – Portugal}}
* [https://www.fatima.pt/en/pages/online-transmissions Chapel of the Apparitions] – Online transmissions
* [http://www.peregrinosdefatima.pt/en/ Pilgrims of Fatima] – Official website
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf &quot;''Fatima in Sister Lucia's own words''&quot;] – Free online version of the memoir book written by Lucia dos Santos, OCD
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf &quot;''The True Story of Fatima''&quot;] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, IMC
* [https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_20000626_message-fatima_en.html Official Vatican Statement releasing the Message of Fatima]
* [https://www.ewtn.com/fatima/ EWTN: Celebrating the 100th anniversary of Fatima]
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fatima]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Cerkve na Portugalskem]]
[[Kategorija:Devica Marija]]
[[Kategorija:Romarska središča]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1928]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1954]]</text>
      <sha1>12a1s96o04ptxzf6n99nlpk7a0161z0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772580</id>
      <parentid>6772575</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:14:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6772575|6772575]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Kent Wang|Kent Wang]] ([[User talk:Kent Wang|pogovor]]) - pretiravanje s slikami</comment>
      <origin>6772580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19380" sha1="6midf1tk4nvej2rhnh6s37imexh07fc" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name               = Svetišče Gospe iz Fátime
| fullname           = Santuário de Nossa Senhora do Rosário de Fátima
| other name         = 
| native_name        = Santuário de Fátima
| image              = Sanctuary of Fatima.jpg
| image_size         = 280
| caption            = Pogled na znameniti stolp Fátimskega svetišča s kapelo prikazovanj na levi
&lt;!-- Map &amp; Location --&gt;
| pushpin map        = 
| pushpin mapsize    = 
| relief             = 
| map caption        = Lega svetišča v občini Ourém
| coordinates        = {{coord|39|37|56|N|8|40|18|W|display=inline,title}}
| location           = Cova da Iria, [[Fatima, Portugalska|Fátima]], Beira Litoral
| country            = Portugalska
&lt;!-- Stats --&gt;
| architect          = Gerardus van Krieken
| length             = 
| width              = 
| dedication         = [[Marijino prikazovanje]] v župniji Fátima na Portugalskem 
| diocese            = Leiria–Fátima 
| denomination       = [[Rimskokatoliška]]
| years built        = 
| style              = neobaročna arhitektura
| website            = {{URL|http://www.fatima.pt/en/}}
}}
'''Svetišče Gospe iz Fátime''' ({{lang-pt|Santuário de Fátima}}), uradno imenovano '''Svetišče Marije rožnega venca iz Fatime''' (''Santuário de Nossa Senhora do Rosário de Fátima''), je Marijino svetišče, posvečeno Fatimski Materi Božji, ki stoji v [[Fatima, Portugalska|Fátimi]], v občina Ourém na [[Portugalska|Portugalskem]]. Sestavljena je iz skupine katoliških verskih stavb in struktur z baziliko Rožnovenske Marije (''Basílica de Nossa Senhora do Rosário'') kot glavno stavbo.

Poleg bazilike je v svetišču še kapela Lausperene (''Capela do Lausperene''), velik hrast blizu mesta, kjer so se leta 1917 zgodila Marijina prikazovanja, spomenik Presvetemu Srcu Jezusovemu (''Monumento ao Sagrado Coração de Jesus'') in Kapela prikazovanj (''Capelinha das Aparições''), ki vsebuje območje, kjer so trije otroci, Lúcia dos Santos in njena bratranca, Francisco in Jacinta Marto, rekli, da jih je prvič obiskala Devica Marija. Poleg tega je bilo v vmesnih letih zgrajenih več drugih stavb in spomenikov v spomin na dogodke.

Nasproti glavnega svetišča je veliko večja [[Bazilika Svete Trojice (Fátima)|bazilika Svete Trojice]], zgrajena po letu 1953, zaradi omejenega obsega svetišča za velika romanja in bogoslužja.

== Zgodovina ==
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0594 (19211507275).jpg|180px|left|thumb|Kip, posvečen prikazanju Gospe, ki se je izjemoma zgodilo v Valinhosu blizu Fátime na Portugalskem]]
[[File:ChildrensofFatima.jpg|thumb|225px|Lúcia Santos (levo) s svojima bratrancema Franciscom in Jacinto Marto, 1917]]
[[File:AnjodePortugal.jpg|thumb|225px|Spomenik prikazovanja angela varuha Portugalske trem pastirčkom v Fátimi na Portugalskem]]
Leta 1916 so Lúcia dos Santos in njena dva bratranca, Francisco in Jacinta Marto, trikrat poročali o prikazovanju angela v regiji Valinhos. Po besedah otrok so se ti blagoslovljeni obiski začeli 13. maja 1917, ko so, ko so pasli ovce svoje družine v Cova da Iria, rekli, da so bili priča prikazovanju tistega, za kar so kasneje z vsem srcem verjeli, da je [[sveta Marija|Devica Marija]], in začeli opravljati pokoro in daritev v pokoro grešnikov. Mnogi so se zgrnili v Fátimo in Aljustrel, da bi skupaj z otroki bili priča tem razglašenim prikazovanjem, vendar ne preden so bili otroci zaprti zaradi politično motečega delovanja. Ti obiski so dosegli vrhunec na javnem dogodku ''Čudež sonca'' 13. oktobra 1917, kjer so otroci povedali, da je prikazovanje Device Marije otrokom razkrilo tri skrivnosti. Čeprav je ''Čudež sonca'' zaznamoval zadnje domnevno prikazovanje otrok, je regija Fátima še naprej cilj romarjev.

Žrtvi epidemije [[Španska gripa|pandemije gripe]] leta 1918, oba bratranca (Francisco in Jacinta Marto) sta umrla 4. aprila 1919 oziroma 20. februarja 1920 (v Aljustrelu in Lizboni). Skupaj s tremi skrivnostmi Fátime bi bile njihove zgodbe (in zgodba o Lúciji) povezane z versko gradnjo, ki je sledila v Fátimi. Majhno kapelo ''Capelinha das Aparições'' (Kapela prikazovanj) so 28. aprila 1919 začeli graditi domačini: cerkvene oblasti je niso niti ovirale niti spodbujale.

13. maja 1920 so romarji kljubovali vladnim vojakom, da bi v kapelo postavili kip Device Marije, medtem ko je bila prva uradna maša 13. oktobra 1921. Istega leta so odprli tudi dom za bolnike, vendar je bila prvotna kapela 6. marca 1922 uničena.

Prve preiskave (kanonični proces) Rimskokatoliške cerkve v zvezi z dogodki v Fátimi so se začele 3. maja 1922. Medtem je bila majhna kapela prikazovanj ponovno zgrajena in delovala do leta 1923. Naslednja štiri leta so minila, da bi videli sprememba odnosa rimskokatoliške cerkve; 26. julija 1927 je škof Leirije predsedoval prvemu bogoslužju v Cova da Iria, ki je vključevalo blagoslov 11 kilometrov postaj [[križev pot|križevega pota]] na gorski cesti do kraja od Reguengo do Fetal.

13. maja 1928 je bil položen prvi temeljni kamen pri gradnji bazilike in stebrišča v Fátimi, proces, ki se je nadaljeval do leta 1954. Gradnja stebrišča, ki jo je izvedel arhitekt António Lino, se je začela leta 1949 in je trajala do leta 1954. Medtem je na 13. oktobra 1930 je rimskokatoliška cerkev dovolila obstoj prvega kulta ''Nossa Senhora de Fátima'' (Naše Gospe iz Fatime). Še pred dokončanjem kompleksa so posmrtne ostanke Jacinte Marto prenesli iz njenega skromnega groba v Vila Nova de Ourém (kjer je bila po smrti pokopana) v Fátimo (12. septembra 1935), pozneje (1. maja 1951) do dokončanega bazilikalnega svetišča. Posmrtne ostanke njenega brata so s pokopališča v Fátimi prenesli v baziliko 13. marca 1952. Istega leta je podjetje Fratelli Rufatti iz Pádove v dokončano cerkev vgradilo tudi [[orgle]].

Pred tem časom, 13. maja 1942, so z velikim romanjem že obeležili 25. obletnico prikazovanj. Dve leti kasneje (13. maja 1946) je kardinal Massella, papeški legat, okronal podobo fatimske Gospe v kapeli prikazovanj, kar pomeni popoln preobrat v uradnem stališču vatikanskega sedeža do dogodkov v Fátimi. 7. oktobra 1953 je bila cerkev svetišča Fátima posvečena in v enem letu je [[papež Pij XII.]] v svojem kratkem dokumentu ''Luce Superna'' (november 1954) cerkvi priznal naziv [[bazilika|bazilike]].
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0583 (19211434485).jpg|225px|right|thumb|V Valinhosu, križev pot]]
[[File:Calváro Hungaro Fatima 0631 (19025731359).jpg|225px|thumb|Kalvarija v Fátimi na Portugalskem]]

13. maja 1956 je kardinal Angelo Roncalli, beneški patriarh in bodoči [[papež Janez XXIII.]], vodil mednarodno romarsko obletnico. Od te točke naprej bo še naprej aktivna prisotnost in vpliv vatikanskega patriarhata v dogodkih v Fátimi. 1. januarja 1960 je bil uveden sveti lausperenski obred.

Deli orgel, do tedaj razpršeni po baziliki, so bili leta 1962 združeni v eno celoto, v visoki kor - [[empora]] za pevce.

13. maja 1967 je [[papež Pavel VI.]] obiskal Fátimo, da bi obeležil 50. obletnico prvih prikazovanj.

19. septembra 1977 je bila civilna župnija povzdignjena v mesto.

Med 12. in 13. majem 1982 je bil na romanju v Fátimo [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] položen prvi temeljni kamen za ''Capela do Sagrado Lausperene'': gradnja se je nadaljevala do leta 1987. Njeno dokončanje in posvetitev 1. januarja 1987 so pripisali donacijam in darom avstrijskega združenja ''Cruzada de Reparação pelo Rosário para a Paz no Mundo'' (Križarska vojna popravila rožnega venca za svetovni mir). Papež Janez Pavel II. se bo ponovno vrnil 12. in 13. maja 1991, da bo vodil obletnico mednarodnega romanja.

4. junija 1997 je portugalska skupščina povzdignila mesto Fátima v status [[mesto|mesta]].

Po nekaj letih gradnje so se 24. avgusta 2006 začeli prvi poskusi, da bi svetišče opredelili kot nacionalno dediščino v smislu prehodnega režima, vendar je bilo nedokončano zaradi klavzule o prenehanju veljavnosti 8. septembra 2001.&lt;ref name=&quot;SIPA&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=20204 |title=Santuário de Fátima |publisher=Sistema de Informação para o Património Arquitectónico (SIPA) |location=Lisbon |language=pt |first=Paula |last=Figueiredo |year=2013 |access-date=2014-09-19|trans-title=Sanctuary of Fatima |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924041009/http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=20204 |archive-date=2014-09-24}}&lt;/ref&gt;

Svetišče vsako leto privabi veliko število rimskokatoliških [[Romanje|romarjev]] iz Portugalske in vsega sveta. Ta mednarodni pomen je Fátimi dal naziv »svetišče sveta«. Vsako leto romarji napolnijo podeželske ceste, ki vodijo do svetišča, z množicami, ki se približajo milijonu 13. maja in 13. oktobra, najpomembnejših datumov prikazovanj v Fatimi.&lt;ref name=ring&gt;{{navedi knjigo| first=Trudy| last=Ring| date=1 January 1996| title=International Dictionary of Historic Places: Southern Europe| url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&amp;q=fatima| isbn=978-1-884964-02-2| pages=242–245| publisher=Taylor &amp; Francis| access-date=2014-09-19}}&lt;/ref&gt; Na splošno baziliko vsako leto obišče približno štiri milijone romarjev.&lt;ref name=destinations&gt;{{navedi splet| url=http://www.sacred-destinations.com/portugal/fatima-shrine-of-our-lady-of-fatima.htm| title=Shrine of Our Lady of Fatima| publisher=Sacred Destinations| access-date=2014-09-19| archive-date=2009-03-12| archive-url=https://web.archive.org/web/20090312035635/http://www.sacred-destinations.com/portugal/fatima-shrine-of-our-lady-of-fatima.htm| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
{{wide image|Fátima_Panoramic.jpg|700px|Panoramski pogled na baziliko Marije rožnega venca in njeno stebrišče, kip Srca Jezusovega in znamenito kapelo prikazovanj v Fatimi, Portugalska}}
Svetišče v Fátimi je bilo sčasoma zgrajeno na območju Cova da Iria ali blizu njega, kjer so bili trije otroci priča Marijinim prikazovanjem Gospe rožnega venca (pozneje znana kot Gospa iz Fátime med župljani in romarji). Svetišče vključuje različne stavbe, svetišča in spomenike verskih, političnih in družbenih posledic dogodka, razpršene po kompleksu odprtih panoram in razgledov, ki jih obvladujeta bazilika Rožnovenske Marije in bazilika Svete Trojice. Osrednji del kompleksa je majhna kapela prikazovanj in njeno zavetje, kjer legenda nakazuje, da so se zgodili številni dogodki prikazovanj in kjer so prvi romarji častili marijanska prikazovanja.

=== Bazilika Rožnovenske Marije ===
[[File:Portugal e Espanha DSC03726 (26030443345).jpg|thumb|right|240px|Bazilika Rožnovenske Marije, notranji pogled]]
[[File:Our Lady of Fatima statue in the Sanctuary of Fatima.JPG|thumb|right|240px|Romarski kip Fatimske Marije znotraj bazilike Rožnovenske Marije]]
Bazilika je sestavljena iz visokega osrednjega [[zvonik]]a in [[cerkvena ladja|ladje]], visoke približno 65 metrov in okrašene z bronasto krono, ki tehta 7000 kilogramov in je po slogu podobna [[Cerkev São Pedro dos Clérigos|cerkvi Clérigos]], na vrhu pa je osvetljena križ. Cerkev je zasnoval Nizozemec Gerardus Samuel van Krieken, rojen v [[Rotterdam]]u in šolan v [[Ženeva|Ženevi]]. Na Portugalsko je prišel leta 1889, da bi poučeval na ''Escolas Técnicas Industriais'' (Industrijske tehnične šole), kjer je bil imenovan na ''Escola Industrial Infante D. Henrique'' (Infante Henrika Industrijska šola), za profesorja dekorativnih umetnosti, a se je pozneje poročil in se naselil v mestu [[Porto]]. Čeprav je bil začetnik zasnove bazilike in je sledil njeni prvotni konstrukciji, zaradi svoje smrti ni nikoli videl njene posvetitve.

[[kariljon]] je sestavljen iz 62 zvonov, ki jih je v Fátimi ustvaril in ulil José Gonçalves Coutinho iz [[Braga|Brage]]. Največji [[zvon]] tehta približno 3000 kilogramov, klapna pa okoli 90 kilogramov. Ura je delo Benta Rodriguesa, prav tako iz Brage. Angeli na glavni fasadi so Albano França. Kip Marijinega brezmadežnega srca v niši zvonika je visok 4,73 metra in tehta 14 ton.

Ob vhodu v baziliko, nad glavnim [[portik]]om, je [[mozaik]] ''Svete Trojice, ki krona Marijo''. Izvedli so ga vatikanski uradniki, blagoslovil pa kardinal Eugénio Paccelli, bodoči [[papež Pij XII.]], tako imenovani fatimski papež. Velik kip Fatimske Marije, ki stoji v niši nad glavnim vhodom bazilike, je izklesal ameriški duhovnik Thomas McGlynn. Oče McGlynn je preživel precej časa s sestro Lúcio, ko mu je podrobno opisala, kako je bila Marija videti med prikazovanjem otrokom. Kip ni imel v mislih oče McGlynn, ko se je obrnil na sestro Lúcio, ampak je natančneje opisan kot sodelovanje med vizionarjem in kiparjem, ki je ustvaril morda najbolj natančno predstavitev Gospe iz Fátime. Kip je bil leta 1958 predstavljen kot darilo katoliškega ljudstva Združenih držav za svetišče Fátima.&lt;ref name=OP&gt;{{navedi splet| title=Dominican Priest and Sculptor Thomas McGlynn| url=http://opcentral.org/blog/foreword/| publisher=Dominican Friars, Central Province| access-date=2014-09-19| archive-date=2014-09-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20140924042432/http://opcentral.org/blog/foreword/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Številni dogodki Marijinih prikazovanj v Fátimi so upodobljeni na [[vitraj|vitražih]] v baziliki, medtem ko je petnajst [[oltar]]jev v cerkvi posvečenih petnajstim skrivnostim rožnega venca. Na štirih vogalih bazilike so kipi štirih velikih [[apostol]]ov rožnega venca in njihove pobožnosti do Brezmadežnega Srca Marijinega: sveti Anton Marije Klaret, [[sveti Dominik]], [[Janez Eudes|svetega Janeza Eudesa]] in [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]], ogrskega kralja.

V koru so nameščene pet oddelčne orgle (velike orgle, pozitiv, recitativ, solo in eho), ki jih krmili konzola petih klaviatur in pedal. Ima 152 registrov in približno 12.000 svinčenih, kositrnih in lesenih cevi, pri čemer je največja visoka 11 metrov, najmanjša pa 9 milimetrov. Sprva so bile orgle razdeljene na pet delov in razpršene po baziliki, leta 1962 pa so jih preoblikovali in postavili na sedanjo lokacijo.

=== Kapela svetega Lausperena ===
Kapela svetega Lausperena ({{lang-pt|Capela do Sagrado Lausperene}}) je na koncu levega stebrišča bazilike. Vitraži na njenem vhodu predstavljajo ''mano v puščavi'' in ''Zadnjo večerjo''.

=== Kapela prikazovanj ===
Kapela prikazovanj (''Capelinha das Aparições'') je v samem središču svetišča: nje točno na lokaciji Marijinih prikazovanj, označena z marmornim stebrom in zaprto škatlo s podobo Device Marije.

&lt;gallery&gt;
Santuário de Fátima (36885880190).jpg|Trg pred baziliko rožnega venca s kapelo prikazovanj
Santuario de Fátima. Portugal (cropped).jpg|Stranski pogled na baziliko Rožnovenske Marije
Fatima 0751 (19182694573).jpg|Kapela prikazovanj v Cova da Iria (Fátima, Portugalska)
&lt;/gallery&gt;

=== Drugi kraji in spomeniki ===
Papež Janez Pavel II. je 13. maja 1982 slovesno odprl Pastoralni center Pavla VI. kot središče za preučevanje in razmišljanje o Fátimskem sporočilu. Sprejme več kot dva tisoč ljudi in sprejme štiristo romarjev.

Zakladnica svetišča hrani irsko [[monštranca|monštranco]], ki velja za eno najpomembnejših del verske umetnosti na Irskem. Masivna srebrna monštranca, visoka 1100 mm je bila dana baziliki leta 1949.&lt;ref name=madigan&gt;{{navedi knjigo| last=Madigan| first=Leo| author-link=| title=A Pilgrim's Handbook to Fatima| url=https://archive.org/details/pilgrimshandbook0000madi| publisher=Gracewing Press| isbn=0-85244-532-6| page=[https://archive.org/details/pilgrimshandbook0000madi/page/168 168-9]| access-date=5 November 2022|url-access=subscription | year=2001}}&lt;/ref&gt;

Blizu vhoda v Fatimsko svetišče, južno od župnišča, je del [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]], katerega namen je poudariti prepričanje, da so molitve rožnega venca vplivale na padec Berlinskega zidu v zvezi s posvetitvijo Rusije na podlagi sporočil Gospe iz Fatime.&lt;ref name=planet&gt;{{navedi knjigo |first1=Regis |last1=St. Louis |first2=Robert |last2=Landon |year= 2014 |edition=9 |title=Portugal |url=https://archive.org/details/portugal0000unse_h3b1 |publisher=Lonely Planet Press |isbn=978-1742200521 |pages=[https://archive.org/details/portugal0000unse_h3b1/page/282 282]–283 }}&lt;/ref&gt;

Druge stavbe vključujejo hostel/zavetišče Žalostne Marije (''Albergue e Casa de Retiros de Nossa Senhora das Dores''), župnišče, hostel/zavetišče Marije Karmelske (''Casa de Retiros de Nossa Senhora do Carmo''), spomenika očetom Formigãu in Fischerju, visoki križ (umetnik Robert Schad) in posamezni spomeniki papežu Pavlu VI., papežu Piju XII., papežu Janezu Pavlu II. in Domu Joséju Alvesu Correia da Silva (ki je imel pomembne vloge) v zgodovini mesta) in Pastoralno središče Pavla VI. (++Centro Pastoral de Paulo VI.'').

== Sklici ==
{{sklici|2}}

=== Viri ===
{{refbegin}}
* {{citation |editor=AAVV |title=Caminhos do Espírito, Percursos da Arte, Região de Turismo Leiria / Fátima; |location=Leiria, Portugal |year=2004 |pages=153–160 |language = pt |trans-title = Paths of the Spirit, Paths of Art, Leiria Tourist Region }}
* {{citation |title = Fátima: 75 anos |location=Fátima |publisher=Comissão Central das Comemorações do 75.º Aniversário das Aparições de Nossa Senhora de Fátima |year=1992 |language = pt |trans-title = Fatima: 75 years }}
* {{citation |last=Silva |first=Patrick Coelho da |title = O Santuário de Fátima: arquitetura portuguesa do século XX |location = Porto, Portugal |publisher=Dissertação de Mestrado apresentada à Universidade Fernando Pessoa |language = pt |trans-title=The Shrine of Fatima: Portuguese architecture of the twentieth century }}
* {{citation |last=Vasconcelos |first=João |title = Romarias - II - um inventário dos Santuários de Portugal |location=Lisbon |publisher=Olhapim Editores |year=1996 |volume=II |language = pt |trans-title = Pilgrimages: An inventory of the Shrines of Portugal }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Santuário de Fátima}}
{{Wikivoyage|Fátima}}
* {{Official website|https://www.fatima.pt/en/|Sanctuary of Our Lady of Fatima – Portugal}}
* [https://www.fatima.pt/en/pages/online-transmissions Chapel of the Apparitions] – Online transmissions
* [http://www.peregrinosdefatima.pt/en/ Pilgrims of Fatima] – Official website
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf &quot;''Fatima in Sister Lucia's own words''&quot;] – Free online version of the memoir book written by Lucia dos Santos, OCD
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf &quot;''The True Story of Fatima''&quot;] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, IMC
* [https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_20000626_message-fatima_en.html Official Vatican Statement releasing the Message of Fatima]
* [https://www.ewtn.com/fatima/ EWTN: Celebrating the 100th anniversary of Fatima]
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fatima]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Cerkve na Portugalskem]]
[[Kategorija:Devica Marija]]
[[Kategorija:Romarska središča]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1928]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1954]]</text>
      <sha1>6midf1tk4nvej2rhnh6s37imexh07fc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kapela prikazovanj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554722</id>
    <revision>
      <id>6772571</id>
      <parentid>6158769</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:52:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Fatima 0364 (19693068605) B.jpg</comment>
      <origin>6772571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4030" sha1="gwwwytiv5l4mnf93ky3f9cpon5ja0hk" xml:space="preserve">[[File:Fatima 0364 (19693068605) B.jpg|thumb|right|220px|Kapela prikazovanj v Cova da Iria (Fátima, Portugalska)]]
[[File:Chapel Fatima.jpg|thumb|right|220px|Kapela prikazovanj v Cova da Iria]]
[[File:20190529 Spain and Portugal El Camino Pilgrimage 1063 (48002601588).jpg|thumb|right|220px|Maša v svetišču Marije v Fatimi]]

'''Kapela prikazovanj'''&lt;ref&gt;[http://www.fatima.pt/en/pages/places-of-the-apparitions Chapel of the Apparitions] in Shrine of Fátima official website.&lt;/ref&gt; ({{lang-pt|Capelinha das Aparições}}) je majhna kapela v kraju Cova da Iria, ki je bila prvič zgrajena leta 1919 in ponovno v zgodnjih 1920-ih, da označi točno lokacijo, kjer so trije pastirji poročali, da so imeli znamenita prikazovanja Blažene Device Marije v [[Fatima, Portugalska|Fátimi]] na [[Portugalska|Portugalskem]].

== Zgodovina ==
Kapela je bila zgrajena kot odgovor na zahtevo Device kot Gospe rožnega venca (od takrat imenovane Gospa iz Fátime) trem malim pastirčkom (Lúcia, Francisco in Jacinta): »Želim, da naredite kapelo tukaj v mojo čast«. Kapela je bila zgrajena točno na mestu prikazovanj v Fátimi leta 1917, kot se je napol spominjala Lúcia. Od 28. aprila do 15. junija 1919 je gradnjo kapele prevzel zidar Joaquim Barbeiro iz vasi Santa Catarina da Serra. 13. oktobra 1921 je domači škof ob kapeli prvič uradno dovolil obhajanje maše.

Leta 1919 se je začela gradnja kapele z dovoljenjem Lúcijine matere in z glasno razglašenim, a diskretnim pristankom župnika v Fátimi, ki se ni mogel zavezati, dokler škof ni izdal kanoničnega dovoljenja, ki je dokončno razglasil celotno zadevo.

6. marca 1922 so antiklerikalni elementi v nedokončano kapelo podtaknili močno bombo, da jo je eksplozija močno poškodovala. Kasneje istega leta, decembra, se je gradnja kapele ponovno začela. 23. oktobra 1922, kot je poročal dnevni časopis ''Diário de Notícias'', se je skupina ljudi iz okrožja Ourém odpravila v Cova, da bi posekala črniko (''Quercus rotundifolia''), na kateri se je prikazala Devica. Ko je Lúcia slišala za to, je stekla na lokacijo in na svoje veliko veselje je videla, da so posekali napačno drevo. Podrli so enega, ki je bil blizu prave črnike, ki je še vedno samevala sredi jase.

Kapela je del [[Svetišče Gospe iz Fátime|svetišča Gospe v Fatimi]] in jo vsako leto obišče vsaj 6 milijonov romarjev.&lt;ref&gt;[https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html &quot;Religion moves 330 million tourists a year and six million go to Fátima&quot;], Diário de Notícias, February 19, 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 &quot;Fátima expects to receive 8 million visitors in 2017&quot;], in Sapo20, December 15, 2016.&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Capelinha das Aparições (2) - Jul 2008.jpg|Večjezična informacijska tabla zunaj kapele
File:Fatima 0753 (19615568990).jpg|Kapela prikazovanj s podobo Gospe
File:Fatima 0751 (19182694573).jpg|Oltar in podoba Device od blizu
File:Fatima 0366 (19506429719).jpg|Kapela prikazovanj s podobo Gospe
File:Fatima 0368 (19666859966).jpg|Podoba Device Marije v kapeli prikazovanj
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Capelinha das Aparições, Fátima}}
* {{Official website|https://www.fatima.pt/en/pages/online-transmissions}}
* [https://www.piercedhearts.org/hearts_jesus_mary/apparitions/fatima/MemoriasI_en.pdf ''Fatima in Sister Lucia's own words''] – Free online version of the memoir book written by Sister Lucia, OCD
* [https://fatima.org/wp-content/uploads/2017/03/The-True-Story-of-Fatima.pdf ''The True Story of Fatima''&quot;] – Free online version of the book written by Father John de Marchi, IMC
* Video documentary: [https://www.youtube.com/watch?v=Tl_Q0SEHj1I Portugal in 150 seconds: Fatima]

[[Kategorija:Cerkve na Portugalskem]]
[[Kategorija:Devica Marija]]
[[Kategorija:Romarska središča]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]]</text>
      <sha1>gwwwytiv5l4mnf93ky3f9cpon5ja0hk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marijina prikazovanja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554737</id>
    <revision>
      <id>6772573</id>
      <parentid>6281813</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Primeri */ Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 22.jpg</comment>
      <origin>6772573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15329" sha1="3bnmjfo0iwuy76f3uu0najw0cjmj3t6" xml:space="preserve">'''Marijino prikazovanje''' je poročanje o nadnaravnem pojavu [[sveta Marija|Marije]], Jezusove matere, ali niz povezanih takih prikazovanj v določenem časovnem obdobju.

V [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] mora oseba ali osebe, ki trdijo, da vidijo Marijo ('vidci'), trditi, da jo vidijo vizualno v svojem okolju, da bi bilo prijavljeno prikazovanje razvrščeno kot ''Marijinoo prikazovanje''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=syMABAAAQBAJ&amp;pg=PA4|last=Zimdars-Swartz|first=Sandra L.|title=Encountering Mary: From La Salette to Medjugorje|publisher=Princeton University Press|year=2014|isbn=978-1400861637|page=4|quote=Privid je najbolje razumeti kot določeno vrsto videnja, v katerem se oseba ali bitje, ki običajno ni v vizionarjevem obsegu zaznavanja, zdi temu oseba, ne v ločenem svetu kot v sanjah in ne kot modifikacija konkretnega predmeta kot v primeru jokajoče ikone ali premikajočega se kipa, temveč kot del okolja, brez očitne povezave s preverljivimi vizualnimi dražljaji.}}&lt;/ref&gt; Če oseba trdi, da sliši Marijo, vendar je ne vidi, je to znano kot notranja beseda in ne prikazen. Iz kategorije prikazovanj so izključene tudi sanje, vizije, doživete v domišljiji, domnevno zaznavanje Marije v običajno razložljivih naravnih pojavih in čudeži, povezani z Marijinimi umetninami, kot so jokajoči kipi.

Verniki menijo, da so takšna prikazovanja resnični in objektivni posegi božanske moči, ne pa subjektivne izkušnje, ki jih ustvarijo zaznavni posamezniki, tudi v primerih, ko naj bi prikazovanje videli le nekateri, ne vsi ljudje, prisotni na lokaciji dogodka.

Verniki menijo, da so ''Marijina prikazovanja'' izraz nenehne Marijine materinske skrbi za cerkev. Razumeti namen vsakega prikazovanja je opozoriti na nekatere vidike krščanskega sporočila glede na potrebe določenega časa in kraja. Prikazovanja pogosto spremljajo drugi domnevno nadnaravni pojavi, kot so medicinske ozdravitve. Vendar se takšni čudežni dogodki ne štejejo za namen Marijinih prikazovanj, temveč naj bi obstajali predvsem zato, da potrdijo sporočilo in pritegnejo pozornost nanj.&lt;ref&gt;''Dictionary of Mary'', Catholic Book Publishing Co. New York. 1985, Imprimatur, pp. 25–26 &lt;/ref&gt;

== Primeri ==
[[File:Fra bartolomeo 02 Vision of St Bernard with Sts Benedict and John the Evangelist.jpg|thumb|left|250px|''Marijino videnje sv. Bernardu'', [[Fra Bartolommeo]], ok. 1504 [[galerija Uffizi]], [[Firence]]]]
[[File:MaryjazLaSalette.jpg|thumb|right|200px|Kip Gospe iz La Salette, prikazovanje, ki naj bi se zgodilo v Franciji]]
[[File:Exterior of Basílica de Nossa Senhora do Rosário (Fátima) 22.jpg|thumb|right|225px|[[Svetišče Gospe iz Fátime]] je eno največjih Marijinih svetišč na svetu]]
[[File:Virgen de guadalupe1.jpg|thumb|right|200px|Guadalupska Gospa na splošno velja za sestavni del kulturne identitete Mehike in latinskoameriške kulture]]
Vsako ''Marijino prikazovanje'' je pogosto povezano z enim ali več naslovi, ki jih daje Mariji, pogosto glede na lokacijo prikazovanja, kot je Gospa Pontmainska v Pontmainu v Franciji (1871). Drugi so poimenovani z naslovom, ki naj bi si ga Marija med domnevnim prikazovanjem nadela sama, kot v primeru spornega prikazovanja z naslovom Gospa vseh narodov (Nizozemska, 1945, 1959).

Nekatera ''Marijina prikazovanja'' imajo samo enega domnevnega vidca, kot na primer [[Lurd|Lurška Marija]] (Francija, 1858). Druga prikazovanja imajo več vidcev; v primeru Gospe iz Fatime (1917) so bili trije vidci samega prikazovanja, toda o čudežnih pojavih je poročala množica približno 70.000 ljudi in celo drugi, ki so bili kilometre stran.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/retropolis/wp/2017/10/13/our-lady-of-fatima-the-virgin-mary-promised-three-kids-a-miracle-that-70000-gathered-to-see/|title=Our Lady of Fatima: The Virgin Mary promised three kids a miracle that 70,000 gathered to see|date=2017-10-13|first=Katherine|last=Arcement|newspaper=The Washington Post|access-date=2019-10-11}}&lt;/ref&gt; V drugih primerih celotna velika skupina ljudi trdi, da vidi Marijo, kot v primeru Naše Gospe iz La Vanga (Vietnam, ok. 1800). Nekatera sodobna množična prikazovanja, za katera se trdi, da jim je bilo priča na stotine tisočev, so bila domnevno tudi fotografirana, kot je Gospa iz Zeitouna (Egipt, 1968–1971).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://aleteia.org/2019/05/05/this-marian-apparition-in-egypt-was-witnessed-by-at-least-250000-people/|title=This Marian apparition in Egypt was witnessed by at least 250,000 people|first=Philip|last=Kosloski|publisher=Aletia|date=2019-05-05|access-date=2019-10-13}}&lt;/ref&gt;

Večina domnevnih prikazovanj vključuje verbalno sporočanje sporočil, druga pa so tiha, na primer prikazovanje Gospe od Knoka (Irska, 1879).

Nekatera prikazovanja so enkratni dogodki, na primer Gospa iz La Salette (Francija, 1846). Druga se ponavljajo v daljšem časovnem obdobju, kot je Gospa iz Lausa (Francija, 17./18. stoletje), katere videc je trdil, da se je prikazovala 54 let. Zdi se, da so javna, serijska prikazovanja (pri katerih videc ne samo pove, da je doživel videnje, ampak pričakuje, da se bo ponovilo, zaradi česar se ljudje zberejo in opazujejo) razmeroma nov pojav; do približno 17. stoletja se je večina poročanih prikazovanj zgodila, ko je bil posameznik sam, ali vsaj nihče drug ni vedel za njihov pojav.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=syMABAAAQBAJ|last=Zimdars-Swartz|first=Sandra L.|title=Encountering Mary: From La Salette to Medjugorje|publisher=Princeton University Press|year=2014|isbn=978-1400861637|page=5}}&lt;/ref&gt;

O fizičnem stiku skoraj nikoli ne poročajo kot del marijanskih prikazovanj. V redkih primerih je domnevno ostal fizični artefakt, kot je podoba Gospe Guadalupske (Mehika, 1531), ki naj bi bila čudežno vtisnjena na plašč Juana Diega.

== Ocena katoliške cerkve ==
Katoliška cerkev verjame, da je možno, da pride do resnično nadnaravnih Marijinih prikazovanj, vendar verjame tudi, da so mnoga domnevna prikazovanja izmišljena s strani vidca ali pa so posledica česa drugega kot božjega posredovanja. Iz tega razloga ima katoliška cerkev vzpostavljen uradni postopek ocenjevanja prijavljenih prikazovanj.

Leta 1978 je [[Kongregacija za verski nauk]] razglasila trenutno uporabljene preiskovalne smernice v dokumentu z naslovom ''Norme Kongregacije za postopke pri presoji domnevnih prikazovanj in razodetij'', bolj znanem kot ''Normae Congregationis'', kar je skrajšanje latinskega naslova. Preiskave domnevnih prikazovanj lahko izvaja krajevni ordinarij (tj. škofijski škof), državna škofovska konferenca ali Sveti sedež. Prikazovanja se ocenjujejo po več merilih, vključno z iskrenostjo in moralno pokončnostjo vidcev, teološko natančnostjo sporočil in pozitivnimi duhovnimi koristmi, ki izhajajo iz dogodka prikazovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_19780225_norme-apparizioni_en.html|title=Norms Regarding the Manner of Proceeding in the Discernment of Presumed Apparitions or Revelations|publisher=Congregation for the Doctrine of the Faith|date=1978-02-24}}&lt;/ref&gt;

Občasno se cerkvena oblast odloči, da ne bo raziskala verodostojnosti prikazovanja samega, ampak bo odobrila verske običaje, ki so se razvili okoli domnevnega prikazovanja, na primer z odobritvijo javnega čaščenja, povezanega s prikazovanjem ali z ugoditvijo prošnji iz sporočila prikazni. [[Papež Leon XIII.]] je na primer dovolil uporabo [[škapulir]]ja, opisanega v sporočilih Naše Gospe iz Pellevoisina (Francija, 1876),&lt;ref name=cruz&gt;{{navedi knjigo|title=See How She Loves Us: 50 Approved Apparitions of Our Lady|first=Joan Carroll|last=Cruz|date=2012|pages=205–211|url=https://books.google.com/books?id=OirGCgAAQBAJ&amp;pg=PT205|publisher=TAN Books|location=Charlotte, North Carolina|isbn=978-0895558039}}&lt;/ref&gt; ni pa sodil o nadnaravnem značaju samega prikazovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://udayton.edu/imri/mary/p/pellevoisin-apparitions.php|title=All About Mary: Pellevoisin Apparitions|website=The Marian Library/International Marian Research Institute|access-date=2019-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160413181236/https://www.udayton.edu/imri/mary/p/pellevoisin-apparitions.php|archive-date=2016-04-13|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Tudi če katoliški škof odobri prikazovanje, se od katoliških vernikov nikoli ne zahteva vera v prikazovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://aleteia.org/2019/05/15/this-map-illustrates-500-years-of-marys-apparitions/|title=This map illustrates 500 years of Mary's apparitions|website=Aleteia|first=Philip|last=Kosloski|date=2019-05-15|access-date=2019-10-07|quote=Even if the Church recognizes an apparition as worthy of belief, no Catholic is obligated to believe in any private revelation, such as an apparition. The Church simply says that a person can find spiritual aid from an apparition, if he or she so chooses.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Private and public revelation | work=Catholic Culture | url=http://www.catholicculture.org/culture/library/most/getwork.cfm?worknum=162 | access-date=January 11, 2012}}&lt;/ref&gt; Katoliška vera temelji na tako imenovanem javnem razodetju, ki se je končalo s smrtjo zadnjega živečega apostola. ''Marijino prikazovanje'' pa velja za zasebno razodetje, ki lahko poudari neko plat prejetega javnega razodetja za določen namen, nikoli pa ne more dodati ničesar novega k veri.

V katoliški cerkvi je odobritev ''Marijinega prikazovanja'' razmeroma redka. Večina raziskanih prikazovanj je zavrnjenih kot lažnih ali kako drugače lažnih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Apparitions Statistics, Modern : University of Dayton, Ohio|url=https://udayton.edu/imri/mary/a/apparitions-statistics-modern.php|access-date=2020-06-19|website=udayton.edu}}&lt;/ref&gt; Nedavno zavrnjene trditve o prikazovanjih vključujejo tiste o »Naši Gospe iz Surbitona«, ki so bile leta 2007 obsojene kot goljufive,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1563941/Vatican-rejects-woman%27s-Virgin-Mary-claim.html|archive-url=https://archive.today/20121223160531/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1563941/Vatican-rejects-woman%27s-Virgin-Mary-claim.html|url-status=dead|archive-date=2012-12-23|title=Vatican rejects woman's Virgin Mary claim|first=Jonathan|last=Petre|date=2007-09-23|publisher=The Telegraph|access-date=2019-10-13}}&lt;/ref&gt; in tiste, povezane z ministrstvi Svete ljubezni v Elyrii, Ohio, ki so bile obsojene leta 2009.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://catholicexchange.com/proclamation-on-holy-love-ministries-will-test-hearts-and-obedience|title=Proclamation on Holy Love Ministries Will Test Hearts and Obedience|publisher=Catholic Exchange|first=Patti|last=Armstrong|date=November 20, 2009|access-date=September 8, 2016}}&lt;/ref&gt; Nekateri, katerih trditve o prikazovanjih so zavrnjene, se posledično odcepijo od katoliške cerkve in ustanovijo nove skupine, kot je v primeru Mariavitske cerkve, Palmarijanske katoliške cerkve in Fraternité Notre-Dame.

== Kulturni vpliv ==
''Marijina prikazovanja'', zlasti tista, ki so uradno odobrena, pogosto prizadenejo krščansko pobožnost in širšo javnost. Prikazovanja lahko postanejo del nacionalne identitete, kot je [[Gospa Guadalupska]] za večinsko katoliško prebivalstvo [[Mehika|Mehike]].

Vidci prikazovanj pogosto poročajo o Marijini prošnji za izgradnjo svetišča na kraju prikazanja. Takšna Marijina svetišča pogosto postanejo priljubljena romarska mesta. Najbolj obiskano svetišče na svetu je [[bazilika Gospe Guadalupske]] v [[Ciudad de Mexico]], ki vsako leto privabi 10 milijonov romarjev.&lt;ref name=&quot;ewtn.com&quot;&gt;[http://www.ewtn.com/library/MARY/ZSHRINE.HTM &quot;Shrine Of Guadalupe Most Popular In World&quot;, Zenit News, June 13, 1999]&lt;/ref&gt; Druga priljubljena romarska mesta, povezana s prikazovanji, so [[Svetišče Gospe iz Fátime]] na Portugalskem (6–8 milijonov na leto&lt;ref&gt;[https://www.dn.pt/sociedade/interior/religiao-movimenta-330-milhoes-de-turistas-por-ano-e-seis-milhoes-vao-a-fatima-5677138.html &quot;Religion moves 330 million tourists a year and six million go to Fátima&quot;], Diário de Notícias, February 19, 2017.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://24.sapo.pt/atualidade/artigos/fatima-espera-receber-8-milhoes-de-visitantes-em-2017 &quot;Fátima expects to receive 8 million visitors in 2017&quot;], in Sapo20, December 15, 2016.&lt;/ref&gt;) in svetišče Lurške Marije v Franciji (5 milijonov na leto).

Zaradi prikazovanj se pogosto ustanovijo Marijine bratovščine, gibanja in družbe, ki si prizadevajo upoštevati in širiti sporočila določenega prikazovanja, kot je Modra vojska Naše Gospe iz Fátime.

Občasno prikazovanja uvedejo molitve, ki so vključene v razširjeno katoliško prakso, na primer v primeru Fátimskih molitev ali legendarnega razodetja Rožnega venca svetemu Dominiku.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literarura==
* {{navedi knjigo| first=Kevin| last=McClure| title=The Evidence for Visions of the Virgin Mary| publisher=Aquarian Press| location=Wellingborough| year=1983| isbn=0-85030-351-6
| url=https://archive.org/details/evidenceforvisio00mccl}}
* {{navedi knjigo| first=René| last=Laurentin| title=The Apparitions of the Blessed Virgin Mary Today| publisher=Veritas Publications| location=Dublin | orig-year=1990| year=1991| isbn=1853901199 | author-link=}}
* {{navedi knjigo| first=Catherine M.| last=Odell| title=Those Who Saw Her: Apparitions of Mary| publisher=Our Sunday Visitor| location=Huntington| year=1995| isbn=0-87973-664-X| url=https://www.christianbook.com/those-revised-and-updated-apparitions-mary/catherine-odell/9781592765980/pd/765980}}
* {{navedi knjigo| first=Janice T.| last=Connell| title=Meetings with Mary: Visions of The Blessed Mother| url=https://www.penguinrandomhouse.com/books/30678/meetings-with-mary-by-janice-t-connell/| url-access=registration| publisher=Ballantine Books| location=United States| year=1996| isbn=0-345-39705-3}}
* {{navedi knjigo| first=G. Scott| last=Sparrow| title=Sacred Encounters with Mary| url=https://archive.org/details/sacredencounters0000spar| publisher=Thomas More Association/Ave Maria Press| location=Chicago| year=2004| isbn=1-59471-047-3}}
* {{navedi knjigo| first=Joan Carroll| last=Cruz| title=See How She Loves Us: 50 Approved Apparitions of Our Lady| url=https://tanbooks.com/catholic-miracles/joan-carroll-cruz/see-how-she-loves-us-50-approved-apparitions-of-our-lady/| publisher=TAN Books| location=Charlotte NC| year=2012| isbn=978-0895557186}}
* [https://global.oup.com/academic/product/our-lady-of-the-nations-9780198718383 Maunder, Chris. ''Our Lady of the Nations: Apparitions of Mary in 20th-century Catholic Europe''], Oxford University Press, 2016 {{ISBN|978-0198718383}}
* [https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691630434/encountering-mary Zimdars-Swartz, Sandra L., ''Encountering Mary: From La Salette to Medjugorje''], Princeton University Press, 2014, {{ISBN|978-1400861637}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Marian apparitions}}
* [http://www.fatherspeaks.net/godentireworld_de.htm Erscheinungsorte weltweit] Karten je Kontinent und Links

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Marijina prikazovanja| ]]
[[Kategorija:Katoliška teologija in doktrina]]
[[Kategorija:Krščanski čudeži]]</text>
      <sha1>3bnmjfo0iwuy76f3uu0najw0cjmj3t6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Lincoln</title>
    <ns>0</ns>
    <id>556064</id>
    <revision>
      <id>6772700</id>
      <parentid>6545752</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:40:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17056" sha1="0w62b8rs3mkbcafq4ie7p8ypjplrjqa" xml:space="preserve">{{Infobox military installation
|name = Lincolnski grad
|native_name = 
|partof = 
|location = Lincolnshire
|image = Lincoln Castle view.jpg
|caption = Pogled na grad iz [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|stolnice]] proti vzhodu. Vodni stolp Westgate zgoraj desno ni del gradu.
|map_type = Anglija
|map_size = 
|map_alt = 
|pushpin_map_caption = 
|type = Norman
|coordinates = {{coord|53.23529|-0.54095|type:landmark_source:placeopedia|display=inline,title}}
|code = 
|built = 11. stoletje
|builder = [[Viljem Osvajalec]]
|materials = kamen
|height = 
|used = PZapor in sodišče
|demolished = 
|condition = 
|ownership = 
|open_to_public = vsak dan
|controlledby = 
|garrison = 
|current_commander = 
|commanders = 
|occupants = 
|battles = Prva bitka pri Lincolnu (1141)&lt;br/ &gt;Druga bitka pri Lincolnu (1217)
|events = 
|image2 = 
|caption2 = 
|embedded ={{Designation list
|embed = yes 
| designation1 = Scheduled Monument
| designation1_offname = Lincolnski grad (razen modernih stavb)
| designation1_type = 
| designation1_criteria = 
| designation1_date = 
| delisted1_date = 
| designation1_partof = 
| designation1_number = {{NHLE|num=1005049|short=yes}}
| designation2 = Grade I Listed Building
| designation2_offname = Lincolnski grad
| designation2_type = 
| designation2_criteria = 
| designation2_date = 15. avgust 1973
| delisted2_date = 
| designation2_partof = 
| designation2_number = {{NHLE|num=1388491|short=yes}}
| designation3 = Grade II Listed Building
| designation3_offname = 
| designation3_type = 
| designation3_criteria = 
| designation3_date = 
| delisted3_date = 
| designation3_partof = 
| designation3_number = {{NHLE|num=1388492|short=yes}} - Bath House&lt;br&gt;{{NHLE|num=1388493|short=yes}} - Kip Jurija III.
| designation3_free1name = Website
| designation3_free1value = http://www.lincolncastle.com/
| designation3_free2name = 
| designation3_free2value = 
}}
}}
'''Lincolnski grad'''' je velik srednjeveški [[grad]], ki ga je v poznem 11. stoletju v [[Lincoln, Lincolnshire|Lincolnu]] v [[Anglija|Angliji]] zgradil [[Viljem Osvajalec]] na mestu že obstoječe [[Rimska Britanija|rimske]] trdnjave. Grad je nenavaden po tem, da ima dve [[mota (grad)|moti]].&lt;ref name=PS1&gt;Historic England. &quot;Lincoln castle (326536)&quot;[https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=326536&amp;resourceID=19191]. Research records (formerly PastScape). Retrieved 3 May 2013.&lt;/ref&gt; Je eden od samo dveh takih gradov v državi, drugi je v Lewesu v vzhodnem Sussexu. Lincolnski grad je ostal v uporabi kot zapor in sodišče v sodobnem času in je eden izmed bolje ohranjenih gradov v Angliji; kronska sodišča trajajo še danes. Večino dni v tednu je odprt za javnost in se je mogoče sprehoditi po obzidju, s katerega se odpirajo razgledi na grajski kompleks, stolnico, mesto in okoliško pokrajino. V gradu je prikazan eden od samo štirih ohranjenih primerkov ''Magne Carte'' ([[Velika listina svoboščin]]) iz leta 1215. Grad je zdaj v lasti sveta okrožja Lincolnshire in je zavarovan spomenik.&lt;ref&gt;Historic England. &quot;Lincoln Castle (Grade Scheduled) (1005049)&quot;[https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1005049]. National Heritage List for England. Retrieved 3 May 2013&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
[[File:Lincoln Castle, Lincoln - geograph.org.uk - 689665.jpg|right|thumb|250px|Zunanjost vzhodnih vrat]]
[[File:Lincoln Castle, West Gate - geograph.org.uk - 104992.jpg|right|thumb|250px|Zunanjost zahodnih vrat, ki so bila prezidana v 1230-ih. Stoletja blokiran, je bil ponovno odprt šele leta 1992]]
[[File:Lucy Tower, June 2013 11.JPG|thumb|350px|Lucy Tower leta 2013, ko je bil grad v programu prenove]]
Potem ko je Viljem Osvajalec premagal [[Harold II., Angleški|Harolda Godwinsona]] in Angleže v [[bitka pri Hastingsu|bitki pri Hastingsu]] 14. oktobra 1066, se je še naprej soočal z odporom proti svoji vladavini na severu Anglije. Vrsto let je bil Viljemov položaj zelo negotov. Da bi prenesel svoj vpliv proti severu, da bi nadzoroval ljudstvo [[Danelaw]]a (območje, ki je bilo nekaj časa pod nadzorom skandinavskih naseljencev), je zgradil številne velike gradove v severnem in srednjem delu Anglije: vključno s tistimi v Cambridgeu, Huntingdonu, Lincolnu, Nottinghamu, Warwicku in Yorku.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.totallytimelines.com/norman-conquest-1064-1077/|title=Norman Conquest 1064 – 1077|publisher=Timelines|access-date=9 September 2019|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706072630/https://www.totallytimelines.com/norman-conquest-1064-1077/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ko je Viljem dosegel Lincoln (eno večjih naselij v državi), je našel vikinško komercialno in trgovsko središče s 6000 do 8000 prebivalci. Ostanki stare rimske obzidane trdnjave ''Lindum Colonia'' (izvor imena 'Lincoln'), ki je 60 metrov nad podeželjem na jugu in zahodu, so se izkazali za idealno strateško pozicijo za gradnjo novega gradu. Lincoln je bil tudi pomembno strateško križišče naslednjih poti (večinoma istih poti, ki so vplivale na lokacijo rimske utrdbe):&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lincolnshirelive.co.uk/news/local-news/lincolnshire-commute-2000-years-ago-240982|title=The Lincolnshire commute, 2000 years ago: A15, A46 and Lincoln all recreated in fascinating Roman tube map|publisher=Lincolnshire Live|date=27 July 2017|access-date=9 September 2019}}&lt;/ref&gt;
*Ermine Street – glavna rimska cesta in glavna pot Anglije v smeri sever-jug, ki povezuje London in York;
*Fosse Way – še ena pomembna rimska pot, ki povezuje Lincoln z mestom Leicester in jugozahodno Anglijo;
*Dolina reke [[Trent]] (na zahodu in jugozahodu) – glavna reka, ki omogoča dostop do reke Ouse in s tem do glavnega mesta York;
*Reka Witham – vodna pot, povezana z reko Trent (prek rimskega kanala Fossdyke pri Torkseyju) in s Severnim morjem prek The Washa;
*Lincolnshire Wolds – gorsko območje severovzhodno od Lincolna, ki gleda na Lincolnshire Marsh.

Tukajšnji grad bi lahko varoval več glavnih strateških poti in bil del mreže utrdb normanskega kraljestva v nekdanji danski Merciji, približno na območju, ki se danes imenuje East Midlands, za notranji nadzor nad državo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://emidsvikings.ac.uk/blog/watling-street-the-danelaw-and-the-east-midlands_1/|title=Watling Street, the Danelaw and the East Midlands|first=Dr Kathy|last=Holman|publisher=Vikings in the East Midlands|access-date=9 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215145311/https://emidsvikings.ac.uk/blog/watling-street-the-danelaw-and-the-east-midlands_1/|archive-date=2024-02-15|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Raziskava [[Domesday Book]] iz leta 1086 neposredno beleži 48 gradov v Angliji, z dvema v Lincolnshiru, vključno z enim v Lincolnu. Gradnja gradu znotraj obstoječega naselja je včasih pomenila, da je bilo treba obstoječe strukture odstraniti: od gradov, navedenih v Domesday Book, jih je trinajst vključevalo sklicevanja na uničenje lastnine, da bi naredili prostor za grad. V Lincolnovem primeru je bilo porušenih 166 'nenaseljenih rezidenc', da bi očistili območje, na katerem bi zgradili grad.&lt;ref&gt;{{citation |last=Harfield |first=C. G. |title=A Hand-list of Castles Recorded in the Domesday Book |journal=English Historical Review |volume=106 |year=1991 |issue=419 |pages=373, 380, 384 |jstor=573107 |doi=10.1093/ehr/CVI.CCCCXIX.371}}&lt;/ref&gt;

Dela na novi utrdbi so bila končana leta 1068. Verjetno je bila najprej zgrajena lesena utrdba, ki so jo kasneje nadomestili z veliko močnejšo kamnito. Lincolnski grad je zelo nenavaden, ker ima dve moti, edini drug preživeli primer take zasnove je v Lewesu. Na jugu, kjer rimski zid stoji na robu strmega pobočja, se je ohranil delno kot [[kurtina]] in delno kot obloga, ki zadržuje mote. Na zahodu, kjer so tla bolj ravna, je bilo rimsko obzidje zakopano v zemeljsko obzidje in razširjeno navzgor, da je tvorilo obzidje normanskega gradu. Rimska zahodna vrata (na istem mestu kot zahodna vrata gradu) so bila izkopana v 19. stoletju, vendar so se začela rušiti, ko so bila izpostavljena, zato so bila ponovno zakopana.

Grad je bil v središču pozornosti med prvo bitko pri Lincolnu 2. februarja 1141, med bojem med kraljem [[Štefan Angleški|Štefanom]] in kraljico [[Matilda Angleška|Matildo]] glede tega, kdo naj bo monarh v Angliji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Bradbury|first=Jim|title=The medieval archer|year=1985|publisher=Boydell &amp; Brewer|isbn=0-85115-194-9|page=53|url=https://books.google.com/books?id=USbo1S80sIAC&amp;dq=battle+of+Lincoln&amp;pg=PR7}}&lt;/ref&gt; Na mestu je bil zgrajen nov stolp, imenovan ''Lucy Tower''.&lt;ref name=DB&gt;{{navedi knjigo|last=Jaques|first=Tony|title=Dictionary of Battles and Sieges|year=2007|location=Greenwood Publishing Group|isbn=978-031333-538-9|page=588|url=https://books.google.com/books?id=Dh6jydKXikoC&amp;dq=battle+of+Lincoln&amp;pg=PA588}}&lt;/ref&gt;
[[File:BitvaLincoln1217ortho.jpg|thumb|350px|Lincolnski grad (levo), prikazan med drugo bitko pri Lincolnu, kot ga je ilustriral Matthew Paris. Na praporu na levi lahko vidite tri leve slave angleškega nogometa.]]

Lincolnski grad je bil ponovno oblegan pred drugo bitko pri Lincolnu, 20. maja 1217, med vladavino [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]] med prvo baronsko vojno. To je bilo obdobje političnega boja, ki je sledilo pečatenju ''Magne Carte'' 15. junija 1215. Po tem je bil na zahodnih in vzhodnih vratih zgrajen nov [[barbakan]]. Leta 1375 je neka Agatha Lovel – »zloglasna osumljenka« umora svojega gospodarja, sira Williama de Cantilupeja – ušla roki pravice tako, da je podkupila svoje ječarje v gradu, kjer je bila zaprta v čakanju na sojenje. Sodna izvršitelja, Thomas Thornhaugh in John Bate, sta bila kasneje aretirana in sojena, ker sta Agathi omogočila pobeg pred roko pravice, vendar sta bila pomiloščena ali oproščena.&lt;ref&gt;{{cite conference|last=Pedersen|first=F. J. G.|title = Murder, Mayhem and a Very Small Penis|book-title =American Historical Association|publisher=AHA|date=2016|page=7}}&lt;/ref&gt;

=== Kasnejša zgodovina ===
Tako kot v Norwichu in drugih krajih je bil grad uporabljen kot varovano mesto, kjer so postavili zapor. V Lincolnu je bil zapor zgrajen leta 1787 in razširjen leta 1847 – Guvernerjeva hiša iz leta 1787 in zapor iz leta 1847 sta zdaj zavarovani stavbi stopnje II*, ki sta na seznamu dediščine.&lt;ref name=BLB&gt;{{navedi splet|url=http://www.britishlistedbuildings.co.uk/en-485934-governor-s-house-and-old-prison-and-chap |title=Governor's House and Old Prison and Chapel and Exercise Yard and Enclosing Wall, Lincoln |publisher=British Listed Buildings |access-date=19 March 2016}}&lt;/ref&gt; Stari zapor je trinadstropna kamnita stavba s 15 zalivi in je povezana z guvernerjevo hišo iz 18. stoletja prek enonadstropne zaporniške kapele.

Zapornim dolžnikom je bilo dovoljeno nekaj družabnih stikov, vendar je bil režim za kriminalce zasnovan tako, da je bil izoliran v skladu z ločenim sistemom. Zato je sedežna garnitura v zaporniški kapeli zasnovana tako, da zapre vsakega zapornika posebej, tako da pridigar vidi vse, vsak pa le njega. Do leta 1878 je bil sistem diskreditiran in zaporniki so bili premeščeni v nov zapor na vzhodnem obrobju Lincolna.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Allen|first=Thomas|title=The history of the county of Lincoln|year=1833|publisher=John Saunders, Jr.|location=London &amp; Lincoln|page=[https://archive.org/details/historycountyli02allegoog/page/n231 199]|url=https://archive.org/details/historycountyli02allegoog|quote=lincoln prison.}}&lt;/ref&gt; Zapor v gradu je ostal prazen, dokler v njegove celice niso namestili Lincolnshire Archives.&lt;ref&gt;''The Times'', 18 December 1948, p. 5&lt;/ref&gt;

William Marwood, izvršitelj iz 19. stoletja, je svojo prvo usmrtitev izvedel v Lincolnu. Za usmrtitev Freda Horryja leta 1872 je uporabil obešenje namenjeno zlomu vratu žrtve, namesto da bi ga zadavil. Do leta 1868 so zapornike javno obešali na stolp s poslikavami v severovzhodnem vogalu kurtine, ki gleda na Gornje mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thelincolnite.co.uk/2015/04/crimes-of-lincolns-past-lincolnshires-final-public-execution/|title=Crimes of Lincoln's past: Lincolnshire's final public execution|date=28 April 2015|publisher=The Lincolnite|access-date=9 September 2019|archive-date=2024-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240215145308/https://thelincolnite.co.uk/2015/04/crimes-of-lincolns-past-lincolnshires-final-public-execution/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Deli zapora so odprti kot muzej, vključno s kapelo iz 19. stoletja, za katero se trdi, da je edina ohranjena na svetu, zasnovana za ločen sistem (vsak sedež zaprt).&lt;ref name=victorianprison&gt;[http://www.lincolncastle.com/content/victorian-prison Victorian Prison], Lincoln Castle website. Retrieved 19 March 2016.&lt;/ref&gt; Zapor je bil uporabljen kot prizorišče snemanja, na primer za televizijsko serijo ITV ''Downton Abbey''.

Leta 2012 se je na gradu začel projekt ''Lincoln Castle Revealed'', triletni program prenove. Delo je vključevalo izgradnjo novega razstavišča, v katerem je bila razstavljena Lincolnova kopija Magne Carte, gradnjo objektov za obiskovalce in odprtje delov zapora znotraj gradu za javnost. Projekt je bil dokončan aprila 2015, in je sovpadel z 800. obletnico pečatenja Magne Carte.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-lincolnshire-17541084 |title=Lincoln Castle to get £19m improvement |work=BBC News |date=29 March 2012 |access-date=5 June 2013}}&lt;/ref&gt; Magna Carta iz gradu Lincoln je eden od štirih ohranjenih izvirnikov, ki jih je zapečatil kralj [[Ivan brez zemlje]] po srečanju z baroni v Runnymedu leta 1215, spremlja pa jo razstava, ki pojasnjuje izvor Magne carte in njene daljnosežne učinke.

== Postavitev in arhitektura ==
Lincolnski grad je omejen s kamnitim zidom, z jarki na vseh straneh, razen na jugu. Zunanje obzidje, ki obdaja mesto, je bilo že v zgodnji fazi zgrajeno iz kamna in je izpred leta 1115. Na južni strani obzidje prekinjata dve zemeljski gomili, imenovani mota. Ena je v jugovzhodnem kotu in je bila verjetno prvotni element gradu Viljema Osvajalca, medtem ko druga zavzema jugozahodni kot. Kvadratni stolp, Observatory Tower, stoji na vrhu prve gomile in stoji nad zunanjim obzidjem, da dominira nad mestom Lincoln. Drugo gomilo okrona 'Lucyjin stolp', ki je bil verjetno zgrajen v 12. stoletju in je bil poimenovan po Lucy iz Bolingbroka, grofici Chesterski do leta 1138.&lt;ref&gt;{{citation |last1=Colvin |first1=H. M. |last2=Brown|first2=R. Allen |last3=Taylor |first3=A. J. |title= The history of the King's Works Vol. 2: the Middle Ages |publisher=Her Majesty's Stationery Office |year=1963 |page=704}}&lt;/ref&gt;

Na ozemlju so tudi ostanki Lincolnskega ''Eleonorinega križa'',&lt;ref&gt;Historic England. &quot;Eleanor cross fragment (326269)&quot;[https://www.heritagegateway.org.uk/Gateway/Results_Single.aspx?uid=326269&amp;resourceID=19191]. Research records (formerly PastScape). Retrieved 3 May 2013.&lt;/ref&gt; erkerno okno, prestavljeno iz Sutton Halla in vključeno v glavna vrata in doprsni kip Jurija III. iz Dunstonovega stebra.

Na zahodni strani gradu je z bršljanom okrašena stavba, zgrajena leta 1823 kot porotna sodišča. To se še danes uporablja kot Lincolnovo kronsko sodišče.&lt;ref&gt;[http://homepage.ntlworld.com/peter.fairweather/docs/Lincoln_castle.htm Lincoln Castle] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070807075458/http://homepage.ntlworld.com/peter.fairweather/docs/Lincoln_castle.htm |date= 7 August 2007 }}&lt;/ref&gt;

== Druge obrambe ==
Zabeležena so bila tudi druga srednjeveška obrambna dela v Lincolnu, vendar niso več ohranjena.

Niz zemeljskih nasipov, povezanih z enim ali drugim obleganjem, je nekoč stal tam, kjer stojijo trate, zahodno od gradu.

Grad Thorngate je nekoč stal blizu reke in je tvoril jugovzhodni vogal mestnega obzidja. Obstajal je leta 1141, vendar je bil leta 1151 porušen.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://thelincolnite.co.uk/2013/02/searching-for-lincolns-second-castle/|title=Searching for Lincoln's second castle|last=Santos|first=Cory|date=26 February 2013|newspaper=The Lincolnite|access-date=10 May 2013|archive-date=2024-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226145430/https://thelincolnite.co.uk/2013/02/searching-for-lincolns-second-castle/|url-status=dead}}&lt;!-- used weppaper story rather than linked blog, because some editors don't like blogs.  The embedded story is at http://itsaboutlincoln.wordpress.com/2013/02/10/lincolns-other-castle-bring-back-time-team/ --&gt;&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Lincoln 128a.jpg|Ostanek Lincolnskega Eleanorinega križa
File:Lincoln 124.jpg|Doprsni kip Jurija III. iz Coadeja iz Dunstonovega stebra južno od Lincolna
File:Lincoln Castle oriel window.jpg|Erkersko okno v vratarnici, prestavljeno iz palače Johna Gauntovega v Lincolnu leta 1849
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Lincoln Castle}}
* [http://www.lincolncastle.com/ Uradna spletna stran]

[[Kategorija:Gradovi v Angliji]]
[[Kategorija:Muzeji v Angliji]]</text>
      <sha1>0w62b8rs3mkbcafq4ie7p8ypjplrjqa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:A09/AfC log</title>
    <ns>2</ns>
    <id>556875</id>
    <revision>
      <id>6772748</id>
      <parentid>6751221</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:30:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Beležim odklonjen [[Osnutek:Bratislav Živković (vojak)]] ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6772748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35477" sha1="7hnxxzu3f3qpgtb782yvp6ghxzc6rfr" xml:space="preserve">

=== marec 2024 ===
# Accepted [[:Osnutek:Stroopov učinek]] by [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] 16:17, 4. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vasilij Prešern]] (npov &amp; bio) by [[Uporabnik:89.212.142.214|89.212.142.214]] 21:33, 5. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] (bio) by [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] 21:25, 8. marec 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] by [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] 21:28, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ka te trga]] (music) by [[Uporabnik:Tlukac34|Tlukac34]] 21:32, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:37, 8. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Čeh]] (bio) by [[Uporabnik:888klotilda5|888klotilda5]] 18:44, 11. marec 2024 (CET)
# Declined [[:Uporabnik:Tadeus umetnost/Tadej Žugman]] (bio) by [[Uporabnik:Tadeus umetnost|Tadeus umetnost]] 16:12, 19. marec 2024 (CET)

=== april 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Damjan Volf]] (bio) by [[Uporabnik:Damjan Volf|Damjan Volf]] 22:16, 7. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Vojna na Balkanu]] (v) by [[Uporabnik:2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777|2A00:1A20:2900:1B4E:811F:78C5:F3B:8777]] 19:39, 19. april 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lučka Lučovnik]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241|2A01:261:4B1:1E00:3948:7E90:13CB:A241]] 08:44, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Negovi]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 12:10, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sramotilni steber v Brestanici]] by [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] 14:05, 20. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radovljiška sramotilna klop]] by [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] 21:25, 23. april 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Domen Kovačič]] by [[Uporabnik:Marcina poldeguza|Marcina poldeguza]] 12:39, 24. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Sodniško žezlo iz Žužemberka]] by [[Uporabnik:T032146|T032146]] 12:22, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Gavge pri Kostelu]] by [[Uporabnik:46.164.6.224|46.164.6.224]] 13:11, 29. april 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Motniški pranger]] by [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] 21:01, 29. april 2024 (CEST)

=== maj 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Bogdan Osolnik]] (bio) by [[Uporabnik:46.248.70.96|46.248.70.96]] 22:34, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bogomil Pepel]] (bio) by [[Uporabnik:Apepel|Apepel]] 22:35, 2. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 23:22, 4. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] (v) by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 17:48, 6. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Pravno priznanje spola]] by [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] 19:32, 6. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prostovoljno gasilsko društvo Griže]] (v) by [[Uporabnik:‎195.138.196.80|‎195.138.196.80]] 18:58, 7. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gregor Samastur]] (bio) by [[Uporabnik:46.150.36.250|46.150.36.250]] 17:43, 9. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Relentless youth]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:10, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Prisluhnimo tišini]] (music) by [[Uporabnik:Thegreatlibrarian|Thegreatlibrarian]] 17:11, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (music) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 17:14, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Anže Gallus Petelin]] (bio) by [[Uporabnik:Vesoljec2000|Vesoljec2000]] 21:54, 16. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Eva Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Urban Sifrar|Urban Sifrar]] 21:43, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Srednje šole za odrasle]] by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 21:44, 17. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Raški pranger]] by [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] 21:59, 17. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Sabira Hajdarević]] (music) by [[Uporabnik:188.196.46.181|188.196.46.181]] 13:57, 18. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bakučiol]] (adv) by [[Uporabnik:Živa Hamun|Živa Hamun]] 11:07, 23. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bellona (mitologija)]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:89.142.190.72|89.142.190.72]] 21:29, 24. maj 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jaka Štiglic]] (context) by [[Uporabnik:84.52.156.241|84.52.156.241]] 15:48, 26. maj 2024 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Radioterapija z mikronskimi žarki]] by [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] 18:40, 26. maj 2024 (CEST)

=== junij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Živa Vilfan]] (athlete) by [[Uporabnik:46.123.251.32|46.123.251.32]] 21:01, 1. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Bunker Pr ' Barabonu]] (npov) by [[Uporabnik:176.76.227.71|176.76.227.71]] 21:02, 1. junij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Jernej Dolinšek]] by [[Uporabnik:62.84.232.60|62.84.232.60]] 19:01, 2. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Podmrzlica]] (v) by [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] 12:31, 3. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Matjaž Borovničar]] (bio) by [[Uporabnik:2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF|2001:1470:F66F:EE:C4D:B2B7:350D:2ABF]] 14:53, 5. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Glasbena šola Franca Šturma]] (corp) by [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] 18:53, 18. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Kulturno umetniško društvo Angel Besednjak Maribor]] (corp) by [[Uporabnik:193.2.127.240|193.2.127.240]] 16:57, 20. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Tilen Žbona]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.206.15|31.15.206.15]] 17:49, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milan Predan]] (bio) by [[Uporabnik:178.79.124.41|178.79.124.41]] 17:57, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 22:30, 21. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Idejalisti]] (corp) by [[Uporabnik:Tb25.bz|Tb25.bz]] 08:49, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Jama]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.71.201|86.61.71.201]] 19:24, 22. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:2003 v Iraku in Časovnica invazije na Irak 2003]] (v) by [[Uporabnik:89.142.241.76|89.142.241.76]] 23:09, 27. junij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Odvetnik za dedno pravo]] (v) by [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] 18:15, 30. junij 2024 (CEST)

=== julij 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (lang) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 14:38, 9. julij 2024 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:GreenGrass RolePlay]] by [[Uporabnik:84.41.68.63|84.41.68.63]] 12:38, 13. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Menjava glasbe]] (book) by [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] 15:08, 17. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jakob]] (bio) by [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] 21:23, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darka Zvonar Predan]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1|2A00:EE2:600E:7500:30CE:FB78:BC20:95F1]] 21:24, 18. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Makiavelizem]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:176.76.227.10|176.76.227.10]] 10:50, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Oplast]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:42, 20. julij 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Primorje (podjetje)]] (corp) by [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] 13:44, 20. julij 2024 (CEST)

=== avgust 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Zombs Royale]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:212.235.191.38|212.235.191.38]] 16:21, 22. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Heset ahmeti]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:Heset60|Heset60]] 19:46, 27. avgust 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gašper Lenič]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.85.36|86.61.85.36]] 23:29, 28. avgust 2024 (CEST)

=== september 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:V senci sojenic]] (v) by [[Uporabnik:Eva Poljanec|Eva Poljanec]] 19:43, 4. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Buondelmonti]] (nn &amp; custom) by [[Uporabnik:62.84.231.8|62.84.231.8]] 14:32, 14. september 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio &amp; npov) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 15:16, 23. september 2024 (CEST)

=== oktober 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Liquid gasoline]] (music) by [[Uporabnik:TERMI13|TERMI13]] 16:28, 5. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dean Premik]] (bio) by [[Uporabnik:Premik91|Premik91]] 19:11, 7. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Cistanche tubulosa]] (v) by [[Uporabnik:176.76.224.132|176.76.224.132]] 17:34, 12. oktober 2024 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Borut Mahnič]] (bio) by [[Uporabnik:119.12.141.132|119.12.141.132]] 22:32, 18. oktober 2024 (CEST)

=== november 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Medaljon sv. Benedikta]] (v) by [[Uporabnik:DJSeratoFS|DJSeratoFS]] 21:38, 15. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informatizacija procesov v pametnih mestih]] (neo &amp; essay) by [[Uporabnik:Moj Ca Jan|Moj Ca Jan]] 13:16, 25. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Enotni vstopni portali in identitete]] (essay) by [[Uporabnik:Tmkosi|Tmkosi]] 18:31, 27. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Nadzorni sistemi]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:Wievpia|Wievpia]] 15:40, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Internet stvari]] (v &amp; mergeto) by [[Uporabnik:Gregor Brodnik|Gregor Brodnik]] 18:36, 28. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva iz baroka]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:42, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina pohištva v renesansi]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.122.97.23|46.122.97.23]] 19:43, 29. november 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Avtonomna dostavna vozila]] (v) by [[Uporabnik:146.212.111.40|146.212.111.40]] 14:34, 30. november 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Sovraštvo (roman)]] by [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] 14:39, 30. november 2024 (CET)

=== december 2024 ===
# Declined [[:Osnutek:Energijsko učinkovite stavbe]] (context) by [[Uporabnik:46.122.69.207|46.122.69.207]] 16:29, 1. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Informacijska arhitektura in infrastruktura v pametnih mestih]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F|2A00:EE2:1610:16:989E:8ADB:DDE1:FA2F]] 21:05, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Načrtovanje]] (context) by [[Uporabnik:Marjana Žniderič|Marjana Žniderič]] 21:07, 2. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Katarina Polajnar Horvat]] (ilc) by [[Uporabnik:Moreinfo111|Moreinfo111]] 20:05, 4. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alež Bačko]] (joke) by [[Uporabnik:Aleš Bočko|Aleš Bočko]] 10:26, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Alen Borišek]] (bio) by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 16:46, 7. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (bio) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 08:23, 10. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mahathir Mohamad]] (ilc) by [[Uporabnik:218.208.8.111|218.208.8.111]] 20:39, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Afera Litijska]] (v) by [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] 20:40, 13. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Alen Borišek]] by [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] 21:32, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Shadu Odhiambo Lisec]] (bio) by [[Uporabnik:Marko Podgorsek|Marko Podgorsek]] 21:38, 13. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Mind Juice]] (music) by [[Uporabnik:Mindjuice24|Mindjuice24]] 23:45, 14. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Ernest Pleh]] (bio) by [[Uporabnik:2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892|2A00:EE2:2100:AE00:546A:F1C0:C2D2:E892]] 15:30, 15. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] (music) by [[Uporabnik:2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73|2001:871:261:4D6:F06D:5D92:C98A:8D73]] 20:43, 16. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:Flowiki33/Živa Remic]] by [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] 19:34, 17. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Tomaž Gorec]] by [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] 15:03, 18. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Diana Košir]] (bio) by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 14:15, 19. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Primož Zalaznik]] by [[Uporabnik:Jozhefina|Jozhefina]] 20:48, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Leon Pučnik]] (context) by [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] 20:51, 25. december 2024 (CET)
# Accepted [[:Uporabnik:VsevedniŠkratek/Cerkev Marijinega vnebovzetja, Dole pri Litiji]] by [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] 22:25, 25. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Železniška proga Lupoglav–Raša]] (v) by [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] 23:27, 28. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Jure Jeraj]] (bio) by [[Uporabnik:JurePDZ|JurePDZ]] 13:56, 29. december 2024 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vid Legradić]] (bio) by [[Uporabnik:Vlegra1|Vlegra1]] 13:58, 29. december 2024 (CET)

=== januar 2025 ===
# Declined [[:Uporabnik:Portobisso/Aleš Pavlin]] (bio) by [[Uporabnik:46.122.71.159|46.122.71.159]] 18:43, 1. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Petra Seliškar]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.48.40|86.61.48.40]] 23:06, 3. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Sebastjan Grosek]] (athlete) by [[Uporabnik:Lucfds|Lucfds]] 17:14, 4. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rosana Sancin]] (bio) by [[Uporabnik:Rosana Sancin|Rosana Sancin]] 17:08, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Definicija silobrana]] (context) by [[Uporabnik:Rado Krušič|Rado Krušič]] 22:26, 5. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Silvester Vogrinec (mojster)]] (mergeto) by [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] 13:02, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Gorazd Lampe]] (music) by [[Uporabnik:188.198.88.44|188.198.88.44]] 20:55, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Luka Vovk]] (music) by [[Uporabnik:Lukavovk|Lukavovk]] 23:56, 6. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zgodovina Švice]] (v &amp; context) by [[Uporabnik:46.164.61.193|46.164.61.193]] 00:42, 9. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Prekurzor]] (v) by [[Uporabnik:31.15.245.194|31.15.245.194]] 20:06, 10. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Murska ravan]] (v) by [[Uporabnik:109.182.53.165|109.182.53.165]] 15:04, 12. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Miran Müllner]] (bio) by [[Uporabnik:Miran iz Grčne|Miran iz Grčne]] 22:27, 12. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Mala (roman)]] by [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] 12:12, 14. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Jožef Virk]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 17:02, 19. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Outfit7]] (corp) by [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] 16:28, 20. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Dragotin Ferdinand Ripšl]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 21:51, 21. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Twin star]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:39, 23. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Cheshire cat]] (v) by [[Uporabnik:213.172.245.233|213.172.245.233]] 20:40, 23. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Josip Mal]] by [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] 10:50, 28. januar 2025 (CET)
# Accepted [[:Osnutek:Andreina Trusgnach]] by [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] 14:50, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Zdravko Zagožen]] (bio) by [[Uporabnik:Pikica1987|Pikica1987]] 14:54, 29. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Vaginalna farmacevtska oblika]] (v) by [[Uporabnik:92.37.99.112|92.37.99.112]] 14:28, 30. januar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Stojan Špegel]] (bio) by [[Uporabnik:31.15.140.200|31.15.140.200]] 14:34, 30. januar 2025 (CET)

=== februar 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Aleksandar Ivanko]] (bio) by [[Uporabnik:212.200.247.73|212.200.247.73]] 12:28, 1. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Transgene]] (v) by [[Uporabnik:46.150.58.142|46.150.58.142]] 17:45, 4. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Dominik Jakšič]] (music) by [[Uporabnik:178.58.75.150|178.58.75.150]] 12:26, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Rajko Bizjak]] (bio) by [[Uporabnik:86.61.53.73|86.61.53.73]] 12:30, 6. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Viktor Juščenko]] (v) by [[Uporabnik:46.150.93.61|46.150.93.61]] 00:38, 10. februar 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Marfanov sindrom]] (v) by [[Uporabnik:31.15.172.39|31.15.172.39]] 20:17, 19. februar 2025 (CET)

=== marec 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Poljanski camino]] (v) by [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] 00:12, 6. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:Medgeneracijski center Vezenine Bled]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:86.61.75.103|86.61.75.103]] 17:44, 10. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (music) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:08, 13. marec 2025 (CET)
# Declined [[:Osnutek:GRINGA]] (v) by [[Uporabnik:Ceninmark|Ceninmark]] 17:21, 13. marec 2025 (CET)

=== april 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Performance storyboard]] (v &amp; adv) by [[Uporabnik:DEMETRA Wiki|DEMETRA Wiki]] 14:09, 4. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Alen Kočar]] (bio) by [[Uporabnik:A09|A09]] 23:15, 6. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Ana Marija Krajnc]] (bio) by [[Uporabnik:2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54|2A01:E0A:4EC:B1B0:DBBF:60CA:7870:5A54]] 12:37, 9. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jože Sodja]] (bio) by [[Uporabnik:176.76.227.68|176.76.227.68]] 15:34, 12. april 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:TRST JE NAŠ]] by [[Uporabnik:194.249.74.3|194.249.74.3]] 11:47, 16. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Darko Stojnić]] (bio) by [[Uporabnik:Neza376|Neza376]] 23:52, 18. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Jožef Kovač]] (bio) by [[Uporabnik:Soulfly 5er|Soulfly 5er]] 12:12, 22. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Mind Trade d.o.o.]] (v) by [[Uporabnik:Dopolnila Sen|Dopolnila Sen]] 14:13, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Osebna identiteta]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:188.230.129.76|188.230.129.76]] 15:35, 24. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Zala Klopčič]] (v) by [[Uporabnik:Anže Žagar|Anže Žagar]] 22:09, 25. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 11:09, 26. april 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Dr. Jaka Vadnjal]] (bio) by [[Uporabnik:JakaHatlak2|JakaHatlak2]] 22:08, 30. april 2025 (CEST)

=== maj 2025 ===
# Accepted [[:Osnutek:Marguerite Duras]] by [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] 00:44, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] (custom) by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 17:51, 5. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Maj Šmid]] (bio) by [[Uporabnik:Frenk presheren|Frenk presheren]] 19:25, 6. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Edin Krnić]] (bio &amp; adv) by [[Uporabnik:Travel With Me|Travel With Me]] 21:43, 11. maj 2025 (CEST)
# Accepted [[:Osnutek:Stefan Żeromski]] by [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] 00:36, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Gibanje Novi glas upokojencev]] (nn) by [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 13:06, 21. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Lim Smrad in Žila]] (music) by [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] 17:10, 23. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žima Slovenija (Tovarna)]] (corp) by [[Uporabnik:212.185.66.18|212.185.66.18]] 20:09, 28. maj 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:ZUNANJI ODNOSI PODKRALJESTVA NOVE ŠPANIJE]] (v &amp; essay) by [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] 15:36, 29. maj 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:FIlip Rovan Mulej]] by [[Uporabnik:2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6|2001:1470:F717:CC:A824:D860:19EB:BCF6]] 14:25, 30. maj 2025 (CEST)

=== junij 2025 ===
# Declined [[:Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] (essay) by [[Uporabnik:Raprep|Raprep]] 17:13, 7. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Žan Slak]] (athlete) by [[Uporabnik:46.122.67.109|46.122.67.109]] 11:31, 11. junij 2025 (CEST)
# Declined [[:Osnutek:Milena Jaklič]] (bio &amp; ai) by [[Uporabnik:95.176.129.180|95.176.129.180]] 21:15, 16. junij 2025 (CEST)
# Rejected [[:Osnutek:Luka Kohek]] by [[Uporabnik:91.246.235.57|91.246.235.57]] 22:46, 30. junij 2025 (CEST)

=== julij 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Manca Rožman]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:MajaBR|MajaBR]] 16:42, 2. julij 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Lošinj (film)]] (film) uporabnika [[Uporabnik:Agenttoni|Agenttoni]] 17:30, 17. julij 2025 (CEST)

=== avgust 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Dušan Mandić]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:DušanMandićDušan111|DušanMandićDušan111]] 22:42, 7. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Priscila Gulič Pirnat]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:PriscilaGP|PriscilaGP]] 09:46, 8. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopold Brenčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:46.122.69.165|46.122.69.165]] 21:54, 22. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Mateja Meško]] (athlete) uporabnika [[Uporabnik:LjubljanaResearcher|LjubljanaResearcher]] 12:27, 24. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Čuš (2023)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] 12:43, 28. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan5|Blejcan5]] 10:49, 30. avgust 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Xsport]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Nobody7916|Nobody7916]] 19:16, 30. avgust 2025 (CEST)

=== september 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Anitina srca]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kamenčki prijaznosti]] (event) uporabnika [[Uporabnik:MALI STEF|MALI STEF]] 22:00, 1. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Jožef Gršić]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-52528-0|~2025-52528-0]] 17:28, 5. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:TRILE]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:LOCO GANG|LOCO GANG]] 12:39, 8. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Orel]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:UstvarjalniLisjak|UstvarjalniLisjak]] 11:22, 9. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Virtual Steel]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Gstarcad Mechanical]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:25, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:AxisVM programska oprema]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:GstarCAD]] (nn &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] 16:27, 15. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Društvo Zlata Slovenija]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Blejcan777|Blejcan777]] 10:22, 17. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Stanko Čurin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-64106-1|~2025-64106-1]] 17:36, 22. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Andreja Kutin]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26617-76|~2025-26617-76]] 11:43, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nadja Ebner]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:50, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Kako pokopati mamo, ki je še živa]] (book) uporabnika [[Uporabnik:LeopoldSpanovic|LeopoldSpanovic]] 19:51, 25. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Indominus rex]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26534-67|~2025-26534-67]] 14:31, 28. september 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Dekkproff]] (corp &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:~2025-26960-76|~2025-26960-76]] 14:35, 30. september 2025 (CEST)

=== oktober 2025 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Lil Exile]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Lil Exile|Lil Exile]] 09:42, 4. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Paysafecard]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Božidar Jožef Bižal|Božidar Jožef Bižal]] 17:15, 16. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Življenjeslovje IzaQ]] (neo &amp; adv) uporabnika [[Uporabnik:MatejaKunc|MatejaKunc]] 17:27, 19. oktober 2025 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fratelli TASCA (podjetje)]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Albertpapler|Albertpapler]] 20:46, 21. oktober 2025 (CEST)

=== november 2025 ===
# Sprejet [[:Osnutek:Ženin proti svoji volji]] uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 00:33, 5. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Na stekleni strehi]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] 10:47, 8. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:BAGAT]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Kiwi2500|Kiwi2500]] 19:27, 12. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Franjo Kalamiza]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:CEKF|CEKF]] 12:01, 13. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Volilna koalicija NSi, SLS in Fokus]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Vižla12345|Vižla12345]] 14:56, 22. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Skupina iTAK]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Skupina.itak|Skupina.itak]] 11:49, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gogala]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Tea Rogelj|Tea Rogelj]] 12:38, 24. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] 15:12, 25. november 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Leopoldina Rozman]] uporabnika [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 16:21, 26. november 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Backrooms level 99999]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37069-30|~2025-37069-30]] 19:20, 28. november 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sodobna fitoterapija]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] 21:55, 28. november 2025 (CET)

=== december 2025 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:ZigacproKalanka]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-37824-08|~2025-37824-08]] 23:55, 1. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Jernov rokopis ali Martinova senca]] uporabnika [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] 22:01, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ptujski prstan]] (v) uporabnika [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] 22:02, 2. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Anja Rijavec]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] 01:19, 5. december 2025 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Robert Marinč]] uporabnika [[Uporabnik:~2025-38569-16|~2025-38569-16]] 12:39, 5. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Legenda o svetnici]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-38819-89|~2025-38819-89]] 06:53, 6. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Martina Hegediš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Martinahegediš|Martinahegediš]] 12:21, 8. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poveljniški tim]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Podčastniška podporna linija]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-39691-81|~2025-39691-81]] 14:06, 10. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marija Sreš]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:ZgodovinaPrekmurja|ZgodovinaPrekmurja]] 18:01, 15. december 2025 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Mariborska peterica]] uporabnika [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] 23:18, 15. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Gabrijelčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Nikolaj keuc|Nikolaj keuc]] 21:56, 16. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Melita Zemljak Jontes]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] 14:13, 17. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Afera Zaliv 1975]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42194-44|~2025-42194-44]] 20:16, 23. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Hasmonejsko kraljestvo]] (v &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2025-42522-93|~2025-42522-93]] 15:09, 25. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Milan Ramšak Marković]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Milan0markovic|Milan0markovic]] 14:36, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Janez Šter]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Ana.grabnar|Ana.grabnar]] 16:05, 26. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sara Zupan]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43747-15|~2025-43747-15]] 20:51, 29. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jan Istenič]] (bio &amp; lang) uporabnika [[Uporabnik:Recordameforever|Recordameforever]] 14:48, 30. december 2025 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 13:24, 31. december 2025 (CET)

=== januar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Roman Vidmar]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] 00:15, 6. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Marijan Slabe]] (ai &amp; custom) uporabnika [[Uporabnik:Andrej skr|Andrej skr]] 01:09, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ajda Lea Jakše]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] 01:13, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Svetopolk Pivko]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] 01:22, 8. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Geolingvistika]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Topolovseksara|Topolovseksara]] 20:08, 13. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nevrosistemska degenerativna motnja A–17 (NDM-A17)]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29027-1|~2026-29027-1]] 13:03, 14. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sergej Golubović]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sergej Golubovic|Sergej Golubovic]] 20:59, 21. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Majør]] (music &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Majormusiccc|Majormusiccc]] 19:56, 24. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ponorelii]] (corp &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:33, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Damir Raković Ponorelii]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-53833-2|~2026-53833-2]] 12:34, 25. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sava Infond, družba za upravljanje, d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Tjaar|Tjaar]] 18:16, 26. januar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Alenka Hladnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:AH1860|AH1860]] 20:13, 29. januar 2026 (CET)

=== februar 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Matej Šurc]] (v) uporabnika [[Uporabnik:MAwiki800|MAwiki800]] 12:45, 2. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Katarina Pustinek Rakar]] (music) uporabnika [[Uporabnik:EffectiveElf|EffectiveElf]] 01:07, 5. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sestrski jeziki]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Julija kersmanc|Julija kersmanc]] 22:07, 15. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 10:42, 18. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:~2026-12178-27|~2026-12178-27]] 17:59, 24. februar 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Zavarovalnica Vita]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Krista Urbas|Krista Urbas]] 13:42, 25. februar 2026 (CET)

=== marec 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Ansambel Slovenski zvoki]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Azikovsek|Azikovsek]] 11:10, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Brane Širca]] (ai &amp; bio) uporabnika [[Uporabnik:KUD VIČ|KUD VIČ]] 11:16, 1. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Aleksandar Repić]] (context) uporabnika [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] 22:38, 4. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jaka Predalič]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:Bogibatinaa|Bogibatinaa]] 11:58, 6. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Luka Simonič]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] 14:59, 8. marec 2026 (CET)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Roskarjev biceps]] uporabnika [[Uporabnik:Datrtu|Datrtu]] 11:02, 11. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Nino Camardo]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:NinoCamardoArt|NinoCamardoArt]] 16:30, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Ivan Sajevic]] (v) uporabnika [[Uporabnik:SajevicZ|SajevicZ]] 16:41, 17. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Jack Kerouac]] (v &amp; npov) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17441-60|~2026-17441-60]] 10:58, 22. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Danijel Mitrović]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-18024-17|~2026-18024-17]] 11:35, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:The Multicentral]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] 21:29, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Košir]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-14498-42|~2026-14498-42]] 21:31, 26. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tone Strnad]] (v) uporabnika [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] 13:17, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Primož Premzl]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:UHT9|UHT9]] 13:18, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:Poslanec in duhovnik dr. Leopold Potzinger]] (mergeto) uporabnika [[Uporabnik:~2026-17396-79|~2026-17396-79]] 13:20, 28. marec 2026 (CET)
# Odklonjen [[:Osnutek:PoraVnava d.o.o.]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Oleksandr Miziuk|Oleksandr Miziuk]] 13:25, 28. marec 2026 (CET)
# Sprejet [[:Osnutek:Dolores Viesèr]] uporabnika [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] 17:36, 28. marec 2026 (CET)

=== april 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Franc Mugerle]] (v) uporabnika [[Uporabnik:~2026-24604-55|~2026-24604-55]] 11:30, 22. april 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Buseti]] (v) uporabnika [[Uporabnik:BuzetiBuzeti007|BuzetiBuzeti007]] 20:10, 22. april 2026 (CEST)

=== maj 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Prodan Rupar]] (bio &amp; ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-26967-64|~2026-26967-64]] 15:52, 4. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Kraljevina Dravija]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-27753-60|~2026-27753-60]] 22:35, 10. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Bian Marcus Polanec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-28024-13|~2026-28024-13]] 22:43, 10. maj 2026 (CEST)
# Zavrnjen [[:Osnutek:Diana Palčič]] uporabnika [[Uporabnik:~2026-28445-09|~2026-28445-09]] 09:23, 11. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Creatim]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Urška Rahonc|Urška Rahonc]] 22:19, 15. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Rok Cajzek]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:~2026-29116-38|~2026-29116-38]] 11:20, 16. maj 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Branko Zadnik]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Branko1950|Branko1950]] 11:34, 16. maj 2026 (CEST)

=== junij 2026 ===
# Zavrnjen [[:Osnutek:Mija Gajšt]] uporabnika [[Uporabnik:Nejc Volmajer|Nejc Volmajer]] 11:49, 4. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Tamara Bračič Vidmar]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-33216-80|~2026-33216-80]] 10:27, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Fake Orchestra]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] 10:46, 6. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Maša Jelušič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:MinaMina2000|MinaMina2000]] 10:44, 10. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Skupina GAS KRAS]] (music) uporabnika [[Uporabnik:Videk1236|Videk1236]] 09:53, 12. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Joco Klopčič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Vera Osolnik Klopčič|Vera Osolnik Klopčič]] 19:20, 20. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Patrik Prelec]] (ai) uporabnika [[Uporabnik:Patrik.prelec|Patrik.prelec]] 19:52, 20. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Sara Ahlin Doljak]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Sudsahli|Sudsahli]] 21:51, 23. junij 2026 (CEST)
# Odklonjen [[:Osnutek:Erter Pust]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-37157-43|~2026-37157-43]] 12:50, 28. junij 2026 (CEST)

=== julij 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Boštjan Godec]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:~2026-39269-83|~2026-39269-83]] 13:46, 11. julij 2026 (CEST)

=== avgust 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Floramare resort zdravja Izola]] (corp) uporabnika [[Uporabnik:Floramareresort|Floramareresort]] 17:22, 20. avgust 2026 (CEST)

=== september 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Matic Valič]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Slovenski igralci|Slovenski igralci]] 19:27, 15. september 2026 (CEST)

=== oktober 2026 ===
# Odklonjen [[:Osnutek:Bratislav Živković (vojak)]] (bio) uporabnika [[Uporabnik:Wax Craft|Wax Craft]] 12:30, 31. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>7hnxxzu3f3qpgtb782yvp6ghxzc6rfr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6772529</id>
      <parentid>6767912</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:46:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18748" sha1="caol3qroed67o8i5hoz7t29189yxd6v" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>caol3qroed67o8i5hoz7t29189yxd6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cestni most Antonivka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558606</id>
    <revision>
      <id>6772366</id>
      <parentid>6267218</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:57:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10806" sha1="7w1p254rangxdmxye7an4odemzpdob3" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infobox bridge
|name=Cestni most Antonivka
|native_name=
|native_name_lang=uk
|image=View of Kherson and Antonovskiy bridge, 2006.jpg
|image_upright=
|alt=
|caption=Most leta 2006. Antonivka je na desni, Dači na levi
|coordinates={{Coord|46|40|12|N|32|43|13|E|region:UK_type:landmark |display=inline,title}}
|carries= cesta M14
|crosses=[[Dneper]]
|locale=[[Herson]], [[Hersonska oblast]], [[Ukrajina]]
|official_name=
|other_name=
|named_for=
|owner=
|maint=
|heritage=
|id_type=
|website=
|preceded=
|followed=
|design=Škatlasto gredni most
|material= Armiranobetonski most
|length=1366 m
|width= 25 m
|height= 17,2 m
|depth=
|traversable=
|mainspan=
|number_spans= 30
|piers_in_water=
|load=
|clearance_above=
|clearance_below=
|lanes=
|life=
|num_track=|track_gauge=|structure_gauge=|electrification=|architect=|designer=|winner=|contracted_designer=|engineering=|builder=|fabricator=|begin=|complete=|cost=
|opened=24. december 1985
|inaugurated=|rebuilt=
|collapsed=11. november 2022
|closed=|replaces=|replaced_by=|traffic=0|toll=|refs=|extra=
}}
'''Cestni most Antonivka''' ({{lang-uk|Антонівський автомобільний міст|Antonivs'kyj avtomobil'nyj mist}}), običajno imenovan '''Antonivskij most''' ({{Lang|uk|Антонівський міст}} {{IPA-uk|ɐnˈtɔn⁽ʲ⁾iu̯sʲkɪj m⁽ʲ⁾ist|}}), je uničen škatlasto gredni most čez reko [[Dneper]] v [[Herson]]u v [[Hersonska oblast|Hersonski oblasti]] v južni [[Ukrajina|Ukrajini]]. Med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko  invazijo na Ukrajino]] je postal žarišče bojev in je bil novembra 2022 večinoma uničen.

== Projektiranje in konstrukcija ==
[[Slika:Antonov road bridge in Kherson 8.jpg|left|thumb|437x437px|Antonivskij most 2017]]
Most so načrtovali že od leta 1977. Odprli so ga 24. decembra 1985.&lt;ref name=&quot;khersonregion.com&quot;&gt;{{navedi splet |title=Антоновский мост |trans-title=Antonovsky bridge |url=https://khersonregion.com/antonovskij-most/ |website=khersonregion.com |language=ru |access-date=2022-02-26 |archive-date=28 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220728065846/https://khersonregion.com/antonovskij-most/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Stal je na rečnem kilometru 37,4 blizu mesta Antonivka, del Hersonkega rajona v Hersonski oblasti&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kherson vehicular bridge |url=https://ukrris.com.ua/hydraulics/bridges/item.php?ID=859 |website=ukrris.com.ua |publisher=River Information Service of Ukraine |access-date=11 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221111140131/https://ukrris.com.ua/hydraulics/bridges/item.php?ID=859 |archive-date=2022-11-11 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in je povezoval Antonivko z naseljem Dači na otoku Antonivski, ki je povezan s krajem Oleški prek ceste E97 in drugega mostu čez reko Konka. Most Antonivka je bil dolg 1366 m in širok 25 m, z voziščem širine 20,5 m, in je stal na 31 stebrih višine 17,2 m.&lt;ref name=&quot;khersonregion&quot;&gt;[https://khersonregion.com/antonovskij-most/ Antoniwkabrücke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220728065846/https://khersonregion.com/antonovskij-most/ |date=2022-07-28 }} auf ''khersonregion.com''; abgerufen am 7. April 2018 (ukrainisch)&lt;/ref&gt; Na vsaki strani ceste je imel 1,5 m širok pločnik za pešce.

Pred rusko-ukrajinsko vojno se je po mostu vsak dan v povprečju peljalo 10.500 vozil.

== Ruska invazija na Ukrajino ==
=== Rusko zajetje ===
Most je med [[Bitka za Herson|bitko za Herson]] februarja 2022 večkrat zamenjal lastnika. Ruska vojske je poskušala vzpostaviti pot s Krima, ki ga je zasedala Rusija, v osrednjo Ukrajino.&lt;ref&gt;{{cite AV media |date=2022-02-25 |title=See aftermath of battle over key bridge in Ukraine |url=https://www.msn.com/en-us/news/world/see-aftermath-of-battle-over-key-bridge-in-ukraine/vi-AAUiT9f |publisher=CNN |access-date=2022-02-26 |via=MSN}}&lt;/ref&gt; Ukrajinske sile so 26. februarja 2022 po hudih bojih nazadnje izgubile nadzor nad območjem, pri čemer je na mostu obležalo več mrtvih vojakov in uničenih vojaških vozil.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2022-02-25 |title=Ukraine loses control over crossing to Kherson |url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412906-ukraine-loses-control-over-crossing-to-kherson.html |work=Ukrinform |access-date=2022-02-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Paton Walsh |first=Nick|author-link= |date=2022-02-26 |title=Battle rages for strategic bridge in southern Ukraine after days of fighting |url=https://edition.cnn.com/2022/02/26/europe/ukraine-kherson-bridge-battle-saturday-intl/index.html |work=CNN |access-date=2022-07-27}}&lt;/ref&gt;

V dnevnem poročilu obveščevalnih služb britanskega ministrstva za obrambo iz sredine julija 2022 je bil most opisan kot »ključna ranljivost za ruske sile«.&lt;ref name=&quot;reuters_20220720&quot;&gt;{{navedi novice |date=2022-07-20 |title=Key bridge in Kherson region 'badly damaged' by Ukraine shelling |url=https://www.reuters.com/world/europe/bridge-kherson-region-badly-damaged-by-ukraine-shelling-tass-2022-07-20/ |work=Reuters |access-date=2022-07-26}}&lt;/ref&gt; Opazovalci so menili, da je to najpomembnejši cestni prehod do območij pod ruskim nadzorom zahodno od reke Dneper, edini drugi prehod je bil pri [[Hidroelektrarna Kahovka|hidroelektrarni Kahovka]].

=== Ukrajinski napadi na most ===
19. julija je bil most poškodovan zaradi ukrajinskega raketnega ognja, domnevno z uporabo raket [[M142 HIMARS]], ki so jih dobavile Združene države.&lt;ref name=&quot;Veser&quot;&gt;{{navedi novice |last=Veser |first=Reinhard |date=2022-07-20 |title=Ukraine beschädigt wichtigen Nachschubweg der Russen |trans-title=Ukraine damages key Russian supply route |url=https://www.faz.net/aktuell/politik/ausland/ukraine-beschaedigt-wichtigsten-nachschubweg-der-russen-schwer-18187413.html |newspaper=Frankfurter Allgemeine Zeitung |language=de |access-date=2022-07-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Somerville |first1=Ewan |last2=Vasilyeva |first2=Nataliya |last3=Parekh |first3=Marcus |last4=Millimaci |first4=Grace |date=19 July 2022 |title=Himars missiles strike key Russian-held bridge in Kherson |url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/07/19/russia-ukraine-war-latest-news-putin-iryna-venediktova/ |newspaper=The Daily Telegraph |access-date=2022-07-19}}&lt;/ref&gt; Ukrajinske sile so naslednji dan znova napadle most. Ruske sile so se ga trudile popraviti in so ga začasno zaprle za tovorni promet. Dva napada na most, kot tudi pripombe ruskega zunanjega ministra [[Sergej Lavrov|Sergeja Lavrova]], da bi se ozemeljske pridobitve Ukrajine v Hersonski oblasti utrdile zaradi uporabe orožja širšega dometa, kamor sodi HIMARS, so opazovalci ocenili, da kažejo, da bi lahko regija postala eno od žarišč spopadov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Blann |first=Susie |date=20 July 2022 |title=Russia declares plans to grab more land in Ukraine |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-moscow-64ded5439b69c0fdea84d5d2d625e805 |work=Associated Press |access-date=27 July 2022}}&lt;/ref&gt;

26. julija 2022 ob približno 22.55 je most utrpel veliko škodo zaradi ukrajinskega raketnega obstreljevanja s HIMARS, zaradi česar je bil most zaprt za potniški promet. Nekateri opazovalci so menili, da je bil ta tretji napad del pred tem napovedane ukrajinske protiofenzive, katere cilj je bila osvoboditev Hersonske oblasti. Ruska tiskovna agencija je poročala, da so ruski sistemi zračne obrambe prestregli izstrelke, vendar so temu oporekale ukrajinske sile ter vizualni dokazi. Kasnejša poročila in video posnetki z dne 27. julija so pokazali, da je bilo cestišče na mostu poškodovano in neuporabno za prevoz težkih vozil.&lt;ref name=&quot;Roshchina&quot;&gt;{{navedi novice |last=Roshchina |first=Olena |date=27 July 2022 |title=Video from Antonivka Road Bridge in Kherson shows extensive damage |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/07/27/7360414/ |newspaper=Ukrainska Pravda |access-date=11 November 2022}}&lt;/ref&gt;
[[File:Antonivka Road Bridge after Battle of Kherson (01).jpg|thumb|Most decembra 2022, po [[Bitka za Herson|bitki za Herson]]]]

Do 23. avgusta so bila popravila na mostu zaključena in ponovno so ga uporabljale ruske sile. 25. avgusta so satelitske slike pokazale 16 lukenj na južnem koncu mostu ter kolone vozil na obeh straneh reke, kjer so začasne trajektne storitve omogočile prehod čez Dneper. Ruske sile so zgradile [[pontonski most]] na vzhodni strani mostu, ki je bil 60 % dokončan do 25. avgusta.&lt;ref&gt;{{cite tweet |last=Ehrhart |first=Tim |user=ArtisanalAPT |number=1564285451996897280 |title=And finally, we can see on the south side of #AntonovskiyBridge extensive damage to the surface of the bridge at 46.6664 32.7204. Somewhere around 16 distinct holes are visible. /8 |access-date=11 November 2022}}&lt;/ref&gt;

Ukrajinsko poročanje je navajlo, da je bil prehod ponovno napaden 29. avgusta. Napadi na most in začasni prehod s trajektom so se nadaljevali do konca avgusta. V začetku septembra so ruske oblasti sporočile, da bo most več tednov neprehoden za avtomobile.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=5 September 2022 |title=Kherson referendum plans paused due to security situation -TASS cites Russian-installed official |url=https://www.reuters.com/world/europe/kherson-referendum-plans-paused-due-security-situation-tass-cites-russian-2022-09-05/ |work=Reuters |access-date=11 November 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Ruski umik ===
Ukrajinska vojska je v novembru osvobodila Hersonsko oblast na desnem bregu Dnepra. Del mostu se je do 11. novembra porušil. Po navedah ruskega vojaškega blogerja Rybar, je med umikom ruska vojska most razstrelila.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Santora |first1=Marc |last2=Lukinova |first2=Anna |date=11 November 2022 |title=An explosion on a crucial bridge severed Kherson City's last major crossing. |url=https://www.nytimes.com/2022/11/11/world/europe/kherson-bridge-russia-ukraine-war.html |website=The New York Times |language=en |access-date=11 November 2022}}&lt;/ref&gt; Za umik so uporabili pontonski most v bližini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-liberates-kherson-antonivskyi-bridge-knocked-down-in-russian-retreat |title=Ukraine Liberates Kherson, Antonivskyi Bridge Knocked Down In Russian Retreat (Updated) |work=www.thedrive.com |date=November 11, 2022 |access-date=22 October 2023 |archive-date=2023-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230401103747/https://www.thedrive.com/the-war-zone/ukraine-liberates-kherson-antonivskyi-bridge-knocked-down-in-russian-retreat |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Antonivka Road Bridge}}

[[Kategorija:Mostovi v Ukrajini]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1985]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 2022]]
[[Kategorija:Hersonska oblast]]
[[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]]</text>
      <sha1>7w1p254rangxdmxye7an4odemzpdob3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demispolnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561161</id>
    <revision>
      <id>6772527</id>
      <parentid>6422932</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:43:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9020" sha1="pfrbc52pfa4hvdm2txu05gwx4e22loh" xml:space="preserve">[[Slika:Deminonbinary flag.svg|sličica|Demispolna zastava ponosa]]
[[Slika:Demigirl Flag.svg|sličica|Zastava ponosa demipunc]]
[[Slika:Demiboy Flag.svg|sličica|Zastava ponosa demifantov]]
[[Slika:Demifluid Flag.png|sličica|Demifluidna zastava ponosa]]
Demispolnost je krovni izraz za nebinarne [[Spolna identiteta|spolne identitete]], ki so delno povezane z določenim spolom. Predpona ''&quot;demi&quot;'' pomeni ''&quot;pol&quot;''. Pod demispolnost se umeščata delno ženska identiteta ''&quot;demipunca&quot; (orig. &quot;demigirl&quot;)'' in delno moška identiteta ''&quot;demifant&quot; (orig. &quot;demiboy&quot;)'', pa tudi druge delne spolne identitete, kot so ''&quot;deminebinarna&quot;'', ''&quot;demifluidna&quot;'' itd.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.thepinknews.com/2024/04/22/what-do-demigender-demiboy-and-demigirl-mean-key-lgbtq-terms-explained/|title=What do demigender, demiboy and demigirl mean? Key LGBTQ+ terms explained|date=2024|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Pink News|last=Maskell|first=Emily}}&lt;/ref&gt; Podobno kot [[nebinarnost]] je tudi demispolnost spolna identiteta sama po sebi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://demigenders.tumblr.com/post/102344212344/demigender-definitions|title=Demigender Definitions|date=2014|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Demigender Safe Space; Web Archive|last=Savage|archive-date=2023-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230610045523/https://demigenders.tumblr.com/post/102344212344/demigender-definitions|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dictionary.com/e/gender-terms-you-may-not-know/#|title=Demigender, Maverique, And Gender Terms You May Not Know|date=2023|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Dictionary.com|last=Straussman|first=Min}}&lt;/ref&gt; 

[[Zavod TransAkcija]] v ''Slovarju'' opredeljuje, da je demifant &quot;spolna identiteta, kjer se oseba večinoma, vendar ne v celoti, identificira kot fant, moški oz. maskulina oseba, ne glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Hkrati se demifantje/demimoški morda identificirajo tudi s katerim drugim spółom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot moški oz. maskulin.&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://transakcija.si/slovar/|title=Slovar|date=2017|publisher=Zavod TransAkcija}}&lt;/ref&gt; 

Podobno je demipunca &quot;spolna identiteta, kjer se oseba večinoma, vendar ne v celoti, identificira kot punca, ženska oz. ženstvena oseba, ne glede na spol, ki je osebi bil pripisan ob rojstvu. Hkrati se demipunce/demiženske morda identificirajo tudi s katerim drugim spolom, večinoma pa svoj spol dojemajo kot ženski oz. ženstven.&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Demispolnost ni enaka [[Demiseksualnost|demiseksualnosti]], ki opisuje [[Spolna usmerjenost|spolno usmerjenost]], pri kateri demiseksualna oseba &quot;ne doživlja spolne privlačnost do druge osebe, dokler ni z njo razvila čustvene vezi. Demiseksualne osebe večinoma ne morejo razviti spolne privlačnosti do oseb dokler niso z njimi povezane na globok in intimen način.&quot;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

== Pojavnost demispolnosti ==
&quot;Demipunca&quot; (orig. &quot;Demigirl“) in &quot;demifant&quot; (orig. &quot;demiguy“) sta bila leta 2010 dodana na AVEN-ov glavni seznam spolnih definicij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.asexuality.org/en/topic/159465-gender-definitions-masterlist-forum-ettiquette-and-faq/|title=Gender Definitions Masterlist, Forum Ettiquette, and FAQ|date=2017|accessdate=17. 5. 2024|publisher=The Asexual Visibility &amp; Education Network}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 sta bila izraza dodana na stran ''Genderqueer Identities &amp; Terminology'' priljubljenega bloga ''Genderqueerid''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://genderqueerid.com/gq-terms|title=Genderqueer Identities|date=2011|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Web Archive|archive-date=2011-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20111014042115/http://genderqueerid.com/gq-terms|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Lastnica bloga, Marilyn Roxie, je istega leta zbrala podatke v okviru raziskave med kvirspolnimi osebami, v kateri je devet oseb zase izbralo polje &quot;demifant&quot;, sedem pa &quot;demipunca“.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://genderqueerid.com/gqhealth|title=Genderqueer Health: Mind and Body Survey|date=2011|accessdate=17. 5. 2024|website=genderqueerid.com|publisher=Genderqueer and Non-Binary Identities|archive-date=2023-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230618210607/https://genderqueerid.com/gqhealth|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Marca 2014 je na omrežju [[Tumblr]] začel delovati blog z imenom ''&quot;demispoli&quot;'' ''(orig. &quot;demigenders&quot;)'', katerega cilj je bil &quot;varen prostor za tiste, ki se identificirajo kot demipunce, demifantje, deminebinarne, demispolne, 'demiflux' ali demifluidne osebe“.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://demigenders.tumblr.com/archive/2014/3|title=A Safe Place for Demigenders (Archive)|date=2014|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Tumblr}}&lt;/ref&gt; Še en blog, ''&quot;demigenderpalace&quot;'', je bil ustanovljen junija 2014, s podobnim ciljem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://demigenderpalace.tumblr.com/post/89018247156/hello-this-is-the-demigender-palace-a-safe-space|title=Hello this is the demigender palace|date=2014|publisher=safe space for demigenders; Web Archive|last=spyro|accessdate=2024-05-17|archive-date=2023-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20230419151837/https://demigenderpalace.tumblr.com/post/89018247156/hello-this-is-the-demigender-palace-a-safe-space|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 je uporabnik_ca omrežja Tumblr transrants ustvaril_a &quot;predloge za zastave ponosa demipunc in demifantov“, ki so kasneje postale standardne zastave ponosa za te identitete.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://queerascat.tumblr.com/post/77247164133/transrants-demigirl-demiguy-flag-proposals|title=transrants: 'demigirl &amp; demiguy flag proposals'|accessdate=17. 5. 2024|website=Queer As Cat; Tumblr}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2018 je zvezna država Washington na uradnih dokumentih začela dovoljevati oznake spola &quot;X“,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pinknews.co.uk/2018/01/05/washington-to-recognise-third-gender-in-groundbreaking-move/|title=Washington to recognise third gender in groundbreaking move|date=2018|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Pink News|last=Jackman|first=Josh|archive-date=2022-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221213084016/https://www.pinknews.co.uk/2018/01/05/washington-to-recognise-third-gender-in-groundbreaking-move/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; pri čemer zakon določa, da &quot;X“ pomeni spol, ki ni izključno moški ali ženski, med drugim [[Interspolnost|interspolni]], [[Aspolnost|aspolni]], 'amalspolni', [[Androginost|androgin]], [[Bispolnost|bispolni]], demispolni, '[[AFAB]]', '[[AMAB]]', [[Kvirspolnost|kvirspolni]], '[[Spolna nevtralnost|neutrois]]', [[Nebinarnost|nebinarni]], [[Panspolnost|panspolni]], [[tretji spol]], [[Transspolnost|transspolni]], transseksualni, [[Two Spirit]] in nedoločen spol.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://app.leg.wa.gov/WAC/default.aspx?cite=246-490-075|title=WAC 246-490-075: Changing sex designation on a birth certificate|date=2019|accessdate=17. 5. 2024|website=Web Archive|publisher=Washington State Legislature|archive-date=2023-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230325195929/https://app.leg.wa.gov/WAC/default.aspx?cite=246-490-075|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je oseba s spletnim vzdevkom Bluebolt712 ustvarila dan ozaveščanja in ponosa za demispolne osebe, ki se praznuje 15. decembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.gendersexuality.info/lgbtq-awareness-events-list|title=LGBTQ+ Awareness Events|date=2023|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Gender Sexuality Info|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517193243/https://www.gendersexuality.info/lgbtq-awareness-events-list|archive-date=2024-05-17|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://medium.com/@fisher_49233/the-complete-queer-pride-calendar-for-2023-9284023d387e|title=The Complete Queer Pride Calendar for 2023|date=2023|accessdate=17. 5. 2024|publisher=Medium|last=PrideFish}}&lt;/ref&gt;

V ''Nebinarnih intervjujih'' Zavoda TransAkcija je oseba, ki se identificira kot demifant, zapisala: &quot;Sem demifant. Ni toliko znana spolna identiteta, naključno sem prebral knjigo kjer je glavni lik prišel_la do spoznanja da je demifant in mi je to pomagalo sprocesirati svojo spolno identiteto. /.../ Najbolje me opiše, saj medtem ko sem moški, se počutim tudi kot “nekaj drugega” aspolnega zraven. Kadar me osebe vidijo kot samo moškega, izpustijo tisti del mene ki pokriva mojo celotno identiteto in življenjske izkušnje.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://transakcija.si/2023/07/14/nebinarni-intervjuji-ob-tednu-nebinarnosti-2023/|title=Nebinarni intervjuji ob tednu nebinarnosti 2023: “Stran z binarnim, stran s cis-temom! Premaknite se naprej!”|date=2023|website=transakcija.si|publisher=Zavod TransAkcija|accessdate=2024-05-17|archive-date=2024-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240517193244/https://transakcija.si/2023/07/14/nebinarni-intervjuji-ob-tednu-nebinarnosti-2023/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

[[Kategorija:Spolna identiteta]]</text>
      <sha1>pfrbc52pfa4hvdm2txu05gwx4e22loh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erzjanska Wikipedija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561318</id>
    <revision>
      <id>6772632</id>
      <parentid>6769032</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T01:47:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4574" sha1="hspcd6m6bx6rlmcccxvo8np0bvq5nlu" xml:space="preserve">{{Infopolje Spletišče
| name = Erzjanska Wikipedija
| logo = Wikipedia-logo-v2-myv.svg
| type = [[Spletna enciklopedija]]
| language = [[erzjanščina]]
| owner = [[Fundacija Wikimedia]]
| url = [https://myv.wikipedia.org myv.wikipedia.org]
| registration = neobvezno
| launch_date = 26. maj 2008
| alexa = 
}}

'''Erzjanska Wikipedia''' ({{Lang-myv|Википедиясь}}) je različica [[Wikipedija|Wikipedije]] v [[Erzjanščina|erzjanjskem jeziku]], brezplačne [[spletna enciklopedija|spletne enciklopedije]] v lasti [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.erzia.saransk.ru/arhiv.php?n=2328&amp;nom11=284|title=Газета &quot;Эрзянь мастор&quot; : Архив номеров|date=1. 12. 2017|website=web.archive.org|accessdate=20. 5. 2023|archivedate=1. 12. 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201041643/http://www.erzia.saransk.ru/arhiv.php?n=2328&amp;nom11=284}}&lt;/ref&gt; Delovati je začela 26. maja 2008. Ta Wikipedija ima {{NUMBEROF|admins|myv|N}} administratorje, {{NUMBEROF|users|myv|N}} registriranih uporabnikov in {{NUMBEROF|activeusers|myv|N}} aktivnih uporabnikov.

== Zgodovina ==
Projekt je začel izvajati julija 2007 Andrej Surikov, član [[Ruska Wikipedija|Ruske Wikipedije]] iz [[Moskva|Moskve]]. V iniciativni skupini so bili tudi ameriški lingvist Jack Ruther, ki poučuje erzijščino na [[Finska|Finskem]], Andrej Petrov, novinar iz [[Sankt Peterburg]]a, in Mihail Stepčenko, programski inženir iz [[Uljanovsk]]s.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.erzan.ru/news/erzjane-poluchajut-vikipediju-na-rodnom-jazyke|title=Эрзяне получают Википедию на родном языке {{!}} Эрзянь ки. Культурно-образовательный портал.|date=4. 3. 2016|website=web.archive.org|accessdate=20. 5. 2023|archivedate=4. 3. 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304130529/http://www.erzan.ru/news/erzjane-poluchajut-vikipediju-na-rodnom-jazyke}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.encyclopedia.ru/news/enc/detail/38429/|title=Эрзянская Википедия успешно развивается|website=www.encyclopedia.ru|accessdate=20. 5. 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20100124104612/http://www.encyclopedia.ru/news/enc/detail/38429/|archive-date=2010-01-24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

19. februarja 2008 je jezikovna komisija Wikipedije prepoznala »Wikipedijo v erzjanskem jeziku« kot uspešen projekt, s čimer je potrdila njeno pripravljenost in usklajenost z določenimi zahtevami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.encyclopedia.ru/news/enc/detail/17011/|title=Языковой комитет Википедии признал эрзянскую Википедию успешным проектом|website=www.encyclopedia.ru|accessdate=20. 5. 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20080404213205/http://www.encyclopedia.ru/news/enc/detail/17011/|archive-date=2008-04-04|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nato so strokovnjaki štiri mesece delali na pripravi platforme za prenos podatkov iz inkubatorja, preverjanju verodostojnosti člankov in drugih nalogah.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Projekt je bil uradno lansiran 26. maja 2008 na spletnem naslovu [https://Myv.wikipedia.org myv.wikipedia.org], pri čemer so bile vse strani, ki so bile prej ustvarjene v Wiki inkubatorju, samodejno prenesene. Pomembno je omeniti, da sta bili na isti dan ustvarjeni tudi Wikipediji v [[Mokšanska Wikipedija|mokšanskem]] in [[Jakutska Wikipedija|jakutskem]] jeziku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://incubator.wikimedia.org/wiki/Incubator:Site_creation_log|title=Incubator:Site creation log - Wikimedia Incubator|website=incubator.wikimedia.org|language=en|accessdate=20. 5. 2023}}&lt;/ref&gt; Za skrbnike prvih šest mesecev so bili izbrani Petrjan AndJu, AndreJ Surikov in Jack Ruther&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

16. je dosegel dva tisoč člankov. maja 2015 in 11 oktober 2017 to število se je podvojilo na 4000 člankov. Kasneje, 6. maj 2020 dosegel 6000 člankov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_News|title=Wikimedia News - Meta|website=meta.wikimedia.org|language=en|accessdate=20. 5. 2023}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [[:ru:Википедия:Вики-конференция 2009/Программа/Доклады/Развитие Википедии на эрзянском языке|Wikipedia:Wiki konferenca 2009/Program/Poročila/Razvoj Wikipedije v Erzyji]]

{{Fundacija Wikimedia}}

[[Kategorija:Jezikovne različice Wikipedije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]]</text>
      <sha1>hspcd6m6bx6rlmcccxvo8np0bvq5nlu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tamara Obrovac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561335</id>
    <revision>
      <id>6772478</id>
      <parentid>6447437</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:48:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6953" sha1="oteh2bxoq4ooffa7kiy986k1fcxpttq" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name            = Tamara Obrovac
| image           = Tamara obrovac byMilin.jpg
| Background      = person
| birth_date      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| origin          = 
| death_date      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Genre           = jazz, world, funk, filmska glasba
| Occupation      =
| Years_active    = 
| Associated_acts = 
}}
'''Tamara Obrovac''', [[Hrvati|hrvaška]] [[jazz]]ovska [[glasbenica]], * [[1. april]] [[1962]], [[Pulj]].

Je [[pevka]], [[flavtistka]] in [[skladateljica]], prepoznavna po mešanju sodobnega jazza z elementi tradicionalne [[Istra|istrske]] glasbe in narečij.

== Življenjepis ==
V Pulju je dokončala srednjo glasbeno šolo za [[Flavta|flavto]]. Glasbeno kariero je začela v 80. letih v [[Zagreb|Zagrebu]], ko je začela nastopati z mladimi hrvaškimi in slovenskimi jazzovskimi glasbeniki; pozneje je v srednji glasbeni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]] vpisala jazz petje.&lt;ref name=&quot;istrapedia&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.istrapedia.hr/hr/natuknice/380/obrovac-tamara|title=Obrovac, Tamara|accessdate=2024-05-22|website=Istrapedia|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Leta 1996 je izdala svoj debitantski [[Glasbeni album|album]], ki mu jih je do danes sledilo še 13. Ustanovila je in vodi več ansamblov – kvintet ''Transhistria Ensemble'', ''Tamara Obrovac Quartet'' in ''TransAdriatic Quartet'' – s hrvaškimi, slovenskimi in italijanskimi glasbeniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tamaraobrovac.com/hr/bandovi/|title=Bendovi|accessdate=2024-05-22|website=tamaraobrovac.com|language=hr}}&lt;/ref&gt; Besedila piše v svojem domačem južnoistrskem narečju, poje pa tudi v drugih slovanskih in romanskih narečjih Istre in uglasbljuje verze istrskih pesnikov. Njeni nastopi slovijo po spontanosti, humorju in komunikativnosti.&lt;ref name=&quot;istrapedia&quot; /&gt;

Poleg lastnih nastopov sklada glasbo za gledališče in film. Za razliko od jazzovske glavnine njenega glasbenega ustvarjanja je njena scenska glasba žanrovsko raznolika.

== Diskografija ==
* 1996: ''Triade'' – Tamara Obrovac &amp; trio
* 1998: ''Ulika'' – Tamara Obrovac quartet
* 2001: ''Transhistria'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble
* 2003: ''Sve Pasiva'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble
* 2005: ''Daleko je …'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble
* 2006: ''Črni kos / Das Lied der Amsel'' – Tamara Obrovac &amp; Georg Kustrich
* 2009: ''Neću više jazz kantati'' – Tamara Obrovac Transhistria electric
* 2011: ''Madirosa'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble / Époque Quartet
* 2014: ''Ulika revival'' – Tamara Obrovac quartet
* 2016: ''Canto amoroso'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble
* 2018: ''Live@ZKM'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble
* 2019: ''TransAdriaticum'' – Tamara Obrovac TransAdriatic quartet
* 2020: ''Villa Idola'' – Tamara Obrovac Transhistria ensemble / Jazz orkestar HRT
* 2023: ''Nuvola'' – Tamara Obrovac quartet

== Filmska glasba ==
* 2003: ''Stina'' – dokumentarni film o Edu Murtiću, Gama studio Zagreb, režiser [[Rajko Grlić]]
* 2003: ''Metahead'' – animirani film, Zagrebfilm, avtor Branko Farac
* 2003: ''Ptice'' – radijska drama, Hrvatski radio, režiserka Jasna Mesarić
* 2004: ''Jasnovidka'' – igrani film, RTV Slovenija, režiserka Biljana Čakić Veselič
* 2004: ''Ono sve što znaš o meni'' – igrani film, režiserja Bobo Jelčić in Nataša Rajković
* 2005: ''Što je muškarac bez brkova'' – igrani film, FIZ; HRT‎; Vizije; HFS‎, režiser Hrvoje Hribar
* 2010: ''[[Piran - Pirano]]'' – igrani film, Arsmedia, Jadran Film Laboratorij, režiser [[Goran Vojnović]]
* 2011: ''Noćni brodovi'' – igrani film, Studio DIM, režiser Igor Mirković
* 2012: ''Contrada'' – kratki film, režiser Matija Debeljuh
* 2015: ''Jure Grando'' – animirani film, avtor Martin Babić
* 2020: ''Nekoč so bili ljudje'' – igrani film, režiser Goran Vojnović

== Gledališka glasba ==
* 1998: ''Nije bila peta'' – INK Pula, Robert Raponja	
* 1999: ''Manifestacija introverta'' – En Knapp, koreografija Maja Delak Ljubljana 	
* 2000: ''Mala sirena'' – INK Pula, Robert Raponja	
* 2001: ''Tanac od mrtvih'' – glasbeno-scenska fantazija, Robert Raponja	
* 2002: ''Snježna kraljica'' – gledališče Žar ptica Zagreb, Dora Ružđak	
* 2002: ''Jelka kod Ivanovih'' – ZKM Zagreb, Nebojša Borojević	
* 2004: ''Pas žena muškarac'' – gledališče Exit Zagreb, Zijah Sokolović	
* 2004: ''Vasa Železnova'' – HNK Zagreb, Zlatko Sviben	
* 2004: ''Antigona'' – HNK Split, Matko Raguž	
* 2005: ''Ekoteka'' – otroška predstava, Daska Sisek	
* 2006: ''Udovice'' – HNK Split, Dino Mustafić  	
* 2006: ''Zagrljenici'' – SARTR, Sarajevo, Robert Raponja	
* 2006: ''Orkestar Titanic'' – INK, Dino Mustafić	
* 2007: ''Zmaj koji je kokice jeo…'' – GKL Split, Robi Waltl	
* 2007: ''Sakati Billy'' –  Narodno Pozorište Sarajevo, Dino Mustafić	
* 2007: ''Pekarna Miš Maš'' – SMG Ljubljana, Robi Waltl	
* 2007: ''Prazna soba na suncu'' – INK Pula, Aleksandra Mišić	
* 2007: ''Regoč'' – Kazalište Lutaka Zadar, Robi Waltl	
* 2007: ''Nježno i okrutno'' – INK Pula, Lawrence Kiiru	
* 2008: ''Grdi raček'' – Mini teater, Ljubljana, Robi Waltl  	
* 2008: ''Ukroćena goropadnica'' – HNK Rijeka, Vito Taufer	
* 2008: ''Tablica dijeljenja'' – INK Pula, Ivan Leo Lemo     	
* 2009: ''Tomizziana'' – INK Pula, Damir Zlatar Frei 
* 2009: ''Svarožić'' – GKL Zagreb, Krešo Dolenčić	
* 2009: ''Demon ot Skopje'' – Malak gradski teatar Sofia, Bulgaria, Dino Mustafić	
* 2011: ''Prolaznici'' – HNK Osijek, Borna Baletić 	
* 2013: ''Nunta muta'' – SNG Maribor, Dino Mustafić    	
* 2014: ''Zmaj'' – SNG Nova Gorica, Dino Mustafić  	
* 2015: ''Mačkodlak'' – GKL Split, Ivan Plazibat 	
* 2015: ''Naš razred'' – Kamerni teatar 55 Sarajevo, Dino Mustafić	
* 2016: ''Jure Grando'' – INK Pula, redatelj Damir Zlatar Frei
* 2016: ''Ljudi od voska'' – HNK Zagreb, režiser Janusz Kica	
* 2017: ''Aziz'' – HNK Split, režiser Dino Mustafić	
* 2017: ''Tonka i Špiro'' – GKL Split, režiser Ivan Plazibat	
* 2017: ''Apoksiomen'' – balet HNK/Théâtre de Liège, koreografija Claudio Bernardo  
* 2018: ''Kralj Lear'' – HNK Zagreb, režiser Janusz Kica       	 
* 2018: ''O miševima i ljudima'' – Barski ljetopis/Gradsko pozorište Podgorica Crna Gora, režiser Dino Mustafić 		
* 2019: ''Goldbergove varijacije'' – Slovensko stalno gledališče Trst, režiser Robert Waltl   	
* 2020: ''Sliparija'' – INK Pula, režiser Matija Debeljuh

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
*{{Discogs artist}}
*[https://www.tamaraobrovac.com/hr/ Uradno spletno mesto]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Obrovac, Tamara}}
[[Kategorija:Hrvaški pevci]]
[[Kategorija:Hrvaški jazz glasbeniki]]
[[Kategorija:Flavtisti]]
[[Kategorija:Hrvaški skladatelji]]
[[Kategorija:Skladatelji filmske glasbe]]</text>
      <sha1>oteh2bxoq4ooffa7kiy986k1fcxpttq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eliel Saarinen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>563624</id>
    <revision>
      <id>6772629</id>
      <parentid>6663378</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T00:50:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10176" sha1="7dtcfs3y4mz6qaawbt9ycgccw92e5lx" xml:space="preserve">{{Infobox architect
| name = Eliel Saarinen
| image = Eliel Saarinen.jpg
| caption = Eliel Saarinen v zgodnjih 1900. letih
| nationality = [[Finci|Finec]]
| practice = 
| significant_buildings = {{Indented_plainlist|
* [[Glavna postaja Helsinki]]
* [[Narodni muzej Finske]]
* [[Železniška postaja Viborg]]
* [[Hvitträsk]]
* Glasbena dvorana Kleinhans, Buffalo
  }}
| significant_projects = {{Indented_plainlist|
* Finski paviljon na svetovni razstavi leta 1900
  }}
| significant_design = {{Indented_plainlist|
* Zasnova stolpa Tribune Eliela Saarinena (1922)
* Bankovec finske marke (1922)
  }}
| spouse = Loja Saarinen
| children = {{Indented_plainlist|
* [[Eero Saarinen]]
* Pipsan Saarinen Swanson
  }}
| awards = AIA Gold Medal
}}
'''Gottlieb Eliel Saarinen''' (finsko [ˈelie̯l ˈsɑːrinen]), [[Finci|finsko]]-[[Američani|ameriški]] [[arhitekt]], * [[20. avgust]] [[1873]], Rantasalmi, [[Veliko vojvodstvo Finska]], † [[1. julij]] [[1950]], Bloomfield Hills, [[Michigan]], [[Združene države Amerike]].

Znan je po svojem delu s stavbami v slogu [[art nouveau]] v zgodnjih letih 20. stoletja. Bil je tudi oče slavnega arhitekta [[Eero Saarinen|Eera Saarinena]].&lt;ref name=&quot;kansallisbiografia&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Wäre |first1=Ritva |title=Saarinen, Eliel (1873–1950) |url=https://kansallisbiografia.fi/kansallisbiografia/henkilo/3614 |website=Kansallisbiografia |access-date=June 24, 2020 |date=August 14, 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mfa&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eliel Saarinen |url=https://www.mfa.fi/en/architects/eliel-saarinen-2/ |website=Museum of Finnish Architecture |access-date=June 24, 2020}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo na Finskem ==
[[File:Daniel Nyblin - Architects Lindgren, Saarinen, Östman and Gesellius.jpg|thumb|Armas Lindgren, Eliel Saarinen, Albertina Östman in Herman Gesellius v poznih 1890-ih]]

Saarinen se je izobraževal v [[Helsinki]]h na Tehniški univerzi v Helsinkih. Od leta 1896 do 1905 je delal kot partner s Hermanom Geselliusom in Armasom Lindgrenom v podjetju ''Gesellius, Lindgren, Saarinen''. Njegovo prvo večje delo s podjetjem, finski paviljon na svetovni razstavi v Parizu 1900, je pokazal izjemno konvergenco slogovnih vplivov: finske lesene arhitekture, britanske gotike in Jugendstila. Saarinenovo zgodnjo maniro so pozneje poimenovali ''finska nacionalna romantika'' in je dosegla vrhunec na [[Glavna postaja Helsinki|glavni železniški postaji v Helsinkih]] (zasnovana 1904, zgrajena 1910–14).

Od leta 1910 do 1915 je delal na obsežnem urbanističnem projektu Munksnäs-Haga in kasneje izdal knjigo o tej temi. Januarja 1911 je postal svetovalec pri urbanističnem načrtovanju v [[Talin]]u, gubernija Estonije, in bil povabljen v [[Budimpešta|Budimpešto]], da svetuje pri razvoju mesta. Leta 1912 je izšla brošura, ki jo je napisal Saarinen o problemih načrtovanja Budimpešte. Na mednarodnem natečaju za načrtovanje nove avstralske prestolnice [[Canberra|Canberre]] leta 1912 je bil drugi za Walterjem Burleyjem Griffinom, naslednje leto pa je prejel nagrado za prvo mesto na mednarodnem natečaju za svoj načrt mesta Reval, danes znanega kot Talin. Od leta 1917 do 1918 je Saarinen delal na načrtu mesta za večje Helsinke. Oblikoval je tudi serijo poštnih znamk, izdanih leta 1917, in bankovce [[finska marka|finske marke]], uvedene leta 1922.

Po ločitvi od prve žene Mathilde (ki se je nato poročila s Hermanom Geselliusom) 6. marca 1904 se je Saarinen poročil s svojo drugo ženo Louise (Lojo) Gesellius, kiparko v Helsinkih in mlajšo sestro Hermana Geselliusa. 31. marca 1905 se jima je rodila hči Eva-Lisa (Pipsan), 20. avgusta 1910 pa sin Eero.

== Selitev v Združene države Amerike ==
Eliel Saarinen se je leta 1923 preselil v Združene države Amerike po prijavi na tekmovanje za ''Tribune Tower'' v [[Chicago|Chicagu]] v [[Illinois]]u in osvojil drugo mesto. Čeprav ni bil zgrajen, je poenostavljena zasnova navdihnila arhitekturo številnih drugih nebotičnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tribune Tower |url=https://www.chicago.gov/content/dam/city/depts/zlup/Historic_Preservation/Publications/Tribune_Tower.pdf |publisher=Commission on Chicago Historical and Architectural Landmarks |date=June 1986 |access-date=January 22, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240418041947/https://www.chicago.gov/content/dam/city/depts/zlup/Historic_Preservation/Publications/Tribune_Tower.pdf |archive-date=2024-04-18 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Saarinen se je najprej naselil v Evanstonu v Illinoisu, kjer je delal na svojem načrtu za razvoj čikaškega jezera. Leta 1924 je postal gostujoči profesor na univerzi v Michiganu.

Leta 1925 ga je George Gough Booth prosil, naj oblikuje kampus izobraževalne skupnosti Cranbrook, ki naj bi bil ameriški ekvivalent [[Bauhaus]]u. Saarinen je tam poučeval in leta 1932 postal predsednik Akademije umetnosti Cranbrook. Med njegovimi študenti-sodelavci sta bila Ray Eames (takrat Ray Kaiser) in Charles Eames; Saarinen je vplival na njuno poznejše oblikovanje pohištva.

V letih 1929–34 je Saarinen prispeval načrte izdelkov za Wilcox Silver Plate Co. / International Silver Company v Meridenu v Connecticutu.&lt;ref&gt;(April 3, 2016). [https://www.artdesigncafe.com/international-silver-company-catalogues-meriden International Silver Company design catalogues and historical information] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211028180643/https://www.artdesigncafe.com/international-silver-company-catalogues-meriden |date=2021-10-28 }}. ''artdesigncafe''. Retrieved April 27, 2019.&lt;/ref&gt; Njegova ikonična čajna žara (ok. 1934) je bila prvič razstavljena v letih 1934–35 v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]] v [[New York]]u.&lt;ref&gt;(January–February 1935). [https://www.artdesigncafe.com/contemporary-american-industrial-art-1934 &quot;At Metropolitan Museum: Silverware executed by International Silver Co. in Contemporary American Industrial Art Exhibit&quot;]. ''artdesigncafe.com'' / ''International Silver Standard'', International Silver Co. newsletter, 3(4), pp. 6–7. Retrieved January 1, 2017.&lt;/ref&gt; V preteklih letih je bila čajna žara veliko razstavljena, med drugim v St. Louis Modern (2015–16) v St Louis Art Museum,&lt;ref&gt;(September 8, 2015).[http://www.slam.org/pressroom/?p=264 &quot;Press release: Saint Louis Art Museum marks Gateway Arch anniversary with St. Louis Modern&quot;]. St. Louis Art Museum. Retrieved January 1, 2017).&lt;/ref&gt; Cranbrook Goes to the Movies: Films and Their Objects, 1925–1975 v Cranbrooku Art Museum (2014–15),&lt;ref&gt;[http://www.cranbrookartmuseum.org/exhibition/cranbrook-goes-to-the-movies-films-and-their-objects-1925-1975/ &quot;Exhibition detail: Cranbrook Goes to the Movies Films and Their Objects, 1925–1975&quot;]. Cranbrook Art Museum. Retrieved January 1, 2017.&lt;/ref&gt; in v letih 2005–07 na gostujoči razstavi Modernism in American Silver: 20th-Century Design, ki jo je organiziral Dallas Museum of Art in je potovala tudi na Smithsonian Institution v Washingtonu, D.C.&lt;ref&gt;Stern, Jewel. (2005). ''[https://www.dma.org/modernism-american-silver-20th-century-design &quot;Modernism in American Silver: 20th-Century Design&quot;]''. Dallas Museum of Art and Yale University Press. Retrieved January 1, 2017.&lt;/ref&gt; V letih 1951–52 je bila čajna žara predstavljena na spominski razstavi Eliela Saarinena, ki je potovala na več prizorišč po Združenih državah. Poleg Cranbrooka, muzeja Dallas in muzeja St Louis, [[Britanski muzej]] v [[London]]u in Metropolitanski muzej umetnosti hranita tudi modele Eliela Saarinena, povezane s čajnimi žarami.&lt;ref&gt;(March 16, 2016). [https://www.artdesigncafe.com/wilcox-silver-plate-company-design-objects &quot;Wilcox Silver Plate Co. designs in collections, at auction, and in exhibitions&quot;]. ''Design Meriden'' / ''artdesigncafe.com''. Retrieved January 1, 2017.&lt;/ref&gt;

Eliel Saarinen je postal profesor na oddelku za arhitekturo [[Univerza Michigana|Univerze Michigana]]. Leta 1947 je prejel zlato medaljo AIA.

Njegov sin Eero (1910–1961) je postal eden najpomembnejših ameriških arhitektov sredine 20. stoletja kot eden od nosilcev mednarodnega sloga. Saarinenov učenec Edmund N. Bacon je med letoma 1949 in 1970 dosegel nacionalno veljavo kot izvršni direktor komisije za načrtovanje mesta Filadelfija.


== Sklici ==
{{sklici}}

== Druga literatura ==
*{{navedi knjigo | last = Saarinen | first = Eliel | title = The search for form in art and architecture | url = https://archive.org/details/searchforformina0000saar | publisher = Dover | location = New York | year = 1985 }}
*{{navedi knjigo | last = Saarinen | first = Eliel | title = The City: Its Growth, its decay, its future | url = https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.206014 | publisher = Reinhold publishing corporation | location = New York | year = 1943 }}
*{{navedi knjigo | editor-last = Hausen | editor-first = Marika  | title = Eliel Saarinen: 1873–1950 – Works in Finland | publisher = Museum of Finnish Architecture | location = Helsinki | year = 1984 }}
*A&amp;E with Richard Guy Wilson, Ph.D.,(2000). America's Castles: Newspaper Moguls, Pittock Mansion, Cranbrook House &amp; Gardens, The American Swedish Institute. ''A&amp;E Television Network''.
*{{navedi knjigo | author=Eric J. Hill and John Gallagher | title=AIA Detroit: The American Institute of Architects Guide to Detroit Architecture | year=2002 | publisher=Wayne State University Press | isbn=0-8143-3120-3 | url-access=registration | url=https://archive.org/details/aiadetroitameric0000hill }}
*{{navedi knjigo | last = Pelkonen | first = Eeva-Liisa | title = Eero Saarinen | publisher = Yale University Press | location = New Haven | year = 2006 | isbn = 0-300-11282-3 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/eerosaarinenshap0000saar }}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
* [https://www.archinform.net/arch/781.htm archINFORM]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Saarinen, Eliel}}
[[Kategorija:Eliel Saarinen| ]]
[[Kategorija:Ameriški arhitekti]]
[[Kategorija:Ameriški oblikovalci]]
[[Kategorija:Finski arhitekti]]
[[Kategorija:Finski oblikovalci]]
[[Kategorija:Arhitekti v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Michigana]]</text>
      <sha1>7dtcfs3y4mz6qaawbt9ycgccw92e5lx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dvigalo Lacerda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564859</id>
    <revision>
      <id>6772618</id>
      <parentid>6718842</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:20:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7289" sha1="tr3an16lbpp8ab1xca4w8fbba7ktlw7" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name = Dvigalo Lacerda
| native_name = Elevador Lacerda
| native_name_lang = pt
| former_names = 
| status = 
| image = Elevador Lacerda 7610.jpg
| location = [[Salvador, Bahia]], [[Brazilija]]
| coordinates = {{coord|12|58|27|S|38|30|48|W|type:landmark_region:BR|display=inline,title}}
| completion_date = 1869
| height = 72 m
| embedded = {{designation list|embed = yes| designation1 = Brazil| designation1_date = 2002 |designation1_number =1497}}
}}
'''Dvigalo Lacerda''' ({{lang-pt|Elevador Lacerda}}) je javno mestno [[dvigalo]] v [[Salvador, Bahia|Salvadorju]] v [[Brazilija|Braziliji]], ki povezuje spodnje mesto (''Cidade Baixa'') z zgornjim mestom (''Cidade Alta'').&lt;ref name=&quot;ile&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=3sYYDAAAQBAJ&amp;pg=PR18 |title=Ilê Aiyê in Brazil and the Reinvention of Africa|last=Afolabi|first=Niyi|date=2016-05-01|publisher=Springer|isbn=9781137598707|language=en}}&lt;/ref&gt; Je prvo mestno dvigalo na svetu. 8. decembra 1873, ko so slavnostno odprli prvi stolp, je bilo s 63 metri najvišje dvigalo na svetu. Zgrajeno je bilo med letoma 1869 in 1873; poimenovano je bilo po Antôniu de Lacerdi, direktorju Komercialnega združenja Bahie.&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{Cite EB9 |wstitle = Bahia (2.) |volume= III |last= |first= |author-link= | pages = 239-240 |short=1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;r&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=aDJhIsl8MK0C&amp;pg=PA38 |title=Business Interest Groups in Nineteenth-Century Brazil|last=Ridings|first=Eugene|date=2004-03-11|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521531290|language=en}}&lt;/ref&gt;Sedanja zgradba iz leta 1930 je visoka 72 metrov. Prevaža ljudi med Praça Cairu v Cidade Baixa in Praça Tomé de Sousa v Cidade Alta. Je ena glavnih turističnih znamenitosti in razglednica mesta. Z vrha njegovih stolpov je pogled na Baía de Todos-os-Santos, Mercado Modelo in v ozadju utrdbo São Marcelo.

Sprva je bilo hidravlično dvigalo; kasneje od leta 1906 deluje na elektriko. Stolpa dvigala sta bila prenovljena leta 1930 v slogu [[art déco]]. Dvigalo Lacerda ima dva stolpa, enega, ki prebija kamnito pobočje Ladeire da Montanha, drugega, bolj vidnega, ki gre na raven Cidade Baixa. Zgradba ima štiri dvigala, od katerih vsako prevaža 27 potnikov na 30-sekundni vožnji. 16. januarja 2019 je Elevator podrl rekord enodnevnega potovanja s 33.850 potniki.&lt;ref name=&quot;b&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.bahianoticias.com.br/noticia/231378-elevador-lacerda-tem-o-dia-com-o-maior-numero-ja-registrado-de-pessoas-transportadas.html |title=Elevador Lacerda tem o dia com o maior número já registrado de pessoas transportadas |language=pt |work=Bahia Notícias |location=Salvador, Bahia |date=2019-01-16 |accessdate=2019-04-24 }}&lt;/ref&gt;

IPHAN je 7. decembra 2006 dvigalo uvrstil na seznam zgodovinske dediščine Brazilije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://portal.iphan.gov.br/noticias/detalhes/1757/iphan-tomba-elevador-lacerda-e-edificio-da-bolsa-de-santos-e-registra-a-feira-de-caruaru|title=Notícia: Iphan tomba Elevador Lacerda e Edifício da Bolsa de Santos e registra a Feira de Caruaru - IPHAN - Instituto do Patrimônio Histórico e Artístico Nacional|website=portal.iphan.gov.br|language=pt-br|access-date=2018-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180722184753/http://portal.iphan.gov.br/noticias/detalhes/1757/iphan-tomba-elevador-lacerda-e-edificio-da-bolsa-de-santos-e-registra-a-feira-de-caruaru|archive-date=2018-07-22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Geomorfologija mesta, dve ravnini, ločeni z velikim [[klif]]om, je bila težava med gradnjo Salvadorja in je rasla s širitvijo mesta ter postala izziv, ki ga je bilo treba premagati. Hitra in udobna komunikacija med nivojema je bila v času, ko so prevozi potekali z dvigali in strmimi pobočji, nuja. Vendar pa načrt bahijskega vizionarja Antônia de Lacerde pri snovanju hidravličnega dvigala Conceição - prvo ime dvigala Lacerda - ni bil le povezati spodnji in zgornji del mesta, temveč je bil olajšati prevoz na jug, smer, v katero se je mesto širilo, povezovanje dvigala s tramvaji.

Projekt je nastal v družinskem okolju. Srečanja med njegovim očetom Antôniom Franciscom de Lacerdo, lastnikom številnih posesti, njegovim bratom inženirjem Augustom Fredericom de Lacerdo, njegovo ženo in njegovim tastom so potekala, da bi razpravljali o revolucionarnem načrtu. Dela so se začela 17. oktobra 1869 z uporabo gradbenih materialov, uvoženih iz Velike Britanije, otvoritev pa je potekala 8. decembra 1872. Imel je hidravlični sistem do leta 1906, ko ga je po prenovi elektrificirala Companhia Linha Circular de Carris da Bahia.

=== Gradnja in otvoritev ===
Priložnost za izvedbo projekta se je pojavila, ko je podjetje Antônio de Lacerda &amp; Cia, katerega glavni partner je bil njegov oče, kupilo pravice za gradnjo transportnih linij na pobočju in podjetje je postalo Companhia de Transportes Urbanos. Oprema je bila slovesno odprta tri leta pozneje in dvigalo je postalo popularno znano kot ''Parafuso''. Leta 1896 je bilo uradno ime spremenjeno v ''Elevador Lacerda'' v čast ustvarjalcu in gradbeniku Antôniu de Lacerda.

Po otvoritvi je postal glavno prevozno sredstvo med Cidade Alta, kjer je zgodovinsko središče, in Cidade Baixa, krajem, kjer so koncentrirane finančne in komercialne dejavnosti v Salvadorju. V začetni strukturi je bilo treba potnike stehtati posamezno, izračunati skupno težo potnikov, ki jih je treba prepeljati, in seštevati, dokler ni bila dosežena največja varnostna meja. Baron iz Jeremoaba (Cícero Dantas) je zabeležil tehtanje sebe in drugih avtoritet.

Sprva je deloval z dvema kabinama, trenutno pa s štirimi sodobnimi elektrificiranimi kabinami, ki sprejmejo po 32 potnikov, s časom zadrževanja 22 sekund.

== Razširitve ==
Do sedaj so bile izvedene štiri večje tehnične širitve in pregledi:

*Dvigalo je bilo elektrificirano od julija 1906 do januarja 1907.
*Leta 1930 so dve stari kabini dvigala zamenjali štiri nove, vsaka z zmogljivostjo 27 oseb. Dve od novih kabin sta bili nameščeni v novozgrajenem drugem stolpu zgradbe, ki je vdelan v pobočje gore in štrli iz skale - v nasprotju z bolj vidnim prvim stolpom, ki sega do višine spodnjega mesta.
*V začetku 1980-ih je bil opravljen pregled celotne gradbene konstrukcije.
*Leta 1997 je sledil pregled celotnega električnega in elektronskega sistema.

== V popularni kulturi ==
[[Slika:Entardecer elevedor lacerda.jpg|thumb|Dvigalo ponoči]]
{{quote|»Kdorkoli prispe na trg Cayru / In pogleda navzgor, kaj vidi? / Vidi dvigalo Lacerda / Ki se vzpenja in spušča / To je veren portret Bahie«
— Riachão, ''Portret Bahie''}}

Leta 1963 je Trio Nordestino izdal svoj prvi album, ki je vseboval posnetek pesmi ''Retrato da Bahia'', ki jo je napisal skladatelj Riachão.

8. decembra 2018 je Google v počastitev 145. obletnice otvoritve objavil priložnostni logotip s podobo dvigala na brazilski različici strani svojega iskalnika.[9]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
* [http://www.mobilidade.salvador.ba.gov.br/index.php/elevador-lacerda Uradna spletna stran (in Portuguese)]


[[Kategorija:Salvador, Bahia]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Braziliji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1873]]</text>
      <sha1>tr3an16lbpp8ab1xca4w8fbba7ktlw7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carinarnica Manaus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565038</id>
    <revision>
      <id>6772324</id>
      <parentid>6723892</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:11:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4326" sha1="2neeqodjltsekfa6xoxn5uwvvbpii3k" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name             = Carinarnica Manaus
| native_name      = ''Alfândega de Manaus''
| alternate_names  = Port and Customs Complex of Manaus
| image            = Alfândega-Manaus 16-04-2015-.JPG
| caption          = Fasada Carinarnice; v ozadju ''Guardamoria''
| location         = [[Manaus]], [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]] &lt;br /&gt; {{BRA}}
| coordinates      = {{Coord|013|08|14.8|S|60|01|30.4|W|region:BR-AM_type:landmark|display=inline,title}}
| start_date       = {{Start date and age|1906}}
| inauguration_date = {{Start date and age|17|01|1909}}
| architect        = Edmund Fisher&lt;br /&gt;H.M. Fletcher&lt;br /&gt;G. Pinkerton
| owner            = Internal Revenue Service
| building_type    = carinarnica
| architectural_style = Eclectic, medieval and renaissance
| architecture_firm = B. Rymkiewcz&lt;br /&gt;Manaos Harbour Limited
| number_of_stores = 
}}
'''Carinarnica Manaus''' ({{lang-pt|Alfândega de Manaus}}) ali ''Alfândega e Guardamoria'' je arhitekturni kompleks, sestavljen iz dveh stavb, ki stojita v središču mesta [[Manaus]], glavnega mesta [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]], v [[Brazilija|Braziliji]]. Zgrajena je bila v prvem desetletju 20. stoletja in je trenutno del arhitekturnega kompleksa pristanišča Manaus, ki je leta 1987 uvrščeno na seznam nacionalne zgodovinske znamenitosti.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Manaus - AM - PAC |url=http://portal.iphan.gov.br/pagina/detalhes/269#:~:text=Por%20ser%20um%20dos%20principais,prefeito%20da%20cidade%20de%20Manaus. |access-date=2023-09-14 |website=IPHAN |archive-url=https://web.archive.org/web/20240226125556/http://portal.iphan.gov.br/pagina/detalhes/269#:~:text=Por%20ser%20um%20dos%20principais,prefeito%20da%20cidade%20de%20Manaus. |archive-date=2024-02-26 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Obe stavbi je zgradilo angleško podjetje Manaos Harbour Limited kot del koncesijske pogodbe za mestno pristanišče.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last=Azevedo |first=Rodolfo Almeida de |last2=Santos |first2=Thaiana Caroline Pires dos |title=REFLEXÕES SOBRE O FUNDO DOCUMENTAL DA ALFÂNDEGA DE MANAUS |journal=UFAM |volume=4 |issue=1 |pages=93–110}}&lt;/ref&gt;

Stavbe so zgrajene v [[eklekticizem v arhitekturi|eklektičnem slogu]] z mešanico srednjeveških in renesančnih elementov. Prefabricirani izpostavljeni opečni bloki, uvoženi iz Anglije, so bili uporabljeni kot reprodukcija londonskih stavb iz zgodnjega 20. stoletja.

== Zgodovina ==
Konec 19. stoletja je Manaus na vrhuncu cikla [[brazilski kavčukovec|kavčuka]] razvil več načrtov za upravljanje rasti mesta. Leta 1899 so se začele priprave za izboljšanje pristanišča Manaus, da bi optimizirali transport izdelkov.

Leta 1900 je zvezna vlada podpisala pogodbo z B. Rymkierwiez &amp; Cia, ki je projekt prenesla na angleško podjetje Manaos Harbour Limited. Prvotno je bila glavna stavba zasnovana tako, da je delovala kot splošna pisarna v spodnjem nadstropju in rezidenca direktorjev v zgornjem nadstropju. Ena od klavzul podpisanega dogovora pa je zapisala, da je obvezna »gradnja in donacija potrebne in ustrezne stavbe za upravo carinarnice«. Tloris in proračun, ki sta ga pripravila arhitekta Edmund Fisher, H.M. Fletcher in G. Pinkerton, so bili pripravljeni leta 1903, vendar se je gradnja začela leta 1906.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet |date=2020-06-01 |title=Prédio da Alfândega, o primeiro pré-moldado de Manaus, portão de entrada da borracha |url=https://www.amazonasemais.com.br/manaus/predio-da-alfandega-o-primeiro-pre-moldado-de-manaus-portao-de-entrada-da-borracha/ |access-date=2023-09-14 |website=Amazonas e mais}}&lt;/ref&gt;

Guardamoria, zgrajena v istem obdobju in istem arhitekturnem slogu, je bila priključena carinarnici, da bi zagotovila davčno policijo v pristaniščih in na krovu ladij. Ima stolp z jeklenim svetilnikom, ki je takrat zaradi prižiga z električnim oblokom močno osvetljeval. Vendar je bila slovesno odprta šele tri leta kasneje, 17. januarja 1909; dela na pristanišču so bila zaključena konec 1910-ih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=VISTA AÉREA DO PORTO DA CIDADE DE MANAUS |url=https://idd.org.br/iconografia/vista-aerea-do-porto-da-cidade-de-manaus/ |website=IDD}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Manaus]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1906]]
[[Kategorija:Ustanove v Braziliji]]</text>
      <sha1>2neeqodjltsekfa6xoxn5uwvvbpii3k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških apostolskih nuncijev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566503</id>
    <revision>
      <id>6772435</id>
      <parentid>6734794</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:23:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772435</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5526" sha1="ilmrsyjcq3nlic8g8nz9qyhckq2b6rp" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[Apostolski nuncij|apostolskih nuncijev]].''' Apostolski nuniciji so po redu duhovniškega posvečenja [[škof]]je, po hierarhičnem nazivu pa [[Naslovni nadškof|naslovni nadškofje]].

== Seznam ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Ime
! Rojen, umrl
! Škofovsko&lt;br&gt;posvečenje
! Naslovna&lt;br&gt;nadškofija
! Apostolska&lt;br&gt;nunciatura
! Začetek
! Konec
|-
| rowspan=6 | 1.
| rowspan=6 | {{Slika d|Q585556|120px}}
| rowspan=6 | [[Josip Uhač]]
| rowspan=6 | 20. julij 1924, [[Brseč]]&lt;br&gt;18. januar 1998, [[Rim]]
| rowspan=6 | 5. september 1970,&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Viktor Burić]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Nadškofija Reka|nadškof Reke]])&lt;/small&gt;
| rowspan=6 | {{Ikona zastave|Italija}} [[Tharros]]
| {{Ikona zastave|Pakistan}} [[Apostolska nunciatura v Pakistanu|Pakistan]]
| 23. junij 1970
| 7. oktober 1976
|-
| {{Ikona zastave|Kamerun}} [[Apostolska nunciatura v Kamerunu|Kamerun]]
| rowspan=2 | 7. oktober 1976
| rowspan=3 | 3. junij 1981
|-
| {{Ikona zastave|Ekvatorialna Gvineja}} [[Apostolska nunciatura v Ekvatorialni Gvineji|Ekvatorialna Gvineja]]
|-
| {{Ikona zastave|Gabon}} [[Apostolska nunciatura v Gabonu|Gabon]]
| 15. januar 1977
|-
| {{Ikona zastave|Demokratična republika Kongo}} [[Apostolska nunciatura v Demokratični republiki Kongo|DR Kongo]]
| 3. junij 1981
| 3. avgust 1984
|-
| {{Ikona zastave|Nemčija}} [[Apostolska nunciatura v Nemčiji|Nemčija]]
| 3. avgust 1984
| 21. junij 1991
|-
| rowspan=2 | 2.
| rowspan=2 | {{Slika d|Q1990608|120px}}
| rowspan=2 | {{ill|Nikola Eterović|hr}}
| rowspan=2 | 20. januar 1951, [[Pučišća]]
| rowspan=2 | 10. julij 1999,&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Italija}} [[Angelo Sodano]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[vatikanski državni tajnik]])&lt;/small&gt;
| rowspan=2 | {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Škofija Sisek|Sisek]]&lt;ref&gt;Škofija Sisek je bila ustanovljena leta 1999 kot naslovna škofija, leta 2009 pa obnovljena v redno škofijo. Eterović je bil edini naslovni škof, nakar je bil leta 2009 imenovan za naslovnega škofa Škofije Cibalae.&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Cibalae]]
| {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Apostolska nunciatura v Ukrajini|Ukrajina]]
| 22. maj 1999
| 11. februar 2004
|-
| {{Ikona zastave|Nemčija}} [[Apostolska nunciatura v Nemčiji|Nemčija]]
| 21. september 2013	
| 9. april 2026
|-
| 3.
| {{Slika d|Q949467|120px}}
| {{ill|Martin Vidović|hr}}
| 15. julij 1953, [[Vidonje]]
| 21. november 2004,&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Italija}} [[Angelo Sodano]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[vatikanski državni tajnik]])&lt;/small&gt;
| {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Nin]]
| {{Ikona zastave|Belorusija}} [[Apostolska nunciatura v Belorusiji|Belorusija]]
| 15. september 2004
| 15. julij 2011
|-
| rowspan=13 | 4.
| rowspan=13 | {{Slika d|Q998895|120px}}
| rowspan=13 | {{ill|Petar Rajič|hr}}
| rowspan=13 | 12. junij 1959, [[Toronto]]
| rowspan=13 | 23. januar 2010,&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Italija}} [[Tarcisio Bertone]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[vatikanski državni tajnik]])&lt;/small&gt;
| rowspan=13 | {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarsenterum]]
| {{Ikona zastave|Kuvajt}} [[Apostolska nunciatura v Kuvajtu|Kuvajt]]
| rowspan=4 | 2. december 2009
| rowspan=4 | 27. marec 2010
|-
| {{Ikona zastave|Bahrajn}} [[Apostolska nunciatura v Bahrajnu|Bahrajn]]
|-
| {{Ikona zastave|Katar}} [[Apostolska nunciatura v Katarju|Katar]]
|-
| {{Ikona zastave|Saudova Arabija}}{{Ikona zastave|Oman}} [[Apostolska delegacija na Arabskem polotoku|Arabski polotok]]
|-
| {{Ikona zastave|Jemen}} [[Apostolska nunciatura v Jemnu|Jemen]]
| rowspan=2 | 27. marec 2010
| rowspan=2 | 15. junij 2015
|-
| {{Ikona zastave|Združeni arabski emirati}} [[Apostolska nunciatura v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski emirati]]
|-
| {{Ikona zastave|Angola}} [[Apostolska nunciatura v Angoli|Angola]]
| rowspan=2 | 15. junij 2015
| rowspan=2 | 15. junij 2019
|-
| {{Ikona zastave|Sveti Tomaž in Princ}} [[Apostolska nunciatura na Svetem Tomažu in Princu|Sveti Tomaž in Princ]]
|-
| {{Ikona zastave|Litva}} [[Apostolska nunciatura v Litvi|Litva]]
| 15. junij 2019
| rowspan=3 | 11. marec 2024
|-
| {{Ikona zastave|Estonija}} [[Apostolska nunciatura v Estoniji|Estonija]]
| rowspan=2 | 6. avgust 2019
|-
| {{Ikona zastave|Latvija}} [[Apostolska nunciatura v Latviji|Latvija]]
|-
| {{Ikona zastave|Italija}} [[Apostolska nunciatura v Italiji|Italija]]
| rowspan=2 | 11. marec 2024
| rowspan=2 | 30. marec 2026
|-
| {{Ikona zastave|San Marino}} [[Apostolska nunciatura v San Marinu|San Marino]]
|-
| rowspan=4 | 5.
| rowspan=4 | {{Slika d|Q61409788|120px}}
| rowspan=4 | {{ill|Ante Jozić|hr}}
| rowspan=4 | 16. januar 1967, [[Trilj]]
| rowspan=4 | 16. september 2020,&lt;br&gt;{{Ikona zastave|Italija}} [[Pietro Parolin]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[vatikanski državni tajnik]])&lt;/small&gt;
| rowspan=4 | {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Cissa]]
| {{Ikona zastave|Slonokoščena obala}} [[Apostolska nunciatura na Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]]
| 2. februar 2019
| 28. oktober 2019
|-
| {{Ikona zastave|Belorusija}} [[Apostolska nunciatura v Belorusiji|Belorusija]]
| 21. maj 2020
| 28. junij 2024
|- {{Aktiven}}
| {{Ikona zastave|Gruzija}} [[Apostolska nunciatura v Gruziji|Gruzija]]
| rowspan=2 | 28. junij 2024
| rowspan=2 | 
|- {{Aktiven}}
| {{Ikona zastave|Armenija}} [[Apostolska nunciatura v Armeniji|Armenija]]
|}

== Opombe ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Apostolska nunciatura na Hrvaškem#Seznam apostolskih nuncijev|Seznam apostolskih nuncijev na Hrvaškem]]

[[Kategorija:Hrvaški apostolski nunciji| ]]
[[Kategorija:Seznami rimskokatoliških nadškofov|Hrvaški apostolski nunciji]]</text>
      <sha1>ilmrsyjcq3nlic8g8nz9qyhckq2b6rp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>569406</id>
    <revision>
      <id>6772579</id>
      <parentid>6389050</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:11:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+slika iz Zbirke</comment>
      <origin>6772579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4121" sha1="dv2lnjhb9mxeivj251uuxr9so6u3go7" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name                = Skladišče idrijskega rudnika
| image               = Idrija mine warehouse Vrhnika - east.jpg
| image_size          = 
| image_alt           = &lt;!-- ali |alt= --&gt;
| image_caption       = &lt;!-- ali |caption= --&gt;
| map_type            = Slovenija
| map_caption         = 
| map_size            = 
| alternate_names     = 
| building_type       = [[skladišče]]
| location            = [[Vrhnika]]
| address             = Ljubljanska cesta 17, Vrhnika
| location_city       = &lt;!-- ali |location_town= --&gt;
| location_country    = Slovenija
| completion_date     = 1760. leta
| material            = kamen, opeka
| floor_count         = 1
| floor_area          = 630 m²
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Skladišče idrijskega rudnika živega srebra
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=12421
 | občina = Vrhnika &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Skladišče idrijskega rudnika''' je nadstropno [[skladišče]], ki stoji na levem bregu [[Ljubljanica|Ljubljanice]] ob sedanji [[Ljubljanska cesta, Vrhnika|Ljubljanski cesti]] severovzhodno od središča [[Vrhnika|Vrhnike]] (v smeri proti [[Ljubljana|Ljubljani]]).&lt;ref name=&quot;RKD12421&quot;/&gt; Enajstosna stavba površine 630 m² je zidana iz lomljenega kamna in krita z opeko, s skoraj meter debelimi stenami in železnimi okenskimi mrežami. Ostrešje v notranjosti podpirajo kamniti in hrastovi nosilni stebri.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2019-06-01-skladisce-idrijskega-rudnika-na-vrhniki/ |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |publisher=[[Arhiv Republike Slovenije]] |date=2019-06-01 |accessdate=2024-11-01}}&lt;/ref&gt; V pritličju ima dve manjši sobi, kuhinjo, dva prostora za orodje v predprostoru in dolg prostor za shranjevanje žita, v nadstropju pa manjšo sobo, obokan kamin in še en dolg prostor za žito. Trenutno je v zasebni lasti, opuščena in deležna le najnujnejšega vzdrževanja.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Pivk |first=Olga |year=2015 |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |volume=16 |pages=153–159 |cobiss=64269568}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y79P2PLJ |tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[slika:Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki 1.jpg|thumb|left|Načrt zgradbe]]
Stavbo je dala sredi 18. stoletja postaviti državna zakladnica za skladiščenje [[žito|žita]] in rudniških proizvodov [[Rudnik Idrija|idrijskega rudnika živega srebra]] v neposredni bližini takratnega tovornega pristanišča na Ljubljanici. Večina tovora v tej smeri je takrat namreč potovala po reki, na Vrhniki pa so ga pretovorili na vozove in ga odpeljali po poti čez [[Dole, Idrija|Dole]] v [[Idrija|Idrijo]]. Skladišče je bilo pretežno namenjeno shranjevanju žita, ki ga je idrijski rudnik uporabljal za mezde delavcev.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;/&gt;{{pojasni}} Natančno leto izgradnje ni znano; najstarejše znane omembe so iz leta 1764, ko so ga lokalni zidarski in krovski mojstri navajali kot argument, da ne delajo tako slabo kot jim očitajo oblasti. Skladišče je bilo zgrajeno na zemljišču prej v lasti Ludvika Dietricha, v bližini skladišča mitničarskega urada.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

Sistem skladiščenja pretovorjenega blaga je deloval do izgradnje [[južna železnica|južne železnice]] sredi 19. stoletja, ko je tovorni promet po Ljubljanici zamrl. Država je skladišče leta 1861 dala naprodaj, odkupil ga je vrhniški posestnik in politik [[Ignacij Jelovšek]]. Od njega ga je kasneje odkupil Edvard Pišler, ki je v poslopju sušil zelišča za svojo destilarno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ga je oblast [[nacionalizacija|nacionalizirala]]. Zamisli o uporabi za reševanje stanovanjske problematike vrhniških delavcev niso bile uresničene, namesto tega ga je dobilo v najem ljubljansko podjetje Droga, ki je v njem nadaljevalo z zeliščarsko dejavnostjo. Kasneje je znova prešlo v zasebno last.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Škrbina-zgradba}}
[[Kategorija:Rudnik Idrija]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Vrhniki]]
[[Kategorija:Skladišča]]</text>
      <sha1>dv2lnjhb9mxeivj251uuxr9so6u3go7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772660</id>
      <parentid>6772579</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:45:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6772660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4276" sha1="lbwzyryr0244poi6foj7rle0nivuin2" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name                = Skladišče idrijskega rudnika
| image               = Idrija mine warehouse Vrhnika - east.jpg
| image_size          = 
| image_alt           = &lt;!-- ali |alt= --&gt;
| image_caption       = &lt;!-- ali |caption= --&gt;
| map_type            = Slovenija
| map_caption         = 
| map_size            = 
| alternate_names     = 
| building_type       = [[skladišče]]
| location            = [[Vrhnika]]
| address             = Ljubljanska cesta 17, Vrhnika
| location_city       = &lt;!-- ali |location_town= --&gt;
| location_country    = Slovenija
| completion_date     = 1760. leta
| material            = kamen, opeka
| floor_count         = 1
| floor_area          = 630 m²
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Skladišče idrijskega rudnika živega srebra
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=12421
 | občina = Vrhnika &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Skladišče idrijskega rudnika''' je nadstropno [[skladišče]], ki stoji na levem bregu [[Ljubljanica|Ljubljanice]] ob sedanji [[Ljubljanska cesta, Vrhnika|Ljubljanski cesti]] severovzhodno od središča [[Vrhnika|Vrhnike]] (v smeri proti [[Ljubljana|Ljubljani]]).&lt;ref name=&quot;RKD12421&quot;/&gt; Enajstosna stavba površine 630 m² je zidana iz lomljenega kamna in krita z opeko, s skoraj meter debelimi stenami in železnimi okenskimi mrežami. Ostrešje v notranjosti podpirajo kamniti in hrastovi nosilni stebri.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2019-06-01-skladisce-idrijskega-rudnika-na-vrhniki/ |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |publisher=[[Arhiv Republike Slovenije]] |date=2019-06-01 |accessdate=2024-11-01}}&lt;/ref&gt; V pritličju ima dve manjši sobi, kuhinjo, dva prostora za orodje v predprostoru in dolg prostor za shranjevanje žita, v nadstropju pa manjšo sobo, obokan kamin in še en dolg prostor za žito. Trenutno je v zasebni lasti, opuščena in deležna le najnujnejšega vzdrževanja.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Pivk |first=Olga |year=2015 |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |journal=Vrhniški razgledi |volume=16 |pages=153–159 |cobiss=64269568}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y79P2PLJ |tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[slika:Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki 1.jpg|thumb|left|Načrt zgradbe]]
Stavbo je dala sredi 18. stoletja postaviti državna zakladnica za skladiščenje [[žito|žita]] in rudniških proizvodov [[Rudnik Idrija|idrijskega rudnika živega srebra]] v neposredni bližini takratnega tovornega pristanišča na Ljubljanici. Večina tovora v tej smeri je takrat namreč potovala po reki, na Vrhniki pa so ga pretovorili na vozove in ga odpeljali po poti čez [[Dole, Idrija|Dole]] v [[Idrija|Idrijo]]. Skladišče je bilo pretežno namenjeno shranjevanju žita, ki ga je idrijski rudnik uporabljal za mezde delavcev.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;/&gt;{{pojasni}} Natančno leto izgradnje ni znano; najstarejše znane omembe so iz leta 1764, ko so ga lokalni zidarski in krovski mojstri navajali kot argument, da ne delajo tako slabo kot jim očitajo oblasti. Skladišče je bilo zgrajeno na zemljišču prej v lasti Ludvika Dietricha, v bližini skladišča mitničarskega urada.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

Sistem skladiščenja pretovorjenega blaga je deloval do izgradnje [[južna železnica|južne železnice]] sredi 19. stoletja, ko je tovorni promet po Ljubljanici zamrl. Država je skladišče leta 1861 dala naprodaj, odkupil ga je vrhniški posestnik in politik [[Ignacij Jelovšek]]. Od njega ga je kasneje odkupil Edvard Pišler, ki je v poslopju sušil zelišča za svojo destilarno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ga je oblast [[nacionalizacija|nacionalizirala]]. Zamisli o uporabi za reševanje stanovanjske problematike vrhniških delavcev niso bile uresničene, namesto tega ga je dobilo v najem ljubljansko podjetje Droga, ki je v njem nadaljevalo z zeliščarsko dejavnostjo. Kasneje je znova prešlo v zasebno last.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Idrija mine warehouse (Vrhnika)|Skladišče idrijskega rudnika}}


{{Škrbina-zgradba}}
[[Kategorija:Rudnik Idrija]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Vrhniki]]
[[Kategorija:Skladišča]]</text>
      <sha1>lbwzyryr0244poi6foj7rle0nivuin2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772664</id>
      <parentid>6772660</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:16:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+pojasnilo, dp</comment>
      <origin>6772664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4827" sha1="50bkfoy9m79ht6wxozt18c63ihv2nza" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
| name                = Skladišče idrijskega rudnika
| image               = Idrija mine warehouse Vrhnika - east.jpg
| image_size          = 
| image_alt           = &lt;!-- ali |alt= --&gt;
| image_caption       = &lt;!-- ali |caption= --&gt;
| map_type            = Slovenija
| map_caption         = 
| map_size            = 
| alternate_names     = 
| building_type       = [[skladišče]]
| location            = [[Vrhnika]]
| address             = Ljubljanska cesta 17, Vrhnika
| location_city       = &lt;!-- ali |location_town= --&gt;
| location_country    = Slovenija
| completion_date     = 1760. leta
| material            = kamen, opeka
| floor_count         = 1
| floor_area          = 630 m²
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Skladišče idrijskega rudnika živega srebra
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=12421
 | občina = Vrhnika &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Skladišče idrijskega rudnika''' je nadstropno [[skladišče]], ki stoji na levem bregu [[Ljubljanica|Ljubljanice]] ob sedanji [[Ljubljanska cesta, Vrhnika|Ljubljanski cesti]] severovzhodno od središča [[Vrhnika|Vrhnike]] (v smeri proti [[Ljubljana|Ljubljani]]).&lt;ref name=&quot;RKD12421&quot;/&gt; Enajstosna stavba površine 630 m² je zidana iz lomljenega kamna in krita z opeko, s skoraj meter debelimi stenami in železnimi okenskimi mrežami. Ostrešje v notranjosti podpirajo kamniti in hrastovi nosilni stebri.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2019-06-01-skladisce-idrijskega-rudnika-na-vrhniki/ |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |publisher=[[Arhiv Republike Slovenije]] |date=2019-06-01 |accessdate=2024-11-01}}&lt;/ref&gt; V pritličju ima dve manjši sobi, kuhinjo, dva prostora za orodje v predprostoru in dolg prostor za shranjevanje žita, v nadstropju pa manjšo sobo, obokan kamin in še en dolg prostor za žito. Trenutno je v zasebni lasti, opuščena in deležna le najnujnejšega vzdrževanja.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Pivk |first=Olga |year=2015 |title=Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki |journal=Vrhniški razgledi |volume=16 |pages=153–159 |cobiss=64269568}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y79P2PLJ |tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[slika:Skladišče idrijskega rudnika na Vrhniki 1.jpg|thumb|left|Načrt zgradbe]]
Stavbo je dala sredi 18. stoletja postaviti državna zakladnica za skladiščenje [[žito|žita]] in rudniških proizvodov [[Rudnik Idrija|idrijskega rudnika živega srebra]] v neposredni bližini takratnega tovornega pristanišča na Ljubljanici. Večina tovora v tej smeri je takrat namreč potovala po reki, na Vrhniki pa so ga pretovorili na vozove in ga odpeljali po poti čez [[Dole, Idrija|Dole]] v [[Idrija|Idrijo]]. Skladišče je bilo pretežno namenjeno shranjevanju žita, ki ga je idrijski rudnik uporabljal za plače delavcev.&lt;ref name=&quot;arhiv&quot;/&gt;{{efn|Idrijsko v tem času ni bilo samooskrbno z žitom, zato je idrijski rudnik rudarske plače delno izplačeval v naturalijah.&lt;ref name=&quot;dedi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/475-rudniski-magazin|title=Rudniški magazin|website=DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|first=Maruša|last=Goluža|access-date=2026-10-31 |date=2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260711151524/http://www.dedi.si/dediscina/475-rudniski-magazin |archive-date=2026-07-11}}&lt;/ref&gt;}} Natančno leto izgradnje ni znano; najstarejše znane omembe so iz leta 1764, ko so ga lokalni zidarski in krovski mojstri navajali kot argument, da ne delajo tako slabo kot jim očitajo oblasti. Skladišče je bilo zgrajeno na zemljišču prej v lasti Ludvika Dietricha, v bližini skladišča mitničarskega urada.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

Sistem skladiščenja pretovorjenega blaga je deloval do izgradnje [[južna železnica|južne železnice]] sredi 19. stoletja, ko je tovorni promet po Ljubljanici zamrl. Država je skladišče leta 1861 dala naprodaj, odkupil ga je vrhniški posestnik in politik [[Ignacij Jelovšek]]. Od njega ga je kasneje odkupil Edvard Pišler, ki je v poslopju sušil zelišča za svojo destilarno. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ga je oblast [[nacionalizacija|nacionalizirala]]. Zamisli o uporabi za reševanje stanovanjske problematike vrhniških delavcev niso bile uresničene, namesto tega ga je dobilo v najem ljubljansko podjetje Droga, ki je v njem nadaljevalo z zeliščarsko dejavnostjo. Kasneje je znova prešlo v zasebno last.&lt;ref name=&quot;Pivk2015&quot;/&gt;

== Opombe ==
{{opombe}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{Kategorija v Zbirki|Idrija mine warehouse (Vrhnika)|Skladišče idrijskega rudnika}}
* [[Rudniški magacin, Idrija]]

{{Škrbina-zgradba}}
[[Kategorija:Rudnik Idrija]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Vrhniki]]
[[Kategorija:Skladišča]]</text>
      <sha1>50bkfoy9m79ht6wxozt18c63ihv2nza</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kraljevina Hrvaška (925–1102)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574577</id>
    <revision>
      <id>6772496</id>
      <parentid>6724527</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sisak--&gt;Sisek</comment>
      <origin>6772496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44542" sha1="c3lbiqnhji4tj4wimnrlu0ed8jga2uw" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{ubl|{{native name|la|Regnum Croatiae (et Dalmatiae)}}}}
| conventional_long_name = Kraljevina Hrvaška (in Dalmacija)
| status                 = 
| empire                 = 
| status_text            = 
| era                    = [[srednji vek]]
| event_start            = povzdignjena v kraljevino
| year_start             = {{Circa|925}}
| date_start             = 
| event1                 = 
| date_event1            = 
| life_span              = {{Circa|925}}{{ref|tomislav|a}}–1102
| event_end              = nasledstvena kriza in kronanje ogrskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]]
| year_end               = 1102
| date_end               = 
| event_pre              = 
| date_pre               = 
| p1                     = Kneževina Hrvaška
| p2                     = Kneževina Spodnja Panonija
| s1                     = Hrvaška v personalni uniji z Ogrsko{{!}}Hrvaška v uniji z Ogrsko
| flag_s1                = Coat of arms of Dalmatia 1495.svg
| border_s1              = no
| image_coat             = Crown of Zvonimir (Croatia).svg
| symbol_type            = [[Krona kralja Zvonimira|Zvonimirjeva krona]]
| image_map              = Kingdom of Croatia.png
| map_caption            = Hrvaška med vladavino kralja Tomislava (vijolično) in vazalne države (svetlo vijolično)
| religion               = {{nowrap|[[Katoliška cerkev|rimokatoliška]]}}
| common_languages       = [[hrvaščina|hrvaščina]]&lt;br&gt;[[stara cerkvena slovanščina]]&lt;br&gt;[[latinščina]]
| capital                = Odvisno od obdobja&lt;br /&gt;&lt;hr/&gt;[[Nin]]&lt;br /&gt;[[Biograd na Moru|Biograd]]&lt;br /&gt;[[Solin]]&lt;br /&gt;[[Knin]]
| government_type        = [[monarhija]]
| title_leader           = [[Seznam hrvaških vladarjev#Hrvaški_kralji_(925–1102)|Kralj]]
| leader1                = [[Tomislav]]
| year_leader1           = 925–928 &lt;small&gt;(prvi)&lt;/small&gt;
| leader2                = {{nowrap|[[Peter (hrvaški kralj)|Petar Svačić]]}}
| year_leader2           = 1093–1097 &lt;small&gt;(zadnji)&lt;/small&gt;
| title_deputy           = [[Ban]] (podkralj)
| deputy1                = [[Pribina (ban)|Pribina]]
| year_deputy1           = {{circa|949}}–969 &lt;small&gt;(prvi)&lt;/small&gt;
| deputy2                = [[Peter (hrvaški kralj)|Petar Snačić]]
| year_deputy2           = {{circa|1075}}–1091 &lt;small&gt;(last)&lt;/small&gt;
| footnote_a             = {{note|tomislav||Tomislav velja za prvega kralja, ker je bil v pismu, ki ga je poslal [[papež Janez X.]], in sklepih koncila v Splitu leta 925 naslovljen kot &quot;rex&quot; (kralj). Okoliščine in datum njegovega kronanja niso znani. Verodostojnost papeškega pisma je vprašljiva, vendar kasnejši napisi in listine potrjujejo, da so se njegovi nasledniki nazivali &quot;kralj&quot;.&lt;ref name=&quot;Fine1991&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Van Antwerp Fine|first=John|date=1991|title=The Early Medieval Balkans|url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C&amp;pg=PA264 |page=264|publisher=University of Michigan Press|isbn=0472081497}}&lt;/ref&gt;}}
| demonym                = Hrvat, Hrvatica
}}

'''Kraljevina Hrvaška''' ali '''Hrvaško kraljestvo''' ([[Hrvaščina|hrvaško]] Kraljevina Hrvatska, Hrvatsko Kraljevstvo, [[Latinščina|latinsko]] Regnum Croatiæ), od leta 1060 znana kot '''Kraljevina Hrvaške in Dalmacije''' (latinsko Regnum Croatiae et Dalmatiae), je bilo srednjeveško kraljestvo v južni Evropi, ki je obsegalo večino današnje [[Hrvaška|Hrvaške]] brez [[Istra|Istre]], nekaterih dalmatinskih obalnih mest in dela [[Dalmacija|Dalmacije]] južno od reke [[Neretva|Neretve]], vendar del današnje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Kraljevini Hrvaški so del obstoja vladale domače dinastije, kraljevina kot suverena država pa je obstajala skoraj dve stoletji. Njen obstoj so zaznamovali različni konflikti in obdobja miru, zavezništva z [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in [[Ogrska|Madžari]] ter tekmovanje z [[Beneška republika|Benetkami]] za nadzor nad vzhodno jadransko obalo. 

Hrvaški jezik je v bogoslužje prvi uvedel škof [[Gregor Ninski]] v 10. stoletju, kar je povzročilo spor s papežem.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.geocities.com/Athens/Troy/9892/bhzrtve.html|archive-url=https://archive.today/20010529043242/http://www.geocities.com/Athens/Troy/9892/bhzrtve.html|archive-date=29 May 2001|url-status=dead|title=Who were Bogomils|access-date=13 October 2009}}&lt;/ref&gt; Ninsko škofijo je papež ukinil, Gregorja pa prestavil v Skradinsko škofijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Stanko Guldescu|title=History of Medieval Croatia|url=https://archive.org/details/historyofmedieva0000stan|publisher=Mouton|year=1964|page=[https://archive.org/details/historyofmedieva0000stan/page/118 119]}}&lt;/ref&gt; V drugi polovici 11. stoletja je Hrvaški po propadu bizantinske oblasti v Dalmaciji uspelo pridobiti večino obalnih mest. V tem času je kraljevina med vladavinama kraljev [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1058–1074) in [[Dimitrij Zvonimir|Dimitrija Zvonimirja]] (1075–1089) dosegla svoj vrhunec. 

Državi je večino obstoja do leta 1091 vladala dinastija [[Trpimirovići|Trpimirović]]. Za njima je kraljevina doživela nasledstveno krizo. Po desetletju spopadov za prestol in [[Bitka na Gvozdu|bitki na Gvozdu]] je krona prešla na ogrskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] iz dinastije [[Árpádovci|Árpád]] kot &quot;kralja Hrvaške in Dalmacije&quot;. S Kolomanovim kronanjem v [[Biograd na Moru|Biogradu]] leta 1102 sta se Ogrska in Hrvaška kraljevina združil pod eno krono.&lt;ref name=Larousse&gt;Grand Larousse encyclopédique online, [http://www.larousse.fr/encyclopedie/pays/Croatie/115207#395864 ''Histoire de la Croatie'':] &quot;Liée désormais à la Hongrie par une union personnelle, la Croatie, pendant huit siècles, formera sous la couronne de saint Étienne un royaume particulier ayant son ban et sa diète.&quot; {{in lang|fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Clifford J. Rogers: [https://books.google.com/books?id=mzwpq6bLHhMC The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology], Volume 1, Oxford University Press, 2010, str. 293&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Luscombe and Riley-Smith273-274&quot;&gt;{{navedi knjigo | last=Luscombe and Riley-Smith | first=David and Jonathan | pages=273–274 | title=New Cambridge Medieval History: C.1024-c.1198, Volume 4 | year=2004 | publisher=Cambridge University Press | isbn=0-521-41411-3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Gyula&gt;[http://www.lib.jgytf.u-szeged.hu/folyoiratok/tiszataj/02-10/kristo.pdf Kristó Gyula: A magyar–horvát perszonálunió kialakulása &amp;#91;The formation of Croatian-Hungarian personal union&amp;#93;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051031132848/http://www.lib.jgytf.u-szeged.hu/folyoiratok/tiszataj/02-10/kristo.pdf |date=31 October 2005 }}(madžarsko)&lt;/ref&gt; 

Razmerje med kraljevinama je v 19. stoletju postalo predmet spora.&lt;ref name=&quot;Bellamy2003&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bellamy|first=Alex J.|title=The Formation of Croatian National Identity|pages=36–39|publisher=Manchester University Press|year=2003|isbn=9780719065026|url=https://books.google.com/books?id=T3PqrrnrE5EC&amp;pg=PA36|access-date=16 January 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Jeffries1998&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Jeffries|first=Ian|title=A History of Eastern Europe|page=195|publisher=Psychology Press|year=1998|isbn=0415161126|url=https://books.google.com/books?id=Vzw8CHYQobAC&amp;q=Croatia+hungary+1102&amp;pg=PA195|access-date=16 January 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;JWSedlar&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Sedlar|first=Jean W.|title=East Central Europe in the Middle Ages|page=280|publisher=University of Washington Press|year=2011|isbn=978-0295800646|url=https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&amp;q=Croatia+pacta+conventa+dispute&amp;pg=PA280|access-date=16 January 2014}}&lt;/ref&gt; Odnosi med njima so se stalno spreminjali, pri čemer je Hrvaška na splošno ohranila veliko stopnjo notranje avtonomije, medtem ko je bila prava moč v rokah lokalnega plemstva.&lt;ref name=&quot;Bellamy2003&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Singleton1985&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Singleton|first=Frederick Bernard|title=A Short History of the Yugoslav Peoples|url=https://archive.org/details/shorthistoryofyu0000sing|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/shorthistoryofyu0000sing/page/n46 29]|year=1985|isbn=978-0-521-27485-2}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Van Antwerp Fine|1991|p=288}} Sodobno hrvaško in madžarsko zgodovinopisje odnose med Kraljevino Hrvaško in Kraljevino Ogrsko iz leta 1102 večinoma vidita kot obliko neenakopravne personalne unije dveh notranje avtonomnih kraljevin, ki ju je združil skupni ogrski kralj.&lt;ref name=Mezey&gt;Barna Mezey: Magyar alkotmánytörténet, Budapest, 1995, str. 66.&lt;/ref&gt; 

==Ime== 
Prvo uradno ime države je bilo Kraljevina Hrvatov (hrvaško Kraljevstvo Hrvata, latinsko Regnum Croatorum),&lt;ref name=Sisic&gt;Ferdo Šišić: [https://books.google.com/books?id=2PEyAAAAIAAJ Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara], str. 651&lt;/ref&gt; čez čas pa je prevladalo ime Kraljevina Hrvaška (latinsko Regnum Croatiae,&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=EaoJAAAAIAAJ ''Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium'', Edidit Academia Scienciarum et Artium Slavorum Meridionalium] vol VIII, Zagreb, 1877, str. 199&lt;/ref&gt; Kraljevina Hrvatska).&lt;ref name=Sisic/&gt; 

Čeprav je Tomislav že leta 925 ''&quot;vladal v provinci Hrvatov in v dalmatinskih regijah&quot;'' (in provincia Croatorum et Dalmatiarum finibus),{{sfn|Margetić|1999|p=204}} je šele kralj [[Peter Krešimir IV.]] leta 1060 prevzel oblast v mestih nekdanje bizantinske [[Dalmacija (tema)|Dalmatinske teme]] v državi, ki je takrat uradno postala Kraljevina Hrvaška in Dalmacija (Regnum Croatiae et Dalmatiae, Kraljevina Hrvatska i Dalmacija). Kot prvi kralj Hrvaške in Dalmacije (rex Chroatie atque Dalmatie) je bil kronan [[Dimitrij Zvonimir]] leta 1075/1076.{{sfn|Margetić|1999|p=205–206}} Madžarski naziv, ki ga je prvi uporabil [[Ladislav I. Ogrski]] v svojem diplomatskem pismu iz leta 1091, je bil tudi S(k)lavonija. Kralj je namreć zapisal: ''&quot;Sclavoniam iam fere totam (acquisivi)&quot;'' (Zdaj sem pridobil skoraj vso Sklavonijo).{{sfn|Margetić|1999|p=211–212}}&lt;ref name=&quot;Margetic1996&quot;&gt;{{cite journal |last=Margetić |first=Lujo |date=1996 |title=Regnum Croatiae et Dalmatiae u doba Stjepana II. |url=https://hrcak.srce.hr/en/clanak/76963 |journal=Radovi |language=hr |location=Zagreb |publisher=University of Zagreb Faculty of Humanities and Social Sciences |pages=11–20}}&lt;/ref&gt; 

==Ozadje== 
[[Slovani]] so se v jugovzhodno Evropo priselili v začetku 7. stoletja in ustanovili več držav, med njimi tudi  [[Primorska Hrvaška (kneževina) |Kneževino Hrvaško]]. Kmalu po njihovem prihodu se je začelo pokristjanjevanje Hrvatov, ki se je končalo v začetku 9. stoletja. V kneževini sta se na oblasti izmenjevali rivalski dinastiji [[Domagojevići|Domagojević]] in [[Trpimirovići|Trpimirović]]. Kneževina se je spopadala s sosednjo [[Beneška republika|Beneško republiko]], bila nasprotnik in zaveznik [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]] in [[vazal]] [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Papež [[Papež Janez VIII.|Janez VIII.]] je leta 879 priznal kneza [[Branimir (hrvaški knez)|Branimirja]] za samostojnega vladarja. 

==Zgodovina== 
===Kraljevina=== 
====Ustanovitev==== 
[[Slika:Oton Ivekovic, Krunidba kralja Tomislava.jpg|thumb|right|250px| Oton Iveković: Kronanje kralja Tomislava]] 

Hrvaška je bila povzdignjena v status kraljevine okoli leta 925. Tomislav je bil prvi hrvaški vladar, ki ga je papeška birokracija počastila z naslovom &quot;kralj&quot;.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=7ZJpAAAAMAAJ Neven Budak – Prva stoljeća Hrvatske], Zagreb, 1994., str. 22&lt;/ref&gt; Na splošno velja, da je bil Tomislav okronan leta 925, vendar ni znano, kje in kdo ga je kronal in ali je bil sploh kronan.&lt;ref name=&quot;Fine1991&quot; /&gt; Tomislav je kot kralj omenjen v dveh ohranjenih dokumentih, objavljenih v ''[[Historia Salonitana]]''. Najprej v opombi pred besedilom sklepov splitskega koncila leta 925, kjer je zapisano, da je Tomislav kralj, ki vlada ''&quot;v provinci Hrvatov in v dalmatinskih regijah&quot;'' (''in provintia Croatorum et Dalmatiarum finibus Tamisclao rege''),&lt;ref name=&quot;Goldstein&quot;&gt;Ivo Goldstein: [https://books.google.com/books?id=0WfQKAAACAAJ Hrvatski rani srednji vijek], Zagreb, 1995, str. 274-275&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Curta&quot;&gt;Florin Curta: [https://books.google.com/books?id=YIAYMNOOe0YC Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250], Cambridge University Press. 2006, str. 196&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CD&quot;&gt;Codex Diplomaticus Regni Croatiæ, Dalamatiæ et Slavoniæ, Vol I, str. 32&lt;/ref&gt; medtem ko je v 12. kanonu koncilskih sklepov imenovan kralj in vladar Hrvatov (''rex et proceres Chroatorum'').&lt;ref name=&quot;CD&quot; /&gt; V pismu papeža [[Papež Janez X.|Janez X.]], je Tomislav imenovan kralj Hrvatov (''Tamisclao, regi Crouatorum'').&lt;ref name=&quot;Goldstein&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Codex Diplomaticus Regni Croatiæ, Dalamatiæ et Slavoniæ, Vol I, str. 34&lt;/ref&gt; ''[[Letopis popa Dukljana]]'' Tomislava naslavlja kralj in omenja, da je vladal trinajst let.&lt;ref name=&quot;Goldstein&quot;/&gt; Tomislavovovega naslova ne omenja noben napis, vendar poznejši napisi in listine potrjujejo, da so se njegovi nasledniki iz 10. stoletja imenovali kralj.&lt;ref name=&quot;Curta&quot; /&gt; Pod njegovo vladavino je Hrvaška postala ena najmočnejših kraljevin na [[Balkan]]u.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Opća enciklopedija JLZ|publisher=Yugoslavian Lexicographical Institute|location=Zagreb|year=1982}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://hupi.hr/povijest/|archive-url=https://web.archive.org/web/20090926145959/http://hupi.hr/povijest/|url-status= dead|title=Zoran Lukić – Hrvatska Povijest|archive-date=26 September 2009}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Map of the Balkans in the 10th century.png|thumb|250px|right|Jugovzhodna Evropa v 10. stoletju]] 
[[Slika:10cent pleter Drzislav.jpg|thumb|250px|right|Hrvaški ''pleter'' z napisom Štefana Držislava (10. stoletje)]] 
[[Slika:Reljef splitska krstionica.jpg|right|250px|thumb|Plošča s seznamom hrvaških vladarjev (11. atoletje)]] 
[[Slika:Bascanska ploca.jpg|thumb|right|250px|[[Baščanska plošča]] iz leta 1100]] 

Tomislav, potomec [[Trpimir (hrvaški knez)|Trpimirja I.]], velja za enega najvidnejših članov dinastije [[Trpimirovići|Trpimirović]]. Nekje med letoma 923 in 928 je Tomislavu uspelo združiti Hrvate Panonije in Dalmacije, ki sta jim dotlej vladala dva kneza. Čeprav natančen geografski obseg Tomislavovega kraljestva ni znan, je Hrvaška verjetno obsegala večji del Dalmacije, Panonije ter severno in zahodno Bosno.{{sfn|Van Antwerp Fine|1991|p=262}} Hrvaška je bila takrat skupina enajstih županij in ene banovine. Vsaka od teh regij je imela utrjeno kraljevo mesto. 

Hrvaška je kmalu prišla v konflikt z [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] pod [[Simeon I. Bolgarski|Simeonom I.]], ki je že bil v vojni z Bizantinci. Tomislav je sklenil pakt z Bizantinskim cesarstvom in bil zato morda nagrajen z nekakšno obliko oblasti nad obalnimi mesti bizantinske Dalmatinske teme in deležem tam pobranega davka.&lt;ref name=Curta/&gt; Ko je Simeon leta 924 osvojil kneževino Srbijo, so knez [[Pribislav]] in njegova brata Bran in Štefan pobegnili na Hrvaško. Simeon je leta 926 poskušal razdreti sporazum med Hrvaško in Bizantinci in zatem osvojiti slabo branjeno bizantinsko [[Dalmacija (tema)|Dalmatinsko temo]].&lt;ref name=Goldstein2&gt;Ivo Goldstein: [https://books.google.com/books?id=0WfQKAAACAAJ Hrvatski rani srednji vijek], Zagreb, 1995, str. 289-291&lt;/ref&gt; Proti Tomislavu je poslal vojvodo Alogoboturja z mogočno vojsko, ki je bila poražena v [[Bitka v bosanskem višavju|bitki v bosanskem višavju]]. Po Simeonovi smrti leta 927 je bil med Hrvaško in Bolgarijo s posredovanjem legatov papeža Janeza X. ponovno vzpostavljen mir.&lt;ref name=Rogers&gt;Clifford J. Rogers: [https://books.google.com/books?id=mzwpq6bLHhMC The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology], str. 162&lt;/ref&gt; Po navedbah ''[[De administrando imperio]]'' bi lahko takratno hrvaško vojsko in mornarico sestavljalo približno 100.000 pešakov, 60.000 konjenikov ter 80 večjih (sagina) in 100 manjših bojnih ladij (condura).&lt;ref&gt;''De Administrando Imperio'': 31.&lt;/ref&gt; Številke so seveda zelo pretirane.{{sfn|Van Antwerp Fine|1991|p=262}} Po paleografski analizi izvirnega rokopisa ''De administrando imperio'' je bilo prebivalstvo srednjeveške Hrvaške ocenjeno na med 440.000 in 880.000 ljudi, vojska pa je najverjetneje štela 20.000–100.000 pešcev in 3.000–24.000 konjenikov, organiziranih v 60 [[Alagion|alagion]]ov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Vedriš |first=Trpimir |date=2007 |title=Povodom novog tumačenja vijesti Konstantina VII. Porfirogeneta o snazi hrvatske vojske |trans-title=|url=https://www.academia.edu/34978219 |language=hr |journal=Historijski zbornik |volume=60 |pages=1–33 |access-date=29 July 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Neven |last=Budak |year=2018 |title=Hrvatska povijest od 550. do 1100. |trans-title=Croatian history from 550 until 1100 |url=http://www.leykam-international.hr/publikacija.php?id=167 |publisher=Leykam international |isbn=978-953-340-061-7 |pages=223–224 |access-date=2025-01-30 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003170102/https://www.leykam-international.hr/publikacija.php?id=167 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

====10. stoletje====
Hrvaška družba je v 10. stoletju doživela velike spremembe. Lokalne voditelje, župane, so nadomestili kraljevi spremljevalci, ki so odvzeli zemljo prejšnjim veleposestnikom in s tem v bistvu ustvarili [[Fevdalizem|fevdalni sistem]]. Prej svobodni kmetje so postali podložniki in prenehali biti vojaki, zaradi česar je vojaška moč Hrvaške zbledela. 

Tomislava sta nasledila [[Trpimir II.]] (ok. 928–935) in [[Krešimir I.]] (ok. 935–945), ki sta uspela obdržati oblast in ohraniti dobre odnose tako z Bizantinskim cesarstvom kot s papežem, sicer pa je to obdobje povsem nejasno. Vladavino Krešimirjevega sina [[Miroslav (hrvaški vladar)|Miroslava]] je zaznamovala postopna slabitev Hrvaške.&lt;ref&gt;Ivo Goldstein: Hrvatski rani srednji vijek, Zagreb, 1995, str. 302&lt;/ref&gt; Nekatera obrobna ozemlja so izkoristila neurejene razmere in se odcepila.{{sfn|Van Antwerp Fine|1991|p=265}} Miroslav je vladal 4 leta, potem pa ga je med notranjimi boji za oblast ubil njegov ban [[Pribina]]. Pribina je zagotovil prestol [[Krešimir II.|Mihaelu Krešimirju II.]] (949–969), ki je v večini države vzpostavil red. Zlasti dobre odnose je ohranjal z dalmatinskimi mestnimi državicami. Skupaj z ženo [[Helena Zadarska|Heleno Zadarsko]] sta darovala zemljišča cerkvam v Zadru in Solinu. Helena je v Solinu zgradila cerkvi svete Marije in svetega Štefana, ki sta služili kot grobnici hrvaških vladarjev. Helena je umrla 8. oktobra 976 in bila pokopana v Marijini cerkvi. Na njenem [[sarkofag]]u je napis, ki jo imenuje &quot;mati kraljestva&quot;.&lt;ref&gt;Ivo Goldstein: Hrvatski rani srednji vijek, Zagreb, 1995, str. 314-315&lt;/ref&gt;{{sfn|Budak|1994|p=24-25}}  

Mihaela Krešimirja II. je nasledil njegov sin [[Štefan Držislav]] (969–997), ki je izboljšal odnose z Bizantinskim cesarstvom in njihovo [[Dalmacija (tema)|Dalmatinsko temo]]. Po ''[[Historia Salonitana]]'' je Držislav od Bizantincev prejel kraljevske insignije in naziva [[Eparhija|eparh]] in [[Patriciji (plemstvo)|patricij]]. Po tem imenovanju so se on in njegovi nasledniki začeli naslavljati &quot;kralj Hrvaške in Dalmacije&quot;. Kamnite plošče z oltarja kninske cerkve iz 10. stoletja z napisom verjetno iz časa, ko je bil Držislav prestolonaslednik, kažejo, da je obstajala natančno določena hierarhija, ki je urejala nasledstvo prestola.{{sfn|Budak|1994|p=24-25}}

====11. stoletje====
Po smrti Štefana Držislava leta 997 so se njegovi sinovi [[Svetoslav Suronja|Svetoslav]] (997–1000), [[Krešimir III.]] (1000–1030) in [[Gojslav]] (1000–1020) silovito spopadli za hrvaški prestol, kar je oslabilo državo in omogočilo Benečanom pod vodstvom doža [[Pietro II. Orseolo|Pietra II. Orseola]] in Bolgarom pod vodstvom carja [[Samuel Bolgarski|Samuela]] poseči v hrvaške posesti na jadranski obali. Leta 1000 je Orseolo z beneško floto zaplul v vzhodni Jadran in postopoma prevzel oblast nad njim.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.veniceword.com/news/52/regatastorica.html |title=festa della sensa – Veniceworld.com |access-date=1 December 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071201173958/http://www.veniceword.com/news/52/regatastorica.html |archive-date=1 December 2007 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Najprej je okupiral otoke v [[Kvarner]]ju in Zadar in nato Trogir in Split, čemur je sledila uspešna pomorska bitka z Neretvani. Po zmagi nad njimi je zasedel še [[Korčula|Korčulo]] in [[Lastovo]] ter zahteval naslov ''dux Dalmatiæ''. Krešimir III. je poskušal obnoviti oblast v Dalmaciji in imel do leta 1018 nekaj uspeha, potem pa so ga Benetke v koaliciji z [[Langobardi]] porazile. Kraljevina Hrvaška je zatem do leta 1025 in smrti [[Bazilij II.|Bazilija II.]] za kratek čas postala vazal Bizantinskega cesarstva.&lt;ref&gt;Byzantium and Venice: A Study in Diplomatic and Cultural Relations. str. 43, 55&lt;/ref&gt; Njegov sin [[Štefan I. (hrvaški vladar)|Štefan I.]]  (1030–1058) je leta 1050 dosegel, da je neretvanski knez postal njegov vazal. 

[[Slika:Croatia Kresimir IV. map.PNG|thumb|250px|Kraljevina Hrvaške in Dalmacije med vladavino [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1058-1074)]] 

V času vladavine [[Peter Krešimir IV.|Petra Krešimirja IV.]] (1058–1074) je srednjeveško hrvaško kraljestvo doseglo svoj ozemeljski vrhunec. Krešimirju je uspelo doseči, da ga je Bizantinsko cesarstvo potrdilo za vrhovnega vladarja dalmatinskih mest, torej Dalmatinske teme, razen [[Dubrovnik]]a in [[Drač]]a.{{sfn|Fine|1991|p=279}} Rimski kuriji je dovolil, da se bolj vključi v verske zadeve Hrvaške, kar je sprva utrdilo njegovo oblast, potem pa po letu 1060 prekinilo njegovo oblast nad glagoljaško duhovščino v delih [[Istra|Istre]]. Hrvaško pod Krešimirjem IV. je sestavljalo dvanajst grofij in je bila nekoliko večja od tiste v Tomislavovem času. Vključevala je najbližjo južnodalmatinsko kneževino [[Paganija|Paganijo]], njen vpliv pa je segal čez [[Zahumje]], [[Travunija|Travunijo]] in [[Duklja|Dukljo]]. Župani so imeli svoje zasebne vojske. V času njegovega vladanja so se prvič pojavili dvorni nazivi v hrvaškem jeziku, na primer ''vratar'', ''posteljnik'' namesto ''komornik'' in podobno.&lt;ref&gt;Curta, Florin pp. 261&lt;/ref&gt; Reforme rimskokatoliške cerkve, ki so prepovedale uporabo slovanskega bogoslužja in uvedle obvezno latinščino, je leta 1063 potrdil papež [[Papež Aleksander II.|Aleksander II.]] Prepoved je povzročila upor protireformnega tabora v kraljestvu, predvsem na območju Kvarnerja. Medtem ko se je kralj Krešimir IV. postavil na stran papeža in pričakoval zmago papežu naklonjene euhovščine, je protireformno duhovščino podprl [[protipapež Honorij II.]] Upor je vodil duhovnik Vulfo na otoku [[Krk|Krku]]. Upor je bil hitro zatrt, na območju Kvarnerja pa sta se kljub temu obdržala slovanska liturgija in raba glagolice.{{sfn|Budak|1994|pp=41–42}}

Krešimir IV. je leta 1072 pomagal bolgarskim in srbskim upornikom proti njihovim bizantinskim gospodarjem. Bizantinci so se maščevali in leta 1074 poslali normanskega grofa Amica iz Giovinazza oblegat Rab. Otoka jim ni uspelo zavzeti, uspelo pa mu je ujeti samega kralja. Hrvati so morali Normanom predati Split, Trogir, Zadar, Biograd in Nin. Leta 1075 so Benetke izgnale Normane in same zasedle omenjena mesta. Konec kraljevanja Krešimirja IV. leta 1074 je pomenil tudi de facto konec dinastije Trpimirovićev, ki je več kot dve stoletji vladala hrvaškim deželam. 

Krešimirja je nasledil [[Dimitrij Zvonimir]] (1075–1089) iz svetoslavske veje [[Trpimirovići|Trpimirovićev]]. Zvonimir je bil pred tem hrvaški ban v službi Petra Krešimirja IV. in kasneje hrvaški knez. S podporo papeža [[papež Gregor VII.|Gregorja VII.]] je pridobil naslov kralja in bil 8. oktobra 1075 v [[Votla cerkev|Votli cerkvi]] v [[Solin]]u okronan za kralja Hrvaške. Zvonimir je med letoma 1081 in 1085 pomagal [[Normani|Normanom]] [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]] v boju proti Bizantinskemu cesarstvu in Benetkam. Prepeljal jih je preko [[Otrantska vrata|Otrantskih vrat]] in jim pomagal zasesti Drač. Njegove čete so se kasneje udeležile več bitk Normanov na albanski in grški obali, zaradi česar so Bizantinci svoje posesti v Dalmaciji prenesli na Benetke. 

[[Slika:Hrvatska u vrijeme Zvonimira..png|thumb|250px|Kraljevina Hrvaška pod Dimitrijem Zvonimirjem (1075-1089)]]

Zvonimirjevo kraljevanje je zabeleženo na [[Baška plošča|Baščanski plošči]], ki jo hrani Arheološki muzej v Zagrebu. Besedilo je eno od najstarejših pisanih hrvaških besedil. Zvonimirjevo vladanje se omenja kot mirno in uspešno obdobje, v katerem se je še bolj utrdila povezava Hrvatov s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Katolištvo se je med Hrvati ohranilo vse do danes. 

Plemiški nazivi na Hrvaškem so v tistem času postali podobni tistim v drugih delih Evrope. Hrvaška država se je vse bolj oddaljevala od vzhoda in približevala zahodni Evropi. Dimitrij Zvonimir se je leta 1063 poročil z [[Helena Ogrska|Heleno Ogrsko]], hčerko ogrskega kralja [[Béla I. Ogrski|Béle I.]] iz madžarske dinastije [[Árpádovci|Árpád]]. Helena je bila sestra bodočega ogrskega kralja [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava I.]] Zvonimirju in Heleni se je rodil sin Radovan, ki je umrl v poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih. Kralj Dimitrij Zvonimir je umrl leta 1089. Natančne okoliščine njegove smrti so nejasne. Po kasnejši, verjetno neutemeljeni legendi, je bil ubit med uporom leta 1089. 

Hrvaška država ni imela stalne državne prestolnice. Vsak kralj je imel svojo rezidenco, sicer pa je imelo status prestolnice pet hrvaških mest: [[Nin]] (Krešimir IV.), [[Biograd na Moru]] (Štefan Držislav, Krešimir IV.), [[Knin]] (Zvonimir, Petar Snačić), [[Šibenik]] (Krešimir IV.) in [[Solin]] (Krešimir II.). &lt;ref&gt;Ferdo Šišić, Povijest Hrvata; pregled povijesti hrvatskog naroda 600. – 1918., Zagreb {{ISBN|953-214-197-9}}&lt;/ref&gt; 

Po ''Provinciale Vetus'' (''Katalog cerkvenih provinc''), objavljenem v poznem 12. stoletju, je v Kraljevini Hrvaške in Dalmacije okoli leta 1075 obstajalo 20 škofovskih civitas, med njimi Salona (Solin-Split), Jadera (Zadar), Scandona (Skradin), Tragurium (Trogir) , Belgradum (Biograd na Moru), Arbum (Rab), Absara (Osor), Vecla (Krk), Sissia (Sisek), Ragusium (Dubrovnik), Catara (Kotor), Stagnum (Ston), Mucrona (Muccur, Makar), Bosna (Visoko), Dulcinium (Ulcinj), Suacium (Svač), Antibarum (Bar) , Delmenia (Omiš) in Nona (Nin).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Škegro |first=Ante |date=2005 |title=Stari pokrajinski katalog ili Katalog provincija Opće Crkve = Provinciale vetus sive Ecclesiae Universae provinciarum notitia |trans-title= |url=https://www.academia.edu/23363087 |language=hr |location=Zagreb |publisher=Croatian Institute of History |page=10, 21–25, 52–53 |isbn=953-6324-50-4}}&lt;/ref&gt; Približno enako stanje je prikazano v ''[[Letopis popa Dukljana|Letopisu popa Dukljana]]'' iz 14. stoletja&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Marulić |first=Marko |author-link=Marko Marulić |editor=Neven Jovanović |date=2009 |title=Regvm Delmatię atqve Croatię gesta a Marco Marvlo Spalatensi Patritio latinitate donata |url=https://hrcak.srce.hr/en/35384 |language=la |journal=Colloquia Maruliana |pages=58–59}}&lt;/ref&gt; in ''Catalogus ducem et regum Dalmatie et Croatie'' (''Katalog knezov in kraljev Dalmacije in Hrvaške'').&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Nemet |first=Dražen |url=https://hrcak.srce.hr/51814 |title=Smrt hrvatskoga kralja Zvonimira - problem, izvori i tumačenja |trans-title=|date=2006 |journal=Radovi |volume=38 |location=Zagreb |pages=83}}&lt;/ref&gt;

===Nasledstvena kriza=== 

[[Štefan II. (hrvaški kralj)|Štefan II.]] (vladal 1089–1091) iz glavne linije Trpimirovićev je prišel na prestol v starih letih in naj bi bil zadnji kralj iz rodu Trpimirovićev. Njegova vladavina je bila relativno neučinkovita in je trajala manj kot dve leti. Večino tega časa je preživel v tišini samostana sv. Štefana pod bori pri Splitu. Umrl je v začetku leta 1091, ne da bi zapustil dediča. Ker v hiši Trpimirović ni bilo nobenega živega moškega člana, je kmalu zatem izbruhnila državljanska vojna.{{sfn|Budak|1994|p=77}} 

Oblast na Hrvaškem je verjetno skušala ohraniti [[Helena Ogrska]], vdova pokojnega kralja Zvonimirja.{{sfn|Budak|1994|p=80}}{{sfn|Margetić|1999|p=209}} Po podatkih v nekaterih virih naj bi za pomoč ogrskega kralja Ladislava prosilo tudi več dalmatinskih mest. Kot odposlanca na ogrskem dvoru sta omenjena Peter Gusić in Peter ''de genere Cacautonem'', ki sta se predstavila kot Bela Hrvata (''Creates Albi'').&lt;ref name=two&gt;Nada Klaić: ''Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku'', II Izdanje, Zagreb 1975, str. 492 (hrvaško)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Pavičić |first1=Ivana Prijatelj |last2=Karbić |first2=Damir |date=2000 |title=Prikazi vladarskog dostojanstva: likovi vladara u dalmatinskoj umjetnosti 13. i 14. stoljeća |trans-title=Presentation of the rulers' dignity: images of rulers in dalmatian art of the 13th and 14th centuries |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLGQZL9X/fcd48a43-5153-4e34-9534-ae77f9528b22/PDF |language=hr |journal=Acta Histriae |volume=8 |issue=2 |pages=416–418}}&lt;/ref&gt; Ladislavov pohod torej ni bil zgolj tuja agresija,&lt;ref name=Barany&gt;Bárány, Attila (2012). &quot;The Expansion of the Kingdom of Hungary in the Middle Ages (1000–1490)&quot;. V Berend, Nóra. The Expansion of Central Europe in the Middle Ages. Ashgate Variorum. page 344-345&lt;/ref&gt; saj se na Hrvaškem ni pojavil kot osvajalec, temveč kot dedič prestola.&lt;ref&gt;[http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=58576a72-3bb3-47bf-b159-23daa7dc1cd2&amp;articleId=07451a0b-fbed-4269-a7cb-3883dfa477b5 Márta Font – Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku (Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170801040147/https://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=58576a72-3bb3-47bf-b159-23daa7dc1cd2&amp;articleId=07451a0b-fbed-4269-a7cb-3883dfa477b5 |date=1 August 2017 }}, str. 8-9&lt;/ref&gt; Leta 1091 je Ladislav prečkal [[Drava|Dravo]] in brez odpora osvojil [[Slavonija|Slavonijo]]. Njegov pohod je bil ustavljen pri Gvozdu (verjetno [[Mala Kapela]]).&lt;ref&gt;''Archdeacon Thomas of Split: History of the Bishops of Salona and Split'' (ch. 17.), str. 93.&lt;/ref&gt; Zaradi neenotnosti hrvaškega plemstva je imel Ladislav na svojem pohodu nekaj uspeha, vendar ni mogel vzpostaviti oblasti nad celotno Hrvaško, čeprav natančen obseg njegove osvojitve ni znan.&lt;ref name=two/&gt;&lt;ref name=Barany/&gt; V tem času so Ogrsko napadli [[Kumani]], ki jih je verjetno poslal [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanc]], zato se je bil Ladislav prisiljen prekiniti svoj pohod na Hrvaškem.&lt;ref name=two/&gt; Za upravitelja osvojenega dela Hrvaške je imenoval svojega nečaka, princa Álmoša, ustanovil Zagrebško škofijo kot simbol svoje nove oblasti in se vrnil na Ogrsko. Sredi državljanske vojne so hrvaški fevdalci leta 1093 za kralja izvolili [[Peter Snačić|Petra Snačića]]. Petrov sedež oblasti je bil v [[Knin]]u. Njegovo vladavino je zaznamoval boj z Álmošem za oblast v državi. Álmoš je bil leta 1095 prisiljen umakniti se na Ogrsko.&lt;ref&gt;Nada Klaić: Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku, II Izdanje, Zagreb 1975, str. 508-509 (hrvaško)&lt;/ref&gt; 

Ladislav je umrl leta 1095. Pohod je nadaljeval njegov nečak [[Koloman Ogrski|Koloman]]. Na Hrvaškem tudi na Kolomana niso gledali kot na osvajalca, ampak bolj kot na pretendenta na hrvaški prestol.&lt;ref&gt;{{cite journal|journal=Scrinia Slavonica|issn=1332-4853|publisher=Hrvatski institut za povijest – Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje|title= Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=|language=hr|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=68144|author= Ladislav Heka|date=October 2008|volume=8|issue=1|pages=152–173}}&lt;/ref&gt; Koloman je zbral veliko vojsko in leta 1097 v bitki na Gvozdu premagal čete kralja Petra, ki je v bitki padel. Ker Hrvati niso več imeli vodje, Dalmacija pa je imela številna utrjena mesta, ki jih je bilo težko premagati, so se začela pogajanja med Kolomanom in hrvaškimi fevdalci. Trajala so nekaj let, preden je hrvaško plemstvo priznalo Kolomana za kralja. Koloman je bil okronan v [[Biograd na Moru|Biogradu na Moru]] leta 1102 kot &quot;kralj Ogrske, Dalmacije in Hrvaške&quot;. Nekateri pogoji njegovega kronanja so povzeti v ''[[Pacta conventa]]'', s katero so hrvaški plemiči priznali Kolomana za svojega kralja. V zameno za priznanje je dvanajst hrvaških plemičev, podpisnikov sporazuma, obdržalo svoje posesti ter bilo oproščenih plačevanja davkov. Plemiči so morali kralju na kraljeve stroške poslati po najmanj deset oboroženih konjenikov.&lt;ref&gt;Trpimir Macan: ''Povijest hrvatskog naroda'', 1971, str. 71&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ferdo Šišić: Priručnik izvora hrvatske historije, Dio 1, čest 1, do god. 1107., Zagreb 1914., str. 527-528&lt;/ref&gt; Četudi ''Pacta conventa'' ni avtentičen dokument iz leta 1102, je skoraj zagotovo obstajala nekakšna pogodba ali sporazum med hrvaškimi plemiči in Kolomanom, ki je na enak način urejal razmerja med njimi.&lt;ref name=Barany/&gt;&lt;ref name=Britannica&gt;&quot;Croatia (History)&quot;. Encyclopædia Britannica. 26. marec 2024.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Neven Budak – Prva stoljeća Hrvatske, Zagreb, 1994., str. 39 (hrvaško)&lt;/ref&gt; 

====Združitev==== 
[[Slika:Pacta Conventa (Croatia).jpg|thumb|right|Prepis ''Pacta conventa'' iz 14. stoletja, ki ga hrani madžarski Narodni muzej; večina zgodovinarjev meni, da gre za ponaredek, njegova vsebina pa se kljub temu ujema s stanjem oblasti na Hrvaškem&lt;ref name=Barany/&gt;&lt;ref name=Engel&gt;Pál Engel: Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary, 2005, str. 35-36&lt;/ref&gt;]]

Po nasledstveni krizi je s kronanjem ogrskega kralja Kolomana za kralja Hrvaške in Dalmacije hrvaška krona leta 1102 prešla na dinastijo Árpád. Natančni pogoji unije med obema kraljestvoma so v 19. stoletju postali predmet spora.&lt;ref name=&quot;JWSedlar&quot;/&gt; Obe kraljevini sta bili združeni pod dinastijo Árpád bodisi po izbiri hrvaškega plemstva bodisi na silo.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|title=Croatia (History) |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761577939_6/Croatia.html#p40 |encyclopedia=Encarta |archive-url=https://web.archive.org/web/20060629071955/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761577939_6/Croatia.html |archive-date=29 June 2006 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Hrvaški zgodovinarji menijo, da je bila unija personalna unija v obliki skupnega kralja, kar so sprejeli tudi številni madžarski zgodovinarji,&lt;ref name=&quot;Gyula&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Mezey&quot;/&gt;&lt;ref name=Barany/&gt;&lt;ref name=&quot;HR-HU-Heka&quot;&gt;Heka, László (October 2008). &quot;Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije&quot; [Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue]. Scrinia Slavonica (in Croatian). '''8''' (1): 155.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Marta&gt; [http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=58576a72-3bb3-47bf-b159-23daa7dc1cd2&amp;articleId=07451a0b-fbed-4269-a7cb-3883dfa477b5 Márta Font – Ugarsko Kraljevstvo i Hrvatska u srednjem vijeku &amp;#91;Hungarian Kingdom and Croatia in the Middlea Ages&amp;#93;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170801040147/https://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=58576a72-3bb3-47bf-b159-23daa7dc1cd2&amp;articleId=07451a0b-fbed-4269-a7cb-3883dfa477b5 |date=1 August 2017 }}&lt;/ref&gt; medtem ko so srbski in madžarski nacionalistični zgodovinarji na unijo raje gledali kot na aneksijo.&lt;ref name=&quot;Jeffries1998&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;JWSedlar&quot;/&gt;&lt;ref name=Bellamy&gt;Bellamy, Alex J. (2003). ''The Formation of Croatian National Identity''. Manchester University Press. str. 37–38. ISBN 9780719065026.&lt;/ref&gt; Med madžarskim narodnim prebujenjem v 19. stoletju so Madžari zahtevali okupacijo, ker so na Ladislavovo kronanje gledali kot na osvojitev Hrvaške. Čeprav je tovrstne trditve mogoče najti tudi danes, ko so napetosti med Hrvaško in Madžarsko izginile, je splošno sprejeto, da je bil Koloman v Biogradu okronan za skupnega kralja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Nada |last=Klaić |title=Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku |trans-title=History of the Croats in the Early Middle Ages |year=1975 |page=513}}&lt;/ref&gt; Današnji madžarski pravni zgodovinarji menijo, da je bil odnos Ogrske do Hrvaške in Dalmacije v obdobju do leta 1526 in smrti Ludvika II. najbolj podoben personalni uniji,&lt;ref&gt;{{cite journal |first=László |last=Heka |url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=68144 |title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije |trans-title= |language=hr |journal=Scrinia Slavonica |volume=8 |issue=1 |date=October 2008 |page=155}}&lt;/ref&gt; ki spominja na odnos [[Škotska|Škotske]] z [[Anglija|Anglijo]].&lt;ref&gt;{{cite journal |first=Géza |last=Jeszenszky |url=http://www.hungarianreview.com/article/hungary_and_the_break-up_of_yugoslavia |title=Hungary and the Break-up of Yugoslavia: A Documentary History, Part I. |journal=Hungarian Review |volume=II |issue=2 |access-date=2025-02-04 |archive-date=2020-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200119202239/http://www.hungarianreview.com/article/hungary_and_the_break-up_of_yugoslavia |url-status=dead }}Banai Miklós, Lukács Béla: [http://www.rmki.kfki.hu/~lukacs/COSTA7'.htm Attempts for closing up by long range regulators in the Carpathian Basin] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328131431/http://www.rmki.kfki.hu/~lukacs/COSTA7%27.htm |date=2017-03-28 }}&lt;/ref&gt;

Po navedbah Worldmark ''Encyclopedia of Nations'' in ''Grand Larousse encyclopédique'' je Hrvaška leta 1102 sklenila z Ogrsko personalno unijo, ki je ostala osnova ogrsko-hrvaških odnosov do leta 1918,&lt;ref name=Larousse/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.encyclopedia.com/places/spain-portugal-italy-greece-and-balkans/former-yugoslavian-political-geography/croatia|title=Croatia &amp;#124; Encyclopedia.com|website=encyclopedia.com}}&lt;/ref&gt; medtem ko je ''Encyclopædia Britannica'' unijo opredelila kot dinastično.&lt;ref name=Britannica/&gt; Po raziskavi Kongresne knjižnice je [[Koloman Ogrski|Koloman]] po smrti Ladislava I. zgladil nasprotja in leta 1102 dobil krono Dalmacije in Hrvaške ter s tem vzpostavil vez med hrvaško in ogrsko krono, ki je trajala do konca prve svetovne vojne.&lt;ref name=Congress&gt;{{navedi splet|url=http://memory.loc.gov/frd/cs/yutoc.html|title=A Country Study: Yugoslavia (Former) – The Croats and Their Territories |last=Curtis|first=Glenn E.|year=1992|publisher=Library of Congress|access-date=2009-03-16}}&lt;/ref&gt;  Madžarska kultura je imela velik vpliv na severno Hrvaško. Hrvaško-ogrska meja se je pogosto premikala, Ogrska pa je včasih obravnavala Hrvaško kot svojo vazalno državo. Hrvaška je imela svojega lokalnega glavarja ali bana, privilegirano posestniško plemstvo in zbor plemičev, imenovan Sabor.&lt;ref name=Congress/&gt; Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je Hrvaška v poznem 11. in zgodnjem 12. stoletju postala del Ogrske,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Power|first=Daniel|title=The Central Middle Ages: Europe 950-1320|url=https://archive.org/details/centralmiddleage0000unse|publisher=Oxford University Press|year=2006|pages=[https://archive.org/details/centralmiddleage0000unse/page/n203 186]|isbn=978-0-19-925312-8}}&lt;/ref&gt; vendar je dejansko naravo odnosa težko opredeliti,&lt;ref name=Bellamy/&gt; ker je Hrvaška včasih delovala kot neodvisna država, drugič pa kot vazal Ogrske.&lt;ref name=Bellamy/&gt; Hrvaška je vsekakor ohranila veliko stopnjo notranje neodvisnosti,&lt;ref name=Bellamy/&gt; ki je skozi stoletja nihala, tako kot njene meje.&lt;ref name=&quot;Singleton1985&quot;/&gt;

Domnevni sporazum, imenovan ''[[Pacta conventa]]'' (''Dogovorjeni sporazum'') ali ''Qualiter'', po prvi besedi besedila, večina sodobnih hrvaških zgodovinarjev obravnava kot ponaredek iz 14. stoletja. Po ''Pacta conventa'' so kralj Koloman in dvanajst najvišjih hrvaških plemičev sklenili sporazum, v katerem jim je Koloman priznal avtonomijo in posebne privilegije. Četudi ''Pacta conventa'' ni za verodostojna listina iz leta 1102, je kljub temu obstajal vsaj nepisni sporazum, ki je približno enako urejal odnose med Ogrsko in Hrvaško.&lt;ref name=Barany/&gt;&lt;ref name=Britannica/&gt; Vsebina domnevno ponarejenega sporazuma je v več kot enem pogledu skladna z realnost vladavine na Hrvaškem.&lt;ref name=Engel/&gt;&lt;ref name=Barany/&gt;&lt;ref name=Britannica/&gt; 

Uradni vstop Hrvaške v personalno unijo z Ogrsko, ki je kasneje postala del Dežel krone sv. Štefana,&lt;ref&gt; [https://www.academia.edu/1803382/Desetlje%C4%87e_od_godine_1091._do_1102._u_zrcalu_vrela._Summary_The_decade_between_1091_and_1102_according_to_the_sources._Povij_pril._17_Zagreb_1998_ Desetljeće od godine 1091. do 1102. u zrcalu vrela.], Mladen Ančić, Povij, pril., 17, Zagreb 1998, str. 255&lt;/ref&gt;  je imela več pomembnih posledic. Institucije ločene hrvaške državnosti so bile ohranjene s Saborom (parlamentom) in banom (podkraljem),&lt;ref name=Britannica/&gt; ki je vladal v imenu kralja. Do leta 1225 je vse hrvaške pokrajine upravljal en ban, potem pa je bila oblast razdeljena na bana Slavonije in bana Hrvaške in Dalmacije. Položaja je po letu 1345 občasno zasedala ista oseba, leta 1476 pa sta bila položaja uradno združena v enega. 

==Unija z Ogrsko== 
{{Glavni|Hrvaška v personalni uniji z Ogrsko}} 
Ob sklenitvi unije je bila ogrska krona v posesti dinastije  [[Árpád]], po njenem izumrtju pa je prešla na [[Anžujci|Anžujce]]. Institucije ločene hrvaške državnosti so bile ohranjene preko Sabora, zbora hrvaških plemičev, in bana, odgovornega ogrskemu in hrvaškemu kralju. Hrvaški plemiči so obdržali svoje posesti in nazive.&lt;ref name=Britannica/&gt; Koloman je obdržal institucijo Sabora in razbremenil Hrvate davkov na njihovo zemljo. Kolomanovi nasledniki so se kot hrvaški kralji kronali ločeno v [[Biograd na Moru|Biogradu na Moru]] vse do [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] (vladal 1235–1270). V 14. stoletju se je pojavil nov naziv za ''[[De iure - de facto|de jure]]'' neodvisni državi pod vladavino ogrskega kralja: Archiregnum Hungaricum (Dežele krone svetega Štefana).&lt;ref name=Oxford&gt;{{navedi knjigo|author=Ana S. Trbovich|title=A Legal Geography of Yugoslavia's Disintegration|url=https://archive.org/details/legalgeographyof0000trbo|publisher=Oxford University Press|year=2008|isbn=978-0-19-533343-5|page=[https://archive.org/details/legalgeographyof0000trbo/page/n100 87]}}&lt;/ref&gt; Hrvaška je ostala posebna krona, povezana z Ogrsko, vse do ukinitve [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918.

==Sklici== 
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}}  
* {{navedi knjigo|author-link=|last=Budak|first=Neven|url=https://books.google.com/books?id=7ZJpAAAAMAAJ|title=Prva stoljeća Hrvatske|location=Zagreb|year=1994|language=hr|trans-title=First centuries of Croatia|publisher=Hrvatska sveučilišna naklada|isbn=978-953-169-032-4}}
* ''The Early Medieval Balkans''.
* ''Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250''.
* {{navedi splet |last=Curtis|first=Glenn E.|year=1992|url=http://memory.loc.gov/frd/cs/yutoc.html|title=A Country Study: Yugoslavia (Former) – The Croats and Their Territories|publisher=[[Library of Congress]]|access-date=2009-03-16}}
* {{navedi knjigo |last=Margetić |first=Lujo |author-link=Lujo Margetić |date=1999 |chapter=The Croatian state during the era of rulers from the Croatian national dynasty |title=Croatia in the Early Middle Ages: A Cultural Survey |editor=Ivan Supičić |url=https://archive.org/details/croatiainearlymi0000unse |language=en |location=London, Zagreb |publisher=Philip Wilson Publishers, AGM |isbn=0856674990 |pages=197–214}}
* {{navedi knjigo|last=Singleton|first=Frederick Bernard|title=A short history of the Yugoslav peoples|url=https://archive.org/details/shorthistoryofyu0000sing|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=978-0-521-27485-2}}
{{refend}}  

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Zgodovina Hrvaške]] 
[[Kategorija:Srednjeveške države]]
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]] 
[[Kategorija:Bivše države na Balkanu]]</text>
      <sha1>c3lbiqnhji4tj4wimnrlu0ed8jga2uw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franz Wiegele (slikar)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576202</id>
    <revision>
      <id>6772646</id>
      <parentid>6667526</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T05:22:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5579" sha1="g0f2eepdk63jp4ew6yu4219f95k0oma" xml:space="preserve">{{drugi pomeni|Franz Wiegele}}
{{infopolje oseba|name=Franz Wiegele}}
'''Franz Wiegele''' (* [[23. februar]] [[1887]] v [[Čajna|Čajni]] v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška|Južnem Koroškem]]; † [[17. december]] [[1944]] v svojem rojstnem kraju) je bil [[Avstrija|avstrijski]], [[koroški Slovenci|koroško slovenski]] [[ekspresionizem|ekspresionistični]] [[slikar]] in eden od štirih članov skupine, ki je bila pozneje znana kot [[Čajnski krog]].

Skupaj z mlajšim bratom Alfredom (1892-1979) je med letoma 1807 in 1900 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Trst]]u in se šele leta 1900 prepisal na realno gimnazijo v [[Celovec|Celovcu]].&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942&quot;. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1504-1505.&lt;/ref&gt; Med letoma 1907 in 1911 je študiral na Akademiji za likovno umetnost na [[Dunaj]]u. Tam je spoznal Antona Koliga; skupaj s Sebastianom Iseppom, Antonom Faistauerjem, [[Egon Schiele|Egonom Schielejem]] in Albertom Parisom Güterslohom se je leta 1909 prvič javno predstavil na razstavi na Dunaju (v skupini „Neukunstgruppe“ pod vodstvom Egona Schieleja.

Skupaj s Sebastianom Iseppom ((1884-1954), Antonom Koligom (1886-1950) in Antonom Mahringerjem (1902-1974) so ti štirje slikarji tvorili skupino [[Čajnski krog]].

[[slika:Franz Wiegele (1887 - 1947) Porträt Öl auf Leinwand 1929 (cropped).jpg|thumb| Franz Wiegele: Portret dame, olje na platnu, 1929]]
Leta 1911 je Wiegele sodeloval na „Posebni razstavi slikarstva in kiparstva“ (&quot;Sonderausstellung für Malerei unsd Plastik&quot;) v okviru Dunajskega Hagenbunda, ki je bila označena kot prelomna. Njegovo delo ''Akt v gozdu'' je vzbudilo nezadovoljstvo prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]]. Leta 1912 so Wiegele in drugi prejeli štipendijo za študij v [[Pariz]]u. Po več potovanjih so ga Francozi med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] na pustolovskem potovanju po [[Sahara|Sahari]] od Sebdouja do Laghouata zajeli kot vojnega ujetnika. Do leta 1925 je delal v [[Zürich]]u, kjer je leta 1919 napisal tudi svoje glavno delo „Die Grüne“. Leta 1925 se je vrnil v Čajno, kjer se je posvetil tudi kiparstvu in ustvarjal portretne doprsne kipe.

Po razstavah v [[Švica|Švici]] je sodeloval na razstavah v [[Pittsburgh]]u, [[Bruselj|Bruslju]] in [[Benetke|Benetkah]].

S svojimi [[portret]]i in ženskimi [[Akt (upodobitev)|akti]] je postal eden od pionirjev modernega slikarstva v Avstriji.

V literaturi je le nekaj omemb njenih [[Koroški Slovenci|koroško slovenskih]] jezikovnih korenin, zlasti ker je treba Čajno, tako kot druge vasi v [[Ziljska dolina|Spodnji Ziljski dolini]], v tistem času obravnavati kot dvojezično, prav tako kot župnijo Čače, ki ji Čajna pripada. &lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 1027-1034, tukaj 1030.&lt;/ref&gt; V času nacizma naj bi „javno in demonstrativno uporabljal slovenščino“. V intervjuju, v katerem navaja otroške spomine svoje babice, ki je bila v sorodu z Wiegelejem iz leta 2013 je Katharina Herzmansky »potrdila, da je v vsakdanjem življenju govoril tudi slovensko« &lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., str. 1504-1505.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Vinzenz Gotthardt (intervju s Katharino Herzmansky): Slika sreča besedo. In: Nedelja, Celovec, 21. julij 2013), str. 12.&lt;/ref&gt; V zbirki Avstrijske galerije Belvedere se nahaja oljnata slika z naslovom „Ziljanki“, ki prikazuje dve mladi ženski v značilni koroško-slovenski ziljski [[noša|noši]], ki sedita na kavču.&lt;ref&gt;Belvedere Collection, Franz Wiegele [https://sammlung.belvedere.at/objects/2591/gailtalerinnen?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250228171303/https://sammlung.belvedere.at/objects/2591/gailtalerinnen |date=2025-02-28 }}&lt;/ref&gt;

Umrl je v svojem ateljeju v Čajni 17. decembra 1944 med zračnim bombardiranjem; mnoga njegova dela so tedaj bila uničena.

Leta 1954 so po njem poimenovali cesto Wiegelestraße v dunajskem mestnem okraju Liesing. Leta 1998 je [[Čajnski krog]] v hiši njegovih staršev ustanovil [[muzej]].

== Literatura ==
* Wilhelm Baum: Wiegele, Franz. V: BBKL, 24. zv., 1547-1549
* Bojan-Ilija Schnabl: Wiegele, Franz. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942&quot;. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 3, S. 1504-1505.

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Franz Wiegele}}
* Franz Wiegele. V: DNB
* Wilhelm Baum (Hrsg.): ''Kunstwerke sind Stationen auf dem Passionsweg zu einem verlorenen Paradies. Briefe und Dokumente zum Nötscher Kreis.'' 2. Auflage. Kitab-Verlag, Klagenfurt 2004, ISBN 3-902005-23-8.
* Zbirka Österreichische galerie Belvedere, Franz Wiegele [https://sammlung.belvedere.at/people/2544/franz-wiegele]
* Franz Wiegele, Gailtalerinnen [https://sammlung.belvedere.at/objects/2591/gailtalerinnen?]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Wiegele, Franz}}
[[Kategorija:Avstrijski slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]]
[[Kategorija:Ziljska dolina]]</text>
      <sha1>g0f2eepdk63jp4ew6yu4219f95k0oma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Kristusa Odrešenika, Banjaluka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582031</id>
    <revision>
      <id>6772356</id>
      <parentid>6724980</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:18:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7562" sha1="j8irrccii3in87pyy0ius6oyowd4iw6" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name           = Cerkev Kristusa Odrešenika
| fullname       = Саборни храм Христа Спаситеља&lt;br&gt;Saborni hram Hrista Spasitelja
| dedication     = [[Kristus Odrešenik]]
| image          = Саборна црква Христа спаситеља 004.jpg
| imagesize      = 200px
| caption        = Cerkev Kristusa Odrešenika
| coordinates    = {{coord|44.772272|N|17.191787|E|}}
| denomination   = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| architect      = 
| style          = 
| completed date = 1929 (zgrajena)&lt;br/&gt;2004 (rekonstruirana)
| archdiocese    = Eparhija Banjaluka
| bishop         = 
| location       = [[Banjaluka]], [[Republika Srbska]]
| country        = [[Bosna in Hercegovina]]
}}
'''Cerkev Kristusa Odrešenika''' ({{langx|sr|Саборни храм Христа Спаситеља|Saborni hram Hrista Spasitelja}}) je [[srbska pravoslavna cerkev]] v [[Banjaluka|Banjaluki]], [[Republika Srbska]], [[Bosna in Hercegovina]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hhsbl.org/en/|title=Саборни Храм Христа Спаситеља - Бања Лука|website=hhsbl.org|language=en-gb|access-date=2019-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190816011525/https://hhsbl.org/en/|archive-date=2019-08-16|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Cerkev Svete Trojice je bila zgrajena v času medvojne Jugoslavije v središču Banjaluke. Gradnja cerkve je trajala od leta 1925 do 1929, slovesno pa je bila posvečena na rešnji praznik leta 1939. Med nemškim bombardiranjem 12. aprila 1941 je bila cerkev zadeta, oltarni del ([[apsida]]) pa močno poškodovan. Maja istega leta so ustaši cerkev razglasili za »sramoto mesta« in ukazali Srbom, Judom in Romom, naj jo popolnoma porušijo, opeko za opeko.

V času komunistične oblasti v Jugoslaviji, medtem ko so bile številne stavbe obnovljene, porušene cerkve ni bilo dovoljeno obnoviti. Med vojno v Bosni je banjaluška eparhija dobila dovoljenje za obnovo porušene cerkve, spomenik padlim borcem pa je bil prestavljen na bližnjo lokacijo, ki je prav tako v lasti cerkve. Nova cerkev se je začela graditi leta 1993, ko so bili posvečeni temelji. To slovesno dejanje je opravil srbski patriarh Pavle s škofi in duhovščino Srbske pravoslavne cerkve. Cerkev je bila obnovljena pod imenom cerkev Kristusa Odrešenika, ker je bila medtem v Banjaluki (1963-1969) zgrajena še ena cerkev, posvečena v imenu Svete Trojice, kot spomin na porušeno, za katero so pravoslavni Srbi mislili, da je ne bodo mogli nikoli več zgraditi.

== Opis ==
Cerkev je zgrajena iz rdečega in rumenega [[travertin]]a, ki izvira iz [[Mezopotamija|Mezopotamije]], čigar kvaliteto (izkop in obdelava) potrjuje prof. dr. Bilbija, strokovnjak iz beograjskega Inštituta za testiranje materialov. Zgrajena je s troslojnim zidom: kamen, armirani beton, opeka. [[Kupola|Kupole]] so prekrite z zlatim nerjavnim jeklom, pripeljanim iz [[Sibirija|Sibirije]]. Zunanja gradbena dela na templju so bila končana 26. septembra 2004, ko je bila tudi prva liturgija. Liturgijo je obhajalo 8 škofov z duhovščino in diakoni banjaluške škofije, ob navzočnosti več deset tisoč vernikov. Mozaik je v delu, izvajalec profesor Đuro Radlovica.

Sedanja cerkev je arhitekturno enaka prejšnji in je najvišja verska zgradba v Banjaluki, z [[zvonik]]om visokim 47 metrov in 22,5 metrov visoko kupolo. Škofov tempelj je posvetil škof Efrem na rešen dan leta 2009.&lt;ref name=24sata&gt;{{navedi splet |url=http://www.24sata.info/vijesti/bosna-i-hercegovina/banja-luka/7904-Banja-Luka-Osvestan-Hram-Hrista-Spasitelja.html |title=24sata.info - Banja Luka: Osveštan Hram Hrista Spasitelja&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2020-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304003005/http://24sata.info/vijesti/bosna-i-hercegovina/banja-luka/7904-Banja-Luka-Osvestan-Hram-Hrista-Spasitelja.html |archive-date=2016-03-04 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ob 20. obletnici ustanovitve in praznovanju dneva Republike Srbske je patriarh Irinej 9. januarja 2012 v cerkvi obhajal sveto blagoslovljeno liturgijo.&lt;ref name=&quot;Banja Luka: Patrijarh Irinej služio liturgiju&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=53348 |title=Banja Luka: Patrijarh Irinej služio liturgiju |date=9 January 2012 |publisher=Radio-televizija Republike Srpske |language=sr |access-date=10 January 2012 }}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Projekt za gradnjo stolnice sv. Trojice in današnje cerkve Kristusa Odrešenika je zasnoval znani beograjski arhitekt Dušan Živanović (1853–1937).

Tloris sv. Trojice je bil [[grški križ]] z dominantno osrednjo kupolo v središču cerkve in štirimi manjšimi kupolami na obeh straneh cerkve, ločene od središča. Cerkveni stolp je zgrajen na jugovzhodni strani in je s cerkvijo povezan z [[arkada|arkado]]. Vhodi so na zahodni in stranski strani cerkve. Oltar in apsida sta tradicionalno na vzhodu. Cerkev Kristusa Odrešenika je bogato okrašena z dekorativnimi elementi tako znotraj kot zunaj.

Zgrajena v tradicionalnem srbsko-bizantinskem slogu, ki je prevladoval v srbski arhitekturi zlasti od konca 19. stoletja do 1930-ih. Zgrajena je iz rdečega in rumenega sladkovodnega apnenca ([[travertin]]a) iz Mezopotamije. Je prva cerkev v Evropi, zgrajena s tem gradbenim materialom. Marmorni elementi so tudi del okrasja fasade. 10 stebrov (6 velikih in 4 majhni) znotraj cerkve je izdelanih iz [[granit]]a s [[Sardinija|Sardinije]]. [[Zvon]]ovi prihajajo iz [[Innsbruck]]a, najtežji pa tehta 3200 ton.

Cerkev Kristusa Odrešenika je bila zgrajena iz tristrane stene, sestavljene iz kamna, ojačitev in betona. Strešne plošče petih kupol (ki predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste) so bile izdelane iz visokokakovostnega nerjavečega jekla iz Sibirije in pozlačene z zlatom, podobno kot pri [[Cerkev sv. Aleksandra Nevskega, Sofija|cerkvi sv. Aleksandra Nevskega]] v Sofiji (Bolgarija).

Današnja cerkev Kristusa Odrešenika je verna replika stolnice Trojice izpred leta 1941 in je najvišja cerkev v Banjaluki. Na dan vnebohoda leta 2009 je cerkev ponovno posvetil banjaluški nadškof (eparh) Jefrem.

Cerkev ima [[ikonostas]] z [[ikona]]mi, značilnimi za pravoslavne cerkvene stavbe. Ker dela v notranjosti še niso povsem zaključena, trenutno poteka poslikava notranjosti z bizantinskimi freskami.

Dimenzije cerkve Kristusa Odrešenika so: 22,10 m dolžine × 19,50 m širine. Cerkveni stolp je visok 44 m brez križa na njem in 47 m s križem. In glavna kupola s premerom 6 m je visoka 22,7 m. Notranjost sprejme od 800 do 1000 vernikov.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt; 
Унутрашњост храма Христа Спаситеља.jpg|Pogled na ikonostas 
Остаци порушеног храма Свете Тројице.jpg|Razvaline stare Trojiške cerkve
Свод цркве Христа спаситеља.JPG|Kristus Pantokrator, fr 
Unutrasnjost hrama Hrista Spasitelja.JPG|Lestenec v cerkvi
NKD 115 saborna crkva hrista spasitelja 3.jpg|Pogled iz zraka
Cathedral of Christ the Saviour in Banja Luka (06).jpg|Kapela za prižig sveč
Саборна црква Христа спаситеља 1.jpg|Katedrala pozimi
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Cathedral of Christ the Saviour (Banja Luka)}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Banjaluka]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1929]]
[[Kategorija:Cerkve v Bosni in Hercegovini|Kristus Odrešenik, Banjaluka]]
[[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini|Kristus Odrešenik, Banjaluka]]
[[Kategorija:Republika Srbska]]</text>
      <sha1>j8irrccii3in87pyy0ius6oyowd4iw6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Coroninijeva graščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582434</id>
    <revision>
      <id>6772406</id>
      <parentid>6425317</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:29:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772406</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2502" sha1="cffajrb1qqtf3h3btjjc4fff821w4xi" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{nezanesljivi viri}}

== Nastanek graščine ==

Leta 1651 je plemič Peter Anton Coronini odkupil Tolminsko gospostvo skupaj z glavarstvom Tolmin, gradom Kozlov rob in okoliškimi vasmi ter posestvi.  Coroniniji so tako v drugi polovici 17. stoletja postali osrednja plemiška družina na tem območju in pričeli z gradnjo svoje rezidence v mestu Tolmin. Njihovi načrti so predvidevali baročni dvorec v obliki črke U, ki pa nikoli ni bil v celoti dokončan.

Načrtovani dvorec je sprva obsegal glavno grajsko stavbo z dvema vogalnima stolpoma ter nižjima stranskima traktoma, kjer so se nahajali gospodarski prostori in grajska kapela. Pred pročeljem je bil urejen park z vodnjakom, do dvorca pa je vodila drevoredna aleja.

Do leta 1669 so v večji meri zaključili gradnjo osrednjega dela, vključno s kapelo sv. Antona Padovanskega. V pritličju so prostori obokani – ta značilnost se je ohranila vse do danes. Kasneje so dvorec proti severu razširili z dvonadstropnim prizidkom, kjer je bila urejena nova vhodna veža. S tem se je glavni vhod premaknil z južne na vzhodno stran (današnji vhod v Tolminski muzej), kar je vplivalo tudi na orientacijo celotne stavbe.

V času svojega največjega razcveta je kompleks obsegal dvonadstropno osrednjo stavbo (danes Mestni trg 4, sedež Tolminskega muzeja), dva stolpa, pomožne stavbe in nekdanjo grajsko kapelo (danes Mestni trg 6, kjer deluje Zavod za turizem Dolina Soče).

Baročni park pred dvorcem je predstavljal pomemben primer tedanjega prostorskega oblikovanja. Obsegal je tudi območje za dvorcem, od katerega je danes ohranjen le en tulipanovec – tako imenovana &quot;grajska tulpa&quot; – ki velja za naravno dediščino. Nahaja se na območju današnjega športnega parka Brajda, ob glavni makadamski površini.

Tolminski dvorec je bil v času Coroninijev ne le rezidenca, temveč tudi središče njihovega družinskega življenja in simbol njihove moči v Posočju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://socavalley.net/sl/blog/the-coronini-mansion-and-the-tolmin-museum-noble-heritage-in-the-heart-of-tolmin-in-soca-valley/|title=Dvorec Coronini in Tolminski muzej: plemiška dediščina v središču Tolmina v dolini Soče|website=www.socavalley.net|access-date=2025-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250516120113/https://socavalley.net/sl/blog/the-coronini-mansion-and-the-tolmin-museum-noble-heritage-in-the-heart-of-tolmin-in-soca-valley/|archive-date=2025-05-16|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==</text>
      <sha1>cffajrb1qqtf3h3btjjc4fff821w4xi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gordana Siljanovska-Davkova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583087</id>
    <revision>
      <id>6772684</id>
      <parentid>6632113</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:49:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18563" sha1="i4wuxtsm6i60fxghlffykjqb5s9os62" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
|name=Gordana Siljanovska-Davkova
|native_name={{nobold|{{lang|mk|Гордана Сиљановска-Давкова}}}}
|image=Gordana Siljanovska-Davkova in 2025 (cropped).jpg
|caption=Siljanovska-Davkova leta 2025
|office1=[[Predsednik Severne Makedonije|Predsednica Severne Makedonije]]
|termstart1=12. maj 2024
|predecessor1=[[Stevo Pendarovski]]
|office2=[[Poslanec|Poslanka]] [[Parlament Severne Makedonije|Parlamenta Severne Makedonije]]
|termstart2=4. avugust 2020
|termend2=12. maj 2024
|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=
| office3             = [[Minister brez listnice|Mistrica brez listnice]]
| termstart3          = 17. avgust 1992
| termend3            = 20. december 1994
| primeminister3      = [[Branko Crvenkovski]]
| party               = [[VMRO-DPMNE]]
|alma_mater=[[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju]]&lt;br&gt;[[Univerza v Ljubljani]]
|spouse=Blagoja Davkov
|children=2
|primeminister1=[[Talat Xhaferi]]&lt;br&gt;[[Hristijan Mickoski]]
}}
'''Gordana Siljanovska-Davkova''' ({{Langx|mk|Гордана Сиљановска-Давкова&lt;ref&gt;https://pretsedatel.mk/biografija-na-pretsedatelot/ Претседателка&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://rezultati.sec.mk/mk/pres/r{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Резултати&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://republika.mk/vesti/crna-hronika/ushte-pet-litsa-fateni-vo-obid-da-go-slikaat-glasachkoto-livche/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240528143040/https://republika.mk/vesti/crna-hronika/ushte-pet-litsa-fateni-vo-obid-da-go-slikaat-glasachkoto-livche/ |date=2024-05-28 }} Уште пет лица фатени во обид да го сликаат гласачкото ливче&lt;/ref&gt;}}), profesorica prava, [[Pravnik|pravnica]], * [[11. maj]] [[1953]], [[Ohrid]], [[SR Makedonija]], [[Jugoslavija]].

Gordana Siljanovska-Davkova je makedonska univerzitetna profesorica prava in pravnica, ki od maja 2024 opravlja funkcijo [[predsednik Severne Makedonije|predsednice Severne Makedonije]]. Leta 2019 je bila kandidatka na predsedniških volitvah, kjer je v drugem krogu izgubila proti [[Stevo Pendarovski|Stevu Pendarovskemu]]. Ponovno je kandidirala na predsedniških volitvah leta 2024 in prepričljivo premagala aktualnega predsednika države Pendarovskega.&lt;ref name=mmc /&gt; Je prva predsednica v zgodovini Severne Makedonije. Velja za nasprotnico spremembe imena države in vpisa bolgarske manjšine v ustavo pred vstopom v EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Siljanovska Davkova bo prva makedonska predsednica|url=https://www.sta.si/3298056/siljanovska-davkova-bo-prva-makedonska-predsednica|website=www.sta.si|accessdate=2025-04-29|date=2024-05-09|last=Bernik|first=Tina}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Gordana Siljanovska-Davkova se je rodila 11. maja 1953 v [[Ohrid|Ohridu]], v Socialistični Republiki Makedoniji, [[Jugoslavija]] (zdaj [[Severna Makedonija]]).&lt;ref name=&quot;encyclopedia&quot;&gt;Македонска енциклопедија, том II. Скопје, Македонска академија на науките и уметностите, 2009. {{ISBN|978-608-203-024-1}}. стр. 1358. (in Macedonian).&lt;/ref&gt; Osnovno in srednjo šolo je končala v [[Skopje|Skopju]]. Leta 1978 je diplomirala na Pravni fakulteti na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Univerzi Cirila in Metoda v Skopju]], kjer je tudi magistrirala. Doktorat je pridobila leta 1994 na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kjer je zagovarjala disertacijo z naslovom ''Lokalna samouprava – med normami in realnostjo.''&lt;ref name=&quot;encyclopedia&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gordana Siljanovska-Davkova – North Macedonia’s first female president|url=https://mia.mk/story/gordana-siljanovskadavkova-%E2%80%93-north-macedonias-first-female-president|website=Media Information Agency|accessdate=13 May 2024|date=12 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240513124238/https://mia.mk/story/gordana-siljanovskadavkova-%E2%80%93-north-macedonias-first-female-president|archive-date=2024-05-13|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Leta 1989 je postala docentka za politične sisteme na Pravni fakulteti v Skopju, leta 1994 pa izredna profesorica [[Ustavno pravo|ustavnega prava]] in političnih sistemov. Leta 2004 je postala redna profesorica in od takrat poučuje predmete s področja ustavnega prava, političnih sistemov, sodobnih političnih sistemov in lokalne samouprave. Bila je članica Ustavne komisije [[Parlament Severne Makedonije|Parlamenta Republike Makedonije]] (1990–1992) in [[Minister brez listnice|ministrica brez resorja]] v prvem kabinetu [[Branko Crvenkovski|Branka Crvenkovskega]] (1992–1994). Bila je tudi strokovnjakinja ZN in podpredsednica Neodvisne skupine za lokalno samoupravo Sveta Evrope. Bila je članica [[Beneška komisija|Beneške komisije]] (2008–2016), kjer je delovala v podkomisijah za demokratične institucije, sodstvo, Latinsko Ameriko in Svet za ustavno pravosodje. Je avtorica približno 200 znanstvenih člankov o ustavnem pravu in političnem sistemu.&lt;ref&gt;[http://pf.ukim.edu.mk/wp-content/uploads/2018/02/C.V.-GORDANA-SILJANOVSKA-DAVKOVA-2c-2016.pdf Биографија на проф. д-р Гордана Силјановска-Давкова, официјален веб портал на] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190217201107/http://pf.ukim.edu.mk/wp-content/uploads/2018/02/C.V.-GORDANA-SILJANOVSKA-DAVKOVA-2c-2016.pdf|date=2019-02-17}} [[Praven fakultet &quot;Justinijan Prvi&quot;]]&lt;/ref&gt;

Na konferenci [[VMRO-DPMNE]] ([[Politična desnica|desna]] nacionalistična stranka)&lt;ref name=delo1&gt;{{Navedi splet|title=Desna opozicija slavi dvojno zmago|url=https://www.delo.si/novice/svet/desna-opozicija-slavi-dvojno-zmago|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-29|language=sl|publisher=STA}}&lt;/ref&gt; v [[Struga, Severna Makedonija|Strugi]] je bila nominirana za kandidatko stranke na predsedniških volitvah leta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019-02-16|title=ВМРО-ДПМНЕ ќе ја кандидира Силјановска-Давкова на претседателските избори|url=https://novamakedonija.com.mk/makedonija/politika/вмро-дпмне-ќе-ја-кандидира-силјановск/|accessdate=2023-06-19|website=Нова Македонија|language=mk-MK}}&lt;/ref&gt; Po nominaciji je obljubila, da bo v primeru zmage sprožila drugi referendum in državi vrnila staro ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Силјановска ќе игра &quot;втор референдум&quot; за Договорот од Преспа|url=https://www.dw.com/mk/%D1%81%D0%B8%D0%BB%D1%98%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B0-%D1%9C%D0%B5-%D0%B8%D0%B3%D1%80%D0%B0-%D0%B2%D1%82%D0%BE%D1%80-%D1%80%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC-%D0%B7%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D0%B3%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D1%80%D0%BE%D1%82-%D0%BE%D0%B4-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%81%D0%BF%D0%B0/a-47560769|accessdate=2023-06-19|website=dw.com|language=mk|archivedate=2024-03-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240325024220/https://www.dw.com/mk/%D1%81%D0%B8%D0%BB%D1%98%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B0-%D1%9C%D0%B5-%D0%B8%D0%B3%D1%80%D0%B0-%D0%B2%D1%82%D0%BE%D1%80-%D1%80%D0%B5%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D0%B4%D1%83%D0%BC-%D0%B7%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D0%B3%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D1%80%D0%BE%D1%82-%D0%BE%D0%B4-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%81%D0%BF%D0%B0/a-47560769}}&lt;/ref&gt; Premagal jo je [[Stevo Pendarovski]] iz vrst socialdemokratov.&lt;ref name=delo1 /&gt;

Siljanovska je na volitvah leta 2024 ponovno kandidirala za predsednico. Tokrat je s približno 65 odstotki glasov premagala aktualnega predsednika Pendarovskega&lt;ref name=mmc /&gt; in postala prva ženska, izvoljena za [[predsednik Severne Makedonije|predsednika Severne Makedonije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=9 May 2024|title=North Macedonia elects first woman president as center-left incumbents suffer historic losses|url=https://apnews.com/article/north-macedonia-election-corruption-european-union-bulgaria-ac12182171ed7d46f160feeb469c7aa4|accessdate=9 May 2024|website=Associated Press|language=en|archivedate=9 May 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240509011558/https://apnews.com/article/north-macedonia-election-corruption-european-union-bulgaria-ac12182171ed7d46f160feeb469c7aa4}}&lt;/ref&gt;

Nekaj dni pred njeno uradno prisego na položaj predsednice je Siljanovska javno izrazila podporo za revizijo Sporazuma o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo, ki je bil sklenjen leta 2017. Prav tako je nasprotovala vključitvi Bolgarov v ustavo države, kar je pogoj, brez katerega Severna Makedonija ne more postati članica EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-05-02|title=ВМРО-ДПМНЕ ще иска промени в Договора за приятелство с България|url=https://www.dnevnik.bg/sviat/2024/05/02/4621595_vmro-dpmne_shte_iska_promeni_v_dogovora_za/|accessdate=2024-05-13|website=Dnevnik|language=bg}}&lt;/ref&gt; Severna Makedonija je namreč julija 2022 začela pristopna pogajanja z EU po predhodnem umiku bolgarske blokade, potem ko so v Skopju pristali na vpis bolgarske manjšine v ustavo in spremembe zgodovinskih učbenikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zaprisega makedonske predsednice še naprej razburja|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/zaprisega-makedonske-predsednice-se-naprej-razburja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-04-29|language=sl|date=2024-05-23|publisher=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

Na te izjave se je odzval vršilec dolžnosti bolgarskega premierja [[Dimitar Glavčev]], ki je izjavil, da Bolgarija ne bo več sklepala kompromisov s Severno Makedonijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-05-09|title=Главчев за Северна Македония: Ние повече отстъпки няма накъде да правим|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/glavchev-za-severna-makedoniia-nie-poveche-otstypki-niama-nakyde-da-pravim-2382937|accessdate=2024-05-13|website=dariknews.bg|language=bg}}&lt;/ref&gt; Bolgarski predsednik [[Rumen Radev]] je dodal, da je treba spremeniti [[Ustava Severne Makedonije|makedonsko ustavo]] in spoštovati pravice Bolgarov ter ustaviti sovražni govor proti Bolgariji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-05-09|title=Радев: Скоро ще проличи дали Силяновска ще работи за европейската перспектива на РСМ|url=https://bgnes.bg/news/radev-skoro-shte-prolichi-dali-silqnovska-shte-raboti-za-evropeyskata-perspektiva-na-rsm|accessdate=2024-05-13|website=БГНЕС: Новини от България и Света|language=bg}}&lt;/ref&gt;

== Predsedstvo ==
[[Slika:MK_presidential_office_handover_2024.jpg|sličica| Predaja predsedniške funkcije 2024]]
Siljanovska je 12. maja 2024 prisegla kot prva predsednica v zgodovini Severne Makedonije. V svojem inavguracijskem govoru je obljubila, da bo državo &quot;feminizirala&quot; in &quot;evropeizirala&quot; ter poudarila vlogo [[Ženske v Severni Makedoniji|žensk v Severni Makedoniji]]. Med prisego je namesto uradnega imena &quot;Severna Makedonija&quot; uporabila ime &quot;Makedonija&quot;, zaradi česar je grška veleposlanica Sophia Philippidou protestno zapustila prireditev.&lt;ref name=mmc&gt;{{Navedi splet|title=Nova makedonska predsednica med prisego izpustila besedo &quot;Severna&quot;|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/nova-makedonska-predsednica-med-prisego-izpustila-besedo-severna/708005|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-29|language=sl|first=G.|last=K|date=2024-05-12}}&lt;/ref&gt; [[Ministrstvo za zunanje zadeve (Grčija)|Grško zunanje ministrstvo]] je v odzivu opozorilo, da dejanja Siljanovske kršijo [[Prespanski sporazum]] in ogrožajo odnose med državama ter [[Pridruževanje Severne Makedonije Evropski uniji|pristop]] Severne Makedonije k [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Grški premier [[Kiriakos Micotakis]] pa je njene izjave označil za &quot;nezakonite in nesprejemljive&quot;. Predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]]&lt;nowiki/&gt;je na omrežju X čestitala novi makedonski predsednici, obenem pa opozorila, da je spoštovanje Prespanskega sporazuma pogoj za vstop Severne Makedonije v EU.&lt;ref name=mmc /&gt; V odgovor na odzive je njen urad sporočil, da bo spoštovala mednarodne obveznosti države, vendar je dejala, da ima &quot;pravico uporabljati ime Makedonija kot osebno pravico do samoidentifikacije&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=12 May 2024|title=North Macedonia’s new president reignites a spat with Greece at her inauguration ceremony|url=https://apnews.com/article/president-north-macedonia-greece-inauguration-e1bdfa1fb9021f91023b0250ae8b7541|accessdate=12 May 2024|website=Associated Press|language=en|archivedate=13 May 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240513011744/https://apnews.com/article/president-north-macedonia-greece-inauguration-e1bdfa1fb9021f91023b0250ae8b7541}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/world/2024/05/12/president-north-macedonia-greece-inauguration/5a2a635a-106c-11ef-9d37-865890cc2670_story.html|title=North Macedonia's new president reignites a spat with Greece at her inauguration ceremony|date=12 May 2024|accessdate=12 May 2024|website=The Washington Post|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=14 May 2024|title=North Macedonia’s new president seeks to sidestep disputes with EU neighbors|url=https://apnews.com/article/macedonia-greece-new-president-41c62a48ac17e30985d867629d189d9b|accessdate=14 May 2024|website=Associated Press|language=en}}&lt;/ref&gt;

Po tem, ko je VMRO-DPMNE na parlamentarnih volitvah v Severni Makedoniji leta 2024 osvojila večino sedežev v [[Parlament Severne Makedonije|parlamentu Severne Makedonije]], je Siljanovska-Davkova 6. junija pozvala vodjo [[VMRO-DPMNE]] [[Hristijan Mickoski|Hristijana Mickoskega]], naj oblikuje novo vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=North Macedonia’s center-right leader given official mandate to form government after election win|url=https://apnews.com/article/north-macedonia-government-mickoski-c17e07ff171aa31e08fa24ee4c8733c6|publisher=Associated Press|date=6 June 2024}}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje in pogledi ==
Poročena je z Blagojem Davkovom in ima dva otroka. Njen mož je odvetnik in skupaj živita že več kot 40 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.republika.mk/news/macedonia/presidential-candidate-gordana-siljanovska-speaks-about-her-private-life-in-her-latest-interview/|title=Presidential candidate Gordana Siljanovska speaks about her private life in her latest interview|date=25 February 2019|website=[[Republika (makedonski časopis)|Republika]]|accessdate=2025-04-29|archive-date=2024-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20240510002356/https://english.republika.mk/news/macedonia/presidential-candidate-gordana-siljanovska-speaks-about-her-private-life-in-her-latest-interview/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mactel.com.au/en/%D1%81%D0%B8%D0%BB%D1%98%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B0-%D0%B4%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B0-%D0%BC%D0%BE%D1%98%D0%BE%D1%82-%D1%81%D0%BE%D0%BF%D1%80%D1%83%D0%B3-%D1%81%D0%B5-%D0%BE/|title=Siljanovska Davkova: My husband behaves like Angela Merkel's|date=2 May 2024|website=Mactel|accessdate=2025-04-29|archive-date=2025-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20250429171205/https://mactel.com.au/en/%25D1%2581%25D0%25B8%25D0%25BB%25D1%2598%25D0%25B0%25D0%25BD%25D0%25BE%25D0%25B2%25D1%2581%25D0%25BA%25D0%25B0-%25D0%25B4%25D0%25B0%25D0%25B2%25D0%25BA%25D0%25BE%25D0%25B2%25D0%25B0-%25D0%25BC%25D0%25BE%25D1%2598%25D0%25BE%25D1%2582-%25D1%2581%25D0%25BE%25D0%25BF%25D1%2580%25D1%2583%25D0%25B3-%25D1%2581%25D0%25B5-%25D0%25BE/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Која е Гордана Сиљановска- Давкова?|url=https://mrt.com.mk/node/109447|website=Macedonian Radio Television|accessdate=12 May 2024|language=mk|date=12 May 2024}}&lt;/ref&gt;

Kot javna osebnost je med letoma 2017 in 2018 nasprotovala sprejetju zakona o razširitvi uporabe [[Albanščina|albanskega jezika]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Сиљановска Давкова: Ваквото воведување на Законот за јазиците е ноторно кршење на Деловникот кој што е најважен акт на Собранието|url=https://kurir.mk/makedonija/vesti/siljanovska-davkova-vakvoto-voveduvanje-na-zakonot-za-jazicite-e-notarno-krshenje-na-delovnikot-koj-shto-e-najvazen-akt-na-sobranieto/|accessdate=2023-06-19|website=Kurir.mk|language=mk-MK|archivedate=2019-04-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190420145932/https://kurir.mk/makedonija/vesti/siljanovska-davkova-vakvoto-voveduvanje-na-zakonot-za-jazicite-e-notarno-krshenje-na-delovnikot-koj-shto-e-najvazen-akt-na-sobranieto/}}&lt;/ref&gt; [[Prespanski sporazum|Prespanski sporazum,]] podpisan med Grčijo in Severno Makedonijo za rešitev spora glede imena Makedonije, meni, da je &quot;kršitev nacionalne zakonodaje&quot; in &quot;resna kršitev kolektivnih in individualnih človekovih pravic državljanov Makedonije&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=North Macedonia's New President Prefers The Country's Old Name|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-president-siljanovska-davkova-brussels/32939952.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|accessdate=12 May 2024|date=9 May 2024|archivedate=12 May 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240512023115/https://www.rferl.org/a/north-macedonia-president-siljanovska-davkova-brussels/32939952.html}}&lt;/ref&gt; Nasprotuje Sporazumu o dobrososedskih odnosih, podpisanem z Bolgarijo, ki ga Davkova ocenjuje kot nevzajemnega, in nasprotuje priznanju [[Bolgari v Severni Makedoniji|Bolgarov v Severni Makedoniji]] kot uradne etnične manjšine, ki ga Davkova ocenjuje kot nevzajemnega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-05-09|title=Новият македонски президент подсказа: Политиката ще е против България - Новини от Actualno|url=https://www.actualno.com/balkani/novijat-makedonski-prezident-podskaza-politikata-shte-e-protiv-bylgarija-news_2217887.html|accessdate=2024-05-13|website=www.actualno.com|language=bg}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{s-start}}
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Stevo Pendarovski]]}}
{{s-ttl|title=[[Predsednik Severne Makedonije|Predsednica Severne Makedonije]]|years=2024–danes}}
{{s-inc}}
{{s-end}}

{{Presidents of North Macedonia}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Siljanovska-Davkova, Gordana}}
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predsedniki Severne Makedonije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju]]
[[Kategorija:Makedonski pravniki]]</text>
      <sha1>i4wuxtsm6i60fxghlffykjqb5s9os62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stranka generacij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584629</id>
    <revision>
      <id>6772397</id>
      <parentid>6689164</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:04:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58129-12</username>
        <id>268139</id>
      </contributor>
      <origin>6772397</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9721" sha1="gdt02uc40xriulbz76mfi3ghx6nt32t" xml:space="preserve">{{Infobox political party
| name = Stranka generacij
| abbreviation = SG
| logo = SG LOGO 2025.png
| colorcode = {{Political party data|color}}
| president = [[Darinka Mravljak]]
| leader1_title = Podpredsednik
| leader1_name = 
| foundation = 17. maj 2025
| ideology = [[liberalizem]]&lt;br&gt;[[socialna demokracija]]&lt;br&gt;[[socialna pravičnost]]&lt;br&gt;[[proevropejstvo]]
| headquarters = Kocenova 8, 3000 Celje
| international = 
| website = {{Political party data|website}}
| country = Slovenija
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[zelena]] {{color box|#00699a|border=darkgray}} [[modra]]
| merger = [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]&lt;br&gt;[[Dobra država]]
| position = 
| regional = 
| european = 
| europarl = &lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = Župani
| seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Občinski svetniki  35
| seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}}
}}

'''Stranka generacij''' (kratica '''SG''') je slovenska [[politična stranka]], ki je nastala z združitvijo [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS) in [[Dobra država|Dobre države]] (DD). Združitveni kongres je potekal 17. maja 2025 v Radomljah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Trenutna začasna predsednica stranke je [[Darinka Mravljak]]. Od ustanovitve dalje je stranko vodil [[Vlado Dimovski]], ki pa je junija 2025 odstopil kot predsednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://strankageneracij.si/index.php/vodstvo|website=strankageneracij.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in ustanovitev ==
Zunajparlamentarni stranki DeSUS in Dobra država sta že 2024 skupaj nastopili na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v evropski parlament]]. Skupna lista, katere nosilec je bil dolgoletni novinar [[Uroš Lipušček]], je zbrala 14.988 oz. 2,22 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kmalu po volitvah je bil za novega predsednika izvoljen [[Vlado Dimovski]], ki si je zadal cilj vrnitve stranke v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; V luči tega je začel pogovore z Dobro državo in aprila 2025 uradno napovedal spojitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Združevanje in prestrukturiranje na levi pred volitvami|url=https://info360.si/aktualno/zdruzevanje-in-prestrukturiranje-na-levi-pred-volitvami/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na ustanovnem kongresu Stranke generacij dne 17. maja 2025 je bil Dimovski izvoljen za predsednika, dotedanji vodja Dobre države Smiljan Mekicar pa je postal podpredsednik. Novoizvoljeni predsednik je v nagovoru dejal, da so se združili z vizijo, da povežejo generacije med seboj, saj da zavzemanje samo za pravice ene od generacij ni dovolj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država sta se združili v Stranko generacij|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-sta-se-zdruzili-v-stranko-generacij.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Državnozborske volitve ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 5.277
| 0,45
| {{Steady}}
| {{Composition bar|0|90|hex=#7ed957}}
| {{Steady}} 
| 12.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni+SG]].}}
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
|}
{{noteslist}}

=== Volitve v Državni zbor 2026 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}

V luči napovedi dogovarjanja strank [[Prerod (stranka)|Prerod]] in [[Socialni demokrati|SD]] o možnosti oblikovanja skupne liste, ki je bila kmalu zavrnjena, je predsednik Stranke generacij Dimovski k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika stranke Prerod.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Svet slednje je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD, nadaljeval pa pogovore Stranko generacij.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

3. februarja 2026 je bil oznanjeno volilno sodelovanje Stranke generacij z zunajparlamentarno stranko [[Zeleni Slovenije]], ki jo vodi [[Andrej Čuš]]. Predsednika strank sta skupno kandidatno listo istega dne oznanila na tiskovni konferenci, pri čemer sta med sorodnimi programskimi izhodišči izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje; slogan zavezništva je postal ''Izbira za vse generacije.''&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Dimovski je v svojem nagovoru ob tem dejal, da gre za »dve tradicionalni stranki in močni sredinski sili brez ozadja globoke države,« ki se bosta ukvarjali z »resnimi vprašanji razvoja slovenske družbe.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;

[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Predvolilna koalicija]] je kandidatne liste v vseh enotah vložila 17. februarja 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 21. februarja je sledila predvolilna konvencija na [[Vrhnika|Vrhniki]], na kateri je bilo predstavljenih 83 kandidatov za poslance; predsednik SG Vlado Dimovski je kandidiral v okraju Ljubljana Šiška I. V kvoti SG sta bila na listi tudi nekdanji poslanec [[Dušan Šiško]] in nekdanji minister [[Peter Jožef Česnik]].&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Na volitvah 22. marca skupni listi strank preboj v parlament ni uspel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}&lt;/ref&gt; 5. junija 2026 je Vlado Dimovski nepreklicno odstopil kot predsednik Stranke generacij. Kot razlog je navedel slab volilni rezultati in razmere v slovenski družbi. Vodenje stranke je do izrednega volilnega kongresa prevzela dotedanja podpredsednica, [[Darinka Mravljak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dimovski po volilnem neuspehu odstopil kot predsednik Stranke generacij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dimovski-po-volilnem-neuspehu-odstopil-kot-predsednik-stranke-generacij/|website=N1|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==
*'''Predsednik stranke:''' [[Darinka Mravljak]]
*'''Podpredsedniki stranke:''' 
*'''Generalni sekretar:''' 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Slovenske politične stranke}}
[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]]</text>
      <sha1>gdt02uc40xriulbz76mfi3ghx6nt32t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772475</id>
      <parentid>6772397</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:47:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9720" sha1="gr550rrhpodj6s51epnnfqju5ilim7c" xml:space="preserve">{{Infobox political party
| name = Stranka generacij
| abbreviation = SG
| logo = SG LOGO 2025.png
| colorcode = {{Political party data|color}}
| president = [[Darinka Mravljak]]
| leader1_title = Podpredsednik
| leader1_name = 
| foundation = 17. maj 2025
| ideology = [[liberalizem]]&lt;br&gt;[[socialna demokracija]]&lt;br&gt;[[socialna pravičnost]]&lt;br&gt;[[proevropejstvo]]
| headquarters = Kocenova 8, 3000 Celje
| international = 
| website = {{Political party data|website}}
| country = Slovenija
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[zelena]] {{color box|#00699a|border=darkgray}} [[modra]]
| merger = [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]&lt;br&gt;[[Dobra država]]
| position = 
| regional = 
| european = 
| europarl = &lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = Župani
| seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = Občinski svetniki  
| seats4 = {{Composition bar|35|2750|hex={{Political party data|color}}}}
}}

'''Stranka generacij''' (kratica '''SG''') je slovenska [[politična stranka]], ki je nastala z združitvijo [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS) in [[Dobra država|Dobre države]] (DD). Združitveni kongres je potekal 17. maja 2025 v Radomljah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Trenutna začasna predsednica stranke je [[Darinka Mravljak]]. Od ustanovitve dalje je stranko vodil [[Vlado Dimovski]], ki pa je junija 2025 odstopil kot predsednik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://strankageneracij.si/index.php/vodstvo|website=strankageneracij.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in ustanovitev ==
Zunajparlamentarni stranki DeSUS in Dobra država sta že 2024 skupaj nastopili na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v evropski parlament]]. Skupna lista, katere nosilec je bil dolgoletni novinar [[Uroš Lipušček]], je zbrala 14.988 oz. 2,22 % glasov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kmalu po volitvah je bil za novega predsednika izvoljen [[Vlado Dimovski]], ki si je zadal cilj vrnitve stranke v parlament.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; V luči tega je začel pogovore z Dobro državo in aprila 2025 uradno napovedal spojitev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Združevanje in prestrukturiranje na levi pred volitvami|url=https://info360.si/aktualno/zdruzevanje-in-prestrukturiranje-na-levi-pred-volitvami/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na ustanovnem kongresu Stranke generacij dne 17. maja 2025 je bil Dimovski izvoljen za predsednika, dotedanji vodja Dobre države Smiljan Mekicar pa je postal podpredsednik. Novoizvoljeni predsednik je v nagovoru dejal, da so se združili z vizijo, da povežejo generacije med seboj, saj da zavzemanje samo za pravice ene od generacij ni dovolj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država sta se združili v Stranko generacij|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-sta-se-zdruzili-v-stranko-generacij.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Državnozborske volitve ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 5.277
| 0,45
| {{Steady}}
| {{Composition bar|0|90|hex=#7ed957}}
| {{Steady}} 
| 12.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni+SG]].}}
| style=&quot;background:silver&quot; |–
|-
|}
{{noteslist}}

=== Volitve v Državni zbor 2026 ===
{{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}

V luči napovedi dogovarjanja strank [[Prerod (stranka)|Prerod]] in [[Socialni demokrati|SD]] o možnosti oblikovanja skupne liste, ki je bila kmalu zavrnjena, je predsednik Stranke generacij Dimovski k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika stranke Prerod.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Svet slednje je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD, nadaljeval pa pogovore Stranko generacij.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

3. februarja 2026 je bil oznanjeno volilno sodelovanje Stranke generacij z zunajparlamentarno stranko [[Zeleni Slovenije]], ki jo vodi [[Andrej Čuš]]. Predsednika strank sta skupno kandidatno listo istega dne oznanila na tiskovni konferenci, pri čemer sta med sorodnimi programskimi izhodišči izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje; slogan zavezništva je postal ''Izbira za vse generacije.''&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Dimovski je v svojem nagovoru ob tem dejal, da gre za »dve tradicionalni stranki in močni sredinski sili brez ozadja globoke države,« ki se bosta ukvarjali z »resnimi vprašanji razvoja slovenske družbe.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;

[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Predvolilna koalicija]] je kandidatne liste v vseh enotah vložila 17. februarja 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 21. februarja je sledila predvolilna konvencija na [[Vrhnika|Vrhniki]], na kateri je bilo predstavljenih 83 kandidatov za poslance; predsednik SG Vlado Dimovski je kandidiral v okraju Ljubljana Šiška I. V kvoti SG sta bila na listi tudi nekdanji poslanec [[Dušan Šiško]] in nekdanji minister [[Peter Jožef Česnik]].&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Na volitvah 22. marca skupni listi strank preboj v parlament ni uspel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}&lt;/ref&gt; 5. junija 2026 je Vlado Dimovski nepreklicno odstopil kot predsednik Stranke generacij. Kot razlog je navedel slab volilni rezultati in razmere v slovenski družbi. Vodenje stranke je do izrednega volilnega kongresa prevzela dotedanja podpredsednica, [[Darinka Mravljak]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dimovski po volilnem neuspehu odstopil kot predsednik Stranke generacij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dimovski-po-volilnem-neuspehu-odstopil-kot-predsednik-stranke-generacij/|website=N1|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==
*'''Predsednik stranke:''' [[Darinka Mravljak]]
*'''Podpredsedniki stranke:''' 
*'''Generalni sekretar:''' 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{Slovenske politične stranke}}
[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]]</text>
      <sha1>gr550rrhpodj6s51epnnfqju5ilim7c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Correctiv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585267</id>
    <revision>
      <id>6772408</id>
      <parentid>6760081</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:34:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772408</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49944" sha1="sm44jzdohrcpox578mw9wvnxklqdzme" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                     = Correctiv
| logo                     = Logo-CORRECTIVorg.svg
| type                     = Neprofitna organizacija
| tax_id                   = 
| founded_date             = 2014


| founder                  = [[David Schraven]]
| location                 = [[Berlin]], [[Nemčija]]; [[Essen]], [[Nemčija]]
| origins                  = 
| key_people               = [[David Schraven]] (publicist), David Crawford (odgovorni reporter)
| area_served              = Zloraba oblasti, korupcija, okolje, izobrazba, zdravje, socialna pravičnost, desni ekstremizem, verski ekstremizem
| focus                    = Investigativni žurnalizem
| method                   = podpora fundacije in članstva
| revenue                  = 
| endowment                = 
| num_volunteers           = &gt;500
| num_employees            = 70
| num_members              = 

| owner                    = 
| slogan                   = 
| homepage                 = {{URL|https://correctiv.org/en}}
| dissolved                = 
| footnotes                = 
}}

'''Correctiv''' (po svoje zapisano CORRECT!V)  je medijsko podjetje s sedežem v Essnu in drugo lokacijo v [[Berlin|Berlinu]]. Upravlja ga ''neprofitna družba Correctiv – Research for the Society GmbH'', ki upravlja tudi spletno novinarsko šolo Reporterfabrik. Prek svoje komercialne hčerinske družbe ''Correctiv – Publishing and Distribution for the Society UG (z omejeno odgovornostjo)'' Correctiv objavlja knjige in opravlja preverjanje dejstev za internetno skupino [[Meta Platforms]]. 

== Cilji ==
Correctiv pravi, da želi s svojim modelom preiskovalno in informativno novinarstvo omogočiti prost dostop vsem ljudem in medijskim partnerjem. Številne preiskave so objavljene skupaj s časopisi, revijami ali radijskimi in televizijskimi postajami. Vsebina je objavljena predvsem na spletni strani; v raziskave so včasih vključeni tudi državljani. Na voljo je obsežen izobraževalni program z raziskovalnimi delavnicami in spletnimi vadnicami, vključno s spletno šolo novinarstva Reporterfabrik.  &lt;ref name=&quot;ueber-uns&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/|titel=Über uns|werk=correctiv.org|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt; Correctiv pomeni tudi uredniško podjetje. To bi moralo predstavljati demokratično skupnost, v kateri državljani delujejo kot novinarji, da bi ugotovili resnico in aktivno oblikovali skupno dobro. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=David Schraven|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2024/02/23/was-wir-wollen-ein-plaedoyer-fuer-eine-redaktionelle-gesellschaft/|titel=&quot;Was wir wollen – Ein Plädoyer für eine redaktionelle Gesellschaft&quot; von David Schraven|werk=Correvtiv|datum=2024-02-23|zugriff=2025-02-22|sprache=Deutsch}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Po podpisu statuta 9. decembra 2013 in vpisu družbe v trgovinski register 6. januarja 2014 je Correctiv začel s praktičnim delom 14. julija 2014. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.northdata.de/Correctiv+-+Recherchen+f%C3%BCr+die+Gesellschaft+Gemeinn%C3%BCtzige+GmbH,+Essen/HRB+25135|titel=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gemeinnützige GmbH, Essen|werk=Northdata.de|zugriff=2021-12-15}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20251013072214/https://www.northdata.de/Correctiv+-+Recherchen+f%C3%BCr+die+Gesellschaft+Gemeinn%C3%BCtzige+GmbH,+Essen/HRB+25135 |date=2025-10-13 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2017/11/05/correctiv-wie-alles-begann/|titel=Correctiv: Wie alles begann|werk=correctiv.org|datum=2017-11-05|zugriff=2021-12-15}}&lt;/ref&gt; Ustanovil ga je David Schraven, ki je prej vodil raziskovalni oddelek skupine Funke Media Group. Od fundacije Brost je prejela začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. &lt;ref name=&quot;zeit&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Journalismusprojekt Correct!V: Hoffnung durch Recherche|date=2014-07-01|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2014-07/correctiv-journalismus-stiftungsbasiert}}&lt;/ref&gt;

Januarja 2017 je bila objavljena ustanovitev spletne novinarske šole Reporterfabrik, &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven|titel=„Reporterfabrik“: Cordt Schnibben verlässt den Spiegel und gründet mit David Schraven Journalistenschule|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-01-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/|archiv-datum=2019-01-12|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190112044348/https://meedia.de/2017/01/15/reporterfabrik-cordt-schnibben-verlaesst-den-spiegel-und-gruendet-journalistenschule-mit-david-schraven/ |date=2019-01-12 }}&lt;/ref&gt; ki je začela delovati decembra 2018. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Marvin Schade|url=https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase|titel=Mit Wolf Schneider, Giovanni di Lorenzo, Jan Böhmermann: Schnibbens und Schravens Reporterfabrik startet Beta-Phase|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2018-12-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/|archiv-datum=2022-08-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220814131655/https://meedia.de/2018/12/03/mit-wolf-schneider-giovanni-di-lorenzo-jan-boehmermann-schnibbens-und-schravens-reporterfabrik-startet-beta-phase/ |date=2022-08-14 }}&lt;/ref&gt;

15. januarja 2017 je [[Meta Platforms|Facebook]] napovedal sodelovanje s podjetjem Correctiv. Določene objave, ki jih uporabniki prijavijo kot lažna poročila ali [[lažne novice]] in se močno razširijo, bi moral pregledati Correctiv. Če njihovi preverjevalci dejstev ugotovijo, da obstajajo dvomi o vsebini takšne objave, objava na Facebooku ne bo izbrisana, temveč bo prejela opozorilo, da zgodbo izpodbija neodvisna stranka. Correctiv je v svoje besedilo dodal povezavo, ki zavajajočemu članku nasprotuje z dejstvi. Poleg tega je vidnost teh objav zmanjšana zaradi tehničnih parametrov v Facebookovi bazi podatkov. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Facebook: „Correctiv“ soll Fake News richtigstellen|date=2017-01-15|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/netzwelt/web/facebook-correctiv-soll-fake-news-richtigstellen-a-1130014.html}}&lt;/ref&gt; Po začetnem brezplačnem preizkusnem obdobju delo zdaj plačuje Facebook. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/faktencheck/ueber-uns/2018/12/17/ueber-die-kooperation-zwischen-correctiv-faktencheck-und-facebook/|titel=Über die Kooperation zwischen Correctiv.Faktencheck und Facebook|werk=correctiv.org|datum=2018-12-17|zugriff=2019-11-27}}&lt;/ref&gt; Preverjanje dejstev pri izjavah politikov je mogoče, če gre za dejanske trditve in so izpolnjena merila ustreznosti. Preverjanje dejstev izvaja komercialna hčerinska družba ''Correctiv – Publishing and Distribution za podjetje UG (d.o.o.)''  . &lt;ref name=&quot;uebermedien&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Lorenz Matzat|url=https://uebermedien.de/44183/faktencheck-mit-haken-das-facebook-dilemma-von-correctiv/|titel=Faktencheck mit Haken: Das Facebook-Dilemma von Correctiv|werk=Übermedien|datum=2019-12-12|zugriff=2024-02-06}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/correctiv-geheimtreffen-im-innenministerium-kubicki-will-antworten-li.2179635|titel=Correctiv: Geheimtreffen im Innenministerium? Kubicki will Antworten|werk=Berliner Zeitung|datum=2024-01-29|zugriff=2024-02-05}}&lt;/ref&gt;

== Delničarji in financiranje ==
Correctiv je neprofitno podjetje z omejeno odgovornostjo (GmbH). &lt;ref name=&quot;rechtsform&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-20}}&lt;/ref&gt; Poročila, da je Correctiv združenje, so napačna. &lt;ref name=&quot;deutschlandfunk&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.deutschlandfunk.de/journalismus-mehr-qualitaet-durch-stiftungen-100.html|titel=Journalismus – Mehr Qualität durch Stiftungen?|werk=deutschlandfunk.de|zugriff=2022-10-20}}&lt;/ref&gt; Correctiv ni fundacija, vendar redno prejema donacije od takšnih fundacij. &lt;ref name=&quot;spenden&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|titel=Spenden|werk=meedia.de|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/|archiv-datum=2022-10-20|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2022-10-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221020124710/https://meedia.de/2018/12/13/warum-die-buerger-die-geiseln-derer-sind-die-sie-betruegen-und-correctiv-enthueller-den-knast-nicht-fuerchten-muessen/ |date=2022-10-20 }}&lt;/ref&gt;

David Schraven je bil sprva edini delničar družbe ''Correctiv – Research for the Society nonprofit GmbH''. Oktobra 2017 je večino delnic prenesel na druge delničarje, kuratorje. Člani upravnega odbora so predsednica Dagmar Hovestädt (članica nadzornega odbora), Lukas Beckmann (predsednik nadzornega odbora), Christian Humborg (nekdanji generalni direktor), Maria Scharlau in David Schraven (generalni direktor) (od 3. marca 2020).&amp;nbsp;november 2023). &lt;ref name=&quot;ueber-uns&quot;/&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/gremien/|titel=Gremien|werk=correctiv.org|zugriff=2023-12-27|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Correctiv je [[neprofitna organizacija]], financira se z donacijami posameznikov, donacijami fundacij in davčnimi prihodki. &lt;ref name=&quot;spenden&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Bastian Raabe|url=https://www.rnd.de/politik/correctiv-so-finanziert-sich-das-recherchenetzwerk-hinter-den-afd-enthuellungen-IZ64HXNGPRB6BPNVTYKO56XRP4.html|titel=Correctiv: So finanziert sich das Recherchenetzwerk hinter den AfD-Enthüllungen|datum=2024-01-31|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Drug vir dohodka so prihodki komercialne hčerinske družbe ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'', ki izdaja knjige in opravlja preverjanje dejstev za Facebook. Poleg letnih poročil so vključene tudi vse donacije, nepovratna sredstva in sponzorstva nad 1.000&amp;nbsp;€, ki je posebej naveden na spletni strani. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/ueber-uns/finanzen/|titel=Finanzen &amp; Förderer|werk=correctiv.org|hrsg=Correctiv – Recherchen für die Gesellschaft gGmbH|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Glavni donator je bila sprva Brostova fundacija, ki je zagotovila tudi začetna sredstva v višini treh milijonov evrov. &lt;ref name=&quot;zeit&quot;/&gt; Brez njihove podpore ustanovitev organizacije Correctiv ne bi bila mogoča. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot; /&gt;

Skupni znesek donacij posameznikov organizaciji Correctiv v letu 2023 je znašal 1.894.570,40&amp;nbsp;€. Nadaljnje donacije v višini najmanj 50.000&amp;nbsp;Organizacija je od fundacije Luminate ( mreža Omidyar ) prejela 661.018,53 €&amp;nbsp;€), zvezna blagajna (431.059,85&amp;nbsp;€), fundacija Schöpflin (286.000,00&amp;nbsp;€), državna zakladnica Severnega Porenja-Vestfalije (145.338,00&amp;nbsp;€), fundacija Mercator (140.000,00&amp;nbsp;€), fundacija RAG (120.000&amp;nbsp;€), [[Google]] Nemčija GmbH (115.425,00&amp;nbsp;€), [[The Sunrise Project|Projekt Sunrise]] (106.400,00 €)&amp;nbsp;€), fundacija Adessium (72.000,00 €&amp;nbsp;€), JX Fund gGmbH (65.391,95&amp;nbsp;€), Nemška fundacija za angažiranost in prostovoljstvo (98.100,80&amp;nbsp;€), Fundacija Zeit (50.000&amp;nbsp;€) in Evropska podnebna fundacija (50.000&amp;nbsp;€).    

Od svoje ustanovitve je Correctiv prejel sredstva tudi od naslednjih institucij: Fundacije Rudolfa Augsteina, fundacije Open Society Foundations, Zvezne agencije za državljansko izobraževanje, Deutsche Telekoma, Urada državnega kanclerja Severnega Porenja-Vestfalije, Hamburške fundacije za promocijo znanosti in kulture, Deželnega medijskega organa Severnega Porenja-Vestfalije, [[Meta Platforms|Facebooka]] in fundacije Cassiopeia. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;/&gt;

Po navedbah podjetja so [[Javni sektor|javna]] sredstva zvezne zakladnice in državne zakladnice Severnega Porenja-Vestfalije v letu 2023 &lt;ref name=&quot;finanzen&quot;/&gt; namenjena projektom medijske vzgoje. &lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; Correctiv ne razkriva zneska plačil, ki jih [[Meta Platforms]] nakaže založbi ''Correctiv Verlag und Vertriebs UG'' v okviru Facebookovega programa preverjanja dejstev. &lt;ref name=&quot;finanzen&quot; /&gt; Vodja ekipe za preverjanje dejstev je v intervjuju za fundacijo Konrada Adenauerja junija 2020 dejal: »S Facebookom imamo dogovor, da ne smemo razpravljati o podrobnostih pogodbe.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.kas.de/de/web/bundesstadt-bonn/kaskonkret/detail/-/content/wir-bekommen-sehr-viele-hassnachrichten-das-sind-keine-verschwoerungstheoretiker|titel=„Wir bekommen sehr viele Hassnachrichten“|datum=2020-06-04|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Raziskave in projekti (izbor) ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Correctiv-Naslov
!Tema
!Izvor
|-
|Jan. 2015
|Polet [[Let 17 Malaysia Airlines|MH17]]
|Sestrelitev letala nad ukrajinsko vojno cono
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2015/01/09/flug-mh17/|titel=Flug MH17|werk=correctiv.org|datum=2015-01-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nov. 2018
|Stara Lekarna
|Medicinski škandal Alte Apotheke Bottrop da bi preprečili ponarejanje zdravil proti raku
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2018/11/30/die-alte-apotheke/|titel=Die Alte Apotheke|werk=correctiv.org|datum=2018-11-30|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2019
|Kdo je lastnik mesta?
|Lastninske strukture na trgu nepremičnin
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/wem-gehoert-die-stadt/|titel=Wem gehört die Stadt?|werk=correctiv.org|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2018
|CumEx datoteke
|Večkratno povračilo samo enkrat plačanega davka na kapitalski dobiček, (CumEx davčne goljufije)
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/themen/cum-ex-steuerbetrug/|titel=Cum-Ex – Steuerbetrug durch Aktionäre, Banken und Investoren|werk=correctiv.org|zugriff=2024-01-21|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Maj 2019
|Velika Kraja Evrope
|Goljufije na področju DDV po metodi vrtiljaka
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2019/05/06/grand-theft-europe/|titel=Grand Theft Europe – Eine Europäische Recherche|werk=correctiv.org|datum=2019-05-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februarja. 2020
|Heartland Lobi
|Nemški [[Zanikanje podnebnih sprememb|Zanikalci podnebnih sprememb]] imajo podporo ameriškega Inštituta Heartland
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/02/04/die-heartland-lobby-2/|titel=Die Heartland-Lobby – Correctiv|werk=correctiv.org|datum=2020-02-04|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Junij. 2020
|Pillenkick
|Zloraba protibolečinskih zdravil v nogometu
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/06/08/pillenkick/|titel=Pillenknick – Schmerzmittelmissbrauch im Fußball|werk=correctiv.org|datum=2020-06-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2020
|Brez filtra za desno
|Politična desničarska omrežja uporabljajo Instagram za rekrutiranje
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nov. 2020
|Medicinske sestre naprodaj
|Dvomljiva namestitev tujih medicinskih sester
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/11/25/wie-dubiose-vermittler-auslaendische-pflegekraefte-zur-ware-machen/|titel=Wie dubiose Vermittler ausländische Pflegekräfte zur Ware machen|werk=correctiv.org|datum=2020-11-25|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Februarja. 2021
|[[Nasilje v družini]]
|Domače nasilje zaradi izolacije med Corona zaporo
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/02/08/haeusliche-gewalt/|titel=Häusliche Gewalt|werk=correctiv.org|datum=2021-02-08|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Marec 2021
|Človek iz mraka
|[[Alternativa za Nemčijo|AfD]]- Škandal z donacijami
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2021/03/09/frauke-petry-ueber-geheime-treffen-der-afd-parteispitze-mit-immobilien-milliardaer/|titel=Frauke Petry über geheime Treffen der AfD-Parteispitze mit Immobilien-Milliardär|werk=correctiv.org|datum=2021-03-09|zugriff=2021-05-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Okt. 2022
|Junak od zunaj, 
nasilnež od  znotraj
|Tišina &quot;igralčevih žena&quot; npr.&amp;#x202F;v primeru [[Jérôme Boateng]]
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/2022/10/14/machtmissbrauch-profi-fussball/|titel=Draußen Held, drinnen Gewalt – Das Schweigen der Spielerfrauen|werk=correctiv.org|zugriff=2022-10-15|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|-
|Jan. 2024
|Skrivni načrt proti Nemčiji
|Srečanje desničarskih skrajnežev v Potsdamu 2023 na temo Izgon
|&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/01/10/geheimplan-remigration-vertreibung-afd-rechtsextreme-november-treffen/|titel=Geheimplan gegen Deutschland|werk=correctiv.org|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-10|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
|}

== Odlikovanja ==

* 2014: Novinar leta v kategoriji novinc za ekipo Correctiv.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Redaktion|url=https://www.mediummagazin.de/die-journalistin-des-jahres-2014-golineh-atai-wdrard/|titel=Die „Journalistin des Jahres“ 2014: Golineh Atai, WDR/ARD|werk=medium magazin|datum=2014-12-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2015: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za obsežno spletno poročanje ''MH17 - iskanje resnice''&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.tagesschau.de/kultur/grimme-online-awards-101.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Grimme Online Award: „Tagesspiegel“-Chef für Newsletter ausgezeichnet|date=2015-06-18|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/kultur/2015-06/grimme-online-award-gewinner-lorenz-maroldt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.grimme-institut.de/html/index.php?id=2014&amp;no_cache=1}}&lt;/ref&gt;
* 2015: Nemška novinarska nagrada v kategoriji inovacije za grafično poročanje White Wolves David Schraven in Jan Feindt&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/|titel=Deutscher Reporterpreis 2015: Fünf Auszeichnungen für die Zeit|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2015-12-08|zugriff=2019-05-04}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210802125838/https://meedia.de/2015/12/08/deutscher-reporterpreis-2015-fuenf-auszeichnungen-fuer-die-zeit/ |date=2021-08-02 }}&lt;/ref&gt;
* 2015: Nemško-francoska novinarska nagrada za ''MH17 - iskanje resnice''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Saarländischer Rundfunk|url=https://dfjp.eu/wp-content/uploads/2017/05/pressemeldung-preisverleihung-dfjp-2015.pdf|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis (DFJP) 2015 verliehen – Auszeichnung auch an Cartooning for Peace|hrsg=Deutsch-Französischer Journalistenpreis|datum=2015-07-01|zugriff=2019-05-19|format=PDF}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Reporterpreis 2016: Die Gewinner|date=2016-12-06|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/reporterpreis-2016-die-gewinner-a-1124570.html}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Novinar leta v kategoriji Ekipa leta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/pm-jdj2016/|titel=Das sind die Journalisten des Jahres 2016|hrsg=medium magazin für Journalisten|datum=2016-12-23|zugriff=2019-05-20}}&lt;/ref&gt;
* 2016: LeadAward v kategoriji Independent leta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html|titel=Die Preisträger Hauptkategorie Online Independent des Jahres|hrsg=Leadacademy für Medien e.&amp;nbsp;V.|zugriff=2019-05-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052622/https://www.leadacademy.de/2016/diepreistraeger.html |date=2024-09-03 }}&lt;/ref&gt;
* 2016: Axel Springer nagrada v kategoriji Investigativna raziskava za podcoverno raziskavo ''Zvezde'' globine&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.presseportal.de/pm/7880/3317142|titel=Axel-Springer-Preis für „Die Tierdiebe“ von Correctiv und „FAKT“|hrsg=MDR Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-20}}&lt;/ref&gt;
* 2016: nagrada &quot;Inovacija leta&quot; medijskega časopisa Wirtschaftsjournalist za razvoj platforme CrowdNewsroom in analizo sparkassen-Check&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/beitrag/131325-gabriele-fischer-ist-quot-wirtschaftsjournalistin-des-jahres-quot.html|titel=Gabriele Fischer ist „Wirtschaftsjournalistin des Jahres“|werk=kress.de|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2016: Nemška nagrada novinarja v kategoriji inovacije&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/index.php?id=229|titel=Deutscher Reporterpreis 2016 in Berlin verliehen|hrsg=Reporter-Forum e.&amp;nbsp;V.|datum=2016-12-02|zugriff=2019-05-21}}&lt;/ref&gt;
* 2017: ERM medijska cena za trajnostni razvoj. Nagrada za Correctiv za Fabian Löhe in Annika Joeres&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Gerhard Schmücker|url=https://www.hfwu.de/hfwu-scout/anlaufstellen/hochschulkommunikation/pressedienste-social-media/erm-medienpreis/erm-medienpreis/|titel=Pressedienste &amp; Social Media ERM-Medienpreis|hrsg=Hochschule für Wirtschaft und Umwelt Nürtingen-Geislingen|offline=1|zugriff=2019-05-20}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2018: Nemško-francoska novinarska nagrada Annika Joeres in Simonu Jockersu za Correctiv za vzpon morjev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.dfjw.org/meldungen/deutsch-franzosischer-journalistenpreis-2018.html|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2018 verliehen|hrsg=Deutsch-Französisches Jugendwerk DFJW|datum=2018-07-04|offline=1|zugriff=2019-05-19}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Častna nagrada Dr. George-Skriber medijske nagrade za raziskovalne dosežke Correctiva&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2018: novinarska nagrada farmacevtske ustanove Westfalen-Lippe  &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&amp;pid=464|titel=Fünf Beiträge zu Pharmazie und Apotheke ausgezeichnet|hrsg=Apothekerkammer Westfalen-Lippe|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240903052559/https://www.akwl.de/presseinfo.php?id=51&amp;pid=464 |date=2024-09-03 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.pharmazeutische-zeitung.de/2018-04/journalistenpreis-platz-eins-fuer-recherche-zum-zytoskandal/|titel=Journalistenpreis: Platz eins für Recherche zum Zytoskandal|werk=Pharmazeutische Zeitung online|hrsg=Mediengruppe Deutscher Apotheker GmbH|datum=2018-04-24|zugriff=2019-05-23}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Otto-Brenner cena: 1. Nagrada Otto Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo za članke Pride na večerjo in se posiljuje na poljih Evrope, avtorja Pascale Müller (Correctiv) Stefania Prandi (BuzzFeed) &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 14. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2018-10-18|zugriff=2019-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211017183423/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-14-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-10-17 }}&lt;/ref&gt;
* 2018: Mednarodna nagrada Nemške okoljske pomoči za Justusa von Daniels, Stefana Wehrmeyera in Annika Joeres za spletno raziskavo Nenavadnost kmetijske politike &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.duh.de/ump_preistraeger/|titel=Deutsche Umwelthilfe e.&amp;nbsp;V.: Die Preisträger|zugriff=2018-11-27}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114215103/https://www.duh.de/ump_preistraeger/ |date=2024-11-14 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Nagrada Nannen v kategoriji Poročila za članek Posiljena na poljih Evrope Pascale Müller (Correctiv) in Stefania Prandi (BuzzFeed) &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/|titel=Nannen Preis 2019: Das sind die Nominierten in den einzelnen Kategorien|werk=Meedia Newsletter|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2019-05-09|zugriff=2019-05-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211212125147/https://meedia.de/2019/05/09/nannen-preis-2019-das-sind-die-nominierten-in-den-einzelnen-kategorien/ |date=2021-12-12 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Grimme Online Award v kategoriji Informacije za idejo, raziskave in novinarsko izvajanje raziskave Komu pripada Hamburg. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.grimme-online-award.de/archiv/2019/preistraeger/p/d/wem-gehoert-hamburg-1/|titel=Grimme Online Award 2019 – Wem gehört Hamburg?|hrsg=[[Grimme Online Award]]|datum=2019|zugriff=2019-12-28}}&lt;/ref&gt;
* 2019: 1. Nagrada Otto-Brennerjevega nagrade za kritično novinarstvo z raziskavo podatkov o CumEx-ovih datotekah, skupaj z Die Zeit, Panorama in NDR Info&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Otto Brenner Stiftung|url=https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/|titel=Otto Brenner Stiftung zeichnet zum 15. Mal herausragenden Journalismus aus|datum=2019-10-16|zugriff=2019-11-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210924022917/https://www.otto-brenner-stiftung.de/sie-moechten/presseinfos-abrufen/detail/news/otto-brenner-stiftung-zeichnet-zum-15-mal-herausragenden-journalismus-aus/news-a/show/news-c/NewsItem/news-from/112/ |date=2021-09-24 }}&lt;/ref&gt;
* 2019: Mednarodna nagrada za preverjanje dejstev inštituta Poynter v kategoriji najbolj bizaren fack-check  za ekipo fact-check Correctiv&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.poynter.org/fact-checking/2019/meet-the-award-winners-from-global-fact-6/|titel=Meet the Award Winners from Global Fact 6|werk=Poynter|datum=2019-06-28|zugriff=2021-08-13|sprache=en}}&lt;/ref&gt;
* 2019: 1. Nagrada Helmut-Schmidt-novinarske nagrade za raziskavo ''Grand Theft Europe''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|titel=Helmut Schmidt Journalistenpreis|offline=ja|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/|archiv-datum=2021-07-27|archiv-bot=2024-11-20 01:53:08 InternetArchiveBot|zugriff=2021-08-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210727202454/https://www.helmutschmidtjournalistenpreis.de/preistraeger/2019/ |date=2021-07-27 }}&lt;/ref&gt;
* 2020: Nemško-francoska novinarska nagrada v kategoriji multimedije za ''Grand Theft Europe''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://dfjp.eu/preistraeger-2020|titel=Deutsch-Französischer Journalistenpreis 2020 {{!}} Die PreisträgerInnen|hrsg=DFJP|zugriff=2020-07-01}}&lt;/ref&gt;
* 2020: [[Daphne Caruana Galizia|Daphne-Caruana-Galizia]] nagrada za novinarje Evropskega parlamenta&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Europäisches Parlament|url=https://www.europarl.europa.eu/news/de/headlines/society/20201009STO88911/parlament-vergibt-daphne-caruana-galizia-journalistenpreis|titel=Parlament vergibt Daphne-Caruana-Galizia-Journalistenpreis|datum=2020-10-16|zugriff=2020-10-17}}&lt;/ref&gt;
* 2020: Novinar leta v kategoriji Sport za raziskovalno ekipo okoli tablet, skupaj z doping urednikom ARD&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/jdj2020-die-preistraeger-innen/|titel=Die #jdjmm 2020: alle ersten Plätze! – medium magazin|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2020: 2. Nagrada Gutenberga za raziskave za članek Tajni imperij Michelu Penke (Correktiv) in Davidu Meidinger '' (Tagesspiegel) '' &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.gutenberg-recherchepreis.de/2-preis-2020/|titel=2. Preis|datum=2020-09-18|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2020: Knattertonova nagrada federalnega nemškega kazenskega uradnika za &quot;povezane, multinacionalne&quot; raziskave Correctiva, kot je ''CumEx.''&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bdk.de/der-bdk/was-wir-tun/aktuelles/knatterton-2020|titel=Knatterton 2020|zugriff=2021-10-18|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: Mednarodna nagrada Dr.-Georg-Schreiber v kategoriji Online za raziskovalno ekipo na področju tablet in za doping uredništvo ARD&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.aok.de/pk/bayern/inhalt/dr-georg-schreiber-medienpreis-1/|titel=Dr. Georg Schreiber Medienpreis|zugriff=2021-08-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: Sigma Award for Data Journalism za raziskave No Filter for Law - Celse Diaz, Alice Echtermann, Till Eckert, Clemens Kommerell in Arne Steinberg&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Kuek Ser Kuang Keng|url=https://sigmaawards.org/kein-filter-fur-rechts/|titel=Kein Filter für Rechts|werk=The Sigma Awards|datum=2021-04-27|zugriff=2021-08-13|sprache=en-US}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021: Nemški novinar:v kategoriji podatkovnega novinarstva&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.reporter-forum.de/reporterinnen-preis/reporterinnen-preis-2021-1|titel=RF – Reporter:innen-Preis 2021|zugriff=2024-01-13}}&lt;/ref&gt; za No Filter for Law &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/top-stories/2020/10/06/kein-filter-fuer-rechts-instagram-rechtsextremismus-frauen-der-rechten-szene/?lang=de|titel=Kein Filter für Rechts|werk=correctiv.org|datum=2020-10-06|zugriff=2024-01-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2021: 1. V kategoriji &quot;Odgovorni urednik na ravni države&quot; med Novinarji leta za redakcijo Correctiva, s člani Olaya Argüeso Pérez in Justus von Daniels&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mediummagazin.de/preistraeger/journalisten-des-jahres/2021/olaya-argueeso-perez/|titel=Olaya Argüeso Pérez|werk=medium magazin|zugriff=2022-02-09|sprache=de}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2023: Medala Theodor-Heuss za posebno demokratično politično zavezanost&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2023/02/02/correctiv-gewinnt-theodor-heuss-medaille/|titel=Correctiv gewinnt Theodor Heuss Medaille|werk=correctiv.org|datum=2023-02-02|zugriff=2023-02-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2023: Nagrada Nemška izdajateljev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.buchreport.de/news/das-sind-die-gewinner-des-deutschen-verlagspreises-2023/|titel=Das sind die Gewinner des Deutschen Verlagspreises 2023|hrsg=buchreport|datum=2023-07-18|zugriff=2023-07-18}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2024: Nagrada Carlo-Schmido&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.mannheimer-morgen.de/orte/mannheim_artikel,-mannheim-correctiv-erhaelt-carlo-schmid-preis-in-mannheimer-universitaet-_arid,2222943.html|titel=Correctiv erhält Carlo-Schmid-Preis in Mannheimer Universität|datum=2024-07-07|zugriff=2024-07-08|sprache=de}}&lt;/ref&gt;
* 2024: nagrada VOICE Albert O. Hirschman&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Christine Wahl|url=https://www.nachtkritik.de/meldungen/correctiv-erhaelt-albert-o-hirschman-preis-2024|titel=„Correctiv“ erhält Albert O. Hirschman Preis 2024|werk=nachtkritik.de|datum=2024-09-26|zugriff=2024-09-30}}&lt;/ref&gt;
* 2024: Nagrada za svobodo in prihodnost medijev&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.leipziger-medienstiftung.de/de/medienpreis/preis-f%C3%BCr-die-freiheit-und-zukunft-der-medien/preistr%C3%A4ger/correctiv/|titel=Correctiv|werk=leipziger-medienstiftung.de|zugriff=2024-10-07|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Polemike ==

=== Bakterije v bolnicah ===
Poročilo o multirezistentnih bolnišničnih mikrobih, ki ga je novembra 2014 objavila organizacija Correctiv, je bilo v ''časopisu taz'' kritizirano kot &quot;velika zadrega&quot;, ker osrednja trditev ni bila utemeljena; vendar so poročilo prevzeli drugi večji časopisi in niso videli razloga za dvom o rezultatih. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Schlechte Recherche von Journalisten: Das Correctiv korrigiert sich|date=2014-11-25|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Schlechte-Recherche-von-Journalisten/!5027824/}}&lt;/ref&gt; Correctiv se je odzval na ''tazovo'' kritiko in popravil svoje poročilo glede ene točke. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/gesundheit/gefaehrliche-keime/2014/11/25/kritik-der-taz-wir-antworten/|titel=Kritik der taz – wir antworten|werk=correctiv.org|datum=2014-11-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je David Schraven za nazaj izrazil jezo, ker se »tako nepomembni zadevi pripisuje takšna teža, kot da bi bila celotna raziskava napačna«. &lt;ref name=&quot;sz1&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Hannah Beitzer|url=https://www.sueddeutsche.de/medien/ein-jahr-recherchebuero-correctiv-wir-koennen-das-wir-machen-das-1.2567869|titel=Ein Jahr Recherchebüro „Correctiv“ – Neuer Journalismus|datum=2015-07-15|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Polet 17  Malaysia Airlines ===
V povezavi z [[Let 17 Malaysia Airlines|raziskavo]] o strmoglavljenju letala Boeing 777, [[Let 17 Malaysia Airlines|let 17 letalske družbe Malaysia Airlines]], nad [[Rusko-ukrajinska vojna|vzhodno Ukrajino, ki je bila izpostavljena bojem, poleti 2014,]] je Correctiv aprila 2015 vložil tožbo proti nemškemu zunanjemu ministrstvu na podlagi zakona o svobodi informacij, v kateri je zahteval informacije o svojem stanju vedenja. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=RP ONLINE|url=https://rp-online.de/politik/correctiv-journalisten-verklagen-aussenministerium-wegen-mh17-absturz_aid-19913429|titel=Recherchen zu Absturz von MH17: Journalisten verklagen Außenministerium|datum=2015-04-14|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Napoved tožbe v zvezi z vprašanjem, naslovljenim na takratnega zveznega zunanjega ministra [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja,]] zakaj kljub znanim nevarnostim za potniška letala ni bilo izdano predhodno opozorilo, je Correctiv razširil na družbenih omrežjih in projiciral tudi na zunanjo fasado zveznega zunanjega ministrstva. To je kritike spodbudilo k vprašanju, ali se Correctiv ukvarja le z novinarstvom ali tudi z aktivizmom in samopromocijo. Volker Lilienthal je ocenil, da je šlo »bolj za Correctivovo samopodobo kot nadzornega organa« in »manj za novinarsko sporočilo« . &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=''Kommunikation oder Pranger? Das Journalistenkollektiv „Correctiv“ will Steinmeier zur Auskunft über Flug MH 17 zwingen''.|date=2015-04-17|url=http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|access-date=2025-06-13|archive-date=2015-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151118231238/http://www.tagesspiegel.de/themen/causa/kommunikation-oder-pranger-das-journalistenkollektiv-correctiv-will-steinmeier-zur-auskunft-ueber-flug-mh-17-zwingen/11652824.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;sz1&quot;/&gt;

=== Hranilnice ===
V študiji, objavljeni leta 2016 '', sta Correctiv in Frankfurter Allgemeine Zeitung'' trdila, da so hranilnice v Baden-Württembergu nakopičile nadpovprečno število slabih posojil. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/aktuelles/sparkassen/2016/04/25/musterlaendle-der-faulen-kredite/?lang=de|titel=Musterländle der faulen Kredite|werk=correctiv.org|datum=2016-04-25|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Okrožna hranilnica Hohenlohe, ki so jo obtožbe še posebej prizadele, je obtožbe zavrnila in avtorje Correctiva obtožila uporabe napačnega sistema izračuna in nepopolne podatkovne baze; izvršni direktor Okrožne hranilnice Heilbronn je poudaril, da delež &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAuA&quot;&gt;slabih posojil,&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; ki ga je Correctiv uporabil kot osnovo za članek, ni zadosten za oceno tveganja hranilnic. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.stimme.de/regional/landkreis-heilbronn/free/faule-kredite-sparkassen-weisen-kritik-zurueck-art-3622659|titel=Faule Kredite: Sparkassen weisen Kritik zurück|werk=stimme.de|datum=2016-04-26|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Outing kandidatke za državni parlament kot hobi prostitutke ===
Maja 2017, malo pred deželnimi volitvami leta 2017 v Severnem Porenju-Vestfaliji, je Correctiv objavil članek z naslovom »Vodilna ženska AfD v Severnem Porenju-Vestfaliji je delala kot prostitutka« o dejavnostih kandidatke AfD kot hobi prostitutke na internetu. Avtorja David Schraven in Georg Kontekakis sta objavo upravičila z besedami, da je takšna dejavnost v nasprotju s podobo žensk, ki jo propagira stranka, in da političarko dela &quot;ranljivo za izsiljevanje&quot;. Članek je bil na družbenih omrežjih deležen ostrih kritik, negativna mnenja pa so izrazili tudi številni novinarji. Michael Hanfeld je v Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal: »Novinarska agencija 'Correctiv', ki jo je Facebook najel kot brigado proti lažnim novicam, je pred kratkim ugotovila, da je treba razkriti politika AfD [...] 'Correctiv' je imela precej težav z upravičevanjem te domnevne novice, ki ni bila nič drugega kot obsodba. Vendar bi bilo precej preprosto: vsak, ki verjame, da se bori proti 'sovraštvu' in ' lažnim novicam ', bi moral uporabljati enaka merila zase in za vse druge, ne bi smel biti slep na eno oko in ne bi smel 'raziskovati' samo v eni smeri.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing|titel=Wie das Recherchebüro Correctiv das Sexleben einer AfD-Politikerin enthüllte und sich einen Shitstorm fing|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-03|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/|archiv-datum=2019-11-02|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191102130929/https://meedia.de/2017/05/03/wie-das-recherchebuero-correctiv-das-sexleben-einer-afd-politikerin-enthuellte-und-sich-damit-einen-shitstorm-einfing/ |date=2019-11-02 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels|titel=Der angebliche AfD-&quot;Sex-Skandal&quot; hat für Correctiv ein juristisches Nachspiel – Gericht verbietet Verbreitung des Artikels|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-11|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/|archiv-datum=2020-11-19|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201119195512/https://meedia.de/2017/05/11/der-angebliche-afd-sex-skandal-hat-fuer-correctiv-ein-juristisches-nachspiel-gericht-verbietet-verbreitung-des-artikels/ |date=2020-11-19 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall|titel=&quot;AfD-Sex-Skandal&quot;-Bericht auch innerhalb von Correctiv umstritten – Ethikrat befasst sich mit dem Fall|werk=meedia.de|hrsg=MEEDIA GmbH &amp; Co. KG|datum=2017-05-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/|zugriff=2024-02-06|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129153506/https://meedia.de/2017/05/12/afd-sex-skandal-bericht-auch-innerhalb-von-correctiv-umstritten-ethikrat-befasst-sich-mit-dem-fall/ |date=2022-11-29 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Umgangsformen im Internet|date=2017-05-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/umgangsformen-im-internet-15009378.html}}&lt;/ref&gt; Deželno sodišče v Düsseldorfu je sprva prepovedalo Correctivu nadaljnjo distribucijo članka. Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je na zadnji stopnji razsodilo, da je poročanje o prostituciji poslancev deželnega parlamenta stranke AfD zakonsko dovoljeno. Članek se v bistvu ukvarja s temo družbenega ali političnega pomena splošnega interesa. Sodba je dokončna. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.justiz.nrw.de/nrwe/olgs/duesseldorf/j2020/16_U_67_19_Urteil_20200312.html|titel=Oberlandesgericht Düsseldorf, 16 U 67/19|zugriff=2021-10-17}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor s podjetjem ''Tichys Einblick'' ===
Septembra 2019 je spletna revija ''Tichys Einblick'' v članku omenila odprto pismo generalnemu sekretarju ZN [[António Guterres|Antóniu Guterresu]], katerega podpisniki zanikajo obstoj podnebnih izrednih razmer. Sklicevanje na članek ''500 znanstvenikov pojasnjuje: Ni podnebne izredne situacije'' je bilo objavljeno na Facebooku in ga je Correctiv označil kot »delno napačno«. ''Tichys Einblick'' svoje pritožbe glede dejanj družbe Correctiv ni razumel kot preverjanje dejstev, temveč kot oceno. Revija je Correctivov poseben status na Facebooku opisala kot nelojalno konkurenco. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|date=2020-05-27|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html}}&lt;/ref&gt; Correctiv krši svobodo izražanja in obveščanja, prikrito kot preverjanje dejstev. &lt;ref name=&quot;FAZ&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=„Falsch“-Eintrag bei Facebook: Tichy siegt gegen „Correctiv“ vor Gericht|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/tichy-siegt-gegen-correctiv-vor-gericht-16789353.html|date=2020-05-27}}&lt;/ref&gt; Maja 2020 je višje deželno sodišče v Karlsruheju razsodilo, da je bila predstavitev preverjanja dejstev s strani podjetja Correctiv zavajajoča »za povprečnega uporabnika« in zato nedopustna. Correctivove kritike so se nanašale na odprto pismo, ki ga je citiral ''Tichys Einblick''. Sodišče je poudarilo, da pritožba ni odločala o zakonitosti preverjanja dejstev na Facebooku na splošno. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article208479891/Tichy-vs-Correctiv-Faktencheck-bei-Facebook-muss-geloescht-werden.html|titel=Tichy vs. Correctiv: Faktencheck bei Facebook muss gelöscht werden|werk=Die Welt|datum=2020-05-27|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;FAZ&quot; /&gt; Deželno sodišče v Mannheimu je na prvi stopnji razsodilo v korist podjetja Correctiv.    &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Faktencheck?: Streiten mit den Wahrheitsfindern|date=2020-01-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/faktencheck-streiten-mit-den-wahrheitsfindern-16575060.html}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor z ''Osjo dobrega'' ===
Oktobra 2020 je spletna revija Os dobrega pred višjim deželnim sodiščem v Karlsruheju dobila sodni primer proti organizaciji Correctiv. Zdravnik Gunter Frank je pisal o vprašanju, ali bi lahko bili številni pozitivni testi na koronavirus v klavnicah posledica dejstva, da tam krožijo ostanki govejega koronavirusa, ki so neškodljivi za ljudi, nakar je Correctiv članek označil z opombo, da vsebuje nekaj napačnih informacij. ''Os dobrega'' je s pomočjo Joachima Steinhöfela in njegove pobude ''za svobodo izražanja na internetu'' vložila tožbo in zmagala. Spletna stran ''Meedia.de'' je komentirala, da primer »še enkrat impresivno prikazuje temeljne težave s tako imenovanim preverjanjem dejstev«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Stefan Winterbauer|url=https://www.meedia.de/publisher/wochenrueckblick-der-spiegel-report-zur-bad-kleinen-story-ist-weder-ein-machwerk-noch-ist-er-absurd-1fdbc71b7b14f4561eaea2b6bb4b9408|titel=Der „Spiegel“-Report zur Bad-Kleinen-Story ist weder ein „Machwerk“ noch ist er „absurd“|hrsg=MEEDIA|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Po navedbah organizacije Correctiv je sodišče razsodilo, da Correctiv ne sme povezati obvestila o preverjanju dejstev na Facebooku v določenem jeziku z objavo na blogu ''Achgut''. Članek Correctiv (preverjanje dejstev) ni bil predmet ugovorov. Sodišče je v svoji obrazložitvi predlagalo manj dvoumno formulacijo, s katero je bilo obvestilo ponovno objavljeno. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://correctiv.org/in-eigener-sache/2020/10/30/faktenbasierte-berichterstattung-zum-coronavirus-correctiv-zum-urteil-des-olg-karlsruhe/|titel=Für eine faktenbasierte, journalistische Berichterstattung zum Coronavirus: Correctiv zum Urteil des OLG Karlsruhe|werk=correctiv.org|datum=2020-10-30|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Pravni spor z Ulrichom Vosgeraujem glede odlomka iz članka »Tajni načrt proti Nemčiji« ===
Na zahtevo Ulricha Vosgeraua je hamburško regionalno sodišče izdalo začasno odredbo zoper odlomek iz poročila organizacije Correctiv z naslovom » Tajni načrt proti Nemčiji «. Odredba se nanaša na domnevno izjavo Vosgeraua glede pritožb glede pregleda volitev. Correctiv je napačno citiral Vosgerauja, ko je trdil, da verjame, da bodo množične pritožbe uspešne. Sodišče je razsodilo, da Correctiv ne more dokazati točnosti citata, in razsodilo v korist tožnika.

Drugi deli predloga, kot so reprodukcija njegovih odgovorov na poizvedbo Correctiv in izjave o glasovanju po pošti, so bili zavrnjeni. Sodišče je ugotovilo, da je Correctiv natančno poročal o Vosgeraujevih izjavah. Vosgerau se lahko pritoži zoper zavrnjene dele, medtem ko se Correctiv lahko pritoži zoper začasno odredbo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106|titel=Unterlassungsantrag gegen Correctiv-Berichterstattung nur teilweise erfolgreich|zugriff=2025-01-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250419082436/https://justiz.hamburg.de/gerichte/oberlandesgericht/gerichtspressestelle/unterlassungsantrag-gegen-correctiv-berichterstattung-nur-teilweise-erfolgreich--635106 |date=2025-04-19 }}&lt;/ref&gt;

== Navzkrižje interesov ==

=== Spor okoli Boda Hombacha ===
Bodo Hombach je imel dvojno vlogo, kot vodja etičnega odbora pri podjetju Correctiv in član upravnega odbora fundacije Brost, ki jo je leta 2016 zaradi navzkrižja interesov končal z odstopom iz etičnega odbora. Po poročanju Kressnewsa je tesna povezava Davida Schravena s Hombachom privedla do navzkrižja interesov, saj je bil predsednik upravnega odbora fundacije Brost, Wolfgang Heit, kot zdravnik, prizadet zaradi raziskave podjetja Correctiv o &quot;Evrih za zdravnike&quot;, kar je privedlo do zmanjšanja finančne podpore fundacije Brost za Correctiv in do Hombachovega odstopa. Kressnewsove trditve so bile zavrnjene kot netočne.  &lt;ref name=&quot;kress&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/137813-schwerwiegender-interessenkonflikt-bodo-hombach-david-schraven-correctiv-und-die-brost-stiftung.html|titel=Bodo Hombach, David Schraven, Correctiv und die Brost-Stiftung|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-05-31|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://kress.de/news/detail/beitrag/138591-maerchenstunde-mit-david-schraven.html|titel=Märchenstunde mit David Schraven|werk=[[Kress.de]]|datum=2017-09-19|zugriff=2020-07-21}}&lt;/ref&gt;

=== Sodelovanje aktivistov v raziskavah ===
Septembra 2020 je Welt am Sonntag kritiziral dejstvo, da so aktivisti organizacije Fridays for Future, vključno s Carlo Reemtsma, raziskovali vpletenost občin Severnega Porenja-Vestfalije v energetska podjetja v imenu organizacije Correctiv, ne da bi bilo to občinam, ki so sodelovale v raziskavi, očitno. To je kritiziral tudi predsednik DJV Frank Überall. Po mnenju organizacije Correctiv takšne preiskave niso mogoče brez pomoči državljanov ali lokalnih medijev. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus215613486/Fridays-for-Future-Klimaaktivisten-beteiligen-sich-an-Correctiv-Recherche.html|titel=Fridays for Future: Klimaaktivisten beteiligen sich an Correctiv-Recherche|werk=Die Welt|datum=2020-09-13|zugriff=2024-02-06|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Poslovodja prestopi v volilno ekipo Roberta Habecka ===
Novembra 2024 je sodirektorica Jeanette Gusko zapustila organizacijo Correctiv, da bi se pred zveznimi volitvami leta 2025 udeležila kampanje za zveznega ministra za gospodarstvo [[Robert Habeck|Roberta Habecka]] (Zeleni). &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/medien/correctiv-geschaeftsfuehrerin-gusko-macht-wahlkampf-fuer-habeck-110108898.html|titel=„Correctiv“-Geschäftsführerin Gusko macht Wahlkampf für Habeck|datum=2024-11-13|zugriff=2024-11-15|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Po mnenju novinarja ''Welt'' Andreasa Rosenfelderja primer kaže, kako mediji škodujejo verodostojnosti politike in novinarstva. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/kultur/medien/plus254511644/Wahlkampf-Der-Correctiv-Regierungs-Komplex.html|titel=Wahlkampf: Der „Correctiv“-Regierungs-Komplex - WELT|zugriff=2024-11-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2014]]
[[Kategorija:Neprofitne organizacije]]
[[Kategorija:Preiskovalno novinarstvo]]</text>
      <sha1>sm44jzdohrcpox578mw9wvnxklqdzme</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hallucination (skladba, Sissal)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585885</id>
    <revision>
      <id>6772759</id>
      <parentid>6725546</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:50:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6881" sha1="36capv81errnraun77oxnpo5nphyhz3" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem|name=Hallucination|cover=|alt=|type=single|artist=[[Sissal]]|language=angleščina|released={{Start date|2025|02|06|df=yes}}|recorded=|studio=|genre=[[Dance|Dance]]|length=3:03|label={{hlist|The Arrangement|[[Virgin Music|Virgin]]}}|writer=* Chris Rohde-Frisk
* Line Spangsberg
* [[Linnea Deb]]
* Malthe Johansen
* {{ill|Marcus Winther-John|da}}
* [[Melanie Wehbe|Melanie Gabriella Hayrapetian]]
* [[Sissal|Sissal Jóhanna Norðberg Niclasen]]|producer=* Chris Rohde-Frisk
* [[Joy Deb]]
* Malthe Johansen|prev_title=Hear Me Now|prev_year=2024|next_title=|next_year=|misc=}}»'''Hallucination'''« je pesem ferske pevke [[Sissal]], s katero je zastopala [[Danska na Pesmi Evrovizije|Dansko]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije 2025]]. Pesem je napisala skupaj s Chrisom Rohde-Friskom, Line Spangsberg, [[Linnea Deb|Linneo Deb]], Malthom Johansenom in [[Melanie Wehbe|Melanie Gabriella Hayrapetian]].

== Pesem Evrovizije ==
Danska radiotelevizija (RTL) je 6. februarja 2025 objavila, da je pesem »Hallucination« v izvedbi [[Sissal]] ena izmed 8 tekmovalnih pesmi na ''Dansk Melodi Grand Prix'' ''2025'', nacionalnem izboru Danske za [[Pesem Evrovizije 2025]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=6 February 2025|last=Ellegaard|first=Christian|url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/hoer-sangene-nu-her-er-deltagerne-i-dansk-melodi-grand-prix-2025|title=Hør sangene nu: Her er deltagerne i Dansk Melodi Grand Prix 2025|trans-title=Hear the songs now: Here are the participants in Dansk Melodi Grand Prix 2025|website=dr.dk|publisher=[[DR (broadcaster)|Danish Broadcasting Corporation]]|access-date=6 March 2025|lang=da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=1 March 2025|last1=Christensen|first1=Kasper Madsbøll|last2=Ellegaard|first2=Christian|title=Storfavoritten holdt hele vejen: Sissal vinder Dansk Melodi Grand Prix 2025|trans-title=The big favorite held all the way: Sissal wins Dansk Melodi Grand Prix 2025|url=https://www.dr.dk/nyheder/kultur/storfavoritten-holdt-hele-vejen-sissal-vinder-dansk-melodi-grand-prix-2025|website=dr.dk|publisher=[[Danish Broadcasting Corporation]]|access-date=6 March 2025|lang=da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/download-drs-melodi-grand-prix-app|title=DR om 2025: Ikke til at holde ud!|website=Eurosong DK|date=13 January 2025|accessdate=6 March 2025|language=da}}&lt;/ref&gt; V finalu, ki je potekal 1. marca 2025, je zmagala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=21 December 2024|last=Christensen|first=Mette|url=https://www.good-evening-europe.dk/optakt-til-dmgp-2025-afsloringer-og-spaendende-nyheder-fra-grand-prix-chefen/?amp=1|title=Optakt til DMGP 2025: Afsløringer og spændende nyheder fra Grand Prix-chefen|trans-title=Prelude to DMGP 2025: Revelations and exciting news from the Grand Prix boss|website=Good Evening Europe|accessdate=6 March 2025|language=da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=13 January 2025|url=https://www.dr.dk/event/melodigrandprix/download-drs-melodi-grand-prix-app|title=Download DR's Melodi Grand Prix-app|website=dr.dk|publisher=[[DR (broadcaster)|Danish Broadcasting Corporation]]|accessdate=6 March 2025|language=da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=6 May 2024|last=Clausen|first=Jacob Bøgen|url=https://www.dr.dk/om-dr/nyheder/dansk-melodi-grand-prix-og-boernenes-mgp-2025-holdes-i-jyske-bank-boxen|title=Dansk Melodi Grand Prix og børnenes MGP 2025 holdes i Jyske Bank Boxen|trans-title=The Danish Melodi Grand Prix and the children's MGP 2025 will be held in Jyske Bank Boxen|website=dr.dk|publisher=[[DR (broadcaster)|Danish Broadcasting Corporation]]|accessdate=6 March 2025|language=da}}&lt;/ref&gt; Dosegla je 38 točk, 1 točko več od drugo uvrščenega [[Tim Schou|Tima Schoua]] in s tem pridobila pravico zastopati [[Danska na Pesmi Evrovizije|Dansko]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evroviziji 2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Denmark: Sissal wins Melodi Grand Prix 2025|url=https://eurovisionworld.com/esc/denmark-sissal-wins-melodi-grand-prix-2025|website=Eurovisionworld|date=2025-03-01|accessdate=2025-06-26|language=en-gb}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanje za [[Pesem Evrovizije 2025]] je potekalo v [[St. Jakobshalle]] v [[Basel|Baslu]] [[Švica|v Švici]] in je bilo sestavljeno iz dveh polfinalov, ki sta potekala 13. in 16. maja, ter finala 17. maja 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-08-30|url=https://eurovision.tv/story/basel-will-host-eurovision-song-contest-2025|title=Basel will host Eurovision Song Contest 2025|website=Eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2025-01-28}}&lt;/ref&gt; Danska je nastopila v drugem polfinalu ter se uvrstila v finale, kjer je zasedla 23. mesto s 47 točkami.&lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|date=2025-01-28|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2025-semi-final-draw-results|title=Eurovision 2025: Semi-Final Draw Results|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2025-01-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurovision 2025 Results: Voting &amp; Points|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2025|website=Eurovisionworld|accessdate=2025-06-26|language=en-gb}}&lt;/ref&gt;

== Lestvice ==
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Chart (2025)
! scope=&quot;col&quot; |Peak
position
|-
! scope=&quot;row&quot; |Grčija (IFPI)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|title=Official IFPI Charts − Digital Singles Chart (International) − Εβδομάδα: 21/2025|publisher=[[IFPI Greece]]|access-date=28 May 2025|language=el|archive-url=https://web.archive.org/web/20250528083827/https://www.ifpi.gr/digital_iel.html|archive-date=28 May 2025|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|87
|-
! scope=&quot;row&quot; |Litva (AGATA)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s21-4/|title=2025 21-os savaitės klausomiausi (Top 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|language=lt|date=23 May 2025|access-date=23 May 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250523064417/https://www.agata.lt/lt/naujienos/s21-4/|archive-date=2025-05-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|54
|-
! scope=&quot;row&quot; |Švedksa (Sverigetopplistan)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/215/?dspy=2025&amp;dspp=21|title=Veckolista Heatseeker, vecka 21, 2025|publisher=[[Sverigetopplistan]]|access-date=23 May 2025}}&lt;/ref&gt;
|8
|-
! scope=&quot;row&quot; |UK Indie Breakers (OCC)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/charts/independent-singles-breakers-chart/20250523/254/|title=Official Independent Singles Breakers Chart Top 100|publisher=[[Official Charts Company]]|access-date=23 May 2025}}&lt;/ref&gt;
|10
|-
! scope=&quot;row&quot; |UK Singles Sales (OCC)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://officialcharts.com/charts/singles-sales-chart/20250523/7509/|title=Official Singles Sales Chart Top 100|publisher=[[Official Charts Company]]|access-date=23 May 2025}}&lt;/ref&gt;
|8
|}

== Sklici ==
[[Kategorija:Pesmi leta 2025]]
[[Kategorija:Singli leta 2025]]
[[Kategorija:Evrovizijske pesmi]]</text>
      <sha1>36capv81errnraun77oxnpo5nphyhz3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Go-Jo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586050</id>
    <revision>
      <id>6772670</id>
      <parentid>6725580</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:30:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14176" sha1="gwi3dxvmuypao676w1pb73s1g58f67s" xml:space="preserve">'''Marty Jo Zambotto''', znan kot '''Go-Jo''', [[Avstralci|avstralski]] [[pevec]], [[besedilopisec]] in [[glasbeni producent]] * [[25. november]] [[1995]].&lt;ref&gt;{{Cite Instagram|archive-url=https://archive.today/20250302113209/https://www.instagram.com/p/DCynPsjvIgB/?img_index=1|url-status=live|archive-date=2 March 2025|first=Marty|last=Zambotto|user=heyimgojo|postid=DCynPsjvIgB|date=25 November 2024|title=happy bday go-jo!!!!! im 115 years old on facebook and ive eaten about 600 broccolis because its my bday and i could probably squeeze in 5 more !!!!|access-date=26 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Jefferson|first=Dee|title='There's no better feeling': TikTok star Go-Jo to represent Australia at Eurovision 2025|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2025/feb/26/go-jo-australia-eurovision-contestant-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250302113736/https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2025/feb/26/go-jo-australia-eurovision-contestant-2025|website=[[Guardian Australia|The Guardian]]|accessdate=26 February 2025|date=26 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Go-Jo
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name       = Marty Jo Zambotto
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| origin           = 
| genre            = [[Pop]]&lt;ref name=&quot;sbspicks&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.news.com.au/entertainment/music/sbs-picks-viral-tiktok-pop-star-and-stream-dream-gojo-for-2025-eurovision-song-contest/news-story/ed883620a2d62a78557bf4360ee4927d|title=SBS picks viral TikTok pop star and stream dream Go-Jo for 2025 Eurovision Song Contest|date=26 February 2025|first=Kathy|last=McCabe|website=[[news.com.au]]|access-date=13 March 2025}}&lt;/ref&gt;
| occupation       = {{hlist|pevec|besedilopisec|glasbeni producent}}
| instrument       = 
| years_active     = 2016–danes
| label            = 
| website          = 
}}

== Zgodnje življenje ==
Zambotto je odraščal na izoliranem posestvu tik pred Manjimupom v Zahodni Avstraliji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Eurovision|date=20 March 2025|title=Episode 7: Go-Jo The Official Eurovision Song Contest Podcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=M434kR1ng-c|website=YouTube|accessdate=25 March 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;17 April 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=EZ71qxruuok|title=HAPPY INTERVIEWS: GO-JO|date=17 April 2025|website=YouTube|publisher=Happy Mag|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at Eurovision 2025|url=https://www.abc.net.au/news/2025-02-26/go-jo-eurovision-marty-zambotto-milkshake-man/104983032|website=ABC News (Australia)|accessdate=3 April 2025}}&lt;/ref&gt; Elektriko so pridobivali s pomočjo sončnih celic, nameščenih na avtomobilskem podvozju in povezanih z dvanajstimi recikliranimi avtomobilskimi akumulatorji. Celice so čez dan premikali, da bi povečali proizvodnjo elektrike.&lt;ref name=&quot;21 March 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=g87SBkl_uyM=237s|title=Go-Jo: &quot;Milkshake Man&quot; is the mascot of confidence Australia Eurovision 2025 (INTERVIEW)|date=21 March 2025|website=YouTube|publisher=Wiwi Blogs|last=Lucy|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=w_98OlE3pgk&amp;t=148s|title=🇦🇺 Go-Jo (Australia Eurovision 2025) Interview @ House of Helvetia in Basel|date=14 May 2025|work=YouTube|publisher=wiwiblogs|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8MAh5SJBR0&amp;t=238s|title=Go-Jo on Living Off The Grid, Shout-Outs from the Prime Minister and a Potential Erika Vikman Collab|date=15 May 2025|publisher=Mysteries of the EuroVerse|website=YouTube|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt; Družina je gojila zelenjavo in zbirala deževnico iz žlebov, ki so jo uporabljali za pitje.&lt;ref name=&quot;21 March 2025&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;13 March 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;17 April 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=EZ71qxruuok|title=HAPPY INTERVIEWS: GO-JO|date=17 April 2025|website=YouTube|publisher=Happy Mag|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Poleg glasbe se je Zambotto v mladosti ukvarjal tudi z avstralskim nogometom.&lt;ref name=&quot;13 March 20253&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Igral je na polprofesionalni ravni za moštvo East Perth Royals v [[West Australian Football League]] (WAFL), nato pa je športno kariero opustil in se preselil v Sydney, da bi se posvetil glasbi.&lt;ref name=&quot;13 March 20253&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=WAFL Player Profile - Marty Zambotto|url=https://wafl.com.au/player/marty-zambotto|accessdate=27 February 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;26 February 20253&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Pri štirinajstih letih je od matere prejel svojo prvo električno kitaro, kupljeno v trgovini ToyWorld.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://eurovisionfam.com/getting-to-know-go-jo-what-are-the-ingredients-to-this-milkshake/|title=Getting to Know Go-Jo: What Are the Ingredients to This Milkshake?|date=21 April 2025|last=Elda Mengisto|work=eurovisionfam|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eurovision&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt; Svoje prve glasbene korake je začel s priredbami skupine Green Day.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot; /&gt; Pri devetnajstih se je prvič seznanil z glasbeno produkcijo in pisanjem pesmi, kar je po njegovih besedah povsem spremenilo njegovo razumevanje glasbe.&lt;ref name=&quot;21 April2&quot; /&gt; Sprva je pisal, produciral in miksal pesmi za druge izvajalce, pozneje pa je začel tudi sam nastopati kot vokalist.&lt;ref name=&quot;2 April&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=rM16_4ZpXwg|title=GO-JO - MILKSHAKE MAN! (INTERVIEW) // Australia Eurovision 2025|date=2 April 2025|website=YouTube|last=Samuele Fabbri|publisher=Eurovoxx|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Zambotto je znan po svojih avtorskih pesmih in priredbah, pri katerih pomembno vlogo igra kitara. Svojo prvo pesem je izdal leta 2016.&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegova priredba pesmi »Iris« skupine [[Goo Goo Dolls]] je na platformi [[Spotify]] zabeležila več kot 3 milijone predvajanj. Veliko pozornosti je požel tudi z izvedbo pesmi »Mrs. Hollywood«, ki si jo je ogledalo več kot 6 milijonov ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo - Mrs. Hollywood (Official Visualiser)|url=https://www.youtube.com/watch?v=E3eGwKuSPC8|accessdate=2025-03-17|website=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je na vseh video platformah dosegla več kot milijardo ogledov.&lt;ref name=&quot;Eurovision2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt;

Njegovo umetniško ime izhaja iz njegovega srednjega imena Jo, ki ga je mati uporabljala med njegovimi tekaškimi nastopi, ko je vzklikal »Naprej, Jo!«&lt;ref name=&quot;Interview with Go-Jo2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=_Kmk67lYjAo=76s|title=Interview with Go-Jo 🇦🇺 Australia, Eurovision 2025 Do you want a taste of the 'Milkshake Man'?|date=25 April 2025|website=YouTube|publisher=ESC Covers|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;

Dne 25. februarja 2025 je avstralska televizijska hiša SBS objavila, da bo Zambotto zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije 2025]] v [[Basel|Baslu]] s pesmijo  »Milkshake Man«.&lt;ref name=&quot;26 February 20254&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eurovision3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Go-Jo|url=https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|archivedate=2 March 2025|archiveurl=https://archive.today/20250302114300/https://eurovision.tv/participant/go-jo-2025|website=eurovision.tv|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Australia: Go-Jo to Eurovision 2025 with &quot;Milkshake Man&quot;|url=https://eurovisionworld.com/esc/australia-go-jo-to-eurovision-2025-with-milkshake-man|archivedate=28 February 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250228112228/https://eurovisionworld.com/esc/australia-go-jo-to-eurovision-2025-with-milkshake-man|first=Christian|last=Peterson|website=Eurovisionworld|date=2025-02-25|accessdate=2025-02-26}}&lt;/ref&gt; Nastopil je v drugem polfinalu dne 15. maja 2025, vendar se ni uvrstil v veliki finale.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Van Lith|first=Nick|date=2025-05-15|title=Here are the qualifiers of semifinal two at Eurovision 2025!|url=https://escxtra.com/2025/05/15/here-are-the-qualifiers-of-semifinal-two-at-eurovision-2025/|accessdate=2025-05-16|work=ESCXTRA|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Zasedel je 11. mesto z 41 točkami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Eurovision 2025 Results: Voting &amp; Points|url=https://eurovisionworld.com/eurovision/2025|website=Eurovisionworld|accessdate=2025-06-29|language=en-gb}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Zambotto ima sestro dvojčico in štiri brate.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=w_98OlE3pgk&amp;t=598s|title=🇦🇺 Go-Jo (Australia Eurovision 2025) Interview @ House of Helvetia in Basel|date=14 May 2025|work=YouTube|publisher=wiwiblogs|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;13 March 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=twIPf1KfMCk=82s|title=Interview with Go-Jo - Australia Eurovision 25 -|date=13 March 2025|website=Youtube|publisher=Eurovision Chris|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;21 April&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://eurovisionfam.com/getting-to-know-go-jo-what-are-the-ingredients-to-this-milkshake/|title=Getting to Know Go-Jo: What Are the Ingredients to This Milkshake?|date=21 April 2025|last=Elda Mengisto|work=eurovisionfam|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegov oče je Francoz, zato ima dvojno državljanstvo – avstralsko in francosko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=b2q4ju1BEfE=215s|title=Go-Jo Talks Milkshake Man, French Roots &amp; Eurovision Chaos Eurovision 2025 Australia Interview|date=17 April 2025|last=Aitor|website=YouTube|publisher=ESCplus International|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt; Njegova mati je bila glavna vokalistka lokalne rock skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y8MAh5SJBR0&amp;t=287s|title=Go-Jo on Living Off The Grid, Shout-Outs from the Prime Minister and a Potential Erika Vikman Collab|date=15 May 2025|publisher=Mysteries of the EuroVerse|website=YouTube|accessdate=17 May 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;26 February 20252&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sbs.com.au/aboutus/2025/02/26/global-viral-pop-sensation-go-jo-to-represent-australia-at-this-years-eurovision-song-contest-in-basel-switzerland/|title=Global viral pop sensation Go-Jo to represent Australia at this year’s Eurovision Song Contest in Basel, Switzerland|date=26 February 2025|website=SBS.com.au|publisher=SBS|accessdate=30 April 2025}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Go-Jo.jpg|sličica|Pesem Evrovizije 2025]]

== Diskografija ==

=== Pesmi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Naslov
! rowspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Leto
! colspan=&quot;3&quot; scope=&quot;col&quot; |Najvišja uvrstitev na lestvicah
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |AUS
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |LIT&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/s21-4/|title=2025 21-os savaitės klausomiausi (Top 100)|publisher=[[AGATA (organization)|AGATA]]|language=lt|date=23 May 2025|accessdate=23 May 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250523064417/https://www.agata.lt/lt/naujienos/s21-4/|archive-date=2025-05-23|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:90%;&quot; |SWE&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/215/?dspy=2025&amp;dspp=21|title=Veckolista Heatseeker, vecka 21, 2025|publisher=[[Sverigetopplistan]]|accessdate=24 May 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; |»Mrs. Hollywood«
|2023
|18
|—
|—
|-
! scope=&quot;row&quot; |»[[Milkshake Man]]«
|2025
|—
|30
|16
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{s-start}}
{{s-ach|ach}}
{{s-bef|before=[[Electric Fields]]&lt;br/&gt;{{nobold|z »[[One Milkali (One Blood)]]«}}}}
{{s-ttl|title=[[Avstralija na Pesmi Evrovizije]]|years=2025}}
{{s-aft|after=}}
{{s-end}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Avstralski pevci]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1995]]
[[Kategorija:Predstavniki Avstralije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>gwi3dxvmuypao676w1pb73s1g58f67s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peter Juratovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588305</id>
    <revision>
      <id>6772602</id>
      <parentid>6493683</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:36:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kleever69</username>
        <id>167216</id>
      </contributor>
      <origin>6772602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3605" sha1="ppf3gtsg75ly9lzvynntux06qk03bw1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Peter Juratovec''', [[Slovenci|slovenski]] televizijski [[režiser]], * [[26. december]] [[1951]], [[Koper]], † [[1. avgust]] [[2025]], Koper. 

Velja za pionirja televizijske režije v [[Slovenija|Sloveniji]].

== Življenjepis ==
Poklicno pot je začel leta 1972 kot tonski tehnik na [[Radio Koper|Radiu Koper]]. Že kmalu je postal avtor radijskih vsebin, v katerih je združeval tehnično spretnost, inovativnost in ljubezen do glasbe. Med letoma 1973 in 1978 je ustvarjal priljubljeno glasbeno oddajo Vročih sto kilovatov, prvo te vrste na območju tedanje Jugoslavije, za katero je leta 1978 prejel tudi prestižno nagrado na vsejugoslovanskem radijskem festivalu na [[Ohrid|Ohridu]]. Konec 70. let se je pridružil ekipi [[Televizija Koper - Capodistria|Televizije Koper - Capodistria]], sprva kot tonski tehnik, pozneje kot realizator in režiser, ki je v slovenski televizijski prostor uvajal nove prijeme in režijske novosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Peter Juratovec, dolgoletni režiser najodmevnejših oddaj na Televiziji Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-peter-juratovec-dolgoletni-reziser-najodmevnejsih-oddaj-na-televiziji-slovenija/753604|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2025-08-13|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Kot televizijski inovator se je uveljavil s kultnima glasbenima oddajama koprske televizije z [[Dario Diviacchi|Dariom Diviacchijem]] iz 80. let Alta Pressione in Videomix.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pri sedemdesetih končno oče! |work=OBALAplus|url=https://obalaplus.si/pri-sedemdesetih-koncno-oce/|date=2025-08-10|accessdate=2025-08-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Dario Diviacchi|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174924811|accessdate=2025-08-13|language=sl|work=MMC RTV}}&lt;/ref&gt; Ti oddaji je [[Marcel Štefančič]] jr. označil za &quot;MTV pred MTV-jem&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JURATOVEC, Peter|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/juratovec-peter/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-08-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V njegov režijski opus sodijo številne TV-razvedrilne oddaje: Karaoke, [[Poletna noč (koncert)|Poletna noč]], 3 x 3, [[Poglej in zadeni]], Zoom, Nedeljskih 60, Zdravo, Mario, Spet doma, [[Pop delavnica]], Titanik, Nikoli ob desetih, [[Mavrica]] in [[Moja Slovenija]], v katerih je sodeloval z najbolj priljubljenimi [[Televizijski voditelj|televizijskimi voditelji]], mdr. z [[Miša Molk|Mišo Molk]], [[Mario Galunič|Mariom Galuničem]], [[Peter Poles|Petrom Polesom]] in [[Mojca Mavec|Mojco Mavec]], režiral je izbore za evrovizijsko popevko [[EMA|Ema]] ter glasbena festivala [[Slovenska popevka]] in [[Melodije morja in sonca]]. V informativnem programu je režiral oddajo [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]] ter volilna soočenja in volilne večere na TV Slovenija med letoma 2004 in 2016. Bil je tudi režiser prenosov številnih državnih proslav in prelomnih državnih dogodkov, kot so odhod zadnjega vojaka iz Slovenije (1991), vstop Slovenije v EU (2004) in vstop Slovenije v schengensko območje (2007).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Živel je med Koprom in Ljubljano. V zakonu s televizijsko voditeljico Tatiano Petrazzi Juratovec sta se mu rodila dva otroka. Bil je dolgoletni življenjski sopotnik novinarke [[Ilinka Todorovski|Ilinke Todorovski]]. 

== Nagrade ==
* [[Viktor (nagrada)|Viktor]] za posebne dosežke, 2002
* RTV priznanje za posebne dosežke v daljšem časovnem obdobju, 2005
* RTV priznanje za življenjsko delo, 2013

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{DEFAULTSORT:Juratovec, Peter}}
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]</text>
      <sha1>ppf3gtsg75ly9lzvynntux06qk03bw1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590815</id>
    <revision>
      <id>6772576</id>
      <parentid>6771972</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="370730" sha1="teaj7zo80futkwkm3j82ejuwylapgsx" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ± 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}}

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>teaj7zo80futkwkm3j82ejuwylapgsx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772577</id>
      <parentid>6772576</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:06:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="370731" sha1="i29li4rzg4hywhp00jwg331xi40chme" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, kar tudi ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}}

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>i29li4rzg4hywhp00jwg331xi40chme</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772582</id>
      <parentid>6772577</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:28:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti */</comment>
      <origin>6772582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="371840" sha1="1n10qlpzro5w5rojnblhq9qou6ykren" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} 

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>1n10qlpzro5w5rojnblhq9qou6ykren</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772751</id>
      <parentid>6772582</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:34:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti */</comment>
      <origin>6772751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="372763" sha1="5jtynjn14b41yn26y4lru3ycmjknd5l" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} 

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjev opis, ki se nanaša na Krško, se ujema s poročilom zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>5jtynjn14b41yn26y4lru3ycmjknd5l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772752</id>
      <parentid>6772751</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:38:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp, slog</comment>
      <origin>6772752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="372953" sha1="0993m9b29cc73j9sow5u3co7b57br9k" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} 

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjev zaznamba za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>0993m9b29cc73j9sow5u3co7b57br9k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772753</id>
      <parentid>6772752</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:40:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti */ tn</comment>
      <origin>6772753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="372954" sha1="rq1cmv8s1r770444n3elopul11p9lhp" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} 

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjeva zaznamba za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>rq1cmv8s1r770444n3elopul11p9lhp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772755</id>
      <parentid>6772753</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:44:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti */ tn</comment>
      <origin>6772755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="372954" sha1="gtyuokuv9za26phqapm3gc2w6i3irzk" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; Pri Slovencih zajema predvsem razvoj etničnih identifikacij in procese oblikovanja od etnične kategorije do modernega političnega naroda na ozemlju današnje [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] ter v njeni bližnji okolici.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} 

Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti (rodoljubi) Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}}

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je [[Slovensko rodoslovno društvo]] moderiralo analizo etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]]
[[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}}{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Slednji naselitveni valj je bil tesno povezan z [[Avari]], stepskim nomadskim ljudstvom; Bogo Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Avari so obvadovali po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje –, ki je datirano ok. leta 585{{Sfn|Šekli|2021b|p=189}} – je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je treba omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Sliko dopolnjujejo poročila [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]], ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovanov (''Sclavus'') z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Koroški prostor je bil v očeh zunanjih opazovalcev že kmalu po letu 590 označen kot slovanska pokrajina (''Sclavorum provincia''). Glede na spopade med Slovani in Bavarci v dolini koroške Drave je bila slovanska naselitev verjetno povezana z vojaško zasedbo, ki so jo izvedle ustrezno organizirane slovanske skupine, pri čemer so imeli določeno, morda tudi odločilno vlogo Avari. Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]]
Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili že genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}
[[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]]
Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev (2019) ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili ok. 66 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja.

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki je z visoko mero natančnosti rekonstruiran s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Alpskoslovanski poselitveni prostor je ob naselitvi segal na severu do Donave, na zahodu v porečje reke [[Aniža (reka)|Aniže]] (nem. Enns) (porečje Travne (nem. Traun), t. i. Traungau, je bilo bavarsko) in do izvira Drave (nem. Drau), na jugu do Jadranskega morja ter na vzhodu do Blatnega jezera (madž. [[Balaton]]).{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} V obdobju 7. in 8. stoletja je v praslovanščini prihajalo do poznopraslovanskih jezikovnih sprememb, ki so jo dokončno izoblikovale. Nekatere od teh inovacij niso bile več splošnoslovanske; torej niso zajele celotnega (pra)slovanskega jezikovnega območja, kar pa je že pomenilo začetek oblikovanja posameznih (pra)- oz. (staro)slovanskih narečij.{{Sfn|Šekli|2021b|p=190}} Polagoma se izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

== Etnogeneza v zgodnjem srednjem veku ==
Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim.''Proti koncu preseljevanja narodov (v drugi polovici 6. stoletja) prikažejo se v naših planinskih deželah Slovenci, ki so prišli ob Donavi, Dravi, Savi in Muri v našo štajersko deželo, spadajočo takrat še pod Korotan (Koroško). Slovenci so bili (in so še) samo eno pleme velikega slovanskega naroda''.{{Sfn|Lapajne|1882|p=8}} ''Svoje današnje ozemlje smo zavzeli Slovenci proti koncu VI. stoletja, ko smo prišli z današnjih južnoruskih step in zasedli porečja gornjega toka Mure, Save in Drave ter porečje Soče''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=7}} prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}} ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} – tj. paradigma geneza,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ki je dandanes videna kot zastarela – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Oblikovanje Slovencev kot etnije in nato kot naroda je bilo nekoč, po [[Igor Grdina|Igorju Grdini]] – v dobi [[Franc Kos (zgodovinar)|Franca]] in [[Milko Kos|Milka Kosa]], [[Ljudmil Hauptmann|Ljudmila Hauptmanna]] ter [[Bogo Grafenauer|Boga Grafenauerja]] – interpretirano znotraj klasičnih srednjeevropskih historiografskih paradigem. Te so upoštevale primerjalni pogled na strukture mogočega in nemogočega v širšem prostoru oziroma makroregiji.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

Omembe Slovanov in njihove dežele na območju Vzhodnih Alp so prisotni v latinsko pisanih zgodovinskih virih od druge polovice 6. stoletja dalje. V 9. stoletju so se tem zapisom pridružili še viri, ki omenjajo zahodno [[Panonska nižina|Panonsko nižino]], pri čemer se nekateri nanašajo tudi na čas pred letom 800. Med najstarejše in najpomembnejše pisne vire, ki obravnavajo obdobje od približno 550 do 800, sodijo t. i. [[Fredegarjeva kronika]] iz leta 659, [[Historia Langobardorum|Zgodovina Langobardov]], ki jo je napisal [[Pavel Diakon]], učenjak langobardskega rodu iz Čedada, ter poznejše delo [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev]], nastalo okoli leta 870.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Omembe v virih neposredno potrjujejo prisotnost Slovanov in kažejo na postopno oblikovanje slovanskih identitet v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru. Poimenovanja se pri tem postopoma ožijo: od splošne oznake slovanske dežele do imen slovanskih kneževin Karantanije in Karniole. Proti koncu 8. stoletja se v virih kot pokrajina pojavlja tudi [[Spodnja Panonija]], kjer sta se pozneje, v 9. stoletju, oblikovali [[Pribina|Pribinova]] in [[Kocelj|Kocljeva]] kneževina ter frankovska mejna grofija.  Nekateri v čas konec 8. stoletja postavljajo tudi že poimenovanje alpskoslovanskega, poznejšega slovenskega jezikovnega prostora kot celote.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}}

Pavel Diakon omenja za leto 592 ''in Sclaborum provinciam'' (»v deželo Slovanov«), za obdobje 623–626 pa ''Sclavorum regionem'' (»v okoliš Slovanov«). Leta 631 ''Fredegarjeva kronika'' navaja ''in marca Vinedorum'' (»v mejno pokrajino Vinedov«) ter ''cum Wallucum, ducem Winedorum'' (»z Valukom, knezom Vinedov«). ''Konverzija'' za obdobje 623–658 omenja ''in Quarantanis'' (»med Karantanci«), Pavel Diakon pa okoli leta 664 zapis ''Sclavorum gentem in Carnuntum, quod corrupte vocitanr Carantanum'' (»Karantanija«). Okoli leta 738 v svojem delu omenja tudi ''in Carniolam, Sclavorum patriam'' (»v Karniolo, domovino Slovanov«), kar se nanaša na slovansko deželo ob Savi, poznejšo Kranjsko. ''Konverzija'' za obdobje 785–798 navaja ''in Sclaviniam, in partes videlicet Quarantanas atque inferioris Pannoniae'' (»v Sklavinijo, in sicer v predel Karantanije in Spodnje Panonije«), za leto 798 pa ''in partes Sclavorum'' (»v predel Slovanov«).{{Sfn|Kos|1902|p=144–5, 187–9, 208–9, 218–9, 260, 296, 353 (št. 112, 146, 164, 178, 215, 267, 318)}}{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Alpskoslovanski prostor je bil proti koncu 6. stoletja torej že imenovan kot ‘dežela Slovanov’.{{Sfn|Šekli|2021b|p=191}} Proti koncu 8. stoletja pa je karantansko-spodnjepanonski prostor enotno poimenovan kot ''Sclavinia'', njeni prebivalci pa kot ''Sclavi''.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Nekateri zgodovinarji, med njimi Franc Kos in [[Kajetan Gantar]], omenjen horonim prevajajo kot ''Slovenija'', ki pa ga za tedanji čas ni možno razumeti v današnjem pomenu.{{Sfn|Šekli|2021b|p=192}}

=== Karantanija ===
[[Karantanija]] je bila zgodnjesrednjeveška kneževina, ki je obsegala dele območja današnje Avstrije in Slovenije. Njen zgodovinski pomen za Slovence je povezan s slovanskim jezikovnim značajem prebivalstva, iz katerega se je razvila slovenščina, ter z zgodnjimi znamenji politične organiziranosti. Med najbolj prepoznavnimi spomeniki karantanske dediščine sta knežji kamen pri Krnskem gradu, povezan z oblastjo karantanskih knezov, in Gospa Sveta, ki je bila pomembno versko središče že v zgodnjem srednjem veku.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXII}}

==== Vprašanje ozemeljskega obsega ====
Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije.{{Sfn|Golec|2025|p=59}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}} Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je po mnenju [[Aleš Maver|Aleša Mavra]] mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo, ki je ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Kje natančno je potekala meja Karantanije se mnenja razhajajo,{{Sfn|Golec|2025|p=59}} [[Herwig Wolfram]] ni dvomil, da je bila vsa slovenska Štajerska vse do Save del Karantanije. V zgodovinopisju ostaja odprto vprašanje njene južne meje.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Arheolog [[Jože Kastelic|Jožef Kastelic]] je blejsko skupino [[Ketlaška kultura|ketlaške kulture]] opredelil kot značilno za ''stare Slovence'' ter Bled predstavil kot pomembno slovensko središče s kulturnimi, tipološkimi in političnimi povezavami s Koroško in vzhodno Avstrijo. Po njegovi razlagi je imela Gorenjska tako kulturne kot politične vezi s Karantanijo in ni sodila pod Avare. Podobno je arheologinja [[Paola Korošec]] južno mejo ketlaške kulture, ki jo je povezovala s Karantanci, umestila na Savo.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} V prid tej razlagi se navaja tudi odsotnost arheoloških dokazov za avarsko naselitev Gorenjske, saj tod niso bili odkriti avarske utrdbe, grobovi ali drugi sledovi njihove stalne navzočnosti. Iz tega izhaja argument, da Gorenjska ni bila del avarskega kulturnega prostora, temveč je bila usmerjena proti zahodnoalpskim območjem, povezanimi s Karantanijo. Trditev, da bi avarska oblast na območju poznejše Grofije ob Savi morala pustiti najdbe panonske oz. belobrdske kulture, pa je sklepanje na podlagi pričakovanih arheoloških dokazov, ne neposredna ugotovitev o političnih mejah.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, je – po reki [[Drava|Dravi]] – razmejil cerkveno oblast med [[Nadškofija Salzburg|Salzburgom]] na severu ter [[Oglejski patriarhat|Oglejem]] na jugu. Tam je zapisano, da »Drava teče po sredi Karantanije« (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar lahko nakazuje, da je Karantanija obsegala ozemlje tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}} Odlok je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].{{Sfn|Kos|1906|p=136 (št. 59)}} Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje, med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Kos|1906|p=9}} Kosezi, ki so po razlagi Boga Grafenauerja predstavljali posebno privilegirano družbeno plast Karantanije, so izpričani tudi na območjih današnje Slovenije. Na podlagi njihove povezave s karantansko kneževino B. Korun sklepa, da je karantanski politični in družbeni vpliv segal tudi na te dele ozemlja.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}

Starejši slovenski zgodovinopisci, med katerimi so bili Josip V. Gruden, Simon Rutar in Jakob Sket, niso dvomili, da Karniola – kot mala Kranjska{{Sfn|Sket|1893|p=6}} – ni spadala pod Karantanijo.{{Sfn|Sket|1893|p=2}}{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}} Temveč so obsegu Karantanije pripisali skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije.{{Sfn|Korun|2024|p=120-4}}{{Sfn|Sket|1894|p=XX}}{{Sfn|Gruden|1912|p=72}}{{Efn|Christalnick in Megiser sta zapisala: ''Starodavni Vendi – znani kot Korošci (ki jih nekateri imenujejo ''Carantaner'' ali ''Quarenteiner'') –, ki so bili hvalevredni in velikodušni ilirski predniki današnjih Korošcev, so naseljevali ozemlja pod gorskim masivom, znanim kot Visoke Ture. To ozemlje se je raztezalo po pokrajinah ob rekah Muri, Dravi in ​​Savi ter segalo vse do meja Italije – gre za dežele, ki jih poseljujejo še danes. Poleg tega, kot pričajo stari dokumenti, je izraz »Koroška« v zgodovinskem smislu zajemal ne le Koroške same, temveč tudi Štajersko, Kranjsko in sosednja ozemlja.'' (''Die alten Winden/genannt die Khärner/ (von etlichen auch Carantaner vund Quarenteiner) der jetzigen Khärndter löbliche/großthetige Illyriſche Vorfahren/namen die Land vnder dem Gebürge/so man Thaurn nennet/heroben vmb die Muer/Traa vnnd Saw alle ein/Biß gar an Italien/habens noch inn/vnd Khärndten/als die alten Brieff außweisen/begreiffe vnder ſeinem Namen/auch die Steyermarck/Crayn/vnd die Anftoſſende Länder.''){{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=478}}}} Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je Sket interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj ''Slovenci''. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni{{Sfn|Sket|1893|p=2}} del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek [[Donačka gora|Donačke gore]] ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]].{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}{{Sfn|Sket|1893|p=3}} Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo,{{Efn|''Glede južne meje starega Korotana je treba vedeti, da je bilo Kranjsko v devetem stoletju združeno s Karantanijo. Južna, zahodna in vzhodna meja sedanjega Kranjskega je bila ob jednem jugovzhodna meja nekdanjega Korotana. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo Karnske planine, ki še dandanes ločijo Koroško od Laškega''.{{Sfn|Sket|1894|p=XXI}}}} se je po Sketu južna meja Karantanije ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.{{Sfn|Sket|1893|p=3}}
[[Slika:Slovanske_knezevine_v_Vzhodnih_Alpah.PNG|sličica|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]]
[[Andrej Pleterski]] zagovarja stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}} V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''Konverzije'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do ''Ad Undrimas'' (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.'' Za interpretacijo Pleterskega gl. {{Sfn|Pleterski|1996|p=520-6}}.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,{{Sfn|Pleterski|1996|p=520}} kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt|Milstattu]], domnevnem središču Liburnije.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525-8}} Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.{{Sfn|Pleterski|1996|p=526}} Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.{{Sfn|Pleterski|1996|p=525}} Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. Peter Štih se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in ''Ad Undrimas'' umeščena znotraj karantanske kneževine.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.{{Sfn|Štih|1997|p=114-118}} Igor Grdina pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.{{Sfn|Grdina|1997}}

==== Etnična sestava ====
Med osrednjimi vprašanji v današnjem zgodovinopisju je, ali je potrebno Karantance in Karniolce razumeti kot dve posebni zgodnjesrednjeveški etniji oz. plemeni ali kot prebivalce različnih političnih in ozemeljskih enot (širšega) slovanskega prostora, iz katerega se je postopoma oblikoval slovenski jezikovni in etnični prostor. S sklicevanjem na teorijo etnogeneze, ki v ospredje postavlja tematizacijo porojenja skupnosti,{{Efn|I. Grdina: ''Oblikovanje pomeni neko postopnost, kontinuiranost v procesu, medtem ko je nastanek bolj ali manj strogo zamejeno dogajanje, ob izteku katerega je vse drugače, ko je bilo poprej.''{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}}} se je uveljavil in celo prevladal zelo drugačen pogled na slovensko zgodovino kot je bil prisoten do, vključno, Boga Grafenauerja. Po I. Grdini je ta postala neprimerljiva s tistimi pri drugih etnijah in narodih. Tisti, ki so aplicirali slednjo teorijo, trdijo, da naj bi bila Karantanija državna tvorba povsem samostojne etnije – plemena – in ne del slovenskega razvojnega kontinuuma. Iz tega ni radikalno izvzemana Karniola, ki naj bi bila Karantaniji razvojno povsem podobna, a hkrati tudi samosvoja entiteta.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}}

P. Štih je opozoril, da so nacionalne ideologije – od 19. stoletja dalje – zgodovini nadele nacionalni korzet in jo retrogradno preoblikovale po svojih predstavah.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih se opira na teorijo etnogeneze v svoji razpravi iz leta 2007, v kateri je poudaril, da so etnične identitete rezultat političnih procesov in kot taka podvržena stalnim spremembam. Opomnil je tudi, da je ''[p]ravzaprav'' […] ''to zgodba brez konca in etnogeneze so zato vedno odprti procesi, ki se nikoli ne zaključijo, ampak zgolj neprestano transformirajo. Del te spreminjajoče se zgodbe so seveda tudi Karantanci, ki so bistveno zaznamovali zgodovino vzhodnoalpskega prostora v zgodnjem srednjem veku''.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} V nadaljevanju se sklicuje tudi na etnogenetski model Herwiga Wolframa in njegovega komentarja ''Konverzije''. Wolfram je bil prvi, ki je apliciral sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav na karantanske razmere.{{Sfn|Štih|2007|p=48-9}} Štih je v isti razpravi obravnaval najstarejša pisna pričevanja o Karantancih in njihovem političnem ustroju. ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', nastala v Salzburgu okoli leta 870, jih v četrtem poglavju označuje kot »Slovane, ki se imenujejo Karantanci« (''Sclavi, qui dicuntur Quarantani''), njihovega vladarja pa kot »kneza tega ljudstva« (''dux gentis illius'') oz. »kneza Karantancev« (''dux Carantanorum'').{{Sfn|Štih|2007|p=50}} [[Pavel Diakon]], ki je pisal približno tri četrt stoletja prej, za Karantanijo navaja izraz »slovansko ljudstvo« (''gens Sclavorum''). Na podlagi teh poimenovanj Štih sklepa, da so zgodnjesrednjeveški pisci Karantance razumeli kot posebno politično in etnično skupnost z lastnim knezom. Po njegovi razlagi je etnonim Karantanci izpeljan iz pokrajinskega imena Karantanija, to pa se je prvotno nanašalo na manjše območje okoli [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]] in Šenturške gore. Toponim ''Caranta'' oz. ''Carenta'' je predslovanskega izvora; oblika ''mons Carentanus'' je za [[Šenturška gora|Šenturško goro]] izpričana leta 983. Na tem območju sta stala Krnski grad, ki se v virih 9. in 10. stoletja pojavlja tudi pod imeni ''Carentanum'', ''curtis Corontana'' in ''civitas Carentana'', ter cerkev sv. Marije pri Karantani (''ecclesia sanctae Mariae ad Carantanam''), povezana z misijonskim delovanjem [[Modest|Modesta]] sredi 8. stoletja. [[Krnski grad]] se v virih kaže kot osrednje politično središče Karantanije. Štih in Wolfram zato predvidevata, da se je ime iz tega središča razširilo na ozemlje pod knezovo oblastjo, nato pa se je iz pokrajinskega imena razvil etnonim ''Carantani'',{{Sfn|Štih|2007|p=50}} ki je označeval njegove prebivalce, pripadajoče Karantaniji.{{Sfn|Štih|2007|p=51}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}}[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]Prvi obrisi samostojne politične organizacije na območju nastajajoče Karantanije so izpričani okoli leta 630, ko se med Bavarsko in langobardsko Italijo omenja posebna marka Vindov ''(marca Vinedorum''), ki ji je načeloval knez [[Valuk]] (''Wallucus dux Vinedorum''). Po Štihovi razlagi se je ta politična tvorba izoblikovala v spopadih s sosednjimi Bavarci, furlanskimi Langobardi in predvsem Avari, pod katerih oblastjo je bil pred tem koroški prostor. Slovani na Koroškem so se z Bavarci zadnjič uspešno spopadli okoli leta 610 na območju [[Lienz|Lienza]]. Pred letom 625 so Langobardi zasedli del ozemlja v [[Ziljska dolina|Ziljski dolini]], ki ga Pavel Diakon opisuje kot »slovansko pokrajino, imenovano Zilja, do kraja [[Megvarje]]« (''Sclavorum regionem quae Zellia appellatur usque ad locum qui Medaria dicitur''). S tem so pridobili nadzor nad pomembno severno povezavo skozi [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]] do današnje avstrijsko-italijanske meje pri Vratih. Slovani na tem območju so nato več kot stoletje plačevali poseben davek (''pensio'') furlanskim vojvodom v [[Čedad|Čedadu]],{{Sfn|Štih|2007|p=52}} vse do vojvoda [[Ratchis|Ratchisa]].{{Sfn|Wolfram|1991|p=178}} Obmejno ozemlje je še v listini cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]]{{Sfn|Štih|2007|p=52}} iz leta 824 označeno kot ''fines Sclavinie''.{{Sfn|Kos|1906|p=68 (št. 78)}} Langobardi so se proti t. i. alpskim Slovanom bojevali tudi leta 631, med neuspešno vojaško kampanjo frankovskega kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] proti [[Samova plemenska zveza|Samovi]] [[Samova plemenska zveza|plemenski zvezi]]. Dagobert se je leta 623 pridružil uporu srednjeevropskih Slovanov proti Avarom, pri katerem so po Štihovi presoji na ne povsem pojasnjen način sodelovali tudi Slovani koroškega prostora. O političnem položaju Valukove kneževine priča tudi prihod bolgarskih ubežnikov okoli let 631–632, ki so tam našli zatočišče. Štih v tem dogodku prepoznava znamenje, da so se Valukovi Slovani in drugo prebivalstvo njegovega ozemlja do takrat že osvobodili oblasti avarskega kagana. Njegova moč je namreč po porazu pred [[Obleganje Konstantinopla (626)|Konstantinoplom leta 626]] za daljše obdobje oslabela. Valukova politična tvorba je tako po Štihovi razlagi uveljavila samostojnost tudi v odnosu do zahodnih sosedov. Politična organizacija Valukovih Slovanov se v bistvenih značilnostih ni razlikovala od poznejše kneževine Karantancev pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]]. Začetke Karantanije kot samostojne politične tvorbe in oblikovanja Karantancev kot posebnega zgodnjesrednjeveškega ljudstva (''gens'') P. Štih umešča v obdobje po oslabitvi oz. koncu avarske oblasti. Tak razvoj povezuje s širšim procesom slovanskih etnogenez na območju nekdanjega Avarskega kaganata. Za uveljavitev posebnega etničnega imena Karantanci pa sta bili po njegovi teoriji potrebni še približno dve do štiri generacije, v katerih se je etnogenetski proces razvijal na območju alpskih dolin Drave, Mure in zgornje Aniže.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}

Začetki zgodovine Karantancev naj bi kazale, kako so etnogeneze pravzaprav politični procesi. In kakor naj bi bil politično-oblastni okvir predpogoj za oblikovanje posebne karantanske etnične identitete, tako naj bi povzročila njen zaton njegova ukinitev z odstavitvijo zadnjega karantanskega kneza leta 828.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Po razlagi P. Štiha je bila etnogeneza Karantancev zaključena pred letom 740, ko se pod knezom Borutom v prelomnih zgodovinskih okoliščinah jasno pojavijo v pisnih virih. H. Wolfram postavlja zaključek karantanske etnogeneze okoli leta 700.{{Sfn|Wolfram|1991|p=179}} Karantanski ''gens'' je bil po Štih-Wolframu po izvoru polietničen, njegovemu značaju slovanskega ljudstva pa je pečat dajal vladajoči sloj s svojim jezikom, družbeno ureditvijo, tradicijami ipd.. V oblikovanje karantanske skupnosti so bili vključeni staroselsko romansko/romanizirano prebivalstvo, slovanski priseljenci, Hrvati (če je pri tem res šlo za etnično skupino in ne družbeni sloj) ter tudi [[Dudlebi]]. Pleterski, Štih in Wolfram ne izključujejo niti prisotnosti avarskih, bolgarskih, germanskih ter romanskih drobcev.{{Sfn|Štih|2007|p=53}}{{Sfn|Pleterski|2020|p=60-2}}{{Sfn|Wolfram|1991|p=177}} Povezovanje teh različnih prebivalstvenih skupin ter njihovo postopno preslojevanje in homogenizacijo je po Štihovi razlagi spodbujalo delovanje Karantancev kot politične in pravne skupnosti. To je prispevalo tudi k jezikovnemu in kulturnemu poenotenju. Obsega, v katerem je slovanščina v Karantaniji izpodrinila druge jezike, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.{{Sfn|Štih|2007|p=53}} Štih pa meni, da je imela kot jezik oblasti prevladujoč položaj, kar ji je dajalo tudi družbeno privlačnost, saj je bila povezana z možnostjo socialnega vzpona.{{Sfn|Štih|2007|p=54}}

Podreditev Karantancev Bavarcem oz. Frankom okoli let 743–745 je po Štihovi razlagi pomenila njihovo politično in kulturno vključitev v zahodni svet. Med posledicami tega procesa je bil zaton avarskega vpliva v Karantaniji. Arheologi namreč niso odkrili avarskih predmetov, ki bi zanesljivo izvirali iz časa po letu 770. Ta ugotovitev se ujema s političnim razvojem kneževine: po smrti kneza [[Hotimir|Hotimirja]] leta 769 je oblast prevzela poganska opozicija, nasprotna pokristjanjevanju in bavarskemu vplivu, ki bi lahko iskala podporo tudi pri Avarih. Bavarski vojvoda [[Tasilo III.]] je z vojaškim posegom leta 772 ponovno vzpostavil prejšnji politični položaj in okrepil bavarski vpliv, zlasti z okrepljenim misijonskim delovanjem [[Nadškofija Salzburg|Solnograške nadškofije]]. V to obdobje verjetno izvira ustanovitev samostana v Molcu ([[Molzbichl]]) pri Špittalu, ki je najstarejši samostan na Koroškem in v slovanskem svetu nasploh.{{Sfn|Štih|2007|p=54}} Kot možnost, ki je ni mogoče niti potrditi niti izključiti, Štih omenja tudi povezavo tega samostana s poznejšim nastankom Brižinskih spomenikov. Pokristjanjevanje je bilo eno glavnih sredstev vključevanja poganskih ljudstev v krščanski verski in politični red frankovske države. Sprejetje krščanstva je pomenilo tudi prevzem temeljnih etičnih načel skupnega življenja, zato ni bilo zgolj versko dejanje, temveč tudi sredstvo političnega povezovanja in uveljavljanja oblasti.{{Sfn|Štih|2007|p=55}} Za uspeh misijonskega delovanja je bilo ključno t. i. »pokristjanjevanje od zgoraj«, pri katerem je bila v ospredju spreobrnitev družbene in politične elite, zlasti kneza kot osrednje osebnosti skupnosti. V frankovskem pojmovanju je sprejetje krščanstva s strani vladarja pomenilo tudi spreobrnitev njegovega ljudstva. V tem kontekstu Štih obravnava Karantance kot prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo, saj sta karantanska kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in [[Hotimir]] sprejela krščanstvo že okoli sredine 8. stoletja. Širjenje nove vere je zahtevalo tudi prevajanje vsaj temeljnih verskih besedil v domači jezik. V Karantaniji se je tako začela oblikovati slovanska krščanska terminologija, za katero Štih dopušča možnost, da je vplivala tudi na starocerkvenoslovansko besedišče in misijonsko delovanje sv. Konstantina in Metoda.{{Sfn|Štih|2007|p=55}}

Ob postavitvi Gorazda in Hotimirja za karantanska kneza je frankovski kralj pridobil pravico soodločanja pri imenovanju novih knezov, Karantanci pa so se zavezali k vojaški pomoči frankovskim nadoblastnikom. Slednje je predstavljalo poseg v njihovo rodovno ureditev, katere del je bila tudi tradicionalna sakralna struktura, ki jo je postopoma izpodrivalo krščanstvo. Karantanci so tako že sredi 8. stoletja sodili med ljudstva, pri katerih se je uveljavil politični model povezovanja tradicionalne gentilne ureditve z vrhovno oblastjo frankovskega vladarja. Ta model se je v 9. stoletju razširil tudi na drugih območjih vzhodne in jugovzhodne meje Frankovskega cesarstva. Še korenitejšo spremembo karantanske ureditve so prinesli dogodki leta 828. Po odstavitvi bavarskega vojvode Tasila III. leta 788, s katero so Bavarci izgubili svojega zadnjega plemenskega kneza,{{Sfn|Štih|2007|p=55}} je podobna usoda približno štiri desetletja pozneje doletela tudi Karantance. Njihovega zadnjega kneza [[Etgar|Etgarja]],{{Efn|Štih dopušča možnost, da bi Etgarjevo ime odražalo anglosaške misijonske vplive in da bi bil lahko istoveten z ustanoviteljem cerkve v kraju St. Peter am Bichl na zahodnem obrobju Šenturške gore, ki se je imenoval Otker-Radozlav.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}}} je nasledil grof frankovskega izvora iz Bavarske.{{Sfn|Štih|2007|p=56}} Zamenjava rodovne ureditve z grofovsko je pomenila konec karantanske državnosti in izgubo njene samostojne politične identitete. Predstavlja tudi pomemben korak pri institucionalnem vključevanju Karantanije v frankovsko državo. V Karantaniji se je uveljavljalo bavarsko-frankovsko pravo, Bavarci, ki so sprva prihajali kot misijonarji, pozneje pa tudi kot zemljiški posestniki, pa so z nastopom grofovske oblasti postali glavni nosilci politične oblasti. O intenzivnosti integracijskih procesov v 9. stoletju pričajo tudi najstarejši podatki o sorodstvenih povezavah med frankovsko-bavarsko aristokracijo in karantanskim plemstvom.{{Sfn|Štih|2007|p=56}}

Po Štihovi razlagi je izguba lastnega kneza in odprava politične samostojnosti Karantanije dolgoročno prispevala tudi k izginotju karantanske etnične identitete. Karantanci so tako kot številna druga zgodnjesrednjeveška ljudstva sčasoma izginili iz zgodovinskih virov, vendar je njihova dediščina ostala pomembna. Koroška je prevzela karantansko ime in obred ustoličevanja, kontinuiteto karantanske politične tradicije pa Štih povezuje tudi z nastankom Koroškega vojvodstva leta 976,{{Sfn|Štih|2007|p=56}} ki je bila ustanovljena pred vojvodinami Avstrijo (1156), Štajersko (1180) in Kranjsko (1364). Po njegovi razlagi se je karantanska državnost tako prenesla na novo politično tvorbo in se ohranila v spremenjeni obliki. Medtem ko so Korošci že od [[Janez Vetrinjski|Janeza Vetrinjskega]] v prvi polovici 14. stoletja karantansko zgodovino razumeli kot del zgodovine svoje dežele, so Slovenci njen pomen za lastno zgodovino in identiteto prepoznali šele konec 18. stoletja. Karantanijo so po Petru Štihu začeli razumeti kot zibelko slovenskega naroda, s čimer se je oblikoval t. i. karantanski mit, ki ga Štih označuje za najpomembnejši nacionalno-konstitutivni zgodovinski mit pri Slovencih. Ob tem govori o paradoksu, da je prekinitev karantanske etnogeneze v 9. stoletju omogočila poznejše oblikovanje slovenske identitete v drugačnih političnih in zgodovinskih okoliščinah. Slovenska etnogeneza se je pri tem oprla tudi na slovansko-karantansko zgodovinsko dediščino, s katero je povezala začetke lastne zgodovine.{{Sfn|Štih|2007|p=57}}

=== Karniola ===
Na območju osrednje Slovenije, verjetno na [[Gorenjska|Gorenjskem]], [[Posavje|Posavju]] ali/in Tolminskem,{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Štih|2008|p=32}} na prehodu iz 8. v 9. stoletje naj bi se razvila slovanska [[Pleme|plemenska]] kneževina [[Karniola]], katere središče je bilo v [[Carnium|Carniumu]] (današnjem [[Kranj|Kranju]]). Poimenovanje se pojavi pri Pavlu Diakonu, langobardskem piscu, ki je konec 8. stoletja opisoval tudi dogodke iz okoli leta 740. Z njim je označil slovansko območje vzhodno od Furlanije, ki ga je opredelil kot slovansko deželo (''patria Sclavorum''). Ime je bilo najverjetneje prevzeto iz furlanskega geografskega poimenovanja. Iz njega izpeljano ime prebivalcev, Karniolci (''Carniolenses''), je prvič izpričano leta 820 v Frankovskih državnih analih. Čeprav je zgodnjesrednjeveških zapisov o Karnioli in Karniolcih zelo malo, po Štihovi razlagi kažejo na razlikovanje med slovanskima skupnostima severno in južno od Karavank.{{Sfn|Štih|2008|p=32}} Zaradi redkih omemb v virih in pomanjkanja drugih podatkov je zgodovina Karniole neznanka, nekateri zgodovinarji pa dvomijo, da je sploh bila plemenska kneževina, ampak menijo, da je ime označevalo le pokrajino male Kranjske.{{Sfn|Sket|1893|p=6}}{{Sfn|Granda|2022|p=17}}{{Sfn|Grdina|2014c}}

Karniola je bila po Štihovi razlagi verjetno organizirana kot skupnost z rodovno ureditvijo, v kateri so politično organizacijo določali pripadnost skupnosti in njena tradicionalna notranja struktura. Povezava med pojmi ''patria'' (dežela), ''gens'' (ljudstvo) in ''dux'' (knez) dopušča možnost, da je vodil takšno ureditev [[Vojnomir Slovan]], ki ga Frankovski državni anali omenjajo v zapisu za leto 795. Njegova dejanska vloga ostaja nejasna, zato ga ni mogoče zanesljivo opredeliti kot karniolskega kneza. Štih kljub temu sklepa, da se je na območju Karniole oblikovala samostojna slovanska gentilna kneževina, primerljiva s Karantanijo, vendar od nje ločena po ozemlju in političnem razvoju.{{Sfn|Štih|2008|p=33}} Karniola je zaradi svoje lege ob vzhodnem robu Furlanije prišla v stik s frankovsko oblastjo med vojaškimi spopadi Frankov z Avari. Štih dopušča možnost, da je frankovsko vrhovno oblast priznala že leta 791, zanesljiveje pa je njeno podreditev mogoče povezati z dogodki v letih 795–796. S tem je bila vključena v frankovski politični sistem, vendar to po Štihovi razlagi ni nujno pomenilo takojšnje odprave njene notranje ureditve. Nasprotno, poznejši razvoj kaže, da je Karniola verjetno ohranila gentilno organizacijo, medtem ko je bila politično in upravno vključena v [[Furlanska marka|Furlansko marko]].{{Sfn|Štih|2008|p=33}}

=== Kritika »Štih-Wolframove« etnogeneze ===
P. Štih je označil Wolframov pristop za pomemben mejnik v raziskovanju Karantanije, saj je sodobna spoznanja etnogenetskih raziskav prvi sistematično uporabil pri razlagi karantanskih razmer.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} Model etnogeneze prebivalcev Karantanije in Karniole, ki sta ga najbolj utemeljila Štih in Wolfram je bil deležen kritik. Pristaš etnosimbolizma, [[Matej Gazvoda]], je zapisal, da ''[t]eoriji etnogeneze, kakršno je ponudil Wolfram, že pri pojasnjevanju položaja germanskih etnij, ki jih je Wolfram neposredno preučeval in svojo teorijo na ta položaj apliciral, žal manjka prepričljivosti''.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Igor Grdina je opozoril na metodološko nedoslednost pri obravnavi Karantanije in Karniole. Čeprav naj bi bili entiteti razvojno primerljivi, že Karniola v razlagi karantanske etnogeneze ni bila obravnavana na primerljiv način. Po Grdinovi presoji je to problematično, saj zgodnjesrednjeveški viri tako Karantance kot prebivalstvo Karniole umeščajo v širši slovanski okvir: Karantanci so omenjeni v ''Konverziji'' in v zvezi z Valukovo ''marca Vinedorum'', Karniola pa pri Pavlu Diakonu. Grdina je zato podvomil o metodološki doslednosti modela, ki pri razlagi etnogeneze poudarja oblikovanje posebne karantanske skupnosti, ne da bi enako vprašanje razčlenil tudi v primeru Karniole.{{Sfn|Grdina|2012|p=1}} 

I. Grdina je očital H. Wolframu, da je pri razlagi karantanske zgodovine prevelik pomen pripisal hipotetičnim razvojnim možnostim (spekulacijam), ki bi se sicer lahko uresničile, vendar zanje ni dokazov. Po njegovem mnenju takšen pristop stvarni zgodovinski razvoj podreja domnevnim procesom, ki se v resnici morda sploh niso zgodili. Kot primer je navedel Wolframovo opredelitev Karantanije kot večetnične politične tvorbe, ki naj bi se zaradi te značilnosti razvijala drugače od drugih zgodnjesrednjeveških državnih tvorb. S tem naj bi ji Wolfram implicitno pripisal posebno zgodovinsko pot že od njenega nastanka. Grdina je takšno razlago zavrnil, saj večetničnost ni bila posebnost Karantanije. Tudi na Bavarskem in v langobardski državi, v Italiji, je živelo etnično raznoliko prebivalstvo, katerega sestava naj bi bila v marsičem primerljiva s karantansko, razlikoval pa naj bi se predvsem prevladujoči prebivalstveni element.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}} [[Janez Höfler]] je opozaril na nedoslednost v Wolframovem prevodu ''Konverzije''; ''populis petentibus'', ki se pojavi v poročilu o vrnitvi [[Hotimir|Hotimira]] na karantanski knežji položaj na prošnjo Karantancev, je Wolfram prevedel kot »na zahtevo ljudstev« (''Völker'') in ga uporabil kot dokaz večetnične sestave Karantancev. Enaka besedna zveza pa se pojavi tudi v odlomku o duhovniku Virgilu, ki se je dal posvetiti v škofa na prošnjo ljudi in škofov tiste pokrajine ''(populis petentibus et episcopis regionis illius''). Tam je Wolfram besedo ''populi'' prevedel v ednini kot ''Volk'', ne da bi pojasnil razliko v prevodu.{{Sfn|Höfler|2012|p=2}} Kot dodatno težavo je Grdina izpostavil Wolframovo razlago pričevanja Pavla Diakona o Karniolcih. Ta jih je namreč obravnaval kot drugo slovansko ljudstvo v primerjavi s prebivalstvom severno od Karavank.{{Efn|I. Grdina: ''Wolfram, ki je Karantanijo razglasil za multietnično tvorbo, se na mestu, ko govori o Karniolcih, čudno zaplete: slednji naj bi bili po vesteh Pavla Diakona »drugo slovansko ljudstvo« kot tisti ljudje, ki živijo severno od Karavank. […] To pomeni, da znameniti langobardski zgodovinar dejansko govori proti njegovim razlagam. Karantanijo naj bi po njegovem poseljevalo »drugo slovansko ljudstvo«. Zastavlja se vprašanje, zakaj Wolfram pri razglašanju prebivalcev kneževine severno od Alp za multietnično skupnost, ne ovrže tega Pavlovega razumevanja, niti ga ne problematizira kot napačnega.''{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}}} Po Grdinovi presoji takšno razlikovanje nasprotuje Wolframovi razlagi Karantanije kot posebne večetnične skupnosti, saj nakazuje, da so tudi Karantanci lahko predstavljali posebno slovansko skupnost. Wolframu je očital, da Pavlovega pričevanja ni ustrezno pojasnil niti ga ni kritično obravnaval kot morebitno nasprotje svoji razlagi. Grdina je obenem zapisal, da se: ''Karniolci'' […] ''zanesljivo nikoli niso oblikovali v pleme, tudi za Karantance tega ni mogoče trditi''. Wolframovi teoriji etnogeneze je očital tudi notranja protislovja. Po njegovem mnenju je Wolfram s poudarjanjem večetničnosti Karantanije, slednjo dejansko izvzel iz okvira lastne teorije.{{Sfn|Grdina|2012|p=2}}  

Wolframova teorija etnogeneze, ki je razvita na podlagi preučevanja germanskih ljudstev v poznem Rimskem cesarstvu, temelji na predpostavki, da je bilo za ohranjanje skupnostne identitete ključno tradicijsko jedro, ki je izročilo prenašalo iz roda v rod. To vlogo je pripisal predvsem aristokratskim bojevnikom,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ki naj bi zaradi svoje organiziranosti, hierarhične povezanosti in sorodnih predstav o svetu zagotavljali kontinuiteto skupnosti. Grdina tovrstno razlago označuje za preozko, saj naj bi prenašanje skupnostnega izročila potekalo širše in ne zgolj znotraj bojevniškega sloja. Grdina meni, da prenašanje etničnega izročila med generacijami ni bilo omejeno na bojevniško aristokracijo, temveč je vključevalo širše prebivalstvo. Takšno omejitev zavrača tudi zato, ker bi bilo ohranjanje skupnostne identitete zgolj znotraj določene poklicne ali spolne skupine nezdružljivo z biološkim nadaljevanjem skupnosti.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}}

Wolfram predpostavlja določeno stopnjo etnične povezanosti nosilcev skupnostne identitete, saj naj bi prav njihovo izročilo zagotavljalo kontinuiteto ljudstev in plemen skozi več generacij. Po Grdini je zato Wolframova opredelitev Karantanije kot bistveno drugačne, večetnične tvorbe nezdružljiva z njegovim teoretičnim modelom. V takšni skupnosti namreč ni mogoče določiti tradicijskega jedra, ki bi zagotavljalo neprekinjeno prenašanje skupnostnega izročila. Grdina to vprašanje povezuje tudi z razvojem srednjeveških plemenskih vojvodin v Svetem rimskem cesarstvu.{{Sfn|Grdina|2012|p=3}} Status takšnih vojvodin so dosegle [[Švabska]], [[Bavarska]], [[Saška]], [[Frankonija]] in [[Lotaringija]], pri čemer je imela po njegovem mnenju pomembno vlogo utrjena plemenska tradicija. Karantanija se v takšno ureditev ni vključila kot samostojna plemenska vojvodina, kar Grdina razume kot okoliščino, ki odpira vprašanje kontinuitete njene skupnostne tradicije. Pri tem se sklicuje na Wolframovo poudarjanje tradicijskega jedra kot bistvenega dejavnika etnogeneze.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Poznejši srednjeveški razvoj kaže, da etnična in plemenska pripadnost nista bili le umetno preneseni iz rimskega političnega mišljenja, temveč sta ustrezali tudi družbenim predstavam srednjeveškega sveta. Čeprav so koncepti etničnosti in plemenskosti izhajali tudi iz antičnih predstav o organizaciji skupnosti, jih zato ni mogoče razumeti zgolj kot vsiljeno ''ideologijo'' brez podlage v takratnih družbenih razmerah.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Grdina slovenskim zgodovinarjem, ki se pri razlagi karantanske etnogeneze opirajo na Wolframov model, očita, da se ne soočajo z nekaterimi njegovimi temeljnimi vprašanji. Problematiziral je tudi prenos spoznanj o etnogenezi poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških germanskih ljudstev na zgodnjesrednjeveške Slovane v srednji in jugovzhodni Evropi (med Donavo in Tržaškim zalivom) in jih označil za ''simptomatične''. Po njegovem mnenju je treba upoštevati razlike med zgodovinskimi procesi, ki so zaznamovali obe skupini.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Grdina razliko ponazori z načinom poselitve in odnosi med prišleki ter staroselskim prebivalstvom. Germanske skupine, naseljene na ozemlju Rimskega cesarstva, so bile pogosto gospodarsko odvisne od delovanja mest in drugih struktur podrejenega prebivalstva. Pri Slovanih pa je bila zaradi prevladujočega poljedelskega načina življenja pomembnejša naselitev obsežnejših ozemelj okoli staroselskih središč. Po tej razlagi je takšna prostorska razporeditev postopoma omogočala kulturno povezovanje priseljencev in staroselcev, vendar na drugačnih temeljih kot v primeru Germanov na rimskem ozemlju.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}} Kot primer kulturnega zlitja germanskih priseljencev z romaniziranim prebivalstvom navaja [[Goti|Gote]], [[Svevi|Sveve]] in velik del [[Franki|Frankov]]. Po Grdinovi interpretaciji so se zaradi razlik v načinu poselitve in gospodarski odvisnosti odnosi med priseljenci in staroselci v različnih okoljih razvijali različno. To naj bi prispevalo k velikim spremembam v etnični sestavi prebivalstva od pozne antike do konca srednjega veka.{{Sfn|Grdina|2012|p=4}}

Po Grdini je problematično, da se Karantance in Karniolce opredeljuje kot ločeni plemeni oz. identitetni skupnosti. Takšna razlaga po Grdinovi presoji nasprotuje predstavi o enotnem etničnem razvoju slovenskega prostora, ki so jo kot izhodišče slovenske zgodovine razumeli zgodovinarji Franc in Milko Kos, Ljudmil Hauptmann in Bogo Grafenauer ter jezikoslovec [[Fran Ramovš]]. Njihovo razumevanje je dopuščalo posamezne zgodovinske prelome, vendar je slovensko zgodovino obravnavalo kot v temelju neprekinjen proces.{{Sfn|Grdina|2012|p=5}}

Grdina nasprotuje zavračanju povezave med jezikom in etnično pripadnostjo, ki ga pripisuje zgodovinarjem, sklicujočim se na Wolframa. Po njegovem mnenju primeri Švicarjev, Nemcev in Avstrijcev, pri katerih je razmerje med jezikom in etnično identiteto drugačno kot pri Slovencih, sami po sebi ne dokazujejo, da je jezikovna kontinuiteta neustrezen model za razlago slovenske zgodovine. Poudarja, da je treba zgodovinske skupnosti obravnavati glede na njihove posebne okoliščine, saj v zgodovinopisju ni mogoče pričakovati, da bi en sam model veljal za vse narode in vsa obdobja. Kot interpretativno izhodišče za slovenski jezikovni razvojni kontinuum zagovarja jezikoslovne razlage Frana Ramovša,{{Sfn|Grdina|2012|p=5}} za katere meni, da jih je mogoče ovreči samo z jezikoslovnimi argumenti. Jezikovno kontinuiteto razume kot bistveno sestavino zgodovinske kontinuitete Slovencev, saj je po njegovem mnenju prav jezik tisto področje, na katerem je mogoče najzanesljiveje slediti razvoju skozi čas. Zato nasprotuje stališču, da je kontinuiteta Slovencev v srednjem veku obsegala zgolj jezik in ničesar drugega. Obenem kritizira uporabo splošnih modelov etnogeneze, kadar ti po njegovem mnenju ne upoštevajo posebnosti slovenskega zgodovinskega razvoja.{{Sfn|Grdina|2012|p=6}} I. Grdina opozarja, da pri obravnavi jezika teoretiki etnogeneze zanemarjajo jezikoslovne raziskave ter argumentacijo nadomeščajo s predsodki in selektivno uporabo podatkov; njihovo razumevanje jezika označuje kot primer t. i. ''divje misli''. Opozarja tudi na neskladje pri uporabi Wolframove teorije etnogeneze: zagovorniki teorije Karantance razlagajo kot večetnično skupnost, kar je po Grdinovem mnenju nezdružljivo z obstojem tradicijskega jedra, ki naj bi po Wolframovem modelu sestavljali aristokratski vojščaki, dovolj povezana skupina, da bi lahko prenašala izročilo in skupinsko identiteto. Predstava o izrazito etnično raznoliki karantanski skupnosti zatorej nasprotuje predpostavkam tega modela.{{Sfn|Grdina|2012|p=7}}

Grdina meni, da bi se [[kosezi]] v razlagi Boga Grafenauerja lahko skoraj idealno ujemali z bojevniškim tradicijskim jedrom pri Wolframu. Opozarja pa, da so bili kosezi razprostranjeni tako v Karantaniji kot v Karnioli, zato – na podlagi tega vidika – ne morejo predstavljati nosilcev identitete, omejene na eno od teh dveh območij. Pri tem razlikuje Grafenauerjevo razlago kosezov od starejše interpretacije Ljudmila Hauptmanna.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} M. Gazvoda podobno kot Grdina problematizira uporabo Wolframove teorije za ločeno razlago nastanka Karantancev in Karniolcev. Ker so Kosezi izpričani tako na Koroškem kot na Kranjskem, ne morejo služiti kot dokaz za obstoj dveh ločenih elit, ki naj bi prenašali in ohranjali različni etnični zavesti. Gazvoda zato meni, da poskus ločene uporabe Wolframove teorije za Karantanijo in Karniolo ne pojasni, katere elite naj bi vzdrževale njuno domnevno ločeno etnično identiteto.{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} Grdina zaključuje, da je uporaba Wolframove teorije etnogeneze pri razlagi zgodnjesrednjeveške slovenske zgodovine nevzdržna, če so obravnavani Karantanci in Karniolci kot ločeni plemenski skupnosti, saj zanju ni mogoče opredeliti tradicijskega jedra,{{Sfn|Grdina|2011|p=12}} ki bi prenašalo skupinsko identiteto med generacijami. Morebitna razlaga, da se izročilo ni prenašalo prek družbenih elit, bi po njegovem mnenju zahtevala dokazljivo ločenost obeh skupnosti, za katero zgodovinski viri ne dajejo opore. Grdina se sklicuje na Pavla Diakona, Burcharda in Nestorjevo kroniko, ki dejansko ne izpričujejo dveh ločenih slovanskih etnij na območju med Donavo in [[Tržaški zaliv|Tržaškim zalivom]], temveč eno skupnost, povezano s slovenskim jezikovnim kontinuumom. Kot dodaten argument navaja cerkvenoupravno ureditev iz časa [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila Drava določena za mejo med salzburškim in oglejskim misijonskim območjem tako v Karantaniji kot vzhodno od nje. Po Grdinovi presoji takšna ureditev ne podpira teze o etnično zaključenih skupnostih na tem območju.{{Sfn|Grdina|2012|p=8}}
[[Slika:Europe around 900.jpg|sličica|Evropa ok. leta 900]]
Grdina opozarja, da bi lahko krščanstvo po več kot pol stoletja pokristjanjevanja Karantanije prispevalo k oblikovanju skupne identitete, razlikujoče se od identitete sosednjih skupnosti. Kot dodaten problem uporabe teorije etnogeneze izpostavlja opredeljevanje zgodnjesrednjeveških skupnosti kot plemen. Po Grdini Karantanija in Karniola nikoli nista bili plemenski vojvodini (''Stammherzogtümer'') srednjeveškega Rimskega cesarstva, ravno tako pa vsaka skupnost, omenjena v zgodovinskih virih, še ni bila plemenska. Za takšno opredelitev so potrebni posebno pravo, oblastnik ter enotna tradicija in predstava o skupnem izvoru. Skupnost je sicer lahko nastala iz etnično raznolikih skupin, vendar se morajo te sčasoma popolnoma zliti v novo celoto, kot po njegovem ponazarjata hrvaško-slovanska oz. bolgarsko-slovanska simbioza.{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} Grdina dvomi, da je imela Karantanija izoblikovane nastavke za razvoj samostojnega prava, in poudarja, da [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanje knezov oz. vojvod]] na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju ni bilo edinstveno, temveč je izviralo iz slovanske dediščine Slovencev. Sklicuje se na ''Konverzijo'', ki prebivalstvo Karantanije in [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]] označuje s skupnim imenom ''Sclavi'', medtem ko Moravane{{Sfn|Grdina|2012|p=9}} severno od Donave poimenuje drugače. Tudi Pavel Diakon omenja Slovane južno od Karavank, v Karnioli. Karniolce, ki so v Frankovskih državnih analih omenjeni za leto 820, Grdina razume kot prebivalce že uveljavljene ozemeljske enote, ne pa kot posebno pleme. Pri tem se sklicuje na [[Wilhelm Wattenbach|Wilhelma Wattenbacha]] in poudarja, da samo izpričanost skupinskega imena ne zadostuje za opredelitev skupnosti kot plemena. Zapisal je: ''Zagovorniki teorije etnogeneze so dali ob razpravi o tem, kaj je v srednjem veku pleme, odgovor, ki je povsem nezadovoljiv. Mogli bi ga označiti za povsem znanstveno insuficientnega. Kriterij za pleme je namreč po njihovi sodbi izpričanost nekega imena, medtem ko druga znamenja za priznanje obstoja le-tega menda niso pomembna''.{{Sfn|Grdina|2012|p=10}} J. Höfler je mnenja, da v primeru Karantancev ni šlo zgolj za slovansko politično tvorbo v Vzhodnih Alpah, temveč za politično skupnost tamkajšnjih Slovenov, poimenovano po središču v [[Celovška kotlina|Celovški kotlini]]. Ni pa dokazano, da so se njeni prebivalci sami imenovali ''Karantanci''; prav tako ni znano, ali so uporabljali ustrezno domačo obliko ''Karantane''. Podobno velja za Karniolce, pri katerih Höfler še verjetneje domneva zunanje poimenovanje prebivalcev pokrajine Karniola, ne pa njihovega samoimenovanja. Zato Höfler izpostavlja, da je zelo vprašljivo, ali lahko Karantance in Karniolce razumemo kot samostojni etniji v smislu teorij etnogeneze. Podobno vprašanje se zastavlja tudi pri drugih zgodnjesrednjeveških političnih tvorbah Slovenov, med katerimi Höfler posebej izpostavlja Moravane.{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} Grdina je o obstoju ''kneževine'' Karniole zapisal: ''Pomenljivo je tudi Štihovo opotekanje okoli Vojnomirja Slovana: najprej mu je ta bil dober kandidat za karniolskega kneza, potem pa se je pri'' ''[Jerneju] Kosiju tako čislani zgodovinarski multifunkcionar le ovedel logične nesmiselnosti svojih izvajanj: s Franki kolaborirajoči mož je v virih izpričan kot Slovan! Karniolci pa naj ne bi bili samo prebivalci Karniole, marveč že oblikovano pleme s specifično identiteto. In potem Vojnomir Slovan, seveda, ni več bil dober kandidat za njihovega kneza''.{{Sfn|Grdina|2014c}}

Čeprav se zavzema P. Štih za »snetje nacionalnega korzeta« v kritičnem zgodovinopisju,{{Efn|prim.{{Sfn|Štih|2007|p=49}} V tem smislu je Štih izjavil tudi: ''Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev''{{Sfn|Štih|Teržan|2020}}}} I. Grdina v razpravi iz leta 2026 Štihu in njegovim somišljenikom očita, da pri razlagi zgodovine slovenskega prostora oživljajo poglede starinoslovca Richarda Knabla ter z njimi nadomeščajo uveljavljeni interpretativni model, ki ga Grdina zagovarja, z razlago, ki jo sam označuje za ideološki konstrukt. Štihu očita tudi, da pri obravnavi slovenske zgodovine uporablja drugačna merila kot pri zgodovini drugih narodov, kar označuje kot »paradigmatsko insularnost«. Opozarja tudi na nedosledno uporabo Wolframove teorije etnogeneze: čeprav Štih pri razlagi zgodnjesrednjeveških skupnosti uporablja pojem etnogeneze, naj pri opredeljevanju plemen ne bi upošteval enakih meril kot Wolfram. Ta opozarja, da samo izpričano ime še ne dokazuje obstoja določene skupnosti. Štihu očita, da za pleme šteje tudi prebivalstvo utrjene ozemeljske enote Karniole, katerega posebno ime je izpričano le enkrat samkrat,{{Sfn|Gazvoda|2016|p=56}} ne da bi takšno odstopanje od Wolframovega pristopa ustrezno utemeljil.{{Sfn|Grdina|2026|p=145}} Grdina stališče zagovornikov teorije etnogeneze razlaga kot političnoideološko pogojeno in ga povezuje s tezo klasikov [[Historični materializem|historičnega materializma]] [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]] o obstoju posebne koroške narodnosti med letoma 800 in 1848, ki naj bi bila ob revolucijah leta 1848 že v zatonu; tovrstna predstava o koroški narodnosti zunaj tega ideološkega okvira se ne pojavlja.{{Sfn|Grdina|2012|p=12}}

Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim.{{Sfn|Sket|1893|p=7}}{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.{{Sfn|Žužek|2020}} Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}''

== Teoretska podlaga ==

=== Teoretične usmeritve obravnavanja naroda in nacionalizma ===
Od začetka 21. stoletja je pustila v slovenski humanistiki teoretski pečat t. i. modernistična teorija.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}}

==== ''Modernistična paradigma'' ====
Glavni predstavniki so [[Eric Hobsbawm]], [[Ernest Gellner]] in [[Benedict Anderson]]; nanje se opira tudi [[Miroslav Hroch]]. Modernizem postavlja prelomnico v leto 1789 in čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Narod in nacionalizem sta po njihovem mnenju pojava moderne dobe, povezana z ideologijo suverenega ljudstva, množičnim izobraževanjem, industrializacijo in novimi oblikami družbene organiziranosti.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=45}} Modernizem kot teorijo opredeljujeta predvsem dve premisi: trditev, da sta narod in nacionalizem kronološko in kakovostno moderna pojava (po francoski revoluciji), ter konstruktivistični nazor, po katerem narodov ne oblikujejo objektivni kriteriji (jezik, teritorij, vera, kultura), temveč skupno prepričanje vanje. Na teh izhodiščih temeljita Andersonov koncept »zamišljenih skupnosti« in Hobsbawmova delovna predpostavka, da je narod skupina, katere člani se imajo za njegove pripadnike.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

Hobsbawm nastanek narodov veže na evropsko modernost in desetletja revolucij po 1789. Nacionalizem vidi kot moderno politično gibanje, usmerjeno v oblikovanje ozemeljskih držav. Med 1830 in 1870 je veljalo »načelo praga« (velikost ozemlja, demografska in ekonomska moč). Pozneje (1870–1914) se je v vzhodni Evropi uveljavil etno-jezikovni nacionalizem, ki je načelo praga opustil in za kriterij postavil jezik ter etničnost. Hobsbawm etničnost in jezik obravnava kot dvoumna in drugotna; poudarek daje političnim in družbenim procesom moderne dobe. [[Andreja Valič Zver]] opozarja, da je njegov pogled ozko omejen na Zahodno Evropo in [[Marksizem|marksistično]] razumevanje 19. stoletja, medtem ko zapostavljanje čustvenega in simbolnega pomena jezika ter etničnosti ne more ustrezno pojasniti sodobnega nacionalizma.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=46}}

Gellner definira nacionalizem kot teorijo politične legitimnosti, po kateri morata politična in nacionalna enota sovpadati. Narod nastane šele z industrijsko družbo, ki potrebuje mobilno, pismeno, računanja veščo in kulturno standardizirano prebivalstvo. Nacionalizem ni prebujenje stare, latentne sile, temveč posledica nove družbene organiziranosti, utemeljene na visoki kulturi, ki jo ščiti država. Včasih prevzame predobstoječe kulture in iz njih naredi narode, včasih pa si jih izmisli. Tipologijo nacionalizma je razvil glede na dostop do moči in izobraževanja ter glede na to, ali je kultura enotna ali dualna. V ''habsburškem'' modelu imajo centri moči privilegiran dostop do visoke kulture (ki je v resnici njihova lastna), medtem ko »nemočni« nimajo privilegija izobrazbe, imajo pa svojo ljudsko kulturo. To lahko – ob podpori spomina (resničnega ali izmišljenega) – razvijejo v novo visoko kulturo, okoli katere pozneje zgradijo tudi politično enotnost. Ključno vlogo pri tem imajo intelektualni preporoditelji. Valič Zver ugotavlja, da model ostaja precej vezan na industrijsko družbo in deluje predvsem kot instrument stabilizacije države. O sami naravi nacionalizma in o postindustrijski dobi pove razmeroma malo, čeprav je »habsburški« tip prepoznaven tudi za slovenski primer.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=47-9}}

Anderson je opredelil narod kot ''zamišljeno politično skupnost'' – hkrati omejeno in suvereno. »Zamišljena« pomeni, da člani nosijo predstavo o povezanosti, čeprav se osebno ne poznajo; zamišljene so vse skupnosti, ki presegajo neposreden stik. »Omejen« pomeni, da ima narod končne (čeprav spremenljive) meje, »suveren« pa, da je zagotovilo suverenosti moderna država. Nastanek narodov povezuje z zatonom religioznega načina mišljenja in dinastičnega kraljestva v 18. stoletju ter s spremenjenim dojemanjem časa. Ključno vlogo pripisuje tiskarskemu kapitalizmu, časopisom (ki nadomeščajo jutranjo molitev in vzpostavljajo zamišljeno povezanost) in romanu. Splet kapitalizma, tiskarske tehnologije in jezikovne raznolikosti je omogočil novo obliko zamišljene skupnosti, ki je postala osnova modernega naroda. V nasprotju z Gellnerjem in Hobsbawmom bolj poudarja subjektivno, kulturno in simbolno razsežnost.{{Sfn|Valič Zver|2012|p=49-50}}

Modernistična paradigma je prispevala k razvoju stroke, vendar je aplikacija striktnega modernističnega pristopa na slovenski primer privedla tudi do spornih tez.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Med drugim so trdili (in še trdijo) nekateri raziskovalci, zlasti [[Jernej Kosi]] in [[Rok Stergar]], da pred sredo 19. stoletja ni obstajala samozavedajoča se slovenska etnična skupnost, ki bi omogočila narodno gibanje, in da je izraz »slovensko etnično ozemlje« zgolj historiografska konstrukcija. Ker teh stališč slovensko zgodovinopisje ni sprejelo v celoti, so sprožila polemike, kritične ocene in študije, ki so se oprle na drugačne teoretske pristope. Celovitega nemodernističnega monografskega prikaza razvoja slovenske kolektivne identitete od začetkov pa še ni.{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Na upravičenost kritičnega pretresa striktnega modernizma kažejo tudi drugi pristopi, ki nastajajo od 1980-ih: [[etnosimbolizem]] Anthonyja D. Smitha, »[[krščanski perenializem]]« [[Adrian Hasting|Adriana Hastingsa]] in nova teorija nacionalizma [[Caspar Hirschi|Casparja Hirschija]]. Številni tuji raziskovalci so modernistične postulate na podlagi empiričnih dejstev zavrnili, medtem ko preučujejo nekateri strokovnjaki predmodernega obdobja zgodovine evropskih narodov, ne da bi se ozirali na trditev o nerazdružljivosti modernosti pojma ([[Neven Budak]], [[Géza Pálffy]]).{{sfn|Kočevar|2024|p=428}} Smith na debati z Gellnerjem (Warwick 1995){{sfn|Kočevar|2024|p=428}} poudarja, da so narodi in nacionalizmi tudi produkti že obstoječih tradicij in dediščin, oblikovanih skozi generacije. Modernih političnih nacionalizmov po njegovem mnenju ni mogoče razumeti brez zgodnejših etničnih vezi, spominov in v nekaterih primerih predmodernih etničnih identitet.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Hastings (1997) naroda ne veže inherentno na modernost, temveč na krščanstvo. Etnična skupnost po njegovem preide v narod, ko njen jezik preide v pisno rabo in dobi prevod Biblije. Kritično se opredeljuje do modernizma in opozarja, da preveč negativen odnos do narodov in nacionalizma izpušča osrednji pomen evropske kulturne in politične dediščine.{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} Tudi empirične študije posameznih primerov kažejo omejitve striktnega modernizma. Estonski zgodovinar [[Toivo U. Raun]]{{sfn|Kočevar|2024|p=429}} zavrača Gellnerjevo trditev o popolni odsotnosti etničnega samozavedanja pri Estoncih do 19. stoletja in ugotavlja, da empirični podatki bolje ustrezajo Smithu in Hrochu. Grški zgodovinar Tassos A. Kaplanis kritizira »modernistično agendo«, ki ''a priori'' zavrača dokaze (kot irelevantne) pred francosko revolucijo, in opozarja na problematičnost absolutne kronološke modernosti narodov.{{sfn|Kočevar|2024|p=430}}

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==

=== Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' ===
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v srednjem veku, oz. od pokristjanjenja,{{Sfn|Sket|1894|p=II}} splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).{{Sfn|Sket|1894|p=II}}'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{sfn|Curta|2001|p=344}} Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;'''''{{Efn|''Dandanes se še tako imenujejo Slovenci (za Dalmatina v 16. stoletju Sloveni zraven Slovenci), Slovaki (Slověni) in SIovinci (Kašubi na Pruskem in Pomoranskern); izpremenjeno ime Slovani, Slavi pa znači sedaj vse Slovane.''{{Sfn|Sket|1894|p=II}}}} V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}}

=== Slovanski etno- in lingvonim ===
Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Janez Höfler se pri obravnavi slovanske etnogeneze sklicuje na tezo romunskega zgodovinarja in arheologa Florina Curte, ki je zagovarjal, da se je pojem ''Slovanov'' izoblikoval v okviru bizantinskega poimenovanja skupin onstran Donave, ki so jih Bizantinci začeli obravnavati kot skupno ljudstvo, ko so postale vojaška nevarnost za cesarstvo. Po tej razlagi so se grška poimenovanja ''Sklavenoi'' in ''Sklavoi'' ter njihove latinske ustreznice pozneje razširila na sorodna ljudstva v vzhodni in severni Evropi. Curta je dopuščal tudi možnost, da so Bizantinci ime prevzeli od ene izmed skupin ob Donavi, ne pa ga ustvarili sami. Höfler zato za Prokopijeve ''Sklavene'' ne uporablja sodobnega splošnega poimenovanja ''Slovani'', saj jih razume kot eno izmed slovanskih plemen, ne pa kot ''Slovane'' v širšem pomenu, ki ga ima izraz danes. Namesto tega uporablja prilagojeno obliko Prokopijevega poimenovanja ''Sklaveni''.{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}

Čeprav se Curta ni ukvarjal z morebitnimi starejšimi zametki svoje teze, da je bilo ime ''Slověne{{Sfn|Höfler|2012|p=4}}'' prvotno poimenovanje posameznega slovanskega plemena, ne pa celotnega slovanskega ljudstva, so podobne razlage obstajale že prej. To možnost je omenil [[Franc Miklošič]] v uvodu k delu ''Altslovenische Formenlehre und Paradigmen'' (1874), nanj pa se je navezal [[Konstantin Jireček]] v Zgodovini Bolgarov (1876). Po Jirečku so se Grki in Rimljani najprej seznanili s Sloveni, zato se je njihovo ime verjetno razširilo na druga slovanska plemena in nazadnje na celotno slovansko skupnost. [[France Bezlaj]] je obravnaval domnevo o enem samem plemenu ''Slovenov'', ki naj bi izviralo iz severne Rusije, v okolici [[Novgorodska oblast|Novgoroda]] in Ilmenskega jezera. O Slovenih na tem območju poroča tudi [[Zgodovina minulih let|Nestorjeva kronika]], iz začetka 12. stoletja; sorodno ime so nosili tudi ''Slovinci'' ob Baltiku, ki so kot skupnost izginili v 20. stoletju.{{Efn|J. Höfler: ''Ali gre tu za veje istih plemen, ki so se razselila, ali le za slučajno ujemanje v poimenovanju, ostaja sporno. Ob tem lahko opozorimo na problem Venetov, katerih nekdanja navzočnost je prek toponimov ali drugače izpričana na različnih koncih Evrope. Kljub pomislekom gre po vsej verjetnosti za posamične otoke iz obdobja, ko so ti zapustili svoje izvirno območje nekje med Labo in Vislo in se razselili''{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}}} Vendar severnoruskega izvora ''Slovenov'' ni mogoče šteti za dokazanega. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko zgodovinske podlage ima kroniško izročilo o izvoru različnih slovanskih plemen ob Donavi, od koder naj bi se razširila proti severu. Höfler navaja, da so se ohranila podobna izročila o južnem izvoru tudi pri Čehih in Poljakih.{{Sfn|Höfler|2012|p=5}}

Pri prenosu poimenovanja Slovenov na slovanske skupnosti v srednji in severni Evropi je treba upoštevati vlogo zunanjih političnih dejavnikov, zlasti [[Karolingi|Karolingov]] in Otoncev, ter posredovanje latinščine. S tem se je zabrisala prvotna razlika med Sloveni{{Sfn|Höfler|2012|p=5}} in širše razumljenimi Slovani. Če latinske izraze ''S(c)lavus'', ''S(c)lavenus'' in njihove izpeljanke vselej razumemo v splošnem pomenu »Slovan«, ne da bi upoštevali njihov zgodovinski kontekst, lahko spregledamo pomembne pomenske razlike in pridemo do napačnih sklepov. Na podlagi Curtejeve razlage je mogoče domnevati, da se je skupinska identiteta Slovenov izoblikovala v 6. stoletju na območju Panonije in Spodnjega Podonavja v okoliščinah spopadov z Bizantinskim cesarstvom. Od tam naj bi se skupine, ki so jih viri imenovali Sklaveni, razširile po Balkanskem polotoku do Peloponeza, pa tudi proti zahodu in na območje Vzhodnih Alp. O skupinah, ki so na bizantinskem ozemlju oblikovale tributarne enklave, imenovane ''Sklavinije'', in o njihovih prebivalcih pričajo številni zgodovinski viri. Odprto pa ostaja vprašanje, ali so [[Brsjaki|Brsjake]], [[Dragoviči|Dragoviče]], [[Smoljani|Smoljane]] in druge skupine, ki so jih Bizantinci združevali pod poimenovanjem ''Sklavenoi'', že sestavljale etnije v smislu Wolframove teorije etnogeneze ali pa so bile predvsem skupnosti oziroma klani, ki še niso razvili takšne skupinske identitete.{{Sfn|Höfler|2012|p=6}}

Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt; V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} 

=== Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' ===
Vprašanje, kako in kdaj se je slovensko poimenovanje začelo uporabljati za Slovence, je predmet različnih razlag. V preteklosti je oznaka ''kranjski'' pogosto nastopala kot istopomenka izrazu ''slovenski'', enako vlogo pa je imel izraz ''karantanski'' oz. ''koroški'', ki ni bil vedno omejen na deželno mejo. Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] ''Karinthi'', to so Korošci. Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].{{Sfn|Golec|2025|p=38}} ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo. Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov. Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.{{Sfn|Golec|2025|p=39}} Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (''in Sclaviniam''); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave. Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) – njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.{{Sfn|Golec|2025|p=39}}

Janez Höfler je bil mnenja, da ohranjenost samoimenovanja ''Sloveni'' potrjujejo različni zgodovinski viri, zlasti tisti s Koroške, iz Beneške Slovenije in Prekmurja. Poudaril je, da beneških Slovencev ni mogoče preprosto razlagati kot rezultat poznejšega vpliva latinščine ali italijanščine, saj bi v tem primeru pričakovali poimenovanja, kot sta ''Slavi'' ali ''Škjavi'', v katerih se razlika med ''Sloveni'' in ''Slovani'' ne izraža.{{Efn|prim. Ivan Obalo se je podpisal kot ''Beneški Slovenc''.{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obalo pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza Slovenc in Slavjan označevala isto skupnost.}}{{Sfn|Höfler|2012|p=7}} V Beneški Sloveniji se namreč nahaja naselje Špeter Slovenov, katerega ime priča o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva na območju današnje severovzhodne Italije. Höfler je zapisal tudi: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]]
Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika ''Sloven'' prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.{{Sfn|Golec|2025|p=35}} Obstoj etnonimov v 16. stoletju dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}}{{Sfn|Grdina|2021|p=16}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}}

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala in tudi ni poznala različnih označevalcev med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species'').{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Ahačič|2012|p=183}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Slovenci so v tujih jezikih etnonim pogosto delili z drugimi potomci tistih Slovanov, ki so sebe izvorno imenovali ''Sloveni'', torej zlasti s ''Slavonci'' in ''Slovaki'',{{sfn|Kočevar|2024|p=433}} kot tudi z nekaterimi slovanskimi ljudstvi med [[Laba|Labo]] in Vislo. V latinskih tekstih so bili Slovenci običajno označeni z variantami etnonima ''Sclavi'', v nemščini so njihovo etničnost in jezik označevale različice označevalca ''windisch'',{{Efn|I. Grdina je zapisal: ''nemška oznaka 'windisch' gotovo ni bila ustreznik za dandanes rabljeni pridevnik slovanski. Za Čehe in naselja v njihovi dovolj razsežni deželi se po času nastanka Psevdofredegarjeve kronike (7. stoletje) – kot je opozoril že Fran Ramovš – ni rabila (razen v enem primeru, ko je šlo za kolonizacijo od drugod). To pomeni, da nemški pridevnik »windisch« ni označeval Slovanov kar navprek, temveč le nekatere od njih. Pri njihovi natančni opredelitvi pa je nespregledljivo pomemben kontekst – kakor v primeru nekdanjih Hazarov v današnji Južni Rusiji in tistih, ki dandanes bivajo v Afganistanu in sosednjih predelih. Kadar se je izraz 'windisch' nanašal na ljudi oziroma prostor na jugovzhodu (Svetega) Rimskega cesarstva, je označeval Slovence''{{Sfn|Kočevar|2024|p=434}}}} v madžarščini ''Tót'',{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}} v turščini pa ''usloveniyyet ül-asl''. V. Kočevar navaja, da so druga slovanska ljudstva medtem za (samo)označevanje v tujih jezikih uporabljala derivate svojih etnonimov, mdr. Bohemi, Croati, Poloni.{{sfn|Kočevar|2024|p=434}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Latinska ustreznica za sintagmo je prisotna v uvodu k Zimskim uricam (1584), ko Bohorič pripoveduje o Dalmatinovem prevodu Svetega pisma; piše, da je bila natisnjena ''Carniolana vel rectius Slavonica Biblia'', tj. »kranjska ali pravilneje slovenska Biblija.{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Na [[Čarovniški proces|čarovniškem procesu]] v [[Ljutomer|Ljutomeru]] je bila 8. aprila 1672 med drugimi na smrt obsojena ''Eva Slovenkhin oder Creinzin'', doma iz [[Cven|Cvena pri Ljutomeru]]. Njen primer se po eni strani ujema z besedno zvezo ''Kranjci in Slovenci'' iz protestantike; po drugi strani pa verjetno kaže, da se iz etnonima izvirajoči priimek Eve iz Cvena ni nanašal na njen morebitni izvor iz sosednje Slavonije, kjer je bilo tudi prisotno slovensko ime, marveč na njeno poreklo z območja slovenskih dežel, zato je priimek ''Slovenkhin'' utegnil dobiti dodatek ''Creinzin''.{{sfn|Kočevar|2024|p=433}}

Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini''{{Efn|Slednja trditev tudi ni popolnoma pravilna, saj je prav iz 17. stol. na Koroškem ohranjen ''[[Slovenske fevdne prisege|Celovški obrazec slovenske vazalske prisege]]'', prim.{{sfn|Vilfan|1996a|p=373}}}} (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}}

=== Terminološka preureditev v 19. stoletju ===
V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

[[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil modri abbé [[Josef Dobrovský]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Slednji pa ni dobro poznal stvarnosti na jugu habsburških dežel, zato je bila intervencija Antona Tomaža Linharta, ki jo je pozneje z jezikoslovnega stališča nadgradila še Kopitarjeva poprava na jezikoslovju utemeljenih misli velikega češkega učenjaka, zelo pomembna.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}} Kosijeva trditev je na videz povezana ovrženim poskusom [[Richard Knabl|Richarda Knabla]], ki je poskušal prepričevati študente teologije v Gradcu v 2. polovici 19. stoletja, da Slovenci vse do Janeza N. Primica sploh niso obstajali.{{Sfn|Grdina|2021|p=14}} Po I. Grdini je bilo razsvetljenstvo res prelomno obdobje, ampak dejansko stanje ni bilo spremenjeno – le vključeno je bilo v drugačen pojmovni svet.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}} Nepodpisani pisec v ''Novicah'' je zapisal: ''Žalostno je, de to, kar so naši stari očaki vedili, so njih mlajši pozabili! In vender je res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda »Slovenec« ptuja beseda postala!'' {{Sfn|Nepodpisan|1849|p=3}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Linhart je torej pojmoval svoje rojake kot del – a poseben, prepoznaven in historiografsko opisljiv – Slovanov.{{Sfn|Grdina|2021|p=17}}

Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''{{Sfn|Primic|1813|p=74-9}} Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.{{Sfn|Obala|1849a|p=156}}{{Sfn|Obala|1849b|p=160}} V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda.
=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oz. Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji.{{Efn|''Južna jezikovna meja proti Hrvatom se je izoblikovala šele v teku stoletij pod vplivom politične razmejitve''.{{Sfn|Erjavec|1940|p=8}}}} Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji; Antol Vramec je poznal pojma ''slovenska zemlja'',{{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}} ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}} hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi,{{Sfn|Kočevar|2017|p=149–152}} slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}{{Sfn|Ahačič|2012|p=36}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}{{Sfn|Grdina|1999|p=115–122}}{{Sfn|Höfler|2009|p=11}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje.{{Sfn|Ahačič|2012|p=15, 19, 25, 212, 219, 236}} V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič.{{Sfn|Ahačič|2012|p=87, 176}} Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost‚ ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas'').{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} I. Belostenec piše: ''Illyricus, a, m. g. c. p. c.(?) Szlovenſzki, a, o. it. illyricanus, a, m. illyricana, l. illyrica mulier, ſzlovenka. Illyrius, rii, &amp; Illyricus, ci. g. m. p. c. Szlovenecz.{{Sfn|Belostenec|1740|p=651}}'' A. Jambrešić v svojem slovarju piše: ''Illyricus, a, um, illyricanus, a, um, Illyrius, a, um. Illirianſzki ili Szlovenſzki, Horvátczki &amp;c. Illyriſch, das iſt: Croatiſch, Dalmatiniſch &amp;c. oder zum Croaten, Sclavoniern &amp;c. gehörig. Illiriai, az az: Horváti, Dalmátziai &amp;c. Illyrus, i, m. &amp; Illyrius, ii, m. Illirianecz, ili ti Szlovenezc, Horvat, Dalmatin, Bosnyak &amp;c. r. Illyrier, das iſt r. Croat, Sclavonier, Dalmatiner, Boſnier &amp;c. Illirus, az az: Horvát, Tót, Dalmata, Boſnyai &amp;c. Populus illyricus, quem Illyricum proprie tale procreat, eſt univerſim armorum amans, laudis militaris appetens, &amp; adeo bellicoſus, ut parem forte ſibi alium quempiam, ſuperiorem certè nullum habeat: id quod inſignia domi, foriſque edita Illyriorum antiquorum &amp; præſentium facinora abundè probant, probarentque ampliùs, ſi occaſio exercendæ virtutis bellicæ crebrior iſtis præberetur.''{{sfn|Jambrešić|1742|p=382}}}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima,{{Efn|poleg Vramca prim. ''Sclavonia, æ. f. p. c. Szlovenſzki orſzag. Geogr. Sclavonicus, a. m. p. c. Szlovenſzki. ſclavonica lingua, szlovenſzki jezik. Sclavus, vi. m. Szlovenecz.''{{Sfn|Belostenec|1740|p=1092}} ''Slavonia, æ, f. Geogr. Szlovenſzko kralyeſztvo. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Tótország. Das Königreich Slavonien in Illyrico. Slavoniæ nomine fcriptores accipiunt, quidquid terrarum a Dravo amnead Adriaticum mare protenditur.'' […] ''Slavus, i, m. Geogr. Szlovenecz. Slavoniet. Tót.''{{Sfn|Jambrešić|1742|p=925}} Leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] Dictionar, kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda.'' Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Sfn|Fine|2010|p=523}}}} Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar namreč označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži;{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Igor Grdina je tovrstno izvajanje ovrgel s Trubarjevimi navedbami: »''nas [u]boge Slovence''« ''– 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014c}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča,{{Sfn|Makarovič|2008|p=53}} kar tudi ne drži.{{Sfn|Grdina|2014c}}{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} Grdina je Kosijevo trditev označil za ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014c}} Štih je med argumenti napisal, da »''se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija.{{Sfn|Höfler|2009|p=8}} Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali po nacionalnosti ali narodnosti.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V Trubarjevih besedilih je večkrat izpričana samoidentifikacija v množinski obliki. Z različicami besedne zveze ''my slovenzi'' so pri Trubarju prisotne vsaj štirikrat, in sicer v letih 1560 in (posthumno) 1595. Uporabili pa so jo tudi [[Jurij Dalmatin]] leta 1575, [[Janž Tulščak]] leta 1579103 in [[Andrej Savinec]] leta 1595. Zlasti Savinčev predgovor k objavi Trubarjeve Hišne postile iz leta 1595 nazorno pokaže, da je bilo delo namenjeno točno določeni etnični skupnosti ali ''Folku'', kot zapiše avtor: »''Vam je vsem dobru veidezhe, koku je Bug ta Nebeski Ozha, is velike neisrezhene Gnade inu milofti, tudi nas Krainze inu Slovenze, raven inu poleg drusih Folkou, htej veliki gnadi pustil priti, de my tudi to cejlo Sveto BIBLIO'',{{Sfn|Kočevar|2024|p=436}} ''ali vſe Svetu 'Piſmu, vnaſhim pravim Slovenſkim inu materinim jesiku imamo inu beremo, sa katero veliko gnado inu dobruto bi my ſpodobnu Boga imejli zhaſtyti inu sahvaliti.{{Sfn|Kočevar|2024|p=437}}'' Kosi je pozneje intepretacijo nekoliko spremenil, in sicer: »''Trubar, ki je začetnik slovenske književnosti, se je seveda identificiral kot Slovenec. A ne kot pripadnik moderne slovenskega naroda, temveč kot Slovenec v smislu pripadnika verske skupnosti, ki je uporabljala slovenski jezik'' […].«{{Sfn|Puc|Kosi|Ahačič|2019}} 

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«, in sicer je zapisal: ''Preprosto ljudstvo zgornjih slovenskih dežel, namreč tisti v Slovenski marki, ki živijo na Metliškem, okoli Novega mesta, Krškega in tam okoli, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim''. Trubarjevo zaznambo za Krško, dopolnjuje poročilo zastavnega imetnika gospostva Krško, [[Ivan Ungnad|Ivana Ungnada]]; leta 1534 je poročal, da je krško gospostvo skoraj opustelo, zdaj pa ga je spet dodobra poselil, in sicer »s Hrvati in drugimi ljudmi« (''mit Krabathen vnd annderen Personen''). To potrjuje tudi analiza arhivskega gradiva B. Golca, iz katerega je razvidno, da je živelo v Krškem in ruralni okolici veliko posameznikov, katerih priimki zvenijo hrvaško oz. jih najdemo tako na Slovenskem kot na Hrvaškem. Po ugotovitvah [[Jože Koropec|J. Koropca]] je bilo tedaj na Krškem polju kar 11 od 14 vasi skoraj povsem ''uskoških'', pa tudi v krškem hribovskem uradu je bila med podložniki petina priseljencev.{{Sfn|Golec|2022|p=62-6}} Trubar ugotavlja, da sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v svojem slovarju iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.{{Sfn|Jambrešić|1742|p=459}} Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

=== »Zastoj etnogeneze v baroku« ===
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

=== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ===
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} J. Höfler je dodal, da ''lahko v določenih okoliščinah in po tehtnem premisleku'' ''[latinske označevalce] izenačimo s slovenskim izrazom »Slovenija«''.{{sfn|Höfler|2009|p=13}}
[[Slika:Vallis_Sancti_Mauricij_in_Gerio_in_Slauonia.jpg|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}]]
Dokazov o obstoju neke predstave o Sloveniji v srednjem{{sfn|Höfler|2009|p=13}} veku je malo.{{sfn|Höfler|2009|p=14}} Pozen, a zgovoren dokaz za rabo horonima ''Slauonia'' kot označevalca širšega slovenskega etničnega prostora nudi oltarna slika iz kartuzije Buxheim na Švabskem. Delo [[Bernhard Strigl|Bernharda Strigla]] iz let 1512–1513 simbolično prikazuje rodovnik evropskih kartuzijanskih samostanov. V okviru južnonemške redovne province (''Allemania superior'') so upodobljene tudi slovenske kartuzije:

* nad [[Žička kartuzija|Žičami]] napis ''Domus vallis Sancti Johannis Baptiste in Slauonia'',
* nad [[Kartuzija Jurklošter|Jurkloštrom]] ''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia'',
* nad [[Samostan Bistra|Bistro]] ''Vallis Jocose in Carniola in Frenitz in Slauonia''.

Prvi dve kartuziji ležita na Štajerskem, Bistra pa na Kranjskem. Posebej pomembno je, da napis poleg formalne dežele Kranjske navaja tudi ''Slauonio'' kot ime za prostor, ki sega prek deželnih meja. Izraz nastopa enakovredno z drugimi pokrajinskimi imeni (Avstrija, Ogrska, Moravska, Šlezija, Frankonija itd.). Četrta slovenska kartuzija v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Pleterjah]] (ustanovljena 1403) je upodobljena sekundarno in brez deželne oznake, kar kaže, da razpored temelji na starejši predlogi, vsaj iz 14. stoletja. Gre za uveljavljeno tradicijo znotraj kartuzijanskega reda, ki ni nastala šele na začetku 16. stoletja in tudi ni bila omejena zgolj nanj. Da gre za precej starejšo predstavo o pokrajini, poseljeni s Slovenci, kaže poročilo cesarskega notarja Burcharda iz Kölna o poti po severovzhodni Italiji, Kranjski in Koroški iz leta 1161. Burchard piše, da je prehodil Koroško, Kranjsko, Istro, dve marki in druge predele ''Sclavenie'' vse do Ogrske (s čimer je mišljena tudi Spodnja Štajerska). Obseg se po Höflerju ujema s prostorom, ki so ga pozneje poseljevali Trubarjevi »Lubi Slovenci«.{{Sfn|Höfler|2009|p=14, 56}}

Nemški ustrezniki latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljenja, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}{{Sfn|Sket|1894|p=VII}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi [[Janez Svetokriški]]: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}} in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''{{Sfn|Čepič|1979|p=437}}

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' 

Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.{{Sfn|Gutsman|1789|p=284, 442}}

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Belostenec |first=Ivan |author-link=Ivan Belostenec |url=https://books.google.hr/books?id=19lFAQAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=hr&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Gazophylacium, seu Latino-Illyricorum onomatum aerarium, selectioribus synonimis, phraseologiis, verborum... |publisher=J. B. Weitz |year=1740 |place=Zagreb}}
* {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |author-link=Michael Gothard Christalnick |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |author-link2=Hieronim Megiser |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |editor-last= |volume=I |place=Leipzig |pages=477-484 |language=de}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |authorlink=Florin Curta |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |year=2001 |publisher=Cembridge University |isbn=978-1-139-42888-0 |url=https://dn721509.ca.archive.org/0/items/TheMakingOfTheSlavs_201607/The%20Making%20of%20the%20Slavs.pdf}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{cite thesis |last=Gazvoda |first=Matej |title=Hegemonija v recepciji in reprezentaciji preteklosti: etnosimbolični pogled na problematiko venetsko-sclavenske kontinuitete |type=diplomsko delo |publisher=[M. Gazvoda] |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=84617&amp;lang=slv |language=sl |year=2016 |location=Ljubljana |cobiss=34113373}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXXW9FD2 |journal=Bogoslovni vestnik |language=sl |volume=82 |issue=1 |pages=55–76}}
* {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=sl&amp;source=gbs_atb#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014c |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |title=Praksa subvencionistične skupnosti |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}}
* {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014e |title=Homo novus v polemiki |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/homo-novus-v-polemiki |access-date=2026-10-16 |website=pogledi.delo.si}}
* {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |editor-link=Manca Erzetič |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}}
* {{cite journal |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Navedi knjigo |last=Gutsman |first=Ožbalt |author-link=Ožbalt Gutsman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF |title=Deutsch-windisches Wörterbuch |publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer |year=1789 |location=Celovec |page=284, 442 |language=sl, de |cobiss=13950727}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=1–12 |language=sl |chapter=Slovan, Sloven, Slovenec. Nekaj načelnih pripomb k poimenovanju Slovencev |chapter-url=https://www.jmv.si/mim/pdf/SlovanSlovenSlovenec.pdf |cobiss=35127853}}
* {{cite journal |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |language=sl |volume=44 |issue=1–2 |pages=135–140}}
* {{Navedi knjigo |last=Jambrešić |first=Andrija |author-link=Andrija Jambrešić |url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up |title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples |publisher=Typis Academicis Societatis JESU |year=1742 |location=Zagreb |page=382, 459}}
* {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=1 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |author-link=Tomo Korošec |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=9 |pages=65-8, 126-7, 173-9}}
* {{navedi knjigo |author=Korun |first=Borut |author-link=Borut Korun |title=Slovenci : naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |author-link=Franc Kos (zgodovinar) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |year=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=64 |issue=1–2 |pages=154–175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |year=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;?: o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |journal=Zgodovinski časopis |volume=70 |issue=3–4 |pages=458–488}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovec |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{cite book |last=Kraft |first=Doris |author-link=Doris Kraft |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb00108159?q=&amp;page=138,139 |title=Das untersteirische Drauland |publisher=Max Schick |year=1935 |place=München |pages=129 |language=de}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Lapajne |first=Ivan |author-link=Ivan Lapajne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4Y5G1BK |title=Domovinoslovje |publisher=Ivan Leon |year=1882 |place=Maribor |language=sl}}
*{{navedi knjigo |last=Makarovič |first=Gorazd |title=Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke: Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |publisher=[[Slovenska matica]] |year=2008 |location=Ljubljana |authorlink=Gorazd Makarovič |cobiss=239883008}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}}
*{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}}
*{{Cite journal |last=Nepodpisan |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |pages=2-3 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Nepodpisan |date=1869-05-06 |title=Tabor v Sevnici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-94C6HHGC |journal=Slovenski narod |language=sl |volume=2 |issue=53 |pages=[1–3]}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |author-link=Ivan Obala |date=15. 5. 1849 |year=1849a |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=39 |page=156}}
*{{cite journal |last=Obala |first=Ivan |date=18. 5. 1849 |year=1849b |title=Nekaj od benečanskih Slavjanov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ |journal=Slovenija |language=sl |volume=2 |issue=40 |page=160}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |year=1978 |title=Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnem obdobju iz kasne antike v zgodnji srednji vek |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/1878 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=221–232}}
* {{cite journal |last=Petru |first=Peter |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=36 |issue=4 |pages=295–310}}
* {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Puc |first=Ivan |last2=Kosi |first2=Jernej |last3=Ahačič |first3=Kozma |date=2019 |title=Hrvati prevedli knjigo, ki »razbija tradicionalni mit o linearni zgodovini Slovencev od naselitve na področje vzhodnih Alp …« |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/hrvati-prevedli-knjigo-ki-razbija-tradicionalni-mit-o-linearni-zgodovini-slovencev-od-naselitve-na-podrocje-vzhodnih-alp-697867 |access-date=2026-10-22 |website=Reporter |language=sl}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* {{cite book |last=Popovič |first=Janez Žiga Valentin |author-link=Janez Žiga Valentin Popovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APNTGQJ2 |title=Unterſuchungen vom Meere |publisher=Chriſtian Gottlieb Schwarz |year=1750 |place=Frankfurt, Leipzig |pages=335-337, 436-446 |language=de}}
* {{Navedi knjigo |last=Primic |first=Janez Nepomuk |author-link=Janez Nepomuk Primic |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY |title=Némshko-slovénske branja |publisher= |year=1813 |location=Gradec |page=74-79 |cobiss=86004992}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}}
* {{cite journal |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=42 |issue=3 |pages=315–361 |cobiss=14696448}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |author-link=Valentin Rožič |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3J599JGP |title=Slovenski Korotan |publisher=Slovensko zgodovinsko društvo za Koroško |year=1919a |location=Celovec |language=sl}}
* {{cite book |last=Rožič |first=Valentin |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5XFZ8EF |title=Jugoslavija in njene meje |publisher=Pisarna za zasedeno ozemlje |year=1919b |place=Ljubljana}}
* {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |author-link=Thomas Salmon |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP8#v=onepage&amp;q&amp;f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}}
* {{cite book |last=von Schlözer |first=August Ludwig |author-link=August Ludwig von Schlözer |url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/view/bsb10716254?page=350,351 |title=Uebersetzung der Algemeinen Welthistorie die in Engeland durch eine Geselschaft von Gelehrten ausgefertiget worden |publisher=Johann Justinus Gebauer |year=1771 |volume=31 |place=Halle |pages=323-334 |language=de}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Praslovanščina |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UUZ00TNQ |title=Staroslovenska čitanka za višje razrede srednjih šol |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1894 |place=Dunaj |pages=XIX–XLIX |language=sl}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021a |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=11–23 |language=sl |chapter=Slovenski jezik in Slavia meridionalis |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šekli |first=Matej |author-link=Matej Šekli |url=https://zdsds.si/wp-content/uploads/2021/09/SSK_2021_zbornik_splet.pdf |title=Slovenski jezik med slovanskimi jeziki |publisher=Zveza društev Slavistično društvo Slovenije |year=2021b |editor-last=Šekli |editor-first=Matej |place=Ljubljana |pages=187–227 |language=sl |chapter=Notranja in zunanja zgodovina slovenskega jezika v srednjem veku (ok. 550–1550) |editor2-last=Rezoničnik |editor2-first=Lidija}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |cobiss=3161698}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |last2=Teržan |first2=Vesna |date=2020 |title=Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev |url=https://www.mladina.si/200343/karantanci-se-niso-imeli-za-slovence-in-njihova-zgodovina-ne-more-biti-del-zgodovine-slovencev/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina |language=sl}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |author-link=Silvo Torkar |year=2008 |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |author-link=Andreja Valič Zver |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996a |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |year=1996b |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536 |url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wolfram |first=Herwig |year=1991 |title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=45 |issue=2 |pages=177–187 |cobiss=24807168}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1 |pages=1-13}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2020 |title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod? |url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153 |accessdate=2026-02-14 |website=siol.net |language=sl}}
* {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Ko so Avstrijci hoteli izbrisati Slovence |url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-so-avstrijci-hoteli-izbrisati-slovence-691114 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026c |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026d |title=Česa se bojijo Avstrijci? Je to povezano s Slovenci? |url=https://siol.net/novice/slovenija/cesa-se-bojijo-avstrijci-je-to-povezano-s-slovenci-672136 |access-date=2026-10-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>gtyuokuv9za26phqapm3gc2w6i3irzk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026</title>
    <ns>4</ns>
    <id>598655</id>
    <revision>
      <id>6772353</id>
      <parentid>6762125</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:12:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+2</comment>
      <origin>6772353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="716" sha1="tqfbqzonzx54nwmzggk9fv90akfucr2" xml:space="preserve">Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''.

== Januar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}}

== April 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}}

== Junij 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik}}

==Oktober 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/José Jesús Villa Pelayo}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gal Recek}}</text>
      <sha1>tqfbqzonzx54nwmzggk9fv90akfucr2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772673</id>
      <parentid>6772353</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:31:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+1</comment>
      <origin>6772673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="786" sha1="az7pbta02yqxe7l0f36txrsw56a3vsw" xml:space="preserve">Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''.

== Januar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}}

== Februar 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}}

== April 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}}

== Junij 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}}

==Avgust 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}}

==September 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Taktik}}

==Oktober 2026 ==
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/José Jesús Villa Pelayo}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gal Recek}}
{{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}</text>
      <sha1>az7pbta02yqxe7l0f36txrsw56a3vsw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602220</id>
    <revision>
      <id>6772409</id>
      <parentid>6679360</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T15:39:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6772409</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6997" sha1="grs2pru3xykzu5rdrnlje8pm4szhqp5" xml:space="preserve">[[Latinščina|Latinski]] [[prislov]] '''''sic''''' (‘tako’, ‘na ta način’) se v sodobnih besedilih uporablja kot [[členek]] oziroma uredniška oznaka pri citiranju. Postavi se za citirani del in pomeni, da je besedilo prepisano natanko tako, kot je v izvirniku, tudi če vsebuje napake, nenavadno rabo ali arhaične oblike. Z njim lahko opozorimo na dele, ki bi jih bralec sicer razumel kot napako prepisovalca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/201/esskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika/4578278/sic?View=1&amp;Query=sic|title=Sic|accessdate=2026-05-06|website=Fran}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Garner2022&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Garner|first=Bryan A.|title=Garner's Modern English Usage|date=2022|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=9780197599020|page=999|edition=5th|url=https://books.google.com/books?id=ISGUEAAAQBAJ&amp;pg=PA999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=sic|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/sic|accessdate=2025-07-16|website=Cambridge Dictionary}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Definition of 'sic'|url=https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/sic|accessdate=2025-07-16|website=Collins Dictionary}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=sic|title=sic|accessdate=2026-05-06|website=Fran}}&lt;/ref&gt;

Tipična uredniška raba je obveščanje bralca, da morebitne napake v citatu niso posledica uredniških napak pri prepisovanju, temveč so namerno povzete tako, kot so prikazane v izvirnem viru; zato je ''sic'' postavljen v [[oklepaj]]e, da označi, da ni del citata.&lt;ref name=&quot;Garner2022&quot; /&gt; ''Sic'' se lahko uporablja tudi posmehljivo, da se bralčeva pozornost usmeri na avtorjeve črkovalne napake, napačno logiko ali da se izrazi neodobravanje vsebine ali oblike gradiva.&lt;ref name=&quot;Garner2022&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Garner2001&quot;&gt;{{Navedi knjigo|first=Bryan A.|last=Garner|chapter=sic|url=https://archive.org/details/dictionaryofmode00garn_0|title=A Dictionary of Modern Legal Usage|edition=2nd|publisher=Oxford University Press|location=ZDA|year=2001|isbn=978-0-19-514236-5|pages=806–807}}&lt;/ref&gt;

== Sodobna raba ==
Uporaba besede ''sic'' se je sredi 20. stoletja drastično povečala.&lt;ref name=&quot;Garner2000&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Garner|first=Bryan A.|title=The Oxford Dictionary of American Usage and Style|url=https://archive.org/details/oxforddictionary0000garn|date=2000|publisher=Oxford University Press|location=US|page=[https://archive.org/details/oxforddictionary0000garn/page/304 305]|isbn=0-19-513508-3}}&lt;/ref&gt; V mnenjih ameriških državnih sodišč pred letom 1944 se je beseda ''sic'' v podatkovni zbirki Westlaw pojavila 1239-krat; v mnenjih od leta 1945 do 1990 se je pojavila 69.168-krat, kar je več kot 55-krat toliko.&lt;ref name=&quot;Garner2001&quot; /&gt; Kot glavni dejavnik tega povečanja je bila navedena njena uporaba kot oblika posmeha.&lt;ref name=&quot;Garner2001&quot; /&gt;

=== Dogovorjena raba ===
Oblika v oklepaju [sic] se najpogosteje vstavi v citirano ali ponatisnjeno gradivo, da se nakaže natančnost pri reprodukciji prejšnjega besedila, tudi kadar se bralcu zdi, da gre za napako v pravopisu, ločilih, slovnici, sintaksi, dejstvih ali logiki.&lt;ref name=&quot;Garner2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;USD2009&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://sunburst.usd.edu/~rring/History-Writing-Guide.pdf|title=Grammar and Style|website=USD History Guide for Writing Research Papers|publisher=Department of History, University of South Dakota|date=12. junij 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100712020347/http://sunburst.usd.edu/~rring/History-Writing-Guide.pdf|archivedate=2010-07-12|accessdate=2026-05-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Več priročnikov priporoča, da se ''sic'' v oklepaju uporablja predvsem kot pomoč bralcu, ne pa kot pokazatelj nestrinjanja z virom.&lt;ref name=&quot;Garner2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Coyle2009&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Coyle|first=William|last2=Law|first2=Joe|title=Research Papers|publisher=Cengage Learning|year=2009|isbn=978-0-547-19081-5|page=72|url=https://books.google.com/books?id=yKliWm106S8C&amp;pg=PA72}}&lt;/ref&gt;

=== Označitev arhaizmov in narečja ===
''Sic'' lahko pokaže, da je nenavaden ali [[arhaizem|arhaičen]] izraz natančno predstavljen,&lt;ref name=&quot;Carillo2010&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Carillo|first=Jose A.|date=6. marec 2010|title=The role of the bracketed 'sic' in English prose|url=https://www.manilatimes.net/2010/03/06/opinion/columnists/the-role-of-the-bracketed-sic-in-english-prose/645913|website=The Manila Times|archivedate=2023-06-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230628100344/https://www.manilatimes.net/2010/03/06/opinion/columnists/the-role-of-the-bracketed-sic-in-english-prose/645913}}&lt;/ref&gt; na primer pri citiranju [[Ustava Združenih držav Amerike|Ustave ZDA]]: &quot;The House of Representatives shall {{Sic|chuse}} their Speaker …&quot;

== Oblikovanje ==
Kjer ''sic'' sledi citatu, je v [[oklepaj]]ih: [''sic''].&lt;ref name=&quot;Jessen2000&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Jessen|first=Edward W.|title=California Manual of Style: A Handbook of Legal Style for California Courts and Lawyers|year=2000|edition=4th|pages=132–133|url=http://www.sdap.org/downloads/Style-Manual.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110728005924/http://www.sdap.org/downloads/Style-Manual.pdf|archivedate=2011-07-28|accessdate=2015-08-10}}&lt;/ref&gt; Beseda ''sic'' se pogosto obravnava kot [[prevzeta beseda|izposojenka]], ki ne zahteva poševnega tiska; slogovni priročniki novozelandskih, avstralskih in britanskih medijev pa ga praviloma ne zahtevajo.&lt;ref name=&quot;Coyle2009&quot; /&gt; Vendar pa je poševni tisk pogost v Združenih državah Amerike, kjer pri tem vztrajajo tudi avtoritete, vključno s slogom APA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Parentheses, Ellipses, and Brackets|url=http://www.jccc.edu/files/pdf/writing-center/parentheses-ellipses-etc.pdf|website=Writing Center|publisher=Johnson County Community College|accessdate=2014-11-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120831214851/http://www.jccc.edu/files/pdf/writing-center/parentheses-ellipses-etc.pdf|archivedate=2012-08-31}}&lt;/ref&gt;

Ker ''sic'' ni okrajšava, je pika v oklepaju za besedo ''sic'' napačna,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Quotations|url=http://www.unc.edu/depts/wcweb/handouts/quotations.html|website=The Writing Center, University of North Carolina at Chapel Hill|accessdate=2010-10-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110902224424/http://www.unc.edu/depts/wcweb/handouts/quotations.html|archivedate=2011-09-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wilson1993&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Wilson|first=Kenneth G.|title=The Columbia Guide to Standard American English|publisher=Columbia University Press|year=1993|isbn=9780231069885|chapter=sic (adv.)|page=395|url=https://archive.org/details/columbiaguidetos00wils_0}}&lt;/ref&gt; čeprav Kalifornijski slogovni priročnik predlaga obliko (''Sic.'') pri uporabi za celim stavkom.&lt;ref name=&quot;Jessen2000&quot; /&gt;

V slovenskem zgodovinopisju je najpogostejši zapis v obliki za citiranim besedilom: (sic!).

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}
[[Kategorija:Lektoriranje]]
[[Kategorija:Latinske besede in besedne zveze]]</text>
      <sha1>grs2pru3xykzu5rdrnlje8pm4szhqp5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Sloveniji 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604142</id>
    <revision>
      <id>6772360</id>
      <parentid>6771627</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Volilni sistem */</comment>
      <origin>6772360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46063" sha1="acczbt577p5ael9y70kp6sy4lrathjr" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=260|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=260|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=220|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|¨Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>acczbt577p5ael9y70kp6sy4lrathjr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772362</id>
      <parentid>6772360</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:44:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46803" sha1="1t5kks3hcoqkw7d24mt2s6e2sw6u8qc" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=260|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=260|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>1t5kks3hcoqkw7d24mt2s6e2sw6u8qc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772364</id>
      <parentid>6772362</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:47:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam izvoljenih županov */</comment>
      <origin>6772364</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46816" sha1="fl7p6511gxstenxwhup5g7uaivvj0ty" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>fl7p6511gxstenxwhup5g7uaivvj0ty</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772368</id>
      <parentid>6772364</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T14:06:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772368</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47443" sha1="tu9vq5a4q5uvj4f6626aq4xqouomh1q" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>tu9vq5a4q5uvj4f6626aq4xqouomh1q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772556</id>
      <parentid>6772368</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:44:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48328" sha1="i32cxtfwcg2oqh0ojskhnjdpqxupr2d" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>i32cxtfwcg2oqh0ojskhnjdpqxupr2d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772559</id>
      <parentid>6772556</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49799" sha1="n5o5u0rd6b3ncvjgknpavbe0vgdq7z4" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>n5o5u0rd6b3ncvjgknpavbe0vgdq7z4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772560</id>
      <parentid>6772559</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:04:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51943" sha1="qcd6862i9ndpjd71t3oskdhu1yjbtoz" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=150|Župan(ja) !! width=316|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
|
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
|
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
| 
|-
| [[Občina |Občina ]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>qcd6862i9ndpjd71t3oskdhu1yjbtoz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772569</id>
      <parentid>6772560</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:48:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52580" sha1="cqw9p1uvjjzmjjrl8m78xu1f5bvl7vh" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>cqw9p1uvjjzmjjrl8m78xu1f5bvl7vh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772572</id>
      <parentid>6772569</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:52:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52458" sha1="8d2aash4is9nigwf4hng2iftl4h6jhv" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>8d2aash4is9nigwf4hng2iftl4h6jhv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772578</id>
      <parentid>6772572</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52458" sha1="9hfib9kr3wh8overwica99yvoeh3e89" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| Andrej Steyer
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| Valerija Slemenšek
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| Danilo Kacijan
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| Antonija Žumbar
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| Jure Dolinar
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| Miran Šilak
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| Anton Preksavec
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| Milan Čadež
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| Denis Tamaško
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| Robert Horvat
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| Darko Horvat
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| Branko Slavinec
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| Marko Horvat
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| Matjaž Antončič
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| Klavdij Strmčnik
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| Franc Glušič
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| Angelca Mrak
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| Barbara Ferenčak
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| Danijel Vrbnjak
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| Peter Misja
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| Sebastian Toplak
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| Rok Roblek
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| Matija Tasič
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| Samo Rajšp
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| Tomaž Rožen
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| Stanko Ivanušič
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| Majda Potočnik
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| Rihard Perauča
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| Blaž Milavec
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| Martin Breznik
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| David Klobasa
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| Darja Vudler Berlak
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| Iztok Fartek
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| Jože Simončič
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| Matija Čakš
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| Blaž Izlakar
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| Marko Semprimožnik
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| Alen Červ
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| Borut Horvat
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| Damijan Jaklin
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| Anton Lavrenčič
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| Andraž Pogorevc
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| Matjaž Kopše
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>9hfib9kr3wh8overwica99yvoeh3e89</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772583</id>
      <parentid>6772578</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:34:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Preostale občine */</comment>
      <origin>6772583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52713" sha1="haxwsm2alhy0dmnrurqfiewz3nc6mhf" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| Tien Kluger
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>haxwsm2alhy0dmnrurqfiewz3nc6mhf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772584</id>
      <parentid>6772583</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:37:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mestne občine */</comment>
      <origin>6772584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52717" sha1="q4ph3upbhgun3svy7h4dlewyb3qkt95" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>q4ph3upbhgun3svy7h4dlewyb3qkt95</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772589</id>
      <parentid>6772584</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:47:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mestne občine */</comment>
      <origin>6772589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53061" sha1="ka669ixty5gc02rpiduo1f6q8g8gjqv" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z več kot 20,000 prebivalci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=115|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| 
|  
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>ka669ixty5gc02rpiduo1f6q8g8gjqv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772592</id>
      <parentid>6772589</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:51:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam izvoljenih županov */</comment>
      <origin>6772592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53292" sha1="lj7gd30ir2dbzw6yokdg2nf8bufeq4m" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
|  
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>lj7gd30ir2dbzw6yokdg2nf8bufeq4m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772593</id>
      <parentid>6772592</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:52:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam izvoljenih županov */</comment>
      <origin>6772593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53553" sha1="k3xrl80gpwr8bpimn2zvct0iy1cgy44" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>k3xrl80gpwr8bpimn2zvct0iy1cgy44</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772598</id>
      <parentid>6772593</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:26:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6772598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55705" sha1="kneokscpk8qtj7vkwxb3c645lqc4y03" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>kneokscpk8qtj7vkwxb3c645lqc4y03</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772609</id>
      <parentid>6772598</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:53:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Statistika */</comment>
      <origin>6772609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57935" sha1="70cci854g7ax7bhkm1z8tx7h48p6py7" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski kandidati s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>70cci854g7ax7bhkm1z8tx7h48p6py7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772610</id>
      <parentid>6772609</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev */</comment>
      <origin>6772610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57933" sha1="socmnfqg0gcv9f1b86lt0yz9hmdzxpu" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>socmnfqg0gcv9f1b86lt0yz9hmdzxpu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772612</id>
      <parentid>6772610</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:58:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6772612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57960" sha1="dn9xyd34np11asj38fmmymrf8cc0whi" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>dn9xyd34np11asj38fmmymrf8cc0whi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772699</id>
      <parentid>6772612</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:32:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-58175-48</username>
        <id>268167</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nemestne občine z preko 20,000 prebivalcev */</comment>
      <origin>6772699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57960" sha1="jxibxtp1ubxcmnsbw0ykjwzbxfayo5y" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>jxibxtp1ubxcmnsbw0ykjwzbxfayo5y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772725</id>
      <parentid>6772699</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev */</comment>
      <origin>6772725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57967" sha1="3f2t5w3c3basls0hvklds8w0h5f303w" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>3f2t5w3c3basls0hvklds8w0h5f303w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772728</id>
      <parentid>6772725</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mestne občine */</comment>
      <origin>6772728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58477" sha1="39drzo668b8zeg2ci1bwxj6uskveo7v" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=125|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=120|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>39drzo668b8zeg2ci1bwxj6uskveo7v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772732</id>
      <parentid>6772728</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:20:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev */</comment>
      <origin>6772732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58813" sha1="7o8tcmcrh5z0w7sjr4w8bovcvt524oo" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=125|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>7o8tcmcrh5z0w7sjr4w8bovcvt524oo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772733</id>
      <parentid>6772732</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:20:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mestne občine */</comment>
      <origin>6772733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58813" sha1="rmrk3e7uu6nzvfpiof4w6wpbi5gyu19" xml:space="preserve">{{Infopolje lokalne volitve
| image               = [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
| mestne_občine       = 12
| preostale_občine    = 200
| vse_občine          = 212
| županski_kandidati  = 
| svetniški_kandidati = 
| datum_1k            = 15. november 2026          
| upravičencev_1k     = 1.605.948
| udeležba_1k         = 
| št_županov_1k       =
| datum_2k            = 29. november 2026          
| upravičencev_2k     = 
| udeležba_2k         = 
| št_županov_2k       = 
| prejšnje            = [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| naslednje           =
}}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Rok za vložitev kandidatur za župane in za člane občinskih svetov se je iztekel v četrtek, 15. oktobra 2026, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Županske volitve brez prave tekme? Ti župani nimajo protikandidatov - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/kandidatura-zupan-lokalne-volitve-obcina-1934094 |access-date=2026-10-18 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Občinske volilne komisije do 25. oktobra potrjujejo kandidature, do 30. oktobra pa bodo objavile uradne sezname kandidatov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-17 |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |access-date=2026-10-18 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Volilna zakonodaja ==

=== Volilna pravica ===
Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

* državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji;
* tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt;

==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ====
Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po &quot;starem&quot; • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}&lt;/ref&gt; Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje je potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Po končnih neuradnih izidih so volivci odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav s 55,30 % oziroma 510.617 glasovi tudi podprli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Po zadnjih podatkih je proti ukinitvi RTV-prispevka glasovalo 50,07 odstotka volivcev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2026/po-zadnjih-podatkih-je-proti-ukinitvi-rtv-prispevka-glasovalo-50-07-odstotka-volivcev/797156 |access-date=2026-10-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Posvetovalni referendum: Volilna pravica tujcev - Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/referendum-volilna-pravica-tujcev/#/rezultati |access-date=2026-10-18 |website=volitve.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; 

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kandidacijski postopek ===
Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

V [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljani]] je tako nestrankarski kandidat s podporo volivcev moral zbrati 1000 overjenih podpisov, v [[Mestna občina Maribor|Mariboru]] pa 794 podpisov;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-21 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Lokalne volitve 2026 {{!}} Mestna občina Maribor |url=https://maribor.si/mestna-obcina/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=maribor.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; v [[Mestna občina Kranj|Kranju]] je to število znašalo 421, v [[Mestna občina Koper|Kopru]] je bilo potrebnih 399, v [[Mestna občina Celje|Celju]] pa 357 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-16 |title=V Kranju sedem kandidatov za župana: Kdo želi prevzeti vodenje gorenjske prestolnice? {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/v-kranju-sedem-kandidatov-za-zupana-kdo-zeli-prevzeti-vodenje-gorenjske-prestolnice/452379 |access-date=2026-10-21 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 • Koper |url=https://www.koper.si/obcina/volitve/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Lokalne volitve |url=https://moc.celje.si/upravljanje/lokalne-volitve/ |access-date=2026-10-21 |website=moc.celje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; V najmanjših občinah, denimo v [[Občina Hodoš|Hodošu]] ter [[Občina Osilnica|Osilnici]], pa je bilo potrebno število podpisov za kandidata skupine volivcev le 30.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=LOKALNE VOLITVE 2026 - hodos.si |url=https://www.hodos.si/objava/1371472 |access-date=2026-10-21 |website=www.hodos.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Štimac |first=Renata |date=2026-09-04 |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://osilnica.si/2026/09/04/lokalne-volitve-2026/ |access-date=2026-10-21 |website=Občina Osilnica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. &quot;ziper&quot; sistem).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Seznam izvoljenih županov ==

=== Mestne občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Slika:Grb Mestne občine Slovenj Gradec.png|15px]] [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| align=right|17.063&amp;nbsp;
| [[Tien Kluger]]
| '''SV''' – Metka Černjak Golež in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|15px]] [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| align=right|302.826&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat_of_arms_of_Maribor_(2020).svg|15px]] [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| align=right|114.872&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_Arm_of_Kranj.png|15px]] [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| align=right|57.491&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|15px]] [[Mestna občina Koper|Koper]]
| align=right|54.795&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat_of_arm_of_Celje.png|15x15px]] [[Mestna občina Celje|Celje]]
| align=right|49.802&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Novo_mesto.gif|15px]] [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| align=right|38.678&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Velenje.png|15px]] [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| align=right|33.873&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|15px]] [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| align=right|31.781&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Coat of arms of the City Municipality of Krško.svg|15px]] [[Mestna občina Krško|Krško]]
| align=right|26.210&amp;nbsp;
| 
|   
|-
| [[Slika:Ptuj-grb.png|15px]] [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| align=right|23.898&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:MS_seal.svg|15px]] [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| align=right|18.317&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Večje nemestne občine s preko 20,000 prebivalcev ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=135|Občina !! width=50|Preb. !! width=100|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Slika:Coat of arms of Domžale.svg|15px]] [[Občina Domžale|Domžale]]
| align=right|38.326&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Grb Kamnika.svg|15px]] [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| align=right|29.830&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg|15px]] [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| align=right|26.363&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Grb Občine Brežice.png|15px]] [[Občina Brežice|Brežice]]
| align=right|24.412&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Škofja Loka.svg|15px]] [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| align=right|23.850&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|15px]] [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| align=right|22.276&amp;nbsp;
| 
| 
|-
| [[Slika:Grb občine Jesenice.svg|15px]] [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| align=right|21.769&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| [[Slika:Občina Žalec grb.gif|15px]] [[Občina Žalec|Žalec]]
| align=right|21.737&amp;nbsp;
| 
|  
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog'''
|}

=== Preostale občine ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! width=212|Občina !! width=136|Župan(ja) !! width=300|Stranka / predlagatelj 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''Predčasno znani – edini kandidat'''
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[Andrej Steyer]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[Valerija Slemenšek]]
| '''SV''' – Franjo Debelak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[Danilo Kacijan]]
| '''SV''' – Drago Habot in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Franc Čebulj]]
| '''SV''' – Iztok Čebulj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| [[Antonija Žumbar]]
| '''SV''' – Mirko Lesjak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[Jure Dolinar]]
| '''SV''' – Matej Avbelj in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[Miran Šilak]]
| '''SV''' – Anej Šilak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[Anton Preksavec]]
| '''SV''' – Robert Plimon in skupina volivcev
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[Milan Čadež]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[Denis Tamaško]]
| '''SV''' – Silvija Roman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[Robert Horvat]]
| '''SV''' – Darko Pavlin in {{Abbr|skupina volivcev|Povezani za Juršince}}
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| [[Darko Horvat]]
| [[Slika:SLS logotip.png|35px]] – [[Slovenska ljudska stranka]]
|-
| [[Občina Križevci|Križevci]]
| [[Branko Slavinec]]
| '''SV''' – Franc Marin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[Marko Horvat]]
| '''SV''' – Nataša Colar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[Matjaž Antončič]]
| '''ZČ''' – Zbor članov naša notranjska loška dolina
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[Klavdij Strmčnik]]
| '''SV''' – Ciril Rosc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
| [[Franc Glušič]]
| [[Slika:Svoboda-logo 2025.svg|56px]] – [[Gibanje Svoboda]]
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[Angelca Mrak]]
| '''SV''' – Tomaž Ferk in skupina volivcev
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[Barbara Ferenčak]]
| '''SV''' – Andreja Poredoš in skupina volivcev
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[Danijel Vrbnjak]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Peter Misja]]
| '''SV''' – Jana Stojnšek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| [[Sebastian Toplak]]
| '''SV''' – Janez Koren in skupina volivcev
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[Rok Roblek]]
| '''SV''' – Eva Grah Roblek in skupina volivcev
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[Matija Tasič]]
| '''SV''' – Marijana Petrič in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[Samo Rajšp]]
| '''NŽL''' – Neodvisna županova lista
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Tomaž Rožen]]
| '''SV''' – Aljaž Verhovnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Stanko Ivanušič]]
| '''SV''' – Dejan Rob in skupina volivcev
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[Rihard Perauča]]
| '''SV''' – Štefan Rožman in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
| [[Blaž Milavec]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] – [[Nova Slovenija]]
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]]
| [[Martin Breznik]]
| '''LSA''' – Lista za Sveto Ano
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sv. Trojica v Slovenskih Goricah]]
| [[David Klobasa]]
| '''SV''' – Ksenija Toplak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih Goricah|Sv. Andraž v Slovenskih Goricah]]
| [[Darja Vudler Berlak]]
| '''NLSZL''' – Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI!&lt;br&gt;'''SV''' – Mitja Berlak in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[Iztok Fartek]]
| '''SV''' – Jasmina KÖNYE in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Jože Simončič]]
| '''SV''' – Peter Cvelbar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Matija Čakš]]
| '''SV''' – Anton Guzej in skupina volivcev
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Blaž Izlakar]]
| '''SV''' – Jernej Kotar in skupina volivcev
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[Marko Semprimožnik]]
| '''SV''' – Magda Semprimožnik in skupina volivcev
|-
| [[Občina  Tolmin|Tolmin]]
| [[Alen Červ]]
| [[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|20px]] – [[Socialni demokrati]]
|-
| [[Občina  Turnišče|Turnišče]]
| [[Borut Horvat]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] – [[Slovenska demokratska stranka]]
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Damijan Jaklin]]
| '''SV''' – Alojz Jerebic in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[Anton Lavrenčič]]
| '''SV''' – Aleksander Hrovatin in skupina volivcev
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[Andraž Pogorevc]]
| '''SV''' – Anita Pogorevc in skupina volivcev
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
| [[Matjaž Kopše]]
| '''SV''' – Roman Gajser in skupina volivcev
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''1. krog'''
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| 
|
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| 
|  
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| 
|
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| 
| 

|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| 
| 
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| 
| 
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| 
| 
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| 
| 
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| 
| 
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| 
| 
|-
| [[Občina Loški potok|Loški potok]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| 
| 
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| 
| 
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| 
| 
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| 
| 
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| 
| 
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| 
| 
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| 
| 
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| 
| 
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| 
| 
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| 
| 
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| 
| 
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| 
| 
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| 
| 
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| 
| 
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]
| 
| 
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| 
| 
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| 
| 
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| 
| 
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| 
| 
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| 
| 
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| 
| 
|-
| [[Občina Videm|Videm]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| 
| 
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| 
| 
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| 
| 
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| 
| 
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| 
| 
|-
| bgcolor=#BCD4E6 colspan=4 style=&quot;border-top-width:5px&quot; align=center|'''2. krog''' 
|}

== Volilni sistem ==

=== Volitve v občinski svet ===
Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt; V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Volilne enote ====
Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Volitve župana ===
Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Volitve v ožje dele občin ===
Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}&lt;/ref&gt; Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

== Županski kandidati v mestnih občinah ==
Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.&lt;ref name=&quot;ObalaPlus-kandidati&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubljana ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}}

* [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića)
* [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]])
* [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]])
* [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]])
* [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti)
* [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]])
* [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]])
* [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića)

=== Maribor ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}}

* Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev)
* [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev)
* Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor)
* [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]])
* Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]])
* [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]])
* Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]])
* Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kranj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}}

* [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]])
* [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja)
* [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]])
* [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja)
* [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]])
* [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]])

=== Koper ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}}

* [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana)
* Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]])
* Jasna Softić (Rumeni in modri)
* Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper)
* Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]])
* Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])
* Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]])
* Samir Šaković ([[Resni.ca]])

=== Nova Gorica ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}}

* [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]])
* Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico)
* Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])

=== Ptuj ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}}

* Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]])
* Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]])
* Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš)
* [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)
* Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Celje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}}

* [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]])
* [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca)
* Darko Radiković ([[Resni.ca]])

=== Novo mesto ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}}

* [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija)
* Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]])

=== Krško ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}}

* Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina)
* Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]])
* Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Velenje ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}}

* Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]])
* Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje)
* Franci Lenart (Naše Velenje)
* Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])
* Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Murska Sobota ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}}

* Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]])
* Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]])
* Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])
* [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]])
* Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]])

=== Slovenj Gradec ===
{{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}}

* Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)&lt;ref name=&quot;Dnevnik-mestne&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Kandidature dolgoletnih županov ==
V Sloveniji štirje župani svojo funkcijo nepreklicno opravljajo že od leta 1994, mediji jih pogosto označijo za »večne župane« ali »županske rekorderje«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Pangos |first=Pia |date=2026-08-15 |title=Bosta v »elitnem« klubu večnih županov ostala samo dva? |url=https://info360.si/politika/bosta-v-elitnem-klubu-vecnih-zupanov-ostala-samo-dva/ |access-date=2026-10-21 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Stari obrazi, novi izzivalci: začenja se boj za občine |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-2026-ljubljana-maribor-celje-kranj-kandidature-zupani |access-date=2026-10-21 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; To so [[Franc Čebulj]], župan [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerkelj na Gorenjskem]], [[Matjaž Švagan]], župan [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorja ob Savi]], župan [[Občina Brda|Občine Brda]] Franc Mužič ter [[Branko Kidrič]], župan [[Občina Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nekateri župani so v Sloveniji na položaju že več kot 20 let |url=https://www.mladina.si/251828/nekateri-zupani-so-v-sloveniji-na-polozaju-ze-vec-kot-20-let/ |access-date=2026-10-21 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Medtem ko se Mužič in Kidrič za ponovno kandidaturo tokrat nista več odločila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-29 |title=Kdo bo nasledil »večnega« briškega župana? |url=https://www.robin.si/lokalne-novice/kdo-bo-nasledil-vecnega-briskega-zupana/ |access-date=2026-10-21 |website=Robin |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VOLITVE: Branko Kidrič se je odločil |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/branko-kidric-se-poslavlja-od-zupanske-pisarne.html |access-date=2026-10-21 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt; se Švagan in Čebulj potegujeta za že svoj deveti mandat na čelu občin, slednji celo kot edini cerkljanski kandidat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Grmšek |first=Neža |date=2026-10-13 |title=Švagan po deveti mandat, prvič v zgodovini nasproti ženska |url=https://zon.si/svagan-po-deveti-mandat-prvic-v-zgodovini-nasproti-zenska/ |access-date=2026-10-21 |website=Zon {{!}} Zasavske onlajn novice |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=SEZNAM VLOŽENIH KANDIDATUR - cerklje.si |url=https://www.cerklje.si/objava/1401176 |access-date=2026-10-21 |website=www.cerklje.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Politične stranke ==

=== Pregled po mestnih občinah ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;&quot;
|+
! colspan=&quot;2&quot;|
! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! [[Mestna občina Celje|Celje]]
! [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! [[Mestna občina Koper|Koper]]
! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! [[Mestna občina Krško|Krško]]
! [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
|-
| style=&quot;background:#FEF200;&quot; |
|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|Aleš Vrhovec
| rowspan=5|[[Katja Koren]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Šrot}}
|[[Karin Planinšek]]
|Peter Bolčič
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Nejc Pačnik
|Andrej Mešič
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};&quot; |
|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
| rowspan=3|[[Irena Dolenc]]
|—
|—
|—
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}};&quot; |
|'''[[Nova Slovenija|NSi]]
| rowspan=2|[[Mojca Sojar]]
|—
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Veronika Juvan
|[[Anton Štihec]]
|—
|-
| style=&quot;background:#1961ac;&quot; |
|'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#09105E;&quot; |
|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Vrhovec}}
|—
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Rakovec}}
|—
|Damjana Pavlica
|—
|—
|Alenka Gortan
|Jože Špilak
|Nuška Vrabl
|-
| style=&quot;background:#7C5199;&quot; |
|'''[[Resni.ca]]
|Matjaž Tomlje
|Mitja Zgoznik
|Darko Radiković
|Vekoslav Panigaz
|Samir Šakovič
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#005DA3;&quot; |
|'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]
|[[Klemen Boštjančič]]
|Andrej Matvoz
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Samo Turel]]
|Andrej Kastrevec
|Tajana Dvoršek
|—
|Gorazd Kerec
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Širec}}
|-
| style=&quot;background:#E3000F;&quot; |
|'''[[Socialni demokrati|SD]]
|Marko Koprivc
| rowspan=2|[[Matevž Frangež]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|[[Matjaž Rakovec]]
|Stojan Prinčič
|Matevž Vidmar
|Srečko Vovko
|—
|Peter Dermol
|Damjan Anželj
|Nuška Gajšek
|-
| style=&quot;background:#e6342a;&quot; |
|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|[[Luka Mesec]]
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Kovač}}
|—&lt;br&gt;{{small|podpora: Černe}}
|Alan Medveš
|Marko Rusjan
|—
|—
|—
|—
|Lina Habjanič
|-
| style=&quot;background:#00964f;&quot; |
|'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
|Apolonija Simon
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#6f2c91;&quot; |
|'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]'''
|Gregor Novak
| rowspan=2|Matej Vodopivec
|—
|—
|—
|—
|Srečko Vovko
|Janja Starc
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
|[[Jasmin Feratović]]
|—
|—
|Matej Sukič
|—
|Jože Pirh
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#d69a2a;&quot; |
|'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]'''
|—
|[[Aleš Ernecl]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
| style=&quot;background:#000000;&quot; |
|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''
|—
|—
|—
|—
|[[Zmago Jelinčič]]
|—
|—
|—
|—
|—
|—
|-
|}

=== Pregled po strankah ===

==== Gibanje Svoboda ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Gibanje Svoboda (GS)&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Ankaran|Ankaran]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vladimir Pegan
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Matvoz
|-
|[[Občina Bohinj|Bohinj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Sebastjan Benigar
|[[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Franc Glušič
|-
|[[Občina Cerkno|Cerkno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Urška Lahajnar
|[[Občina Moravče|Moravče]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Igor Kotnik
|-
|[[Občina Divača|Divača]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mario Benkoč
|[[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Henzel
|-
|[[Občina Domžale|Domžale]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Zabret
|[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gorazd Kerec
|-
|[[Občina Duplek|Duplek]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Damijan Kaučič
|[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Samo Turel]]
|-
|[[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Ema Perme
|[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Andrej Kastrevec
|-
|[[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Samo Matkovič
|[[Občina Postojna|Postojna]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Katja Čehovin
|-
|[[Občina Izola|Izola]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Danijel Radešić
|[[Občina Radovljica|Radovljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Alma Intihar
|-
|[[Občina Jesenice|Jesenice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Eva Mlakar
|[[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Aleksandra Krumpak
|-
|[[Občina Kamnik|Kamnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Uršula Majcen
|[[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jurij Lep
|-
|[[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tadej Strmšek
|[[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Edita Gošnik
|-
|[[Občina Komen|Komen]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Žlebnik
|[[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter-Vrtojba]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Karmen Gerbec
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mateja Hrvatin Kozlovič
|[[Občina Šentilj|Šentilj]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Boris Bezjak
|-
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Janez (Jani) Pristavec
|[[Občina Škofljica|Škofljica]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Mita Kompare
|-
|[[Mestna občina Krško|Krško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tajana Dvoršek
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Vanja Movrin
|-
|[[Občina Laško|Laško]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Bojan Špiler
|[[Občina Trebnje|Trebnje]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Gregor Kaplan
|-
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|[[Klemen Boštjančič]]
|[[Občina Tržič|Tržič]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Nika Podakar
|-
|[[Občina Ljubno|Ljubno]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Jože Grčar
|[[Občina Vojnik|Vojnik]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Barbara Leder
|-
|[[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Joško Manfreda
|[[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Matej Jugovic
|-
|[[Občina Majšperk|Majšperk]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Dušan Mesarič
|[[Občina Žalec|Žalec]]
! style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:1px;&quot; |
|Tanja Basle
|}

==== Resni.ca ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:86%;line-height:18px&quot;
! colspan=&quot;6&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;big&gt;Državljansko gibanje Resni.ca&lt;/big&gt;
|-
|[[Občina Brežice|Brežice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Toni Glušič
|[[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Marko Koder
|-
|[[Mestna občina Celje|Celje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Darko Radiković
|[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Tomlje
|-
|[[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Ficko
|[[Mestna občina Maribor|Maribor]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Mitja Zgoznik
|-
|[[Občina Kočevje|Kočevje]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Matjaž Papež
|[[Občina Naklo|Naklo]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Nejc Koželj
|-
|[[Mestna občina Koper|Koper]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Samir Šakovič
|[[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Miha Macedoni
|-
|[[Mestna občina Kranj|Kranj]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|Vekoslav Panigaz
|[[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
! style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; width:1px;&quot; |
|[[Slavko Moharič]]
|}

== Statistika ==
{{col-begin}}
{{col-break|width=60%}}

=== Splošno ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Županski kandidati 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;colspan=2|Kandidati za občinske svete
|-
| width=250|Skupaj || align=center width=20| || width=250|Skupaj || align=center width=20|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Mestne občine || align=center| || Mestne občine || align=center|
|-
| Preostale občine || align=center| || Preostale občine || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni župani 
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Izvoljeni občinski svetniki
|-
| Skupaj || align=center| || Skupaj || align=center|
|-
| Ženske || align=center| || Ženske || align=center|
|-
| Moški || align=center| || Moški || align=center|
|-
| Najstarejši || align=center| || Najstarejši || align=center|
|-
| Najmlajši || align=center| || Najmlajši || align=center|
|-
| Najvišja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Največ svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|-
| Najnižja podpora (%)&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center| || Najmanj svetnikov&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Občina|Občina ?]])&lt;/small&gt; || align=center|
|}
{{col-break|width=40%}}
=== Število županskih mandatov ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:left&quot;
! colspan=2 style=&quot;border-top-width:4px&quot;|Število mandatov
|-
| width=200|9. mandat županovanja || align=center width=47|
|-
| 8. mandat županovanja || align=center|
|-
| 7. mandat županovanja || align=center|
|-
| 6. mandat županovanja || align=center|
|-
| 5. mandat županovanja || align=center|
|-
| 4. mandat županovanja || align=center|
|-
| 3. mandat županovanja || align=center|
|-
| 2. mandat županovanja || align=center|
|-
| 1. mandat županovanja || align=center|
|}
{{col-break|width=10%}}
{{col-end}}

=== Izvoljeni župani po strankah, listah ali s podporo skupine volivcev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! width=15 rowspan=2|Uvr. 
! width=55 rowspan=2|Logotip 
! width=382 rowspan=2|Predlagatelj, stranka, lista 
! width=180 colspan=4|Izvoljeni
|-
! width=60|Edini
! width=60|1. krog
! width=60|2. krog
! width=60|Skupaj
|-
| align=center|1.
| align=center|
| Nestrankarski župani s podporo skupine volivcev (SV)
| align=center|32
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''32
|-
| align=center|2.
| align=center|[[Slika:SDS logotype.svg|32px]]
| [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
| align=center|4
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''4
|-
| align=center|3.
| align=center|
| Po različnih Listah
| align=center|3
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3
|-
| align=center|4.
| align=center|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|60px]]
| [[Nova Slovenija]] (NSi)
| align=center|2
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2
|-
| align=center|5.
| align=center|[[Slika:Gibanje Svoboda logo.svg|60px]]
| [[Gibanje Svoboda]] (Svoboda)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|6.
| align=center|[[Slika:Slovenska Ljudska Stranka logo.svg|50px]]
| [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|7.
| align=center|[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]
| [[Socialni demokrati]] (SD)
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
| align=center|8.
| align=center|
| Župani s koalicijsko podporo več strank, list ali SV&lt;small&gt;{{efn|name=|'''1 župan s podporo koalicije dveh ali več strank, list in skupine volivcevː'''&lt;br&gt;&amp;nbsp;&amp;nbsp; Neodvisna lista SKUPAJ ZA LJUDI! + Mitja Berlak in skupina volivcev (SV. ANDRAŽ V SL. GORICAH)&lt;br&gt;   
}}&lt;/small&gt;
| align=center|1
| align=center|
| align=center|
| align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1
|-
! colspan=3 style=&quot;border-top-width:5px&quot;|Skupno število
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|
! style=&quot;border-top-width:5px&quot;|45
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]]</text>
      <sha1>rmrk3e7uu6nzvfpiof4w6wpbi5gyu19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604228</id>
    <revision>
      <id>6772707</id>
      <parentid>6767815</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:18:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>RKD</comment>
      <origin>6772707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3171" sha1="551e9s3s52xcn7umb2gyphbc093r3yw" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| denomination = Rimskokatoliška
| church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu
| image =
| parish = [[Šmarjeta]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]]
| tower quantity = 1
| location = [[Grič pri Klevevžu]]
| country = [[Slovenija]]
| functional status = aktivno
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2536
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}
[[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]]
'''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]].

Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo.

== Zgodovina ==
Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''.
Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja.

Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628.

== Notranjost ==
Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]].
=== Orgle ===
[[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti.

== Viri ==
* {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}}
* {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.orgle.si/g220/ Cerkvene orgle na orgle.si]
{{commonscat|Our Lady of Mount Carmel Church (Grič pri Klevevžu)|position=left}}

{{Župnija Šmarjeta}}

[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Grič pri Klevevžu]]</text>
      <sha1>551e9s3s52xcn7umb2gyphbc093r3yw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772708</id>
      <parentid>6772707</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:19:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3196" sha1="ig3xz5zeye2t0nuovd8tvmxh8sfjttq" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| denomination = Rimskokatoliška
| church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu
| image =
| parish = [[Šmarjeta]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]]
| tower quantity = 1
| location = [[Grič pri Klevevžu]]
| country = [[Slovenija]]
| functional status = aktivno
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2536
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}
[[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]]
'''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]].

Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo.

== Zgodovina ==
Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''.
Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja.

Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628.

== Notranjost ==
Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]].
=== Orgle ===
[[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti.

== Viri ==
* {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}}
* {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.orgle.si/g220/ Cerkvene orgle na orgle.si]
{{commonscat|Our Lady of Mount Carmel Church (Grič pri Klevevžu)|position=left}}

{{Župnija Šmarjeta}}

[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Grič pri Klevevžu]]</text>
      <sha1>ig3xz5zeye2t0nuovd8tvmxh8sfjttq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772709</id>
      <parentid>6772708</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:20:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6772709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3197" sha1="3cds99vnk2q7pdd4dleue0jw25qmjzh" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| denomination = Rimskokatoliška
| church name = Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevežu
| image =
| parish = [[Šmarjeta]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto | Novo mesto]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto | Novo mesto]]
| tower quantity = 1
| location = [[Grič pri Klevevžu]]
| country = [[Slovenija]]
| functional status = aktivno
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2536
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}
[[Slika:Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu - pokopališče.jpg|sličica|Pokopališče ob cerkvi]]
'''Cerkev Karmelske Matere Božje''' ali '''Cerkev v Slapah''' (po zaselku), pogosto tudi preprosto '''Slape''' je [[podružnična cerkev]] na [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] in del [[Župnija Šmarjeta|Župnije Šmarjeta]].

Cerkev še vedno aktivno deluje kot podružnica, v njej se vsake toliko časa obhaja sveto mašo.

== Zgodovina ==
Cerkev se omenja v mnogih pisnih virih. V njih se tako kot danes veliko uporablja ime Slape oziroma ''Zlab''.
Stara cerkev z istim imenom je prvič omenjena že med leti 1192 in 1197. Isti viri navajajo, da je pri cerkvi stal brižinjski ([[Nadškofija München in Freising|freisinški]]) fevd – dvorec. Cerkev je omenjena tudi v popisu iz leta 1581 (Bizancij). Njeni ostanki so še vidni v nekaterih delih zvonika. Novejša stavba se omenja v drugi polovici 17. in na sredi 18. stoletja.

Leta 1622 je [[Jurij pl. Moscon]] kupil [[Grad Klevevž|Klevevško gospostvo]], s katerim mu je pripadla tudi cerkveno posestvo. Zgraditi je dal novo cerkev, ki stoji danes. V cerkvi je njegova grobnica, v kateri je pokopan od leta 1628.

== Notranjost ==
Cerkev je precej bogato opremljena, ima srednje velik oltar z veliko kipci, ki je tudi precej pozlačen. V cerkvi je tudi križev pot, ima tudi večji [[Kor (empora)|kor]].
=== Orgle ===
[[Orgle]] so izjemno stare, po ocenah iz 18. stoletja, iz tega obdobja jih je v Sloveniji le malo ohranjenih. Avtor ni podpisan, pripisujejo jih ljubljanskemu orglarju [[Janez Jurij Eisel|Janezu Juriju Eislu]]. Imajo pnevmatsko trakturo, en manual in 6 registrov. Večine piščali več ni, najverjetneje jih je pobrala katera od svetovnih vojn. Nekoč naj bi bile v župnijski cerkvi v Šmarjeti.

== Viri ==
* {{navedi splet|title=Župnijska spletna stran|URL=https://zupnija-smarjeta.rkc.si}}
* {{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}} {{COBISS|ID=295329792}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.orgle.si/g220/ Cerkvene orgle na orgle.si]
{{commonscat|Our Lady of Mount Carmel Church (Grič pri Klevevžu)|position=left}}

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Karmelska Mati Božja, Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Cerkve Karmelske Matere Božje|Grič pri Klevevžu]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Grič pri Klevevžu]]</text>
      <sha1>3cds99vnk2q7pdd4dleue0jw25qmjzh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606212</id>
    <revision>
      <id>6772639</id>
      <parentid>6768779</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T02:15:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljubljančan11</username>
        <id>268157</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradni */</comment>
      <origin>6772639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51295" sha1="tlvym409vul8hfp4xqqq8a2mzkp6enm" xml:space="preserve">{{aktualno||volitve}}
{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]&lt;br&gt;{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout = 

| candidate1 = 
| image1 = 
| popular_vote1 = 
| percentage1 =
| party1 = 
| color1 =

| candidate2 = 
| image2 = 
| popular_vote2 = 
| percentage2 =
| party2 = 
| color2  =

| title              = župan
| before_election    = [[Zoran Janković]]
| before_party       = skupina volivcev
| after_election     = 
| after_party        = 
}}
'''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].

Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Razpis volitev ===
8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Županske kandidature ===
V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja  za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti!
Kandidat &quot;Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN&quot;, Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane.
Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;

15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: &quot;Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo&quot; |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: &quot;Ljubljana ni last župana&quot; |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Kandidati koalicijskih strank ====
Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]].

Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: &quot;Premočen favorit&quot; za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;  

== Županski kandidati ==
=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:97%;line-height:16px&quot;
! colspan=2 width=&quot;10%&quot;|Kandidat
! width=&quot;10%&quot;|Rojen
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;20%&quot;|Poklic
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;12%&quot;|Stranka&lt;br&gt;Lokalna lista
! width=&quot;10%&quot;|Datum napovedi kandidature
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot;|Kampanja
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;5%&quot;|Sklici
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#a167ab; &quot; |
|20. november 1973
[[Ljubljana]]
|
* predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'')
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
|[[Glas za otroke in družine]] (GOD)
|2. april 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#43AC44; &quot; |
|1. januar 1953
[[Saraorci]], [[Srbija]]
|
* župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'')
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#000000; &quot; |
|18. september 1996
[[Ljubljana]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
* predsednik stranke Pirati (2024–''danes'')
|[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#D4AF37; &quot; |
|11. januar 1992
[[Ljubljana]]
|
* spletni vplivnež
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;Lista Aleksandra Repića
|14. junij 2026
|''Ljubljana Ljubljančanom''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - &quot;Nepridiprav&quot; - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; &quot; |
|1. julij 1987
[[Kranj]]
|
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'')
* minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026)
* sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'')
|[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|15. julij 2026
|''Luka za Ljubljano''
''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo''
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; 
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Gregor Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#6f2c91; &quot; |
|1. februar 1974
[[Ljubljana]]
|
* predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'')
|[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]
|27. avgust 2026
|Župan, ki posluša mesto.
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#d56138; &quot; |
|27. december 1960
[[Ljubljana]]
|
* predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004)
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010)
|[[Ljubljana smo vsi]] (LSV)
|2. september 2026
|''Mesto pripada ljudem''
|&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#00964f; &quot; |
|4. februar 1967
[[Brežice]]
|
* samostojna likovna ustvarjalka
* profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'')
|[[VESNA – zelena stranka]]
|1. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#FEF200; &quot; |
|1964
[[Ljubljana]]
|
* arhitekt in urbanist
|[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
|13. oktober 2026
|''Ljubljana. Drugače.''
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; &quot; |
|1. september 1972
[[Ljubljana]]
|
* minister za finance Republike Slovenije (2022–2026)
* poslanec Državnega zbora (2026–''danes'')
|[[Gibanje Svoboda]] (GS)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; &quot; |
|14. december 1978
[[Koper]]
|
* poslanec Državnega zbora (2018–2022)
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023)
* državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026)
|[[Socialni demokrati]] (SD)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; &quot; |
|15. julij 1964
[[Ljubljana]]
|
* mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')
* podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'')
|[[Nova Slovenija]] (NSi)&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus)
|15. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; &quot; |
|10. november 1954
[[Novo mesto]]
|
* avtomobilski dirkač
* podjetnik, pisatelj
|[[Resni.ca]]
|19. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|}

=== Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo ===
* [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
* [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

== Stranke in liste v mestnem svetu ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;3&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka / Lokalna lista
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja&lt;br&gt; svetniškega kluba
! colspan=&quot;2&quot; |Izid 2022
! rowspan=&quot;2&quot; |Trenutno
|-
! Glasov (%)
! Sedežev
|-
| bgcolor=&quot;#b8d432&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LZJ'''
| [[Lista Zorana Jankovića]]
| [[Aleš Čerin]]
| align=&quot;center&quot; |40,4 %
| {{Composition bar|18|45|#b8d432}}
| {{Composition bar|19|45|#b8d432}}
|-
| bgcolor=&quot;#005DA3&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GS'''
| [[Gibanje Svoboda]]
| Samo Logar
| align=&quot;center&quot; |18,0 %
| {{Composition bar|8|45|#005DA3}}
| {{Composition bar|7|45|#005DA3}}
|-
| bgcolor=&quot;#FEF200&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SDS'''
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| Maruša Babnik
| align=&quot;center&quot; |14,5 %
| {{Composition bar|6|45|#FEF200}}
| {{Composition bar|4|45|#FEF200}}
|-
| bgcolor=&quot;#e6342a&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''L'''
| [[Levica (Slovenija)|Levica]]
| Urška Honzak
| align=&quot;center&quot; |8,9 %
| {{Composition bar|4|45|#e6342a}}
| {{Composition bar|3|45|#e6342a}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Nova Slovenija}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''NSi'''
| [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
| [[Mojca Sojar]]
| align=&quot;center&quot; |4,5 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SD'''
| [[Socialni demokrati]]
| Klemen Žibert
| align=&quot;center&quot; |4,4 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#09105E&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Demokrati'''
| [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}}
| Igor Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#09105E}}
| {{Composition bar|3|45|#09105E}}
|-
| bgcolor=&quot;#a167ab&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GOD'''
| [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]]
| rowspan=3|[[Tina Bregant]]
| align=&quot;center&quot; |2,6 %
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Slovenska ljudska stranka}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SLS'''
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=&quot;center&quot; |2,4 %
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#808080&quot; |
| align=&quot;center&quot; |/
| Svetnik Jožef Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#808080}}
| {{Composition bar|1|45|#808080}}
|-
| bgcolor=&quot;#00964f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Vesna'''
| [[VESNA – zelena stranka]]
| Denis Striković
| align=&quot;center&quot; |3,4 %
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
|-
| bgcolor=&quot;#000000&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Pirati'''
| [[Piratska stranka Slovenije]]
| [[Jasmin Feratović]]
| align=&quot;center&quot; |2,0 %
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
|-
| bgcolor=&quot;#eb4d2f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Mi!'''
| [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}}
| Arne Jakob Zakrajšek
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#A71930}}
| {{Composition bar|1|45|#A71930}}
|-
| bgcolor=&quot;#01953f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LŠZZ'''
| Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}}
| Gašper Kromar
| align=&quot;center&quot; |2,7 %
| {{Composition bar|1|45|#01953f}}
| {{Composition bar|0|45|#01953f}}
|-
|}

== Volilna kampanja ==
=== Predvolilna soočenja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;22&quot; | Predvolilna soočenja
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Datum
! rowspan=&quot;3&quot; | Voditelj
! rowspan=&quot;3&quot; | Medij
! rowspan=&quot;3&quot; | Naslov
! colspan=&quot;10&quot; | {{Colors|black|#90ff90|&amp;nbsp;P&amp;nbsp;}} Prisoten &amp;nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&amp;nbsp;N&amp;nbsp;}} Nepovabljeni&amp;nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&amp;nbsp;O&amp;nbsp;}} Odsotni povabljeni &amp;nbsp;
! rowspan=&quot;3&quot; |Vir
|-
|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
|'''[[Mojca Sojar|Sojar]]'''
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px&quot; |
|-
| četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|22. oktober}}
| Suzana Kos
| [[Info360]]
| V središču: Spopad za Ljubljano
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=2|četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|15. oktober}}
| Uroš Slak
| [[POP TV]]
| 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Nenad Glücks
| [[Info360]]
| V središču: Prvi županski spopad
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| torek&lt;br&gt;{{nowrap|13. oktober}}
| Katarina Braniselj
| {{nowrap|[[Planet TV]]}}
| Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|
|-
| ponedeljek&lt;br&gt;{{nowrap|12. oktober}}
| Marcel Štefančič
| {{nowrap|[[TV SLO 1]]}}
| Marcel: Soočenje o Ljubljani
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Javnomnenjske raziskave ==
=== Prvi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
| width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
| width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
| width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
| width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]'''
| width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
| width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #6f2c91; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |34,6
|6,2
|3,2
|21,0
|8,2
|2,5
|4,6
|0,9
|0,7
|5,2
|0,6
|12,5
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,6
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|sredina septembra}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |36,1
|5,6
|2,8
|21,3
|12,2
|1,7
|3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija &quot;Kandidat SDS&quot;, saj ta še ni bil oznanjen.}}
|0,5
|–
|–
|0,4
|15,8
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |14,8
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V &quot;Jankovićevi&quot; Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|14.–16. september}}
|Ninamedia
|'''500'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,4
|7,9
|2,7
|19,2
|13,4
|3,1
|1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}}
|–
|–
|–
|–
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |8,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|15.–18. junij}}
|Mediana
|'''719'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,2
|11,6
|8,9
|13,7
|–
|–
|–
|–
|–
|–
|14,4
|24,2
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,5
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Drugi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |51,3
|48,7
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |2,6
|&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |53,0
|47,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |6,0
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''462'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,0
|40,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |20,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |56,9
|43,1
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,8
|39,2
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |21,6
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''494'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |61,0
|39,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |22,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
|40,7
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,3
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,6}}
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
|41,0
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,0
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,0}}
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''467'''
|47,0
| style=&quot;background:#e5a087&quot; |53,0
|–
| style=&quot;background:#d56138&quot; |{{font color|white|6,0}}
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

=== Mestni svet ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|+
|-
| rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;3&quot; |'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}'''
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;.}}
| rowspan=&quot;2&quot; |Vodstvo
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background:#b8d432; height:1.5px;&quot; |
! style=&quot;background:#005DA3; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#FEF200; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#e6342a; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#09105E; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#a167ab; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#00964f; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#000000; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#d56138; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#808080; width:50px;&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#e3edb3;&quot; |26,9
|8,5
|10,1
|20,1
|3,2
|6,8
|2,2
|3,2
|–
|–
|3,9
|8,7
|2,2
|1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}}
|3,2
| style=&quot;background:#b8d432;&quot; |6,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|}
== Glej tudi ==
* [[Župan Ljubljane]]
* [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]]</text>
      <sha1>tlvym409vul8hfp4xqqq8a2mzkp6enm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772647</id>
      <parentid>6772639</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T05:40:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Uradni */</comment>
      <origin>6772647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51267" sha1="s2ax7lxri1gbi79j9xludjqjrqforpy" xml:space="preserve">{{aktualno||volitve}}
{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]&lt;br&gt;{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout = 

| candidate1 = 
| image1 = 
| popular_vote1 = 
| percentage1 =
| party1 = 
| color1 =

| candidate2 = 
| image2 = 
| popular_vote2 = 
| percentage2 =
| party2 = 
| color2  =

| title              = župan
| before_election    = [[Zoran Janković]]
| before_party       = skupina volivcev
| after_election     = 
| after_party        = 
}}
'''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].

Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Razpis volitev ===
8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Županske kandidature ===
V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja  za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti!
Kandidat &quot;Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN&quot;, Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane.
Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;

15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: &quot;Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo&quot; |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: &quot;Ljubljana ni last župana&quot; |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Kandidati koalicijskih strank ====
Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]].

Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: &quot;Premočen favorit&quot; za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;  

== Županski kandidati ==
=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:97%;line-height:16px&quot;
! colspan=2 width=&quot;10%&quot;|Kandidat
! width=&quot;10%&quot;|Rojen
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;20%&quot;|Poklic
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;12%&quot;|Stranka&lt;br&gt;Lokalna lista
! width=&quot;10%&quot;|Datum napovedi kandidature
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot;|Kampanja
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;5%&quot;|Sklici
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#a167ab; &quot; |
|20. november 1973
[[Ljubljana]]
|
* predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'')
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
|[[Glas za otroke in družine]] (GOD)
|2. april 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#43AC44; &quot; |
|1. januar 1953
[[Saraorci]], [[Srbija]]
|
* župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'')
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#000000; &quot; |
|18. september 1996
[[Ljubljana]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
* predsednik stranke Pirati (2024–''danes'')
|[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#D4AF37; &quot; |
|11. januar 1992
[[Ljubljana]]
|
* spletni vplivnež
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;Lista Aleksandra Repića
|14. junij 2026
|''Ljubljana Ljubljančanom''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - &quot;Nepridiprav&quot; - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; &quot; |
|1. julij 1987
[[Kranj]]
|
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'')
* minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026)
* sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'')
|[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|15. julij 2026
|''Luka za Ljubljano''
''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo''
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; 
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Gregor Novak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#6f2c91; &quot; |
|1. februar 1974
[[Ljubljana]]
|
* predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'')
|[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]
|27. avgust 2026
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#d56138; &quot; |
|27. december 1960
[[Ljubljana]]
|
* predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004)
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010)
|[[Ljubljana smo vsi]] (LSV)
|2. september 2026
|''Mesto pripada ljudem''
|&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#00964f; &quot; |
|4. februar 1967
[[Brežice]]
|
* samostojna likovna ustvarjalka
* profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'')
|[[VESNA – zelena stranka]]
|1. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#FEF200; &quot; |
|1964
[[Ljubljana]]
|
* arhitekt in urbanist
|[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
|13. oktober 2026
|''Ljubljana. Drugače.''
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; &quot; |
|1. september 1972
[[Ljubljana]]
|
* minister za finance Republike Slovenije (2022–2026)
* poslanec Državnega zbora (2026–''danes'')
|[[Gibanje Svoboda]] (GS)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; &quot; |
|14. december 1978
[[Koper]]
|
* poslanec Državnega zbora (2018–2022)
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023)
* državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026)
|[[Socialni demokrati]] (SD)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; &quot; |
|15. julij 1964
[[Ljubljana]]
|
* mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')
* podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'')
|[[Nova Slovenija]] (NSi)&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus)
|15. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; &quot; |
|10. november 1954
[[Novo mesto]]
|
* avtomobilski dirkač
* podjetnik, pisatelj
|[[Resni.ca]]
|19. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|}

=== Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo ===
* [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
* [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

== Stranke in liste v mestnem svetu ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;3&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka / Lokalna lista
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja&lt;br&gt; svetniškega kluba
! colspan=&quot;2&quot; |Izid 2022
! rowspan=&quot;2&quot; |Trenutno
|-
! Glasov (%)
! Sedežev
|-
| bgcolor=&quot;#b8d432&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LZJ'''
| [[Lista Zorana Jankovića]]
| [[Aleš Čerin]]
| align=&quot;center&quot; |40,4 %
| {{Composition bar|18|45|#b8d432}}
| {{Composition bar|19|45|#b8d432}}
|-
| bgcolor=&quot;#005DA3&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GS'''
| [[Gibanje Svoboda]]
| Samo Logar
| align=&quot;center&quot; |18,0 %
| {{Composition bar|8|45|#005DA3}}
| {{Composition bar|7|45|#005DA3}}
|-
| bgcolor=&quot;#FEF200&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SDS'''
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| Maruša Babnik
| align=&quot;center&quot; |14,5 %
| {{Composition bar|6|45|#FEF200}}
| {{Composition bar|4|45|#FEF200}}
|-
| bgcolor=&quot;#e6342a&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''L'''
| [[Levica (Slovenija)|Levica]]
| Urška Honzak
| align=&quot;center&quot; |8,9 %
| {{Composition bar|4|45|#e6342a}}
| {{Composition bar|3|45|#e6342a}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Nova Slovenija}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''NSi'''
| [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
| [[Mojca Sojar]]
| align=&quot;center&quot; |4,5 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SD'''
| [[Socialni demokrati]]
| Klemen Žibert
| align=&quot;center&quot; |4,4 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#09105E&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Demokrati'''
| [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}}
| Igor Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#09105E}}
| {{Composition bar|3|45|#09105E}}
|-
| bgcolor=&quot;#a167ab&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GOD'''
| [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]]
| rowspan=3|[[Tina Bregant]]
| align=&quot;center&quot; |2,6 %
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Slovenska ljudska stranka}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SLS'''
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=&quot;center&quot; |2,4 %
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#808080&quot; |
| align=&quot;center&quot; |/
| Svetnik Jožef Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#808080}}
| {{Composition bar|1|45|#808080}}
|-
| bgcolor=&quot;#00964f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Vesna'''
| [[VESNA – zelena stranka]]
| Denis Striković
| align=&quot;center&quot; |3,4 %
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
|-
| bgcolor=&quot;#000000&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Pirati'''
| [[Piratska stranka Slovenije]]
| [[Jasmin Feratović]]
| align=&quot;center&quot; |2,0 %
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
|-
| bgcolor=&quot;#eb4d2f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Mi!'''
| [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}}
| Arne Jakob Zakrajšek
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#A71930}}
| {{Composition bar|1|45|#A71930}}
|-
| bgcolor=&quot;#01953f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LŠZZ'''
| Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}}
| Gašper Kromar
| align=&quot;center&quot; |2,7 %
| {{Composition bar|1|45|#01953f}}
| {{Composition bar|0|45|#01953f}}
|-
|}

== Volilna kampanja ==
=== Predvolilna soočenja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;22&quot; | Predvolilna soočenja
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Datum
! rowspan=&quot;3&quot; | Voditelj
! rowspan=&quot;3&quot; | Medij
! rowspan=&quot;3&quot; | Naslov
! colspan=&quot;10&quot; | {{Colors|black|#90ff90|&amp;nbsp;P&amp;nbsp;}} Prisoten &amp;nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&amp;nbsp;N&amp;nbsp;}} Nepovabljeni&amp;nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&amp;nbsp;O&amp;nbsp;}} Odsotni povabljeni &amp;nbsp;
! rowspan=&quot;3&quot; |Vir
|-
|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
|'''[[Mojca Sojar|Sojar]]'''
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px&quot; |
|-
| četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|22. oktober}}
| Suzana Kos
| [[Info360]]
| V središču: Spopad za Ljubljano
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=2|četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|15. oktober}}
| Uroš Slak
| [[POP TV]]
| 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Nenad Glücks
| [[Info360]]
| V središču: Prvi županski spopad
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| torek&lt;br&gt;{{nowrap|13. oktober}}
| Katarina Braniselj
| {{nowrap|[[Planet TV]]}}
| Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|
|-
| ponedeljek&lt;br&gt;{{nowrap|12. oktober}}
| Marcel Štefančič
| {{nowrap|[[TV SLO 1]]}}
| Marcel: Soočenje o Ljubljani
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Javnomnenjske raziskave ==
=== Prvi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
| width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
| width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
| width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
| width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]'''
| width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
| width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #6f2c91; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |34,6
|6,2
|3,2
|21,0
|8,2
|2,5
|4,6
|0,9
|0,7
|5,2
|0,6
|12,5
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,6
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|sredina septembra}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |36,1
|5,6
|2,8
|21,3
|12,2
|1,7
|3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija &quot;Kandidat SDS&quot;, saj ta še ni bil oznanjen.}}
|0,5
|–
|–
|0,4
|15,8
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |14,8
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V &quot;Jankovićevi&quot; Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|14.–16. september}}
|Ninamedia
|'''500'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,4
|7,9
|2,7
|19,2
|13,4
|3,1
|1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}}
|–
|–
|–
|–
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |8,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|15.–18. junij}}
|Mediana
|'''719'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,2
|11,6
|8,9
|13,7
|–
|–
|–
|–
|–
|–
|14,4
|24,2
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,5
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Drugi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |51,3
|48,7
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |2,6
|&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |53,0
|47,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |6,0
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''462'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,0
|40,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |20,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |56,9
|43,1
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,8
|39,2
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |21,6
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''494'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |61,0
|39,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |22,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
|40,7
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,3
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,6}}
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
|41,0
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,0
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,0}}
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''467'''
|47,0
| style=&quot;background:#e5a087&quot; |53,0
|–
| style=&quot;background:#d56138&quot; |{{font color|white|6,0}}
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

=== Mestni svet ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|+
|-
| rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;3&quot; |'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}'''
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;.}}
| rowspan=&quot;2&quot; |Vodstvo
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background:#b8d432; height:1.5px;&quot; |
! style=&quot;background:#005DA3; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#FEF200; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#e6342a; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#09105E; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#a167ab; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#00964f; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#000000; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#d56138; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#808080; width:50px;&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#e3edb3;&quot; |26,9
|8,5
|10,1
|20,1
|3,2
|6,8
|2,2
|3,2
|–
|–
|3,9
|8,7
|2,2
|1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}}
|3,2
| style=&quot;background:#b8d432;&quot; |6,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|}
== Glej tudi ==
* [[Župan Ljubljane]]
* [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]]</text>
      <sha1>s2ax7lxri1gbi79j9xludjqjrqforpy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772729</id>
      <parentid>6772647</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:16:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Županski kandidati */ trenutno še kršitev avtorskih pravic</comment>
      <origin>6772729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51260" sha1="505y8qvo7pvruvhs160jjhxz71gnqjk" xml:space="preserve">{{aktualno||volitve}}
{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2022
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2030
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]&lt;br&gt;{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout = 

| candidate1 = 
| image1 = 
| popular_vote1 = 
| percentage1 =
| party1 = 
| color1 =

| candidate2 = 
| image2 = 
| popular_vote2 = 
| percentage2 =
| party2 = 
| color2  =

| title              = župan
| before_election    = [[Zoran Janković]]
| before_party       = skupina volivcev
| after_election     = 
| after_party        = 
}}
'''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].

Županske kandidature je vložilo 15 kandidatov, od tega 13 na predlog političnih strank ter dva na predlog skupine volivcev.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-15 |title=To so kandidati za župane mestnih občin - OBALAplus |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |access-date=2026-10-16 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Razpis volitev ===
8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 205.749.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Za primerjavo, na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah leta 2022]] je volilno pravico imelo 223.678 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-23 |title=Udeležba, ki odloča: Leta 2022 je župana izvolila slaba četrtina volilnih upravičencev {{!}} Ljubljanainfo.com |url=https://ljubljanainfo.com/novica/politika/udelezba-ki-odloca-leta-2022-je-zupana-izvolila-slaba-cetrtina-volilnih-upravicencev/447395 |access-date=2026-09-27 |website=ljubljanainfo.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, je moral za vložitev kandidature zbrati najmanj 1000 podpisov podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/upravljanje/lokalne-volitve/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-12 |website=Mestna občina Ljubljana |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Županske kandidature ===
V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja  za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Napovedal je neodvisno kandidaturo s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter nastop na volitvah v mestni svet z nestrankarsko listo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Med 8. septembrom in 2. oktobrom je za obe kandidaturi zbral po 1600 podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić zbral podpise za župansko kandidaturo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aleksandar-repic-zbral-podpise-za-zupansko-kandidaturo.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki naj bi kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje, 30. septembra, je od namere za kandidaturo odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet |last=SSN stranka |date=2026-09-30 |title=Obvestilo medijem in zainteresirani javnosti!
Kandidat &quot;Liste za čisto pitno vodo, s podporo SSN&quot;, Mihael Jarc, iz osebnih razlogov, odstopa od kandidature za župana Ljubljane.
Lokalne volitve 2026. |url=https://www.facebook.com/stranka.slovenskega.naroda/posts/pfbid036WdmW14rF6KUEkwdwKRs7vwGjPkaLTViBdrzSZWQ7xk2uEQt164oMJXuMmukK8vVl?rdid=vHIm4cu423f0u6Du# |access-date=2026-10-12 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;

15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: &quot;Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo&quot; |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; 

27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

2. septembra je župansko kandidaturo napovedal [[Anton Rop]], nekdanji predsednik vlade, in ob tem uradno naznanil tudi ustanovitev nove politične stranke [[Ljubljana smo vsi]].&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo najprej poskušal zrušiti Jankovića: Za drugačno in bolj transparentno Ljubljano. Nato v državno politiko? |url=https://vecer.com/slovenija/dr-anton-rop-bo-najprej-poskusal-zrusiti-jankovica-za-drugacno-in-bolj-transparentno-ljubljano-10425542 |access-date=2026-09-02 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Slednjo je ustanovil skupaj z nekdanjo predsednico Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se je v medijih v kombinaciji z Ropom predhodno prav tako omenjala kot možna županska kandidatka, sedaj pa oznanila kandidaturo na listi za mestni svet.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-02 |title=Anton Rop bo na lokalnih volitvah izzval ljubljanskega župana Zorana Jankovića |url=https://n1info.si/novice/slovenija/anton-rop-kandidat-za-ljubljanskega-zupana/ |access-date=2026-09-02 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Klakočar Zupančičeva je sicer že 8. julija potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z Ropom, a takrat še ni razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana. Rop naj bi odločitev sprejel po tehtnem premisleku in več prejetih pobudah. Kot svoje prioritete je na uradni predstavitvi izpostavil drugačno upravljanje mesta, dostopna stanovanja, izboljšanje javnega prometa ter skrb za čist zrak in okolje.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

Kot naslednja kandidatka se je 1. oktobra 2026 predstavila akademska slikarka Apolonija Simon, ki jo podpira stranka [[VESNA – zelena stranka|VESNA]]. V svoji predstavitvi je opozorila na slabo načrtovanje prostora, povezano z visokim tveganjem za zdravje ter dejala, da končni cilj ne sme biti gospodarski dobiček, temveč kakovost življenja ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane bo Apolonija Simon: &quot;Ljubljana ni last župana&quot; |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-bo-apolonija-simon-ljubljana-ni-last-zupana/795535 |access-date=2026-10-03 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

V torek, 13. oktobra je svojo kandidaturo uradno potrdil še [[Klemen Boštjančič]], kandidat [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Boštjančič potrjen kandidat Svobode za župana Ljubljane {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-bostjancic-potrjen-kandidat-svobode-za-zupana-ljubljana.html |access-date=2026-10-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Bitka za Ljubljano odprta: SDS predstavil svojega kandidata {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bitka-za-ljubljano-odprta-karte-razkrivajo-v-svobodi-sds-sd.html |access-date=2026-10-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; V Svobodi naj bi sicer kolebali med svojim kandidatom ali podporo Zoranu Jankoviću, na listi katerega pa bosta kandidiral tudi [[Lenart Žavbi]] in Duško Vujanović, sicer poslanca Svobode v Državnem zboru.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Golob je izbiro lastnega kandidata utemeljil z zmago stranke na državnozborskih volitvah marca, zaradi česar bi želeli ponuditi tudi svoje ljudi za vodenje vseh večjih slovenskih občin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-12 |title=Kaj pomeni kandidatura Klemna Boštjančiča za župana Ljubljane? |url=https://info360.si/politika/kaj-pomeni-kandidatura-klemna-bostjancica-za-zupana-ljubljane/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]] naj bi sicer razmišljali predvsem o podpori kateremu od drugih kandidatov. Vodja mestnega odbora Marko Koprivc naj bi že od aprila 2026 dalje delal na združevanju levice v Ljubljani, nato se je poleti omenjal kot potencialni kandidat,&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; v začetku oktobra pa je celo dejal, da se mu zdi »neresno, da je na levici v Ljubljani 'deset' kandidatov«, in znova pozval k povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Hanžič |first=Sandra |date=2026-10-01 |title=Spodletela pobuda stranke SD za povezovanje levice v Ljubljani |url=https://info360.si/politika/spodletela-pobuda-stranke-sd-za-povezovanje-levice-v-ljubljani/ |access-date=2026-10-15 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Zaradi spodletelih pobud se je 13. oktobra tudi sam vključil v župansko tekmo in s sloganom ''Mi smo tu doma'' pozval k uporu proti politiki sovraštva in laži ter avtoritarni oblasti.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kandidat SD-ja za župana Ljubljane Marko Koprivc |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/kandidat-sd-ja-za-zupana-ljubljane-marko-koprivc/796789 |access-date=2026-10-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Kandidati koalicijskih strank ====
Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] svojih kandidatov v vsem tem času še niso najavile; agencija Episcenter je julija 2026 kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; V začetku septembra se je nato kot možni kandidat omenjal nekdanji pravosodni minister [[Senko Pličanič]], ki je 5. septembra potrdil zanimanje za vstop v tekmo, s pogojem prejetja podpore vseh koalicijskih strank ter stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Logar išče kandidata, 'ki bo končal 20-letno vladavino Jankovića' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-isce-kandidata-ki-bo-koncal-20-letno-vladavino-jankovica.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; 16. septembra je Pličanič za POP TV po zavrnitvi SDS in Resni.ce, ki sta napovedali nastop vsaka s svojim kandidatom, možnost svoje kandidature izločil.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Koga v boj za Ljubljano pošilja desnica? Kdo bo kandidiral v Mariboru? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/koga-v-boj-za-ljubljano-posilja-desnica-kdo-bo-kandidiral-v-mariboru.html |access-date=2026-09-26 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

13. oktobra 2026 je kandidaturo za [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavil arhitekt Aleš Vrhovec, ki se s politiko prej sicer ni ukvarjal. V stranki so ga predstavili kot »politično neobremenjenega Ljubljančana, ki pozna mesto« Vrhovec s sloganom ''Ljubljana drugače'' je napovedal ustavitev projekta C0 (vsaj do pridobitve celovite presoje vplivov na okolje), ustavitev projekta sežigalnice odpadkov in tudi projekta prenove tržnice po tedanjih načrtih ter olajšanje dostopa do zemljišč za gradnjo.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Prvič v politiki: je to človek, ki lahko zamenja Zorana Jankovića? |url=https://siol.net/novice/slovenija/svoboda-v-boj-proti-jankovicu-posilja-klemna-bostjancica-sds-alesa-vrhovca-703877 |access-date=2026-10-15 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt; Omenil je tudi pogovore z drugimi koalicijskimi strankami o možni podpori njegovi kandidaturi.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Mediji so v zvezi s tem že predhodno omenjali Demokrate Anžeta Logarja; njihov ljubljanski mestni odbor naj bi za županskega kandidata sicer predlagal Primoža Novaka, vendar naj bi se stranka v zameno za koalicijsko podporo kandidatki Demokratov [[Katja Koren|Katji Koren]] v Mariboru vendarle odločila za podporo Vrhovcu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-07 |title=Zakulisna kupčija med SDS in Demokrati: pri županih Ljubljana za Maribor. Tea Košir se ne vrača v parlament |url=https://www.zanima.me/zakulisna-kupcija-med-sds-in-demokrati-pri-zupanih-ljubljana-za-maribor-tea-kosir-se-ne-vraca-v-parlament/ |access-date=2026-10-15 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

15. oktobra 2026, na zadnji dan vlaganja kandidatur, je vstop v župansko tekmo s podporo [[Nova Slovenija|NSi]] in [[FOKUS Marka Lotriča|Fokusa Marka Lotriča]] napovedala [[Mojca Sojar]].

Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je julija napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato do roka za vlaganje kandidatur ni želel razkriti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: &quot;Premočen favorit&quot; za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ime je bilo v medijih prvič objavljeno dan po tem, za Resni.co je slednjo vložil nekdanji avtomobilski dirkač Matjaž Tomlje, ki se je javnosti nato predstavil 19. oktobra.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Resnica s kandidatoma v Ljubljani in Mariboru: Tomlje in Zgoznik {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnica_2.html |access-date=2026-10-23 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt; Na tiskovni konferenci je napovedal, da bi se kot župan odpovedal plači, šoferju in službenemu vozilu, kot svoje prioritete pa izpostavil izboljšavo zdravstvenega sistema in prometa ter prepolovitev cene električne energije.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-19 |title=Kandidat Resnice za župana Ljubljane bi se odpovedal plači in prepolovil ceno elektrike |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidat-resnice-za-zupana-ljubljane-bi-se-odpovedal-placi-in-prepolovil-ceno-elektrike/ |access-date=2026-10-23 |website=N1 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;  

== Županski kandidati ==
=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:97%;line-height:16px&quot;
! colspan=2 width=&quot;10%&quot;|Kandidat
! width=&quot;10%&quot;|Rojen
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;20%&quot;|Poklic
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;12%&quot;|Stranka&lt;br&gt;Lokalna lista
! width=&quot;10%&quot;|Datum napovedi kandidature
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot;|Kampanja
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;5%&quot;|Sklici
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#a167ab; &quot; |
|20. november 1973
[[Ljubljana]]
|
* predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'')
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
|[[Glas za otroke in družine]] (GOD)
|2. april 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#43AC44; &quot; |
|1. januar 1953
[[Saraorci]], [[Srbija]]
|
* župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'')
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;[[Lista Zorana Jankovića]] (LZJ)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#000000; &quot; |
|18. september 1996
[[Ljubljana]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'')
* predsednik stranke Pirati (2024–''danes'')
|[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati)
|8. maj 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#D4AF37; &quot; |
|11. januar 1992
[[Ljubljana]]
|
* spletni vplivnež
|podpora volivcev&lt;br&gt;–&lt;br&gt;Lista Aleksandra Repića
|14. junij 2026
|''Ljubljana Ljubljančanom''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - &quot;Nepridiprav&quot; - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; &quot; |
|1. julij 1987
[[Kranj]]
|
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'')
* minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026)
* sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'')
|[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|15. julij 2026
|''Luka za Ljubljano''
''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo''
|&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; 
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#6f2c91; &quot; |
|1. februar 1974
[[Ljubljana]]
|
* predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'')
|[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]
|27. avgust 2026
|&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Anton Rop]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#d56138; &quot; |
|27. december 1960
[[Ljubljana]]
|
* predsednik Vlade Republike Slovenije (2002–2004)
* poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2004–2010)
|[[Ljubljana smo vsi]] (LSV)
|2. september 2026
|''Mesto pripada ljudem''
|&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Apolonija Simon]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#00964f; &quot; |
|4. februar 1967
[[Brežice]]
|
* samostojna likovna ustvarjalka
* profesorica risanja in slikanja na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo (1999–''danes'')
|[[VESNA – zelena stranka]]
|1. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kandidatka Vesne za županjo Ljubljane Apolonija Simon za drugačno vodenje mesta |url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidatka-vesne-za-zupanjo-ljubljane-apolonija-simon-za-drugacno-vodenje-mesta-702952 |access-date=2026-10-03 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Vrhovec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#FEF200; &quot; |
|1964
[[Ljubljana]]
|
* arhitekt in urbanist
|[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)
|13. oktober 2026
|''Ljubljana. Drugače.''
|&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=SDS vstopa v tekmo za župana Ljubljane z arhitektom in urbanistom Alešem Vrhovcem |url=https://vecer.com/slovenija/ales-vrhovec-kandidat-sds-zupan-ljubljana-lokalne-volitve-10430216 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; &quot; |
|1. september 1972
[[Ljubljana]]
|
* minister za finance Republike Slovenije (2022–2026)
* poslanec Državnega zbora (2026–''danes'')
|[[Gibanje Svoboda]] (GS)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Koprivc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; &quot; |
|14. december 1978
[[Koper]]
|
* poslanec Državnega zbora (2018–2022)
* mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2018–2023)
* državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (2022–2026)
|[[Socialni demokrati]] (SD)
|13. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mojca_Sojar_(NSi)_portret_2026_(cropped)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mojca Sojar]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; &quot; |
|15. julij 1964
[[Ljubljana]]
|
* mestna svetnica Mestne občine Ljubljana (2014–''danes'')
* podpredsednica stranke NSi (2025–''danes'')
|[[Nova Slovenija]] (NSi)&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus)
|15. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-21 |title=Pred županskimi volitvami: Ljubljanska levica se drobi, desnica taktizira |url=https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/ljubljanska-levica-se-drobi-desnica-taktizira-2828550/ |access-date=2026-09-26 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Tomlje]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Resni.ca}}; &quot; |
|10. november 1954
[[Novo mesto]]
|
* avtomobilski dirkač
* podjetnik, pisatelj
|[[Resni.ca]]
|19. oktober 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
|-
|}

=== Osebe, ki so zavrnile župansko kandidaturo ===
* [[Urška Klakočar Zupančič]], nekdanja predsednica Državnega zbora (2022–2026)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Anton Rop bo kandidiral za župana Ljubljane, Urška Klakočar Zupančič za mestno svetnico |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-bo-kandidiral-za-zupana-ljubljane-urska-klakocar-zupancic-za-mestno-svetnico/792583 |access-date=2026-09-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
* [[Rosvita Pesek]], novinarka in TV voditeljica&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-06-15 |title=V boj za župana Ljubljane spletni vplivnež, novačili pa tudi znano televizijko |url=https://info360.si/politika/v-boj-za-zupana-ljubljane-spletni-vplivnez-novacili-pa-tudi-znano-televizijko/ |access-date=2026-09-26 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[Senko Pličanič]], nekdanji minister za pravosodje in javno upravo (2012–2014), [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;
* [[Mihael Jarc]], nekdanji mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010), [[Stranka slovenskega naroda|SSN]]: 3. julija 2026 je napovedal kandidaturo, a 30. septembra od nje iz osebnih razlogov odstopil.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

== Stranke in liste v mestnem svetu ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;3&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka / Lokalna lista
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja&lt;br&gt; svetniškega kluba
! colspan=&quot;2&quot; |Izid 2022
! rowspan=&quot;2&quot; |Trenutno
|-
! Glasov (%)
! Sedežev
|-
| bgcolor=&quot;#b8d432&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LZJ'''
| [[Lista Zorana Jankovića]]
| [[Aleš Čerin]]
| align=&quot;center&quot; |40,4 %
| {{Composition bar|18|45|#b8d432}}
| {{Composition bar|19|45|#b8d432}}
|-
| bgcolor=&quot;#005DA3&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GS'''
| [[Gibanje Svoboda]]
| Samo Logar
| align=&quot;center&quot; |18,0 %
| {{Composition bar|8|45|#005DA3}}
| {{Composition bar|7|45|#005DA3}}
|-
| bgcolor=&quot;#FEF200&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SDS'''
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| Maruša Babnik
| align=&quot;center&quot; |14,5 %
| {{Composition bar|6|45|#FEF200}}
| {{Composition bar|4|45|#FEF200}}
|-
| bgcolor=&quot;#e6342a&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''L'''
| [[Levica (Slovenija)|Levica]]
| Urška Honzak
| align=&quot;center&quot; |8,9 %
| {{Composition bar|4|45|#e6342a}}
| {{Composition bar|3|45|#e6342a}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Nova Slovenija}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''NSi'''
| [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
| [[Mojca Sojar]]
| align=&quot;center&quot; |4,5 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Nova Slovenija}}}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SD'''
| [[Socialni demokrati]]
| Klemen Žibert
| align=&quot;center&quot; |4,4 %
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
| {{Composition bar|2|45|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#09105E&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Demokrati'''
| [[Demokrati. Anžeta Logarja]]{{efn|Stranka na lokalnih volitvah leta 2022 še ni obstajala. Svetniško skupino so med mandatom ustanovili trije mestni svetniki, izvoljeni na drugih kandidatnih listah.}}
| Igor Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#09105E}}
| {{Composition bar|3|45|#09105E}}
|-
| bgcolor=&quot;#a167ab&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GOD'''
| [[Glas za otroke in družine|Aleš Primc – Glas za otroke in družine]]
| rowspan=3|[[Tina Bregant]]
| align=&quot;center&quot; |2,6 %
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
| {{Composition bar|1|45|#a167ab}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Slovenska ljudska stranka}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SLS'''
| [[Slovenska ljudska stranka]]
| align=&quot;center&quot; |2,4 %
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
| {{Composition bar|1|45|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#808080&quot; |
| align=&quot;center&quot; |/
| Svetnik Jožef Horvat
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#808080}}
| {{Composition bar|1|45|#808080}}
|-
| bgcolor=&quot;#00964f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Vesna'''
| [[VESNA – zelena stranka]]
| Denis Striković
| align=&quot;center&quot; |3,4 %
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
| {{Composition bar|1|45|#65B32E}}
|-
| bgcolor=&quot;#000000&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Pirati'''
| [[Piratska stranka Slovenije]]
| [[Jasmin Feratović]]
| align=&quot;center&quot; |2,0 %
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
| {{Composition bar|1|45|#000000}}
|-
| bgcolor=&quot;#eb4d2f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Mi!'''
| [[Mi, socialisti!]]{{efn|Stranka je bila ustanovljena med mandatom. Mestni svetnik Arne Jakob Zakrajšek je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice.}}
| Arne Jakob Zakrajšek
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|45|#A71930}}
| {{Composition bar|1|45|#A71930}}
|-
| bgcolor=&quot;#01953f&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LŠZZ'''
| Lista Šport za zdravje{{efn|Mestni svetnik Gašper Kromar je med mandatom prestopil v Gibanje Svoboda, zaradi česar je Lista Šport za zdravje izgubila zastopanost v svetu.}}
| Gašper Kromar
| align=&quot;center&quot; |2,7 %
| {{Composition bar|1|45|#01953f}}
| {{Composition bar|0|45|#01953f}}
|-
|}

== Volilna kampanja ==
=== Predvolilna soočenja ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:80%; line-height:15px; text-align:center;&quot;
! colspan=&quot;22&quot; | Predvolilna soočenja
|-
! rowspan=&quot;3&quot; | Datum
! rowspan=&quot;3&quot; | Voditelj
! rowspan=&quot;3&quot; | Medij
! rowspan=&quot;3&quot; | Naslov
! colspan=&quot;10&quot; | {{Colors|black|#90ff90|&amp;nbsp;P&amp;nbsp;}} Prisoten &amp;nbsp;{{Colors|black|#c7d0da|&amp;nbsp;N&amp;nbsp;}} Nepovabljeni&amp;nbsp; {{Colors|black|#FA8072|&amp;nbsp;O&amp;nbsp;}} Odsotni povabljeni &amp;nbsp;
! rowspan=&quot;3&quot; |Vir
|-
|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
|'''[[Mojca Sojar|Sojar]]'''
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px&quot; |
|-
| četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|22. oktober}}
| Suzana Kos
| [[Info360]]
| V središču: Spopad za Ljubljano
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kos |first=Suzana |date=2026-10-22 |title=Klemen Boštjančič: »Nisem Jankovićev satelit!« |url=https://info360.si/politika/klemen-bostjancic-luka-mesec-pri-stanovanjski-politiki-ni-uvedel-niti-d-od-dunaja/ |access-date=2026-10-23 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=2|četrtek&lt;br&gt;{{nowrap|15. oktober}}
| Uroš Slak
| [[POP TV]]
| 24UR Zvečer: Soočenje levih kandidatov Ljubljane
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Prihodnost Ljubljane: štiri imena z levega pola prvič na soočenju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihodnost-ljubljane-stiri-imena-z-levega-pola-prvic-na-soocenju.html |access-date=2026-10-16 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
| Nenad Glücks
| [[Info360]]
| V središču: Prvi županski spopad
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Glücks |first=Nenad |date=2026-10-15 |title=Aleksandar Repić: na Viču se 89 odstotkov žensk ne čuti več varnih sprehajati se ponoči |url=https://info360.si/politika/aleksandar-repic-na-vicu-se-89-odstotkov-zensk-ne-cuti-vec-varnih-sprehajati-se-ponoci/ |access-date=2026-10-16 |website=info360.si |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
| torek&lt;br&gt;{{nowrap|13. oktober}}
| Katarina Braniselj
| {{nowrap|[[Planet TV]]}}
| Planet 18 večerna izdaja: Soočenje za župana Ljubljane
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|
|-
| ponedeljek&lt;br&gt;{{nowrap|12. oktober}}
| Marcel Štefančič
| {{nowrap|[[TV SLO 1]]}}
| Marcel: Soočenje o Ljubljani
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#90ff90&quot; |'''P'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
| style=&quot;background:#c7d0da&quot; |'''N'''
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Janković, Mesec in Rop soočili poglede na vodenje Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/jankovic-mesec-in-rop-soocili-poglede-na-vodenje-ljubljane/796690 |access-date=2026-10-16 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

== Javnomnenjske raziskave ==
=== Prvi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]'''
| width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]'''
| width=70|'''[[Aleksandar Repić|Repić]]'''
| width=70|'''[[Aleš Vrhovec|Vrhovec]]'''
| width=70|'''[[Gregor Novak|Novak]]'''
| width=70|'''[[Apolonija Simon|Simon]]'''
| width=70|'''[[Klemen Boštjančič|Boštjančič]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #a167ab; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #000000; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #D4AF37; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #FEF200; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #6f2c91; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: #00964f; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |34,6
|6,2
|3,2
|21,0
|8,2
|2,5
|4,6
|0,9
|0,7
|5,2
|0,6
|12,5
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,6
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-16 |title=Pričakovano: po najnovejši, interni ter še ne objavljeni anketi Nimamedie (anketiranje med 12. in 14.10.) je dogovorni kandidat Svobode - med Jankovićem in Golobom - za ljubljanskega župana Klemen Boštjančič strmoglavil Toneta Ropa na malo več kot 8% … |url=https://x.com/BojanPozar/status/2110969486794690800 |access-date=2026-10-16 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|sredina septembra}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |36,1
|5,6
|2,8
|21,3
|12,2
|1,7
|3,6{{efn|Anketiranim ponujena opcija &quot;Kandidat SDS&quot;, saj ta še ni bil oznanjen.}}
|0,5
|–
|–
|0,4
|15,8
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |14,8
|&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-10-13 |title=Anketa: V &quot;Jankovićevi&quot; Ljubljani do župana v drugem krogu, v njem pa ... |url=https://vecer.com/slovenija/anketa-zupanske-volitve-ljubljana-razkol-10430167 |access-date=2026-10-13 |website=Večer |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|14.–16. september}}
|Ninamedia
|'''500'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,4
|7,9
|2,7
|19,2
|13,4
|3,1
|1,7{{efn|Anketiranim ponujen [[Aleš Hojs]], predsednik MO SDS Ljubljana, saj kandidat SDS še ni bil oznanjen.}}
|–
|–
|–
|–
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |8,2
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Zakaj napadi na Luko Mesca? |url=https://www.mladina.si/251497/zakaj-napadi-na-luko-mesca/ |access-date=2026-09-26 |website=Mladina.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|15.–18. junij}}
|Mediana
|'''719'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |27,2
|11,6
|8,9
|13,7
|–
|–
|–
|–
|–
|–
|14,4
|24,2
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,5
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Drugi krog ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |51,3
|48,7
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |2,6
|&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Obeta se drugi krog: Janković v vodstvu, Mesec na drugem mestu {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-v-ljubljani-v-vodstvu-mesec-na-drugem-mestu.html |access-date=2026-10-18 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |53,0
|47,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |6,0
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Požar |first=B. |date=2026-10-13 |title=Iz najnovejše ankete Ninamedie, ki naj bi jo sicer naročil volilni štab Zorana Jankovića, narejena pred dnevi, na vzorcu 1000 anketiranih. |url=https://x.com/BojanPozar/status/2109957477441712221 |access-date=2026-10-13 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''462'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,0
|40,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |20,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |56,9
|43,1
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |13,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |60,8
|39,2
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |21,6
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''494'''
| style=&quot;background:#b3ddb4&quot; |61,0
|39,0
|–
| style=&quot;background:#43AC44&quot; |22,0
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' 
| width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]'''
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
! style=&quot;background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; height:1.5px&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
|40,7
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,3
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,6}}
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|-
|{{nowrap|september}}
|Ninamedia
|'''1000'''
|41,0
| style=&quot;background:#f08882&quot; |59,0
|–
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}&quot; |{{font color|white|18,0}}
|&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
|-
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:96%;line-height:18px&quot;
|- 
|+
|-
| rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]'''
| width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' 
| rowspan=2 style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}
| rowspan=2 |Vodstvo
| rowspan=2 style=&quot;width:40px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background: #43AC44; height:1.5px&quot; |
! style=&quot;background: #d56138; width:50px&quot; |
|-
|{{nowrap|2.–9. julij}}
|Episcenter
|'''467'''
|47,0
| style=&quot;background:#e5a087&quot; |53,0
|–
| style=&quot;background:#d56138&quot; |{{font color|white|6,0}}
|&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
|-
|}

=== Mestni svet ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:95%;line-height:18px&quot;
|+
|-
| rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;3&quot; |'''Izvajanje ankete in vzorec'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Lista Zorana Jankovića|LZJ]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Nova Slovenija|NSi]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Glas za otroke in družine|GOD]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''[[Ljubljana smo vsi|LSV]]'''
| width=&quot;70&quot; |'''{{abbr|LČPV|Lista za čisto pitno vodo}}'''
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Dr|Drugo}}
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore &quot;Nobene&quot;, &quot;Ne vem&quot;, &quot;Ne povem&quot;, &quot;Neveljavna glasovnica&quot; in &quot;Ne bi volil&quot;.}}
| rowspan=&quot;2&quot; |Vodstvo
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:30px;&quot; |Vir
|-
! style=&quot;background:#b8d432; height:1.5px;&quot; |
! style=&quot;background:#005DA3; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#FEF200; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#e6342a; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#09105E; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#a167ab; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#00964f; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#000000; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#d56138; width:50px;&quot; |
! style=&quot;background:#808080; width:50px;&quot; |
|-
|{{nowrap|12.–14. oktober}}
|Ninamedia
|'''691'''
| style=&quot;background:#e3edb3;&quot; |26,9
|8,5
|10,1
|20,1
|3,2
|6,8
|2,2
|3,2
|–
|–
|3,9
|8,7
|2,2
|1,0{{efn|V kategoriji »Drugo« so skupaj navedene stranke Mi, socialisti!, Vesna in Prerod. Njihovi posamezni deleži niso objavljeni.}}
|3,2
| style=&quot;background:#b8d432;&quot; |6,8
|&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;
|}
== Glej tudi ==
* [[Župan Ljubljane]]
* [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Ljubljana]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]]</text>
      <sha1>505y8qvo7pvruvhs160jjhxz71gnqjk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Filipinski orel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607341</id>
    <revision>
      <id>6772641</id>
      <parentid>6741475</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T03:49:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45178" sha1="exdkbiepoq0h3junwqv64o9u78ma0lm" xml:space="preserve">{{Short description|Vrsta ptiča}}
{{Speciesbox
| image = Pamarayeg IIIx2 (cropped).jpg
| image_caption = Filipinski orel v divjini v [[Bukidnon]]u
| status = CR
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = &lt;ref name=&quot;iucn status 12 February 2025&quot;&gt;{{cite iucn |author=BirdLife International. |year=2025 |title=''Pithecophaga jefferyi'' |volume=2025 |article-number=e.T22696012A273773083 |doi=10.2305/IUCN.UK.2025-2.RLTS.T22696012A273773083.en |language=en |access-date=12 February 2025}}&lt;/ref&gt;
| status2 = CITES_A1
| status2_system = CITES
| status2_ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}&lt;/ref&gt;
| genus = Pithecophaga
| parent_authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896
| display_parents = 2
| species = jefferyi
| authority = [[William Robert Ogilvie-Grant|Ogilvie-Grant]], 1896
| range_map = Phileagle rangemap.png
| range_map_caption = {{legend0|#5c9c9c|&amp;nbsp;native range}}
}}
'''Filipinski orel''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pithecophaga jefferyi'''''), znan tudi kot '''orel, ki je opice''' ali '''veliki filipinski orel''', je [[skrajno ogrožena vrsta]] orla iz družine ''[[kragulji|Accipitridae]]'', ki je endemična za gozdove na [[Filipini]]h. Ima rjavo in belo perje, kosmat greben in običajno meri od 86 do 102 cm v dolžino in tehta od 4,04 do 8,0 kg.

Filipinski orel velja za največjega od obstoječih orlov na svetu glede na dolžino in površino kril, saj sta po teži in velikosti večja le Stellerjev morski orel (''Haliaeetus pelagicus'') in [[Harpijski orel]].&lt;ref name=&quot;Tabaranza&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.haribon.org.ph/index.php?view=article&amp;id=223%3Athe-largest-eagle-in-the-world&amp;option=com_content&amp;Itemid=119|title=The largest eagle in the world|author= Tabaranza, Blas R. Jr.|date=January 17, 2005|publisher=Haribon Foundation|access-date=September 23, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=RaptorsWorld&gt;{{cite book|year=2001|title=Raptors of the World| publisher=Christopher Helm|location=London|pages=717–19|isbn=0-7136-8026-1|author1=Ferguson-Lees, J. |author2=Christie, D. }}&lt;/ref&gt; Razglašen je bil za nacionalno ptico Filipinov. Upodobljen je tudi na filipinskem bankovcu za tisoč pesov.&lt;ref name=fieldguide&gt;Kennedy, R. S., Gonzales, P. C.; Dickinson, E. C.; Miranda, H. C. Jr. and Fisher, T. H. (2000). ''A Guide to the Birds of the Philippines.'' Oxford University Press, New York. {{ISBN|0-19-854669-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | last = Pangilinan | first = Leon Jr. | title = In Focus: 9 Facts You May Not Know About Philippine National Symbols | url = http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ | date = October 3, 2014 | access-date = January 8, 2019 | publisher = National Commission for Culture and the Arts | archive-date = November 26, 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161126154959/http://ncca.gov.ph/about-culture-and-arts/in-focus/9-facts-you-may-not-know-about-philippine-national-symbols/ }}&lt;/ref&gt; Vrsta je bila na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] uvrščena med skrajno ogrožena vrsta z upadajočo populacijo in je ena najbolj ogroženih roparic na svetu. Največja grožnja za to vrsto je izguba [[habitat]]a, ki je posledica visoke stopnje [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] na večjem delu njenega območja razširjenosti. Od leta 2019 je bilo rešenih več kot 20 orlov, večinoma zaradi poškodb zaradi strelnih ran.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Enano |first=Jhesset O. |date=2024-07-29 |title=Shooting of Philippine eagle renews calls to boost enforcement, wildlife protection |url=https://news.mongabay.com/2024/07/shooting-of-philippine-eagle-renews-calls-to-boost-enforcement-wildlife-protection/#:~:text=The%20PEF%20reported%20that%2020,still%20embedded%20in%20their%20bodies. |access-date=2025-02-10 |website=Mongabay Environmental News |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Uboj filipinskega orla je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z do 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi.&lt;ref name=&quot;Hungry Farmer&quot;&gt;{{cite web| title=Farmer arrested for killing, eating rare Philippines eagle: officials| publisher = AFP |date = July 18, 2008  | url = https://wildsingaporenews.blogspot.com/2008/07/farmer-arrested-for-killing-eating-rare.html| access-date =March 28, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Imena ==
Filipinski orel ima v filipinskih jezikih številna domača imena. Mednje spadajo ''bánoy'' in ''ágila'' (španska izposojena beseda) v tagalogščini; ''manaul'' ali ''manaol'' v jezikih Visajan; ''manaol'' ali ''garuda'' v jezikih Maranao in Maguindanao; ''tipule'' v jeziku Subanen; in ''mam-boogook'' ali ''malamboogook'' v jezikih Manobo, Klata, Tagabawa, Mandaya in Kalagan. Nekatera od teh imen se uporabljajo tudi za druge velike orle na splošno, kot je beloprsi morski orel (imenovan tudi ''manaul'' v Visajan). V sodobni filipinščini se običajno imenuje ''háribon'' (izraz ''háring ibon'', dobesedno »kralj ptic«).&lt;ref name=fieldguide/&gt;&lt;ref name=&quot;Almario&quot;&gt;{{cite book| last = Almario| first = Ani Rosa S. | title = 101 Filipino Icons| publisher = Adarna House Publishing Inc.| year = 2007| page = 112| isbn = 978-971-508-302-7}}&lt;/ref&gt;

== Taksonomija ==
Prvi Evropejec, ki je preučeval to vrsto, je bil leta 1896 angleški raziskovalec in naravoslovec John Whitehead, ki je opazoval ptico in čigar služabnik Juan je nekaj tednov pozneje zbral prvi primerek.&lt;ref name=&quot; Yearbook09 &quot;/&gt; Kožo ptice so leta 1896 poslali Williamu Robertu Ogilvie-Grantu v London, ki jo je sprva pokazal v lokalni restavraciji in nekaj tednov pozneje opisal vrsto.&lt;ref name=&quot; Yearbook &quot;/&gt;

Po znanstvenem odkritju so filipinski orel najprej poimenovali ''orel, ki je opice'', zaradi poročil domačinov iz Bonge v Samarju, kjer so vrsto prvič odkrili, da pleni izključno opice.&lt;ref name=&quot;samar&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|title=The Philippine Eagle: one hundred years of solitude|publisher=Oriental Bird Club Bulletin|date=December 24, 1996|author=Collar, N.J.|archive-url=https://web.archive.org/web/20090530010418/http://www.orientalbirdclub.org/publications/bullfeats/phleagle.html|archive-date=May 30, 2009}}&lt;/ref&gt; Ta poročila so dala njegovo generično ime, iz grške besede ''pithecus'' (πίθηκος, 'opica') in ''phagus'' (-φάγος, 'jedec').&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |title=Philippine biodiversity, a world's showcase |last=Doctolero |first=Heidi |author2=Pilar Saldajeno |author3=Mary Ann Leones |date=April 29, 2007 |newspaper=Manila Times |access-date=November 21, 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081020150914/http://www.manilatimes.net/national/2007/apr/29/yehey/weekend/20070429week2.html |archive-date=October 20, 2008 }}&lt;/ref&gt; Ime vrste je v spomin na Jefferyja Whiteheada, očeta Johna Whiteheada.&lt;ref name=&quot; Yearbook &quot;/&gt; Kasnejše študije pa so pokazale, da je domnevni orel, ki je opice, jedel tudi druge živali, kot so plavuši, velike kače, varani in celo velike ptice, kot so kljunači. Zaradi tega, skupaj z dejstvom, da se je isto ime uporabljalo za afriškega kronanega orla in srednje- in južnoameriškega harpijskega orla, je bil leta 1978 v razglasu takratnega predsednika [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] preimenovan v ''filipinski orel''.&lt;ref&gt;{{cite act|type=Proclamation|date=May 8, 1978|title=Proclamation No. 1732, s. 1978: DECLARING THE SO-CALLED &quot;MONKEY EATING EAGLE&quot; AS THE PHILIPPINE EAGLE|url=http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|access-date=July 2, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702093534/http://www.officialgazette.gov.ph/1978/05/08/proclamation-no-1732-s-1978/|archive-date=July 2, 2018}}&lt;/ref&gt; Leta 1995 je bil pod predsednikom Fidelom V. Ramosom razglašen za nacionalni simbol. Ta vrsta nima priznanih podvrst.&lt;ref name=&quot; Clements &quot;&gt;{{cite book| last = Clements| first = James F| author-link = | title = The Clements Checklist of Birds of the World | url = https://archive.org/details/clementschecklis0000clem_t1e2| edition = Sixth| publisher = Comstock Publishing Associates| year = 2007| location = Ithaca, NY| page = [https://archive.org/details/clementschecklis0000clem_t1e2/page/47 47] |isbn = 978-0-8014-4501-9}}&lt;/ref&gt;

=== Evolucijska zgodovina ===
Študija skeletnih značilnosti ptice iz leta 1919 je privedla do domneve, da je bil najbližji sorodnik harpijski orel (''Harpia harpyja'').&lt;ref&gt;{{cite journal| author=Shufeldt, RW|title=Osteological and other notes on the monkey-eating eagle of the Philippines, ''Pithecophaga jefferyi'' Grant|journal=Philippine Journal of Science|volume=15|pages=31–58|year=1919|url=https://archive.org/stream/philippinejourna15maniuoft#page/31/mode/1up}}&lt;/ref&gt; Vrsta je bila vključena v poddružino ''Harpiinae'', dokler študija zaporedij DNK leta 2005 ni identificirala ptic kot članov skupine, namesto tega pa je ugotovila, da so najbližji sorodniki kačji orli (''Circaetinae''), kot je ''bateleur''. Vrsta je bila nato uvrščena v poddružino ''Circaetinae''.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Phylogeny of eagles, Old World vultures, and other Accipitridae based on nuclear and mitochondrial DNA|last1=Lerner |first1= Heather R.L.  |first2=David P. |last2=Mindell | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|volume=37 |year=2005|pages=327–46| doi=10.1016/j.ympev.2005.04.010|url=http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www-personal.umich.edu/~hlerner/LM2005.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead|pmid=15925523|issue=2|bibcode=2005MolPE..37..327L }}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Noblest Flyer Philippine Eagle.jpg|thumb|Filipinski orel v ujetništvu v mestu Davao]]

Til filipinskega orla krasijo dolga, rjava peresa, ki tvorijo kosmat, grivi podoben greben. Orel ima temen obraz ter kremasto rjav tilnik in krono. Hrbet filipinskega orla je temno rjav, spodnja stran in spodnja krila pa so bela. Močne noge so rumene, z velikimi, močnimi, temnimi kremplji, izrazit, velik, visoko obokan, globok kljun pa je modrikasto sive barve. Orlove oči so modro sive. Mladiči so podobni odraslim, le da imajo njihova zgornja peresa blede resice.&lt;ref name=&quot; BirdLife &quot;/&gt; Običajno se poroča, da filipinski orel meri v skupno dolžino 86–102 cm,&lt;ref name=RaptorsWorld /&gt;&lt;ref name=&quot;BirdLife&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=[[BirdLife International]] |year=2000 |title=Threatened Birds of the World|url=https://archive.org/details/threatenedbirdso0000unse |publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=0-946888-39-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBW&gt;{{cite book|author=Clark, W. S. |year=1994|chapter=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'') |page= 192 |editor= del Hoyo, J.|editor2= Elliott, A.|editor3= Sargatal, J. |title=Handbook of the Birds of the World|volume= 2|publisher= Lynx Edicions|location= Barcelona|isbn=84-87334-15-6}}&lt;/ref&gt; vendar je raziskava več primerkov iz nekaterih največjih naravoslovnih zbirk na svetu pokazala, da je povprečna dolžina samcev 95 cm in samic 105 cm.&lt;ref name=PhilRaptors&gt;{{cite journal|author=Gamauf, A.|author2=Preleuthner, M.|author3=Winkler, H.|name-list-style=amp |year=1998|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n03/p0713-p0726.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Philippine Birds of Prey: Interrelations among habitat, morphology and behavior|journal= The Auk |volume=115|issue=3|pages= 713–726|doi=10.2307/4089419|jstor=4089419}}&lt;/ref&gt; Na podlagi slednjih meritev je to najdaljša obstoječa vrsta orla, saj je povprečje za samico enako največjemu, kar je bilo zabeleženo za harpijskega orla in stellerjevega morskega orla. Najdaljši filipinski orel, o katerem so poročali kjer koli in najdaljši orel razen izumrlega Haastovega orla, je primerek iz Prirodoslovnega muzeja Field z dolžino 112 cm, vendar je bil v ujetništvu, zato morda ne predstavlja divjih osebkov zaradi razlik v razpoložljivosti hrane.&lt;ref&gt;{{cite book|author=O'Connor, R. J. |year=1984|title=The Growth and Development of Birds|url=https://archive.org/details/growthdevelopmen0000ocon |publisher= John Wiley &amp; Sons|location= Chichester|isbn=0-471-90345-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |author=Arent, L. A. |year=2007|title=Raptors in Captivity|url=https://archive.org/details/raptorsincaptivi0000aren |publisher= Hancock House|location= Washington |isbn=978-0-88839-613-6}}&lt;/ref&gt;
[[File:Davao Trip-6104 (53138245813).jpg|thumb|Prikaz velikosti v primerjavi s človekom, ki ga ravna z orožjem]]

Stopnja spolnega dimorfizma v velikosti ni gotova, vendar naj bi bil samec običajno približno 10 % manjši od samice, kar podpira tudi povprečna dolžina samcev in samic, navedena v enem viru.&lt;ref name=RaptorsWorld/&gt; Pri mnogih drugih vrstah velikih orlov lahko razlika v velikosti med odraslimi samicami in samci presega 20 %. Za odrasle filipinske orle je bil celoten razpon teže od 4,7 do 8,0 kg,&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Note on a specimen of ''Pithecophaga jefferyi'' Ogilvie-Grant|url=https://archive.org/stream/3908801205153818biolrich#page/76/mode/1up/|author=Mearns, EA|journal=Proc. Biol. Soc. Wash.|volume=18|year=1905|pages=76–77}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Seth-Smith, D|title=On the Monkey-eating Eagle of the Philippines (''Pithecophaga jefferyi'')|journal=Ibis|year=1910|pages=285–290|issue=2|doi=10.1111/j.1474-919X.1910.tb07905.x| url=https://archive.org/stream/ibis49brit#page/285/mode/1up/|volume=52}}&lt;/ref&gt; medtem ko so drugi ugotovili, da je bilo povprečje nekoliko nižje od zgornjega razpona, in sicer 4,5 kg za samce in 6,0 kg za samice. Ugotovljeno je bilo, da je en samec (starost ni navedena) tehtal 4,04 kg.&lt;ref name = &quot;CRC&quot;&gt;{{cite book|title=CRC Handbook of Avian Body Masses|url=https://archive.org/details/crchandbookofavi0000dunn|editor= John B. Dunning Jr. |publisher= CRC Press |year=1992|isbn=978-0-8493-4258-5}}&lt;/ref&gt; Filipinski orel ima razpon kril od 184 do 220 cm in dolžino tetive krila od 57,4 do 61,4 cm.&lt;ref name = &quot;Wood&quot;&gt;{{cite book | author = Wood, Gerald | url = https://archive.org/details/guinnessbookofan00wood | title = The Guinness Book of Animal Facts and Feats | year = 1983 | publisher = Guinness Superlatives | isbn = 978-0-85112-235-9 | url-access = registration }}&lt;/ref&gt;

Največjo zabeleženo težo presegata dva druga orla (harpija in stellerjev morski orel), krila pa so krajša kot pri velikih orlih odprtega sveta (kot so belorepi orel, stellerjev morski orel, bojni orel ali klinastorepi orel), vendar so precej široka. Nart filipinskega orla je najdaljši od vseh orlov, dolg je od 12,2 do 14,5 cm, kar je približno enako dolžino kot pri veliko manjšem, a relativno dolgonogem novogvinejskem orlu. Zelo velik, a bočno stisnjen kljun se kosa z velikostjo stellerjevega morskega orla kot največji kljun za obstoječega orla. Njegov kljun je v povprečju dolg 7,22 cm od odprtine za nos. Rep je precej dolg, 42–45,3 cm, medtem ko drug vir navaja dolžino repa 50 cm.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Dupont, John Eleuthere |year=1971|title=Philippine Birds|page= 47|publisher= Delaware Museum of Natural History}}&lt;/ref&gt;

Najpogosteje slišani zvoki, ki jih oddaja filipinski orel, so glasni, visoki žvižgi, ki se končajo z izboklinami v tonu.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Kennedy, RS |year=1977| title= Notes on the biology and population status of the Monkey-eating Eagle of the Philippines|journal= Wilson Bulletin|volume= 89|pages=1–20|issue=1 |url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/wilson/v089n01/p0001-p0020.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je znano, da mladiči prosijo za hrano z vrsto visokih klicev.

== Razširjenost in habitat ==
[[File:Philippine_Eagle’s_nest_representation_in_Philippine_National_Museum.jpg|thumb|Predstavitev habitata filipinskega orla v Filipinskem narodnem muzeju]]

Filipinski orel je endemičen za Filipine in ga najdemo na štirih večjih otokih: vzhodnem [[Luzon]]u, Samarju, Lejteju in [[Mindanao|Mindanau]]. Največ orlov prebiva na Mindanau, z med 82 in 233 gnezdečimi pari. Na Samarju najdemo le šest parov, na Lejteju dva in na Luzonu nekaj. Najdemo ga v narodnem parku severne [[Sierra Madre, Filipini|Sierre Madre]] na Luzonu ter v narodnih parkih Mount Apo, Mount Malindang in Mount Kitanglad na Mindanau.&lt;ref name=&quot;Yearbook&quot;&gt;{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2008| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2007| location =England| page =127| isbn =978-0-9552607-3-5 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |title=PIA &amp;#124; Philippine Information Agency &amp;#124; Leyte named as rediscovery site of PHL eagle |website=pia.gov.ph |access-date=30 June 2022 |archive-url=https://archive.today/20130624194326/http://www.pia.gov.ph/news/index.php?article=1151371448685 |archive-date=24 June 2013 }}&lt;/ref&gt;

Ta orel živi v dipterokarpnih in srednjegorskih gozdovih, zlasti na strmih območjih. Njegova nadmorska višina sega od nižin do gora nad 1800 m. Na območju ptičjega območja je le še približno 9220 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; starodavnega gozda.&lt;ref name=&quot; Yearbook &quot;/&gt; Vendar pa je njegov skupni ocenjeni obseg približno 146.000 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=&quot; BirdLife &quot;/&gt;

== Ekologija in vedenje ==
[[File:PithecophagaJefferyiGronvold.jpg|thumb|left|Ilustracija filipinskega orla, ki je bil v ujetništvu v Londonu med letoma 1909 in 1910.]]

Evolucija na Filipinih, brez drugih plenilcev, je orle naredila za prevladujočega lovca v filipinskih gozdovih. Filipinski orel ima širok plen, ki vključuje ptice, plazilce in sesalce (predvsem cibetke in plavuše).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=L. J. |display-authors=etal |first1=Sutton |title=Space–time home-range estimates and resource selection for the Critically Endangered Philippine Eagle on Mindanao |date=2024 |journal=Ibis |volume=166 |issue=1 |pages=156–170 |location= London, England |doi=10.1111/ibi.13233 |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ibi.13233|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Vsak par, ki se gnezdi, potrebuje veliko domače območje za uspešno vzrejo mladiča, zato je vrsta izjemno ranljiva za krčenje gozdov. Prej je bilo ozemlje ocenjeno na 100 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, vendar je študija na otoku Mindanao pokazala, da je najbližja razdalja med pari v povprečju približno 13 km, kar ima za posledico krožno ploskev 133 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{cite journal|author1=Bueser, GL |author2=Bueser, K. G. |author3=Afan, D.S. |author4=Salvador, D.I. |author5=Grier, J.W. |author6=Kennedy, R.S. |author7=Miranda, H.C. Jr.  |name-list-style=amp |title=Distribution and nesting density of the Philippine Eagle Pithecophaga jefferyi on Mindanao Island, Philippines: what do we know after 100 years?|journal=Ibis|year=2003|volume=145|pages=130–135|url=http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ndsu.edu/pubweb/~grier/philippine-eagle-ibis.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.1046/j.1474-919X.2003.00131.x|s2cid=32125417 }}&lt;/ref&gt;

Let vrste je hiter in okreten, bolj spominja na manjše jastrebe kot na podobne velike ptice roparice.

Mladoletnike so opazili, kako se med igro s kremplji oklepajo grč v drevesih in uporabljajo repe in krila za ravnotežje, glave pa vtikajo v drevesne dupline. Poleg tega je znano, da napadajo nežive predmete za vajo, pa tudi, da poskušajo viseti z glavo navzdol, da bi vadili ravnotežje. Ker staršev v tem času ni v bližini, očitno ne igrajo vloge pri učenju mladiča loviti.&lt;ref name=&quot; PFoundationEcology &quot;/&gt;

Pričakovana življenjska doba divjega orla je ocenjena na od 30 do 60 let. Ujeti filipinski orel je v rimskem živalskem vrtu živel 41 let in je bil že odrasel, ko je prispel v živalski vrt.&lt;ref name=&quot;PFoundationEcology&quot;&gt;{{cite web | last =Jamora | first =Jon | title =Philippine Eagle Biology and Ecology | publisher =Philippine Eagle Foundation | url =http://philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | access-date =January 7, 2009 | archive-date =June 12, 2008 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080612232452/http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thephileagle | url-status =dead }}&lt;/ref&gt; Drug ujetni filipinski orel je živel 46 let v filipinskem centru za orle v mestu Davao.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Ibanez|first1=Jayson|title=The King is dead, Long live the King!|url=http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|access-date=January 2, 2017|publisher=SunStar Davao|date=December 31, 2016|archive-date=January 1, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170101141726/http://www.sunstar.com.ph/davao/weekend/2016/12/31/king-dead-long-live-king-517738|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vendar pa velja, da divje ptice v povprečju živijo krajše kot ptice v ujetništvu.

=== Razmnoževanje ===
[[File:Philippine Eagle with nest.jpg|thumb|Gnezdo filipinskega orla]]

Celoten gnezditveni cikel filipinskega orla traja dve leti. Samica spolno dozori pri petih letih, samec pa pri sedmih. Kot večina orlov je tudi filipinski orel monogamen. Ko sta par, ostaneta skupaj do konca življenja. Če eden pogine, preostali orel pogosto išče novega partnerja, ki bi nadomestil izgubljenega.

Začetek dvorjenja se zaznamuje z gradnjo gnezda in ostajanjem orla v bližini gnezda. Pomembno vlogo pri dvorjenju igrajo tudi zračni prikazi. Ti prikazi vključujejo parno letenje nad gnezditvenim območjem, samec lovi samico v diagonalnem skoku in medsebojno predstavitev krempljev, kjer samec pokaže svoje kremplje samici na hrbet, ona pa se v zraku obrne, da pokaže svoje kremplje. Poročali so tudi o oglaševalskih prikazih, ki so povezani z glasnim oglašanjem. Pripravljenost orla za parjenje se pokaže s tem, da orel prinese gnezditveni material v ptičje gnezdo. Sledi parjenje, ki se ponavlja tako na gnezdu kot na bližnjih gredeh. Najzgodnejše dvorjenje je bilo zabeleženo v juliju.

Gnezditvena sezona je v juliju; ptice na različnih otokih, predvsem na Mindanau in Luzonu, se začnejo razmnoževati na različnih koncih tega območja. Količina padavin in populacija plena lahko vplivata na gnezditveno sezono. Gnezdo je običajno zgrajeno na vznikajočem dipterokarpu ali katerem koli visokem drevesu z odprto krošnjo v primarnem ali motenem gozdu. Gnezda so obložena z zelenimi listi in so lahko široka približno 1,5 m. Gnezditveno mesto je približno 30 m ali celo več nad tlemi. Kot pri mnogih drugih velikih ujedah je tudi orlovo gnezdo podobno ogromni ploščadi iz palic. Orel pogosto ponovno uporabi isto gnezditveno mesto za več različnih mladičev. Osem do deset dni preden je jajce pripravljeno za odlaganje, samico prizadene stanje, znano kot jajčna letargija. V tej izkušnji samica ne je, pije veliko vode in ima krila povešena. Samica običajno izleže eno jajce pozno popoldne ali v mraku, čeprav so občasno poročali o dveh.&lt;ref name=&quot; Chandler &quot;&gt;{{Cite book| last1 =Chandler| first1 = David| last2 = Couzens| first2 = Dominic| title = 100 Birds to See Before You Die| url =https://archive.org/details/100birdstoseebef0000chan_q5f2| place= London| publisher = Carleton Books| year = 2008|page = [https://archive.org/details/100birdstoseebef0000chan_q5f2/page/171 171]|isbn = 978-1-84442-019-3 }}&lt;/ref&gt; Če se jajce ne izleže ali če mladič pogine prezgodaj, starši verjetno izležejo še eno jajce naslednje leto. Parjenje se lahko zgodi nekaj dni po izleženem jajcu, da se omogoči izleg drugega jajca, če prvo ne izleže. Jajce se po izleganju inkubira 58 do 68 dni (običajno 62 dni). Pri inkubaciji sodelujeta oba spola, vendar samica večino inkubacije opravi podnevi in ​​vso ponoči.

Oba starša pomagata hraniti novo izleženega orlička. Poleg tega so opazili starša, ki sta se izmenjevala pri zaščiti orlička pred soncem in dežjem, dokler ni star sedem tednov. Mladi orel poleti po štirih ali petih mesecih. Najzgodnejši ulov orla je bil 304 dni po izleganju. Oba starša skrbita za orlička skupno 20 mesecev in razen če prejšnji poskus gnezdenja ni bil uspešen, se orla lahko razmnožujeta le izmenično. Filipinski orel se lahko kosa z dvema drugima velikima tropskima orloma in sicer s kronanim orlom in harpijo, saj ima najdaljši cikel razmnoževanja med pticami roparicami.&lt;ref name=&quot;Brown&quot;&gt;{{cite book|title=Eagles, Hawks and Falcons of the World|url=https://archive.org/details/eagleshawksfalco00012lesl|author= Leslie Brown |author2= Dean Amadon|publisher= The Wellfleet Press |year=1986|isbn=978-1-55521-472-2}}&lt;/ref&gt; Tudi gnezda nimajo plenilcev razen ljudi, saj se celo znani plenilci gnezd, kot so palmove cibetke in makaki (ki so plenilske vrste), verjetno aktivno izogibajo vsakemu območju z redno aktivnostjo orlov.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Delacour, J.|author2= E. Mayr|year= 1946|title=Birds of the Philippines|url=https://archive.org/details/birdsofphilippin0000jean|location= New York |publisher= The MacMillan Company}}&lt;/ref&gt;

== Ohranjanje ==
[[File:Sir Arny(Philippine Eagle).jpg|thumb|left|Filipinski orel po imenu Sir Arny v Filipinskem centru za orle v mestu Davao]]

Leta 1994 sta IUCN in BirdLife International to vrsto uvrstila med kritično ogrožene.&lt;ref name=&quot;BirdLife&quot;&gt;{{cite web|year=2011|title=Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'')| url=http://datazone.birdlife.org/species/factsheet/philippine-eagle-pithecophaga-jefferyi|access-date=June 3, 2011|publisher=BirdLife International}}&lt;/ref&gt; IUCN je menil, da na Filipinih živi med 180 in 500 filipinskih orlov.&lt;ref name=&quot;Yearbook09&quot;&gt;{{cite book| title =Rare Birds Yearbook 2009| url =https://archive.org/details/rarebirdsyearboo0000unse| publisher =MagDig Media Lmtd| year =2008| location =England| pages =[https://archive.org/details/rarebirdsyearboo0000unse/page/126 126]–127| isbn =978-0-9552607-5-9 }}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je bilo ocenjeno, da jih je v divjini ostalo približno 600.&lt;ref name=bbcdec&gt;{{cite news |title=Rare Philippine eagle chick born in captivity|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-35058369|website=BBC News|access-date=December 12, 2015|date=December 10, 2015}}&lt;/ref&gt; Zoološko društvo v Londonu je filipinskega orla uvrstilo med 15 najpomembnejših vrst EDGE med vsemi zabeleženimi vrstami na svetu, zaradi česar je to najbolj ''evolucijsko izrazita in globalno ogrožena'' vrsta na Filipinih.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.edgeofexistence.org/species/philippine-eagle/|title = Philippine Eagle}}&lt;/ref&gt;

Ogroža jih predvsem [[krčenje gozdov]] zaradi sečnje in širjenja kmetijstva. Stari gozdovi se hitro izgubljajo, večina gozdov v nižinah pa je v lasti gozdarskih podjetij. Velike grožnje so tudi rudarstvo, onesnaževanje, izpostavljenost pesticidom, ki vplivajo na razmnoževanje, in krivolov. Poleg tega se občasno ujamejo v pasti, ki jih lokalni prebivalci nastavijo za jelene. Čeprav to ni več velik problem, se je število orlov zmanjšalo tudi zaradi lova za živalske vrtove. Na zmanjševanje števila filipinskih orlov sta mednarodno pozornost prvič opozorila leta 1965 znani filipinski ornitolog Dioscoro S. Rabor in direktor Urada za parke in divje živali Jesus A. Alvarez.&lt;ref name=&quot;kennedy&quot;&gt;{{cite journal|author=Kennedy, Robert S.|author2=Miranda, Hector C. Jr.|name-list-style=amp|year=1998|title=In Memoriam: Dioscoro S. Rabor|journal=The Auk|volume=115|issue=1|pages=204–205|url=http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://sora.unm.edu/sites/default/files/journals/auk/v115n01/p0204-p0205.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|doi=10.2307/4089125|jstor=4089125}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pef&quot;&gt;{{cite web|title=Focusing on the Philippine Eagle for the conservation of nature|url=http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thepef|publisher=The Philippine Eagle Foundation|access-date=2026-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806053340/http://www.philippineeagle.org/index?pageval=thepef|archive-date=2020-08-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pnej&quot;&gt;{{cite web|title=Philippine Eagle: Lost in Vanishing Forests|url=http://pnej.org/?p=257|publisher=Philippine Network of Environmental Journalists, Inc.|date=June 10, 2011|access-date=September 30, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113191232/http://pnej.org/?p=257|archive-date=November 13, 2014}}&lt;/ref&gt; [[Charles Lindbergh]], najbolj znan po tem, da je leta 1927 sam in brez postanka prečkal Atlantik, je bil nad tem orlom navdušen. Kot predstavnik [[Svetovni sklad za naravo|Svetovnega sklada za naravo]] je Lindbergh med letoma 1969 in 1972 večkrat potoval na Filipine, kjer je pomagal prepričati vlado, naj zaščiti orla. Leta 1969 je bil uveden program za ohranjanje orlov, da bi pomagal ohraniti to vrsto. Leta 1992 so se prvi filipinski orli izlegli v ujetništvu z umetno oploditvijo; vendar pa se je prvi naravno vzrejeni orel izlegel šele leta 1999. Prva ptica, vzrejena v ujetništvu, ki so jo izpustili v divjino, Kabajan, je bila izpuščena leta 2004 na Mindanau; vendar jo je januarja 2005 po nesreči udaril električni tok. Drug orel, Kagsabua, je bil izpuščen marca 2008, a ga je kmet ustrelil in pojedel. Junija 2015 so orla izpustili po zdravljenju strelne rane; dva meseca pozneje so ga ustrelili in ubili.&lt;ref name=&quot;bbcdec&quot;/&gt; Uboj te kritično ogrožene vrste se po filipinski zakonodaji kaznuje z 12 leti zapora in visokimi denarnimi kaznimi. Število se je v desetletjih počasi zmanjševalo na trenutno populacijo od 180 do 600 orlov. Serija poplav in blatnih plazov, ki jih je povzročila krčenje gozdov, je preostalo populacijo še dodatno opustošila. Filipinskega orla kmalu morda ne bo več mogoče najti v divjini, razen če se ne bo neposredno posredovalo. Fundacija Philippine Eagle Foundation v mestu Davao je ena od organizacij, ki se posveča zaščiti in ohranjanju filipinskega orla in njegovega gozdnega habitata. Fundacija Philippine Eagle že več kot desetletje uspešno vzreja filipinske orle v ujetništvu in je izvedla prvi poskusni izpust orla, vzrejenega v ujetništvu, v divjino. Do leta 2025 je fundacija v ujetništvu vzredila 31 orlov, čeprav se je vzreja v zadnjih letih upočasnila, v teh letih pa so vzredili 28. do 30. mladiča, in sicer v letih 2016, 2021 in 2024. Žal 29. in 30. mladič nista mogla dočakati odraslosti. Leta 2025 se je izlegel 31. mladič z imenom Riley, ki je 16. aprila istega leta poginil; vzrok ni bil razkrit.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Chi |first=Cristina |title=Philippine eagle Riley passes away |url=https://www.philstar.com/headlines/2025/04/16/2436514/philippine-eagle-riley-passes-away |access-date=2026-03-10 |website=Philstar.com}}&lt;/ref&gt; Ta mladič je še posebej pomemben, saj je prvi mladič, rojen iz naravnega para, saj so bili vsi prejšnji mladiči vzrejeni z umetno oploditvijo.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-02-23 |title=Birth of rare Philippine eagle chick lifts survival hopes |url=https://www.scmp.com/week-asia/health-environment/article/3299613/birth-rare-philippine-eagle-chick-lifts-survival-hopes |access-date=2025-03-07 |website=South China Morning Post |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Philippine Eagle Center|url=http://www.philippineeagle.org/center/|website=Philippine Eagle Foundation Sole Website|access-date=December 12, 2015}}&lt;/ref&gt;

Prav tako potekajo raziskave o vedenju, ekologiji in populacijski dinamiki. V zadnjih letih so bila za to vrsto ustanovljena zavarovana območja, kot sta 700 km² gozda Cabuaya in 37,2 km² zavetišča za divje živali Taft Forest na Samarju.&lt;ref name=&quot;Inquirer&quot;&gt;{{cite news |last=Labro |first=Vicente |date=July 19, 2007 |title=2 Philippine eagles spotted in Leyte forest |url=http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=77631 |archive-url=https://archive.today/20240525234159/https://www.webcitation.org/67XrmQfv1?url=http://www.inquirer.net/specialfeatures/theenvironmentreport/view.php%3Fdb=1&amp;article=20070719-77631 |archive-date=May 25, 2024 |access-date=November 21, 2008 |newspaper=Philippine Daily Inquirer}}&lt;/ref&gt; Vendar pa velik delež populacije najdemo na nezaščitenih zemljiščih.

=== Ponovna naselitev na Leyte ===
Leta 2024 se je filipinska fundacija za orle odločila začeti projekt, ki bi vključeval presaditev filipinskih orlov na Leyte, kjer ta vrsta še živi, ​​vendar je morda že izumrla, saj so zadnji zapisi pred tajfunom Haiyan (Yolanda) leta 2013, ki je opustošil gozdove in od takrat ni bilo nobenih opažanj. Junija 2024 sta bila izpuščena dva rešena in neparjena orla s sledilnimi napravami z Mindanaa. Izpuščena sta bila v upanju, da bosta tvorila par, vendar se je ta projekt soočil z velikim zastojem, ko so samca z imenom ''Usvag'' našli mrtvega na morju. Raziskovalci so verjeli, da je tega orla odpihnilo s poti in se utopil v morju. Oktobra 2024 je bila samica z imenom ''Carlito'' dokumentirana kot živa, lovi in ​​se zna sama znajti zase.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Newly released Philippine Eagle found dead in Cebu waters |url=https://www.pna.gov.ph/index.php/articles/1230530 |access-date=2025-02-12 |website=pna.gov.ph |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Geronimo |first=Jee |date=2024-06-28 |title=Philippine eagles Carlito and Uswag released in Leyte |url=https://www.rappler.com/philippines/visayas/eagles-carlito-uswag-released-anonang-lobi-mountain-range-leyte/ |access-date=2025-02-12 |website=RAPPLER |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Foundation |first=Philippine Eagle |date=2024-10-02 |title=First post-release documentation of Philippine Eagle 'Carlito' in MacArthur, Leyte |url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/first-post-release-documentation-of-philippine-eagle-carlito-in-macarthur-leyte |access-date=2025-02-12 |website=PEF |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Filipinska orlova diplomacija ===
V pogodbi o posoji prostoživečih živali iz junija 2019 je bil par filipinskih orlov, 15-letni samec Geothermica in 17-letna samica Sambisig (kar pomeni ena enota) posojena ptičjemu parku Jurong v [[Singapur]]ju.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.philippineeaglefoundation.org/geothermica-and-sambisig| title=Geothermica and Sambisig|publisher=Philippine Eagle Foundation|website=philippineeaglefoundation.org}}&lt;/ref&gt; To je bil del prizadevanj za ohranitev vrste in obeležitev 50 let prijateljstva med Filipini in Singapurjem. Preden sta bila para poslana, sta prejela dva posebej natisnjena potna lista. V skladu s sporazumom naj bi par v Singapurju ostal 10 let.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Colina |first1=Antonio IV |title=2 Philippine Eagles arrive in Singapore |url=https://www.mindanews.com/top-stories/2019/06/2-philippine-eagles-arrive-in-singapore/ |website=Minda News |date=June 4, 2019 |access-date=June 6, 2019}}&lt;/ref&gt; Ta poteza je zaznamovala začetek vladnega programa filipinske orlovske diplomacije.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1071556|title=PH eagles fly to Singapore for protection, conservation|website=pna.gov.ph}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.pna.gov.ph/articles/1070302|title=DENR, Singapore partner formally seal PHL Eagle conservation deal|website=www.pna.gov.ph}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je Geothermica poginil zaradi okužbe pljuč, njegovo truplo pa je zdaj preparirano v Narodnem muzeju, medtem ko je Sambisig ostal v Singapurju v novem ptičjem parku, ki je nadomestil Jurong. Kljub temu zastoju singapurski živalski vrt in filipinska fundacija za orle vztrajata, da se bo ta vzrejni program nadaljeval in da bo verjetno za ''Sambisiga'' posojen še en možen partner.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2024-08-16 |title=Singapore, Manila to resume breeding programme for critically endangered eagle |url=https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126163131/https://www.straitstimes.com/singapore/manila-singapore-to-resume-fail-safe-philippine-eagle-breeding-programme |archive-date=January 26, 2025 |access-date=2025-02-12 |work=The Straits Times |language=en-SG |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.philippineeaglefoundation.org/post/taxidermied-geothermica-unveiled-at-the-national-museum-during-philippine-eagle-week | title=Taxidermied &quot;Geothermica&quot; Unveiled at the National Museum during Philippine Eagle Week | date=June 4, 2024 }}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2024 je fundacija Philippine Eagle Foundation odprla objekt Gateway Project podjetja Philippine Eagle Geothermica v poklon 19-letnemu Geothermici, ki je septembra 2022 poginil zaradi glivične okužbe s plesnijo Aspergillus v rezervatu Bird Paradise v rezervatu Mandai Wild Reserve. Njegova skulptura stoji v središču novega objekta, njegovo preparirano telo pa je trenutno razstavljeno v Narodnem muzeju Filipinov. PEF je pri projektu sodeloval s skupino Mandai Wildlife Group, združenimi arhitekti Filipinov iz mesta Davao in Kublai Millanom.&lt;ref&gt;{{cite news |last1= Colina|first1= Antonio|title=PEF launches project in honor of PH Eagle Geothermica on August 17|url= https://mb.com.ph/2024/8/14/pef-launches-project-in-honor-of-ph-eagle-geothermica-on-august-17|access-date=August 14, 2024 |publisher=Manila Bulletin |date=August 14, 2024}}&lt;/ref&gt;

== Kulturni pomen ==
[[File:Philippine eagle passports.jpg|thumb|Simbolični potni listi, izdani Geothermici in Sambisigu, posameznim orlom, ki so bili posojeni Singapurju]]

=== Folklora ===
Manaul, legendarna ptica v starodavni bisajski folklori in soimenjakinja po lokalnem imenu Bisaja, se identificira tako s filipinskim orlom kot z belotrebušnim morskim orlom. Pomembno je predstavljen v številnih legendah in mitih o stvarjenju.

Manaul je najbolj izrazit v visajskem mitu o stvarjenju, kjer pravijo, da so na začetku na svetu obstajale le tri stvari: morje, nebo in ptica Manaul. Manaul se je naveličal letenja in iskal kraj za počitek, vendar ga ni mogel najti, zato se je odločil, da bo spodbudil boga neba Kaptana in boginjo morja Magvajen (pisana tudi Maguajen ali Magauajen) k medsebojni vojni. To je privedlo do tega, da je bog neba poslal nevihte in vrtince, boginja morja pa plimske valove. Njun boj, ki je trajal zelo dolgo, je sčasoma privedel do nastanka kopnega. Manaul, naveličan njihovega boja, se je odločil, da ju bo ustavil tako, da je nanje vrgel balvane, da bi ločil veter od valov (nekateri viri pravijo, da jih je Manaul iztrgal z morskega dna, drugi pa, da so prišli iz novo nastalih gora). S tem se je bitka končala, hkrati pa so nastali tudi filipinski otoki. Obstajajo tudi druge nekoliko drugačne različice mita iz različnih etničnih skupin, vendar vse vsebujejo iste elemente.&lt;ref name=&quot;Bane&quot;&gt;{{cite book |last1=Bane |first1=Theresa |title=Encyclopedia of Beasts and Monsters in Myth, Legend and Folklore |url=https://archive.org/details/encyclopediaofbe0000bane |date=2016 |publisher=McFarland, Incorporated |isbn=9780786495054 |page=[https://archive.org/details/encyclopediaofbe0000bane/page/217 217]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Cervantes&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Eugenio&quot;&gt;{{cite book |editor1-last=Eugenio |editor1-first=Damiana L. |title=Philippine Folk Literature An Anthology |date=2007 |publisher=University of the Philippines Press |isbn=9789715425360 |pages=8–9}}&lt;/ref&gt;

Manaul velja tudi za ptico, ki je našla prve ljudi in jih izkljuvala iz bambusovega stebla.&lt;ref name=&quot;Cervantes&quot;&gt;{{cite book |last1=Cervantes |first1=Carl Lorenz |title=Sikodiwa: Revisiting Filipino Indigenous Wisdom for Personal and Shared Well-Being |date=2025 |publisher=North Atlantic Books |isbn=9798889842637 |pages=31–33}}&lt;/ref&gt;

V tagalogski ljudski folklori sta oba mita o stvarjenju povezana z božanstvom severovzhodnih monsunskih vetrov, Amihanom, ki je prav tako poosebljen kot ptica.&lt;ref name=&quot;Boquet&quot;&gt;{{cite book |last1=Boquet |first1=Yves |title=The Philippine Archipelago |date=2017 |publisher=Springer International Publishing |isbn=9783319519265 |pages=62}}&lt;/ref&gt;

=== Nacionalni simbol Filipinov ===
Filipinski orel je bil 4. julija 1995 uradno razglašen za nacionalno ptico Filipinov s strani predsednika Fidela V. Ramosa v skladu z razglasom št. 615 iz serije 1995.&lt;ref name=collar&gt;BirdLife International (2001). [http://www.victorialodging.com/files/philippine_eagle.pdf &quot;Philippine Eagle: ''Pithecophaga jefferyi'']&quot;, p. 661 in ''Threatened Birds of Asia''. Accessed April 28, 2010&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |title=Proclamation No. 615, s. 1995 |newspaper=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=August 25, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180825110405/http://www.officialgazette.gov.ph/1995/07/04/proclamation-no-615-s-1995/ |archive-date=August 25, 2018 }}&lt;/ref&gt; Zaradi velikosti in redkosti orla je tudi zaželena vrsta za opazovalce ptic.

Filipinski orel je bil upodobljen na vsaj 12 znamkah Filipinov, z datumi od 1967 do 2007. Upodobljen je bil tudi na kovancih za 50 sentimov, kovanih od 1983 do 1994; leta 2018 na spominskem srebrniku za 500 pisov, kovani v počastitev 25. obletnice Bangko Sentral ng Pilipinas;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bsp.gov.ph/Pages/MediaAndResearch/MediaReleases/5264.aspx |title=Commemorative coins marking 70 years of central banking in the country and BSP's 25th anniversary now for sale |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2020-01-09}}&lt;/ref&gt; 18. januarja 2021 in na spominskem neobtočnem bankovcu za 5000 pisov Lapulapu.&lt;ref&gt;{{cite web| url=https://www.bsp.gov.ph/SitePages/MediaAndResearch/MediaDisp.aspx?ItemId=5665 |title=BSP Issues Lapulapu Commemorative Banknote and Medal |publisher=bsp.gov.ph |access-date=2021-01-18}}&lt;/ref&gt; 11. decembra 2021 je Bangko Sentral ng Pilipinas predstavil dizajn novega polimernega bankovca za 1000 pesov, na katerem je ptica glavni portret, ki je kontroverzno nadomestil portrete treh mučenikov druge svetovne vojne: vrhovnega sodnika Joséja Abada Santosa, sufražetke Josefe Llanes Escode in generala Vicenteja Lima.

Filipinski orel se uporablja tudi na športnih prireditvah kot maskota, najbolj znana na igrah jugovzhodne Azije leta 2005 v Manili, znana kot ''Gilas''. Filipinski orel je tudi žival, ki se uporablja v moški košarkarski reprezentanci Filipinov ali na logotipu/grbu ekipe Gilas Pilipinas.

=== Ohranjanje narave ===
V preteklosti je bilo v živalskih vrtovih v Evropi (Anglija, Nemčija, Belgija, Italija in Francija), Združenih državah Amerike in na Japonskem približno 50 filipinskih orlov.&lt;ref name=&quot;zoo&quot;&gt;Weigl, R, &amp; Jones, M. L. (2000). ''The Philippine Eagle in captivity outside the Philippines, 1909–1988.'' International Zoo News vol. 47/8 (305)&lt;/ref&gt; Prva je bila samica, ki je avgusta 1909 prispela v londonski živalski vrt in tam februarja 1910 poginila. Večina jih je v živalske vrtove prispela med letoma 1947 in 1965. Zadnji zunaj Filipinov je poginil leta 1988 v živalskem vrtu v Antwerpnu, kjer je živel od leta 1964 (razen nekaj časa v živalskem vrtu Planckendael v Belgiji).

Prva vzreja v ujetništvu se je zgodila šele leta 1992 v ustanovi filipinske fundacije za orle v mestu Davao, kjer so ga do leta 2025 vzredili 31-krat.&lt;ref&gt;Philippine Eagle Working Group (1996). Integrated Conservation Plan For The Philippine Eagle (''Pithecophaga jefferyi'').&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikispecies|Pithecophaga jefferyi}}
* [http://www.philippineeaglefoundation.org/ Philippine Eagle Foundation.] A foundation devoted to saving the Philippine eagle.
* [http://animaldiversity.ummz.umich.edu/site/accounts/information/Pithecophaga_jefferyi.html Animal Diversity Web – Pithecophaga jefferyi]
* [https://web.archive.org/web/20080225175159/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/02/philippine-eagles/mel-white-text National Geographic Magazine – &quot;The Lord of the Forest&quot;]
* [http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html Bringing Back Ol' Blue Eyes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210428081254/http://www.drmartinwilliams.com/conservation/philippine-eagle-mindanao.html |date=April 28, 2021 }} – article on Philippine Eagle Foundation work on Mindanao
* [https://web.archive.org/web/20100204134046/http://www.arkive.org/philippine-eagle/pithecophaga-jefferyi/video-08.html Video of Philippine eagle hunting flying lemurs]
* [https://web.archive.org/web/20180327204743/http://www.nigge.com/projects/philippine_eagle/thumbnails.html Photos of the Philippine eagle] by Klaus Nigge
* [https://www.biodiversitylibrary.org/item/101092#page/376/ Original announcement of 1896] and [https://www.biodiversitylibrary.org/item/54800#page/262/ detailed account from 1897] by W. R. Ogilvie-Grant.

{{Taxonbar|from=Q185213}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Ptiči Azije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1896]]
[[Kategorija:Circaetinae]]
[[Kategorija:Favna Filipinov]]</text>
      <sha1>exdkbiepoq0h3junwqv64o9u78ma0lm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>NAZA</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608700</id>
    <revision>
      <id>6772329</id>
      <parentid>6751194</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T12:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-57880-89</username>
        <id>268131</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ genocid niso samo mnozicni poboji</comment>
      <origin>6772329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5739" sha1="js2fy0gty3g5fdt8m8cz6j9ms40poiz" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = NAZA
| image          = 
| caption        = 
| native_name    = 
| director       = {{Plainlist|
* [[Juval Abraham]]
* [[Rahel Šor]]
}}
| producer       = {{Plainlist|
* Harry Davies
* Lindsay Poulton
* [[James Wilson (producent)|James Wilson]]
}}
| starring       = [[Juval Abraham]]
| writer         = {{Plainlist|
* [[Juval Abraham]]
* [[Rahel Šor]]
}}
| music          = 
| cinematography = [[Rahel Šor]]
| editing        = 
| studio         = {{Plainlist|
* ''[[The Guardian]]''
* JW Films
}}
| distributor    = 
| released       = {{Film date|2026|9|10|[[Beneški filmski festival|Benetke]]}}
| runtime        = 80 minut
| country        = Združeno kraljestvo
| language       = {{Plainlist|
* hebrejščina
* angleščina 
}}
}}
'''''NAZA''''' je britanski [[dokumentarni film]] iz leta 2026, ki ga sta ga režirala in zanj napisala scenarij [[Juval Abraham]] in [[Rahel Šor]]. Prikazuje še vedno trajajoči [[Genocid v Gazi|genocid nad palestinskimi civilisti]] s strani izraelske vojske v [[Vojna v Gazi|Vojni v Gazi]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |last=office |first=GNM press |date=2026-08-24 |title=NAZA - a new film directed by Yuval Abraham and Rachel Szor, produced by the Guardian |url=https://www.theguardian.com/gnm-press-office/2026/aug/24/naza-a-new-film-directed-by-yuval-abraham-and-rachel-szor-produced-by-the-guardian |access-date=2026-08-24 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Wiseman |first=Andreas |date=2026-08-24 |title=Venice Adds Palestine-Israel Film From 'No Other Land' Directors |url=https://deadline.com/2026/08/venice-adds-competition-film-naza-no-other-land-directors-1237048583/ |access-date=2026-08-24 |website=Deadline |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Roxborough |first=Scott |date=2026-08-24 |title=Venice Adds Gaza Doc ‘Naza’ to Competition |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/venice-adds-gaza-doc-naza-to-competition-line-up-1236679565/ |access-date=2026-08-24 |website=The Hollywood Reporter |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Naslov filma je izraelski vojaški [[akronim]] iz hebrejskega izraza ''nezek agavi''&lt;ref name=&quot;n432&quot;&gt;{{cite web | last=Mouriquand | first=David | title=Gaza documentary 'NAZA' wows Venice and breaks standing ovation record | publisher= | date=11 September 2026 | url=https://www.euronews.com/culture/2026/09/11/gaza-documentary-naza-wows-venice-and-breaks-standing-ovation-record | access-date=11 September 2026|website=Euronews}}&lt;/ref&gt; in ga [[Izraelske obrambne sile]] uporabljajo za oceno pričakovanih civilnih žrtev ob [[zračni napad|zračnih napadih]] kot [[kolateralna škoda|kolateralno škodo]] s pomočjo [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]].&lt;ref name=&quot;JPost l841&quot;&gt;{{cite web |date=10 September 2026 |title='NAZA' documentary premieres in Venice with Gaza war claims |url=https://www.jpost.com/israel-news/article-908309 |access-date=15 September 2026 |website=The Jerusalem Post}}&lt;/ref&gt; Film je bil posnet na strehah [[Tel Aviv]]a v času Vojne v Gazi in razkriva vlogo izraelskih nosilcev političnih funkcij ter vojaškega poveljstva pri poboju tisočev palestinskih civilistov preko 24 intervjujev anonimnih izraelskih vojakov in obveščevalcev.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Brooks |first=Xan |date=2026-09-11 |title=‘They know the house they are bombing is full of children’: NAZA’s directors on their devastating film about Israeli intelligence |url=https://www.theguardian.com/film/2026/sep/11/naza-directors-film-israeli-intelligence-rachel-szor-yuval-abraham- |access-date=2026-09-13 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;TOI i748&quot;&gt;{{cite web |last=Boak |first=Josh |date=12 September 2026 |title=Israelis' film alleging AI-assisted killing of Gaza civilians wins Venice jury prize |url=https://www.timesofisrael.com/israeli-film-alleging-ai-assisted-killing-of-gaza-civilians-wins-venice-jury-prize/ |access-date=15 September 2026 |website=The Times of Israel}}&lt;/ref&gt;

Film je bil premierno prikazan 10. septembra 2026 v glavnem programu [[Beneški filmski festival|Beneškega filmskega festivala]], kjer je prejel 25-minutne stoječe ovacije gledalcev.&lt;ref name=&quot;TOI y442&quot;&gt;{{cite web |last=Boak |first=Josh |date=10 September 2026 |title=Israeli film about killing of Gazan civilians gets 25-minute record ovation at Venice premiere |url=https://www.timesofisrael.com/israeli-film-about-killing-of-gazan-civilians-gets-record-ovation-at-venice-premiere/ |access-date=15 September 2026 |website=The Times of Israel}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Deadline r495&quot;&gt;{{cite web |last1=Goodfellow |first1=Melanie |last2=Ntim |first2=Zac |date=10 September 2026 |title='NAZA' Gets 25 Minute Venice Ovation Setting New Record |url=https://deadline.com/2026/09/naza-record-ovation-25-minutes-venice-film-festival-1237073241/ |access-date=15 September 2026 |publisher=Deadline}}&lt;/ref&gt; Kot edini dokumentarni film se je potegoval za [[zlati lev|zlatega leva]], osvojil pa posebno nagrado žirije, nagrade Edipo Re, Green Drop in Leoncino d'Oro ter nagrado Sorriso Diverso Venezia za najboljšega režiserja, starega 35 let ali manj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/beneski-zlati-lev-filmu-o-zamolcanem-poglavju-danske-zgodovine-nagrada-zirije-pretresljivemu-naza/793593 |title=Beneški zlati lev filmu o zamolčanem poglavju danske zgodovine, nagrada žirije pretresljivemu NAZA |accessdate=2026-09-14 |date=2026-09-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{FilmLinks}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vojnih zločinih]]
[[Kategorija:Filmi o genocidu]]
[[Kategorija:Vojna v Gazi]]</text>
      <sha1>js2fy0gty3g5fdt8m8cz6j9ms40poiz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Guangdong</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608716</id>
    <revision>
      <id>6772722</id>
      <parentid>6756688</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:59:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52262" sha1="drzr8mxfbwvngrshakozcmms7m35byc" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name = Guangdong
| other_name = Kvangtung, Kanton
| native_name = {{lang|zh-Hans-CN|广东}}
| settlement_type = [[Province Kitajske|Provinca]]
| image_skyline = {{multiple image
| border                    = infobox
| total_width               = 290
| perrow                    = 2/2/1
| caption_align             = center
| image1                    = Canton Tower 20220626 (cropped 2).jpg
| caption1                  = [[Kantonski stolp]]
| image2                    = China Resources Headquarters&amp;Shenzhen Bay gymnasium in Nanshan District2020.jpg
| caption2                  = [[Nanšan, Šenžen]]
| image3                    = Zhuhai Grand Theatre 10.jpg
| caption3                  = Operna hiša [[Džuhai]]
| image4                    = HuangManZhai Waterfall.jpg
| caption4                  = [[Slapovi Huangmandžai]]
| image5                    = 下川岛王府洲海湾看下川岛码头 - panoramio (cropped).jpg
| caption5                  = otok Šjačuan v Tajšanu
}}
| image_map = Guangdong in China (+all claims hatched).svg
| mapsize = 275px
| map_caption = Lega Guangdonga v LR Kitajski
| coordinates = {{coord|23.4|N|113.5|E|type:adm1st|format=dms|display=it}}
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[LR Kitajska]]
| named_for = {{ubli
 | {{lang|zh|{{linktext|广}}}}{{snd}}'ogromno', 'prostranstvo'
 | {{lang|zh|{{linktext|东}}}}{{snd}}'vzhod'
}}Dobesedno »vzhodno od prostranstva«
| seat_type          = glavno in največje mesto
| seat               = [[Guangdžov]]
| parts_type = Upravne enote
| parts = {{ubli|21 prefektur|122 okrožij|1609 mest in podokrožij}}
| government_type = [[Province Kitajske|Provinca]]
| governing_body = Ljudski kongres province Guangdong
| leader_title = Sekretar partije
| leader_name = Huang Kunming
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = Guverner
| leader_name2 = Meng Fanli
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| leader_title4 = 
| leader_name4 = 
| area_footnotes = 
| area_total_km2 = 179.800
| area_rank = 15.
| elevation_max_m = 1902
| elevation_max_point = [[Šikengkong]]
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;stats.gov.cn&quot;&gt;{{Cite web |date=11 May 2021 |title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3) | url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html | access-date=11 May 2021 |publisher=National Bureau of Statistics of China}}&lt;/ref&gt;
| population_total = 128.590.000
| population_as_of = 2026
| population_rank = 1.
| population_density_km2 = auto
| population_density_rank = 
| demographics_type2 = [[BDP]] (2025)&lt;ref name=&quot;GDPdata&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103 |title=National Data |publisher=National Bureau of Statistics of China |date=March 2024 |access-date=June 22, 2024}} see also {{cite web |url=https://www.gd.gov.cn/attachment/0/546/546406/4399833.pdf |script-title=zh:2023年广东省国民经济和社会发展统计公报 |publisher=guangdong.gov.cn |date=April 1, 2024 |access-date=June 12, 2024}} The average exchange rate of 2024was CNY 7.1217 to 1 USD dollar {{cite press release |url=https://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202402/t20240228_1947918.html |title=Statistical communiqué of the People's Republic of China on the 2023 national economic and social development |publisher=China NBS |date=February 29, 2024 |access-date=June 22, 2024}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = Skupaj
| demographics2_info1 = CNY 14,58&amp;nbsp;trilijonov (1.;&amp;nbsp; US$2,04&amp;nbsp;trilijonov)
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = CNY 113.769 (7.;&amp;nbsp; US$15.928)
| iso_code = CN-GD
| blank4_name_sec2 = [[HDI]] (2023)
| blank4_info_sec2 = 0,823&lt;ref name=&quot;SHDI&quot;&gt;{{cite web |title=Human Development Indices (8.0)- China |url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/CHN/?levels=1+4&amp;years=2023&amp;interpolation=0&amp;extrapolation=0 |access-date=23 September 2024 |website=Global Data Lab}}&lt;/ref&gt; (6.) – {{color|green|very high}}
| website = {{Official URL}} {{in lang|zh}}
| population_demonym = Kantonec/ka, Guangdončan/ka&lt;ref&gt;{{Cite journal |jstor=44289777 |title=Seven-Veiled Ethnicity: A Hong Kong Chinese Folk Model |last1=Guldin |first1=Gregory E. |journal=Journal of Chinese Studies |year=1984 |volume=1 |issue=2 |pages=139–156}}&lt;/ref&gt;
}}{{Infobox Chinese
| t = 廣東
| s = 广东
| l = &quot;Vzhodno prostranstvo&quot;
| p = {{Audio|zh-Guangdong.ogg|Guǎngdōng|help=no}}
| bpmf = ㄍㄨㄤˇ&amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;ㄉㄨㄥ
| w = {{tonesup|Kuang3-tung1}}
| tp = Guǎngdong
| myr = Gwǎngdūng
| mps = Guǎngdūng
| mi = {{IPAc-cmn|g|wang|3|.|d|ong|1}}
| wuu = kuaon ton (T2)
| h = {{unbulleted list|{{tonesup|Gong3dung1}}|''ali''|Kóng-tûng}}
| y = {{unbulleted list|Gwóngdùng|''ali''|Gwóngdūng}}
| ci = {{unbulleted list|{{IPAc-yue|gw|ong|2|.|d|ung|7}}|''ali''|{{IPAc-yue|gw|ong|2|.|d|ung|1}}}}
| j = Gwong2 dung1
| gd = {{tonesup|Guong2-dung1}}
| toi = Kwong˧˥ tung˥
| poj = Kńg-tang
| tl = Kńg-tang
| hain = Kèng-dang
| lizu = Gèng-tang
| buc = Guōng-dĕ̤ng
| mc = kwang&lt;sup&gt;X&lt;/sup&gt; tung
| showflag = yp
| altname = Okrajšava
| t2 = 粵
| s2 = 粤
| p2 = Yuè
| bpmf2 = ㄩㄝˋ
| w2 = {{tonesup|Yüeh4}}
| tp2 = Yuè
| myr2 = Ywè
| mps2 = Yuè
| mi2 = {{IPAc-cmn|yue|4}}
| h2 = {{tonesup|Yet6}} ''or'' Ye̍t
| y2 = Yuht
| ci2 = {{IPAc-yue|j|yut|6}}
| j2 = jyut6
| gd2 = {{tonesup|Yüd6}}
| toi2 = Yut ˨
| poj2 = Oa̍t
| tl2 = Ua̍t
| lizu2 = O̍et
| order = st
| psp = Kwangtung
}}
'''Guangdong''' je obmorska provinca na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]], ki leži ob severni obali [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]];&lt;ref name=&quot;SNA2008&quot;&gt;China NBS / ''Bulletin on Reforming Guangdong's GDP Accounting and Data Release System'': [http://www.gdstats.gov.cn/tjzl/tjgb/201712/t20171209_377708.html gdstats.gov.cn (9-Dec-17)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171222051233/http://www.gdstats.gov.cn/tjzl/tjgb/201712/t20171209_377708.html |date=22 December 2017 }} (Chinese)&lt;/ref&gt; njeno glavno mesto je [[Guangdžov]]. S 128,59 milijona prebivalcev (podatek za leto 2026&lt;ref name=&quot;data2022&quot;&gt;{{cite web |url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103 |title=National Data |publisher=National Bureau of Statistics of China |date=1 March 2022 |access-date=23 March 2022}}&lt;/ref) in skupno površino približno 179.800 km²&lt;ref name=&quot;mofcom&quot;&gt;{{cite web |title=Doing Business in China – Survey |url=http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher=Ministry Of Commerce, People's Republic Of China |access-date=5 August 2013 |archive-url=https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date=5 August 2013}}&lt;/ref&gt; je Guangdong kitajska provinca z najvišjim BDP in največjim številom prebivalcev ter petnajsta največja provinca po površini; hkrati je peta najbolj naseljena in po BDP peta največja upravna enota na svetu.

Gospodarstvo province Guangdong je največje med vsemi upravnimi enotami na provincialni ravni na Kitajskem; leta 2024 je njen BDP znašal 14,16 bilijona juanov (2,0 mrd ameriških dolarjev po nominalni vrednosti), kar predstavlja približno 10,5 odstotka gospodarske proizvodnje celinske Kitajske. Provinca ima raznoliko gospodarstvo in je bila znana kot izhodišče starodavne kitajske pomorske [[svilna pot|svilne poti]g. V njej so proizvodni obrati in poslovni prostori številnih kitajskih in tujih podjetij. Guangdong ima koristi od bližine finančnega središča [[Hongkong]], s katerim meji na jugu. V Guangdžovu poteka tudi največji kitajski sejem uvoza in izvoza, imenovan ''Kantonski sejem''. Gospodarsko območje delte [[Biserna reka|Biserne reke]], ki predstavlja kitajsko [[metropolitansko območje]], je središče visokih tehnologij, proizvodnje in mednarodne trgovine. Na tem območju ležita dve izmed štirih najpomembnejših kitajskih mest in hkrati dve mesti na ravni prefekture z najvišjim BDP: Guangdžov in [[Šenžen]] (slednji je bil prva posebna gospodarska cona v državi). Obe mesti sodita med najbolj naseljena in najpomembnejša mesta na Kitajskem ter sta prerasli v dve izmed svetovnih velemest z največjim številom prebivalcev in vodilni finančni središči v azijsko-pacifiški regiji.&lt;ref name=&quot;GFCI&quot;&gt;{{cite web |date=September 2020 |title=The Global Financial Centres Index 28 |url=https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118104905/https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |archive-date=18 January 2021 |access-date=26 September 2020 |publisher=Long Finance}}&lt;/ref&gt;

Guangdong je januarja 2005 prehitel provinci [[Henan]] in [[Šandong]] ter postal najbolj naseljena kitajska provinca; zabeležili so 79,1 milijona stalnih prebivalcev in 31 milijonov migrantov, ki so v provinci prebivali vsaj šest mesecev v letu;&lt;ref name=&quot;Chinadaily.com&quot;&gt;{{cite news |title=Guangdong becomes most populous province |date=29 January 2005 |url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-01/29/content_413299.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20121004144351/http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-01/29/content_413299.htm |archive-date=4 October 2012 |access-date=25 April 2012 |work=China Daily}}&lt;/ref&gt; po popisu prebivalstva na Kitajskem leta 2020 je skupno število prebivalcev znašalo 126.012.510, kar predstavlja 8,93 odstotka prebivalstva celinske Kitajske.&lt;ref name=&quot;Census2020&quot;&gt;{{cite web |date=2021-05-11 |title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3) |url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511104847/http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html |archive-date=2021-05-11 |access-date=2021-05-11 |website=National Bureau of Statistics of China}}&lt;/ref&gt; S tem je provinca postala najbolj naseljena upravna enota prve ravni na svetu zunaj Južne Azije. Veliko večino zgodovinske province upravlja Ljudska republika Kitajska (LRK). Otok Pratas v Južnokitajskem morju spada pod okrožje Cijin v mestu Kaohsiung na [[Tajvan]]u ([[Republika Kitajska]]); pred kitajsko državljansko vojno je bil otok del province Guangdong.&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=http://www.chinapost.com.tw/commentary/the-china-post/joe-hung/2009/06/22/213223/Sovereignty-over.htm |title=Sovereignty over the Spratly Islands |magazine=The China Post |date=2009-06-22 |last1=Hung |first1=Joe |access-date=18 June 2018 |archive-date=9 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170109042157/http://www.chinapost.com.tw/commentary/the-china-post/joe-hung/2009/06/22/213223/Sovereignty-over.htm |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |title=Spratly Islands |encyclopedia=Encarta Online Encyclopedia |year=2008 |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761582978/Spratly_Islands.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20091029063837/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761582978/Spratly_Islands.html |archive-date=29 October 2009 }}&lt;/ref&gt;

Po združitvi regije Lingnan v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]] so se tja priselili ljudje iz [[Veliko kitajsko nižavje|osrednje kitajske nižine]] in oblikovali lokalno kulturo z edinstvenim slogom. Z izseljevanjem prebivalcev Guangdonga so se jeziki (kantonščina, haka in teočev) ter glasba, kulinarika, opera in čajne ceremonije razširili po vsej državi, v Jugovzhodno Azijo in druge dele sveta. Guangdong je tudi rojstni kraj [[Sun Jatsen|Sun Jatsena]], očeta sodobne Kitajske in ustanovitelja Republike Kitajske. V času vladavine vojaških poveljnikov je tam razglasil vojaško vlado. Posebni upravni območji Hongkong in [[Makav]] spadata v območje kulturnega vpliva Guangdonga, tamkajšnja kultura pa še vedno močno vpliva na kitajsko prebivalstvo v [[Singapur]]ju in [[Malezija|Maleziji]], saj velika večina kitajske diaspore v teh dveh državah izvira prav iz Guangdonga.

Guangdong je tudi ena vodilnih kitajskih provinc na področju raziskav in izobraževanja. V njej deluje 160 visokošolskih ustanov, s čimer se uvršča na prvo mesto v regiji južna osrednja Kitajska in na drugo mesto med vsemi kitajskimi provincami in občinami, takoj za provinco Džjangsu.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Cite web |title=List of National Colleges and Universities |url=http://www.moe.gov.cn/jyb_xxgk/s5743/s5744/A03/202206/t20220617_638352.html |access-date=2022-08-07 |website=Government Portal of the Ministry of Education of the People's Republic of China |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619182535/http://www.moe.gov.cn/jyb_xxgk/s5743/s5744/A03/202206/t20220617_638352.html |archive-date=2022-06-19 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2025 sta se dve veliki mesti v provinci po obsegu znanstvenoraziskovalne dejavnosti uvrstili med 20 najboljših mest na svetu (Guangdžov na 6. in Šenžen na 18. mesto).&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Leading 200 science cities 2025{{!}} {{!}} Supplements {{!}} Nature Index |url=https://www.nature.com/nature-index/supplements/nature-index-2025-science-cities/tables/overall |access-date=2025-11-14 |website=www.nature.com}}&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Beseda ''Guǎng'' ({{lang-zh|first=t|t=廣|s=广}}) pomeni »širok« ​​ali »prostran« in je povezana s to regijo vse od ustanovitve prefekture Guang leta 226 n. št.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book |title=Regional China: A Business and Economic Handbook |url=https://archive.org/details/regionalchinabus0000guor |year=2013 |publisher=Palgrave Macmillan |author=Rongxing Gao |page=[https://archive.org/details/regionalchinabus0000guor/page/77 77] |isbn=978-1-137-28767-0}}&lt;/ref&gt; Ime ''Guang'' izvira iz imena ''Guangšin'' ({{lang-zh|labels=no|first=t|t={{linktext|廣信}} |s=广信}}), postojanke, ustanovljene v času [[dinastija Han|dinastije Han]] blizu današnjega mesta Vudžov; ime se nanaša na ukaz cesarja Vuja iz dinastije Han, naj »širokogrudno deli naklonjenost in gradi zaupanje«. Guangdong in [[Guangši]] skupaj imenujemo »Dva Guanga« ({{lang-zh|labels=no|first=t|t=兩廣|s=两广 |p=liǎng guǎng}}). V času [[dinastija Song|dinastije Song]] sta bila »Dva Guanga« uradno ločena na Guǎngnán Dōnglù (({{lang-zh|first=t|t=廣南東路|s=广南东路|l=vzhodna pot Guangnan|labels=no}}) in Guǎngnán Xīlù ({{lang-zh|first=t|t=廣南西路|s=广南西路|l=zahodna pot Guangnan|labels=no}}), kar se je kasneje skrajšalo v Guǎngdōng Lù ({{lang-zh|first=t|t=廣東路|s=广东路 |labels=no}}) - pot Guangdong in Guǎngšī Lù ({{lang-zh|first=t|t=廣西路|s=广西路 |labels=no}}) - pot Guangši. 

Beseda ''Dōng'' ({{lang-zh|first=t|t=東|s=东}}) pomeni »vzhod«.

V jeziku Iu Mien, ki ga govori etnična manjšina Jao, se provinca imenuje Gongv Dongv.

Izraz ''Kanton'' (čeprav etimološko izhaja iz besede ''Cantão'' – portugalske transliteracije imena ''Guangdong'') se običajno nanaša na glavno mesto province, Guangdžov.&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=NpyNH0UrKvUC&amp;pg=PA116|title=The Treaty Ports of China and Japan |editor= Nicholas Belfield Dennys |publisher=Cambridge University Press|page=116|isbn= 978-1-108-04590-2|date=26 April 2012 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite EB1911 |first=Robert Kennaway |last=Douglas |wstitle=Canton (China) |display=Canton |volume=5 |page=218}}&lt;/ref&gt; Zgodovinsko se je ime ''Kanton'' uporabljalo tudi za samo provinco,&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://archive.org/details/bub_gb_vHhMAAAAMAAJ |title=Encyclopædia Britannica, Volume 4, Part 1|publisher=A. Bell and C. Macfarquhar |editor= Colin Macfarquhar, George Gleig |year=1797 |page=[https://archive.org/details/bub_gb_vHhMAAAAMAAJ/page/n254 126] |edition=3rd }}&lt;/ref&gt; vendar je bilo pogosto natančneje opredeljeno kot provinca (npr. provinca Kanton)&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Hamilton |first1=Alexander |title=A New Account of the East Indies. Chapter 51: Some Observations and Remarks on the Province and City of Canton or Quantung |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.503139/page/n135/mode/2up |website=Internet Archive |access-date=21 July 2021 |date=1688–1727}}&lt;/ref&gt; ali pa zapisano kot ''Kvangtung'' (v sistemu Wade-Giles) oziroma danes najpogosteje kot ''Guangdong'' (v sistemu Pinjin).&lt;ref&gt;{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Tw4wBQAAQBAJ&amp;pg=PA345 |title=The Golden Ghetto: The American Commercial Community at Canton and the Shaping of American China Policy, 1784–1844 |author1= Jacques M. Downs |author2=Frederic D. Grant, Jr. |page=345 |publisher=Hong Kong University Press; Reissue edition |date= 2015|isbn= 978-988-8139-09-5}}&lt;/ref&gt; Prebivalci mesta Guangdžov (Kanton) in njihov jezik se imenujejo »Kantonci«. Zaradi ugleda mesta Kanton in njegovega narečja se izraz »Kantonci« v širšem smislu lahko uporablja tudi za sorodne prebivalce in kitajska narečja zunaj glavnega mesta province.

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
[[Neolitik]] se je v delti Biserne reke ({{Lang|zh|珠江三角洲}}) začel pred 7000 leti; zgodnje obdobje je trajalo približno od leta 7000 do 5000 pred sedanjostjo (oziroma 5050–3050 pr. n. št.), pozno obdobje pa od približno 5000 do 3500 pred sedanjostjo (oziroma 3050–1550 pr. n. št.). Na obalnem območju province Guangdong se je neolitik verjetno razširil z območja srednjega toka reke [[Jangce]] (Jiao 2013). V notranjosti province se je neolitik pojavil pred 4600 leti. Za neolitik v severni notranjosti province je značilna kultura Šišja ({{Lang|zh|石峽文化}}), ki je obstajala med letoma 4600 in 4200 pred sedanjostjo (oziroma 2650–2250 pr. n. št.).&lt;ref&gt;{{cite book | last=Jiao | first=Tianlong | title=A Companion to Chinese Archaeology | chapter=The Neolithic Archaeology of Southeast China | publisher=Wiley | date=2013-04-08 | isbn=978-1-4443-3529-3 | doi=10.1002/9781118325698.ch29 | url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781118325698.ch29 | access-date=2025-04-16 | pages=597–611 | editor-last=Underhill | editor-first=Anne P.}}&lt;/ref&gt;

=== Obdobje cesarstva ===
Regijo, ki so jo prvotno naseljevale različne plemenske skupnosti, znane pod kitajskim imenom [[Baijue]] (»Sto Jue«), je Kitajska prvič vključila v svoje ozemlje v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]]. Z dinastijo Čin se je začela kitajska uprava in z njo tudi zanesljivi zgodovinski zapisi o tem območju. Po ustanovitvi prvega združenega kitajskega cesarstva se je dinastija Čin širila proti jugu in ustanovila poveljstvo Nanhai s središčem v Panjuju, blizu današnjega mesta Guangdžov. V obdobju med padcem dinastije Čin in vladavino cesarja Vuja iz dinastije Han je območje nadzorovalo neodvisno kraljestvo Nanjue. [[Dinastija Han]] je province Guangdong in Guangši ter severni [[Vietnam]] upravljala kot provinco Džjaodži; ta najjužnejša provinca je služila kot vstopna točka za trgovce z zahoda – vse do [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. V času kraljestva Vu ([[obdobje treh kraljestev]]) je Guangdong leta 226 n. št. postal samostojna provinca z imenom Guang.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Kanton je bil cvetoče pristaniško mesto na območju tropske meje, ki so ga pestile bolezni in divje živali, a je bilo bogato s pomarančami, banjanovci, bananami in ličijem. Trgovali so s sužnji, svilo in porcelanom s Perzijci, brahmani in Malajci ter v zameno pridobivali njihova slovita zdravila in dišeč tropski les. [[Šiitizem|Šiitski]] muslimani, ki so zbežali pred preganjanjem v [[Horasan]]u in budisti iz [[Indija|Indije]] so živeli drug ob drugem v cvetočem mestu, pri čemer je vsaka skupnost gradila svoja bogoslužna mesta. Ob reki je nastala četrt za tujce, kjer so se naselili številni trgovci različnih narodnosti, vključno z [[Arabci]] in [[Singalci]].&lt;ref name=&quot;University of California Press&quot;&gt;{{cite book |last1=Schafer |first1=Edward H. |title=The Golden Peaches of Samarkand: A Study of Tang Exotics |year=1963 |url=https://archive.org/details/goldenpeachesofs0000scha |orig-date=1963 |publisher=University of California Press |page=[https://archive.org/details/goldenpeachesofs0000scha/page/15 15] |isbn=978-0-520-05462-2}}&lt;/ref&gt;

Pomen pristanišča je upadel po napadu Arabcev in Perzijcev leta 758; tuje prebivalce so občasno nadlegovali skorumpirani lokalni uradniki, na kar so se včasih odzvali z nasiljem. V enem od incidentov leta 684 je na primer kapitan trgovske ladje ubil skorumpiranega guvernerja, ki je svoj položaj izkoristil za krajo od trgovca.&lt;ref name=&quot;University of California Press&quot;/&gt;

Guangdong je bil skupaj z Guangšijem leta 627, v času [[dinastija Tang|dinastije Tang]], vključen v okrožje Lingnan (politična upravna enota oziroma »okrožje južno od gora«). Del okrožja Lingnan, ki je obsegal Guangdong, so leta 971, v času [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), preimenovali v okrožje Guangnan vzhod ({{lang|zh-Hant|廣南東路}}). Ime »Guangdong« ({{Zh-no-labels|t=廣南東}}) izhaja iz poimenovanja »Guangnan vzhod« ({{Zh-no-labels|t=廣東|s=广东|first=t}}).&lt;ref&gt;{{Cite book|script-title=zh:中国历史地名大词典|last1=史为乐 (Shǐ Wéilì)|last2=邓自欣 (Dèng Zìxīn)|last3=朱玲玲 (Zhū Línglíng)|publisher=China Social Sciences Press|year=2005|isbn=978-7-5004-4929-4|editor-last=史为乐 (Shǐ Wéilì)|edition=1st|location=Beijing|language=zh-Hans-cn|trans-title=Large Dictionary of Chinese Historical Place Names|oclc=61167815}}&lt;/ref&gt;{{Page reference|227}}
[[File:Dim Sum Breakfast.jpg|thumb|Kantonska kuhinja]]

Sčasoma se je demografska slika območja, ki je danes znano kot Guangdong, postopoma spremenila v prid prevladi [[Kitajci Han|Han Kitajcev]]; do tega je prišlo zaradi mešanja prebivalstva, ki ga je spodbudila trgovina, ter zaradi državne kolonizacije, ki se je začela konec 3. stoletja pr. n. št. in v okviru katere so na to območje preselili številne vojake, civiliste ter kaznjence in izgnance s severa.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Wen |first1=Bo |last2=Li |first2=Hui |last3=Lu |first3=Daru |display-authors=etal |title=Genetic evidence supports demic diffusion of Han culture |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2004-09-16_431_7006/page/302 |journal=Nature |volume=431 |issue=7006 |pages=302–305 |date=2004 |doi=10.1038/nature02878}}&lt;/ref&gt;

Od padca dinastije Han dalje se je demografska slika hitreje spreminjala zaradi množičnih selitev s severa v obdobjih političnih nemirov in vpadov nomadskih ljudstev. Tako so na primer notranji spopadi na severu Kitajske po uporu An Lušana povzročili 75-odstotno povečanje prebivalstva v prefekturi Guangdžov med letoma 740–750 in 800–810.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.nhyz.org/yxx/jxzy/zy/zy48.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20030529135953/http://www.nhyz.org/yxx/jxzy/zy/zy48.htm |archive-date=29 May 2003 |title=nhyz.org |publisher=nhyz.org |access-date=25 April 2012 }}&lt;/ref&gt; Z naraščanjem števila priseljencev se je lokalno prebivalstvo postopoma asimiliralo v kulturo Hanov&lt;ref&gt;{{cite journal|pmid=11836649 |title=  Phylogeographic differentiation of mitochondrial DNA in Han Chinese|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-human-genetics_2002-03_70_3/page/635 |journal=  The American Journal of Human Genetics|date= March 2002|doi=10.1086/338999 |volume=70 |issue=3 |pmc=384943 |pages=635–51|last1=  Yao|first1=  Yong-Gang|last2=  Kong|first2=  Qing-Peng|last3=  Bandelt|first3=  Hans-Jürgen|last4=  Kivisild|first4=  Toomas|last5=  Zhang|first5=  Ya-Ping}}&lt;/ref&gt; ali pa je bilo izrinjeno.

Ko so [[Mongoli]] s severa v 13. stoletju začeli osvajati Kitajsko, je dvor južne dinastije Song pobegnil proti jugu iz svoje prestolnice Hangdžov. Poraz dvora južne dinastije Song v pomorski bitki pri Jamenu leta 1279 v Guangdongu je pomenil konec te dinastije (960–1279).&lt;ref&gt;{{cite magazine |url=https://world.time.com/2013/06/15/exiled-in-hong-kong-famous-company-for-edward-snowden/slide/the-southern-sung-emperors/ |title=The Southern Song Emperors |magazine=Time |date=13 June 2013 |access-date=7 February 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829110014/http://world.time.com/2013/06/15/exiled-in-hong-kong-famous-company-for-edward-snowden/slide/the-southern-sung-emperors/ |archive-date=29 August 2017 |last1=Trivedi |first1=Anjani }}&lt;/ref&gt;

V času mongolske [[dinastija Juan|dinastije Juan]] so veliki deli današnjega Guangdonga spadali pod provinco Džjangši.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Zhang Tingyu |display-authors=etal |year=1739|title=History of Ming |volume=45 |chapter=Records XXI, Geography VI |quote={{lang|zh-hant|廣東《禹貢》揚州之域及揚州徼外。元置廣東道宣慰使司，治廣州路。屬江西行中書省。|nocat=true}}|language=zh}}&lt;/ref&gt; Sedanje ime »Guangdong« je pokrajina dobila v zgodnjem obdobju [[dinastija Ming|dinastije Ming]].

Od 16. stoletja dalje je Guangdong vzdrževal obsežne trgovske stike s preostalim svetom. Evropski trgovci, ki so prihajali s severa prek Malajskega preliva in Južnokitajskega morja – zlasti Portugalci in Britanci –, so obsežno trgovali prek Guangdćova. [[Makav]] na južni obali Guangdonga je leta 1557 postal prva evropska naselbina.

V 19. stoletju je trgovina z [[opij]]em prek Guangdžova sprožila [[prva opijska vojna|prvo opijsko vojno]], s čimer se je začelo obdobje vdorov in posegov zahodnih imperialističnih sil na Kitajskem. Poleg Makava, ki je bil takrat portugalska kolonija, je bil Hongkong prepuščen Britancem, območje Kouang-Tčéou-Van (današnji Džandžjang) pa Francozom.

Zaradi velikega števila ljudi, ki so se izselili iz Guangdonga in zlasti zaradi lažjega priseljevanja iz Hongkonga v druge dele [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] (kasneje Britanske skupnosti narodov), imajo številne skupnosti Kitajcev v tujini korenine v Guangdongu in/ali kantonski kulturi. Med Kitajci v tujini je sorazmerno več govorcev kantonskega, hakka in teočevw narečja kot pa govorcev mandarinščine. Poleg tega se je veliko Kitajcev, ki govorijo taišansko narečje, izselilo v zahodne države, zaradi česar so številne zahodne različice kitajskih besed izpeljane iz kantonščine in ne iz prevladujoče mandarinščine; takšna je na primer beseda »dim sum«. Tudi nekatere mandarinske besede tujega izvora so v mandarinščino prišle prek kantonščine. Tako je na primer mandarinska beseda ''níngméng'' ({{lang-zh|s=柠檬|t=檸檬}})), ki pomeni »limona«, prevzeta iz kantonščine, v kateri se pismenke izgovarjajo kot ''lìng mung''.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=h5e8Za8sEJAC&amp;q=Shanghainese+origin+lemon+mm+ningmeng+Cantonese+origin:+lihngmung+lemonade+%23+MK*+ningmeng+shui+lemon+time+wmmw+ningmeng+shijian+lepton+w%26m+leibodun+Leveler+/+B%C2%BB%26:%C2%A3+niweila+dang+(political+party)+liaison+mm+lianyong+libido+Wc%26+laibiduo&amp;pg=PA364|title=Translingual practice: literature, national culture, and translated modernity—China, 1900–1937|year=1995|author=Lydia He Liu|publisher=Stanford University Press|edition=illustrated, annotated|isbn=978-0-8047-2535-4|quote=last car {{lang|zh-hant|拉斯卡|nocat=true}} lasi ka Shanghainese origin lemon {{lang|zh-hant|檸檬|nocat=true}} ningmeng Cantonese origin: lihngmung lemonade # MK* ningmeng shui lemon time wmmw ningmeng shijian lepton w&amp;m leibodun Leveler / B»&amp;:£ niweila dang (political party) liaison mm lianyong libido Wc&amp; laibiduo|page=364|access-date=8 December 2011}}()&lt;/ref&gt; V Združenih državah Amerike živi veliko Kitajcev, ki so potomci priseljencev iz mesta Taišan (v kantonščini ''Toisan''); ti govorijo posebno narečje, sorodno kantonščini, imenovano taišanščina (ali ''toišanščina'').

V 1850-ih je bilo Nebeško kraljestvo Taiping – katerega voditelj Hong Xiuquan se je rodil v Guangdongu in tam prejel brošuro protestantskega misijonarja – v zavezništvu z lokalnim uporom Rdečih turbanov v Guangdongu (1854–1856). Zaradi neposrednih stikov z Zahodom je bil Guangdong središče protimandžurskega in protiimperialističnega delovanja. Iz Guangdonga je izhajal tudi [[Sun Jatsen]], ki velja za ustanovitelja sodobne Kitajske.

=== 20. stoletje ===
[[File:Kwangtung Provincial Government.jpg|thumb|Vlada province Kvangtung v 1930-ih]]

V zgodnjih 1920-ih je bil Guangdong izhodišče za pripravo [[Kuomintang]]a (KMT) na Severno ekspedicijo, prizadevanje za ponovno združitev različnih kitajskih vojskovodij pod enotno centralno vlado. V bližini Guangdžova je bila zgrajena vojaška akademija Vhampoa za usposabljanje vojaških poveljnikov.

Ob koncu [[Kitajska državljanska vojna|kitajske državljanske vojne]] je Guangdong postal eno od zadnjih oporišč nacionalistične vlade na celinski Kitajski, Guangdžov pa je začasno služil kot začasna prestolnica Kuomintanga. Ljudska osvobodilna vojska je prevzela nadzor nad provinco po umiku vlade Republike Kitajske na Tajvan.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Dikötter |first=Frank |title=The Tragedy of Liberation: A History of the Chinese Revolution, 1945–1957 |url=https://archive.org/details/tragedyofliberat0000diko |date=2013 |publisher=Bloomsbury Press |isbn=978-1-62040-347-1 |edition=1 |location=London |pages=[https://archive.org/details/tragedyofliberat0000diko/page/31 31]–32}}&lt;/ref&gt;

Nova uprava [[kitajska komunistična partija|kitajske komunistične partije]] je uvedla stroge davke, ki so letno rekvirirali med 22 in 60 odstotki žita. Vendar pa je lokalni partijski šef Fang Fang poskušal umiriti kitajsko politiko zemljiške reforme, da bi zaščitil uspešna podjetja v delti Biserne reke, posesti zemljišč tujih Kitajcev, ki so se želeli sčasoma vrniti v državo in trgovinske odnose z britanskim Hongkongom. [[Mao Cetung]] se je v odgovor leta 1952 iz province odselil Fanga in tisoče kadrov ter poslal Tao DŽuja, da izvede veliko strožji program pod sloganom »Vsaka vas krvavi, vsako gospodinjstvo se bori«.{{Sfn|Dikötter|2013|p=76–81}}

Med reformami in odpiranjem je centralna vlada podpirala Guangdong, da bi bil »korak pred« preostalim delom države.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;{{Cite book |last=Santos |first=Gonçalo |title=Chinese Village Life Today: Building Families in an Age of Transition |date=2021 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-74738-5 |location=Seattle |pages=}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=43}} Večina večjih mest v Guangdongu je sredi 1980-ih doživela liberalizirajoče gospodarske reforme.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Od reform in odpiranja je provinca doživela izjemno hitro gospodarsko rast, k čemur so deloma pripomogle tesne trgovinske vezi s Hongkongom, ki meji nanjo. Zdaj je to provinca z najvišjim bruto domačim proizvodom na Kitajskem.

Leta 1952 je bil majhen del obale Guangdonga (Čindžov, Liandžov (danes okrožje Hepu), Fangčengang in Beihaj) dodeljen Guangšiju, s čimer je dobil dostop do morja. To je bilo leta 1955 razveljavljeno in nato leta 1965 obnovljeno. Otok [[Hainan]] je bil prvotno del Guangdonga, vendar je bil leta 1988 ločen v svojo provinco.

== Geografija ==
[[File:广州最美乡村—红山村 - panoramio (32).jpg|left|thumb|Konj v vasi Hongšan]]
[[File:中国广东省江门市台山上川岛 China Guangdong Province, Jiangmen City - panoramio (10).jpg|thumb|Plaže v Džjangmenu, Guangdong]]
[[File:广东省台山下川岛的海湾 - panoramio.jpg|Otok Taišan Šjačuan, Guangdong|right|thumb]]

Provinca Guangdong na jugu meji na [[Južnokitajsko morje]] in ima skupno 4300 km obale. Polotok Leidžov leži na jugozahodnem delu province. Na polotoku Leidžov je nekaj neaktivnih [[ognjenik|vulkanov]]. [[Delta Biserne reke]] je točka, kjer se združujejo tri reke: Vzhodna reka (Dong Džjang), Severna reka (Bei Džjang) in Zahodna reka (Ši Džjang). Delta je posejana s stotinami majhnih otokov. Od severa je provinca geografsko ločena z več gorskimi verigami, ki jih skupno imenujejo gorovje Nan (Nan Ling). Najvišji vrh v provinci je Šikengkong z nadmorsko višino 1900 metrov. Leta 2025 so raziskovalci potrdili, da je krater na vrhu gore v okrožju Dečing v Guangdongu posledica trka (udarca) nebesnega telesa, do katerega je po ocenah prišlo v obdobju [[holocen]]a, pred manj kot 11.700 leti.&lt;ref name=&quot;Chen&quot;&gt;{{cite journal |last1=Chen |first1=Ming |last2=Tan |first2=Dayong |last3=Yang |first3=Wengye |last4=Mao |first4=Ho-Kwang |last5=Xie |first5=Xiande |last6=Yin |first6=Feng |last7=Shu |first7=Jinfu |title=Jinlin crater, Guangdong Province, China: Impact origin confirmed |journal=Matter and Radiation at Extremes |date=2026 |volume=11 |issue=1 |doi=10.1063/5.0301625 |url=https://pubs.aip.org/aip/mre/article/11/1/013001/3367917/Jinlin-crater-Guangdong-Province-China-Impact |access-date=7 December 2025|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; To je največji znani [[udarni krater]], ki je nastal ob trku v obdobju holocena.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Bakich |first1=Michael E. |title=Researchers discover Earth's largest modern impact crater |url=https://www.astronomy.com/science/researchers-discover-earths-largest-modern-impact-crater/ |work=Astronomy Magazine |date=19 November 2025}}&lt;/ref&gt;

Guangdong na severovzhodu meji na provinco [[Fudžjan]], na severu na provinci [[Džjangši]] in [[Hunan]], na zahodu na avtonomno regijo [[Guangši]] ter na jugu na posebni upravni območji [[Hongkong]] in [[Makav]]. Otok [[Hainan]] leži v morju nasproti polotoka Leidžov. Otok Pratas, ki je bil tradicionalno upravljan kot del Guangdonga, je danes del okrožja Cijin v mestu Kaohsiung na Tajvanu (Republika Kitajska).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.chinapost.com.tw/commentary/the-china-post/joe-hung/2009/06/22/213223/Sovereignty-over.htm |title=Sovereignty over the Spratly Islands – The China Post 22 June 2009 |publisher=Chinapost.com.tw |date=22 June 2009 |access-date=25 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120924083855/http://www.chinapost.com.tw/commentary/the-china-post/joe-hung/2009/06/22/213223/Sovereignty-over.htm |archive-date=24 September 2012 }}&lt;/ref&gt; Ljudska republika Kitajska še naprej uveljavlja zahteve po otoku Pratas kot delu Guangdonga in sicer v okviru okrožja Čengču v mestu Šanvei.&lt;ref name=&quot;sws&quot;&gt;{{cite web|url=http://smzt.gd.gov.cn/qhgk/gsqh/200505/sws/|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103005408/http://smzt.gd.gov.cn/qhgk/gsqh/200505/sws/|archive-date=3 November 2020|url-status=live|script-title=zh:汕尾市|language=zh-hans|website=广东省民政厅网站|date=May 2005|quote=城区{...}（东沙群岛不是镇建制）}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;chengqu&quot;&gt;{{cite map|url=http://nr.gd.gov.cn/attachment/0/328/328278/2265301.jpg|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707201843/http://nr.gd.gov.cn/attachment/0/328/328278/2265301.jpg|archive-date=7 July 2020|date=30 June 2018|language=zh-hans|script-title=zh:城区地图|website=Department of Natural Resources of Guangdong Province {{lang|zh-hans|广东省自然资源厅}}|author={{lang|zh-hans|广东省国土资源厅}}|via=[[Internet Archive]]|quote={{lang|zh-hans|东沙群岛{...}北卫滩{...}南卫滩{...}东沙岛{...}东沙礁}}}}&lt;/ref&gt;

Mesta okoli delte Biserne reke so med drugim Dongguan, Fošan, Guangdžov, Huidžov, Džjangmen, Šenžen, Šunde, Taišan, Džongšan in Džuhai. Druga mesta v provinci so Čaodžov, Čenghai, Nanhai, Šantov, Šaoguan, Džjiang, Zhaočing, Jangdžjang in Junfu.

Guangdong ima vlažno subtropsko podnebje (po Köppnovi klasifikaciji ''Cfa'' v notranjosti in ''Cwa'' ob obali). Zime so kratke, mile in razmeroma suhe, poletja pa dolga, vroča in zelo namočena s padavinami. Povprečne najvišje dnevne temperature v Guangdžovu januarja in julija znašajo 18 oziroma 33 °C, čeprav je zaradi vlažnosti zraka poleti občutek vročine močnejši. Slana je na obali redek pojav, vendar se lahko pojavi nekaj dni vsako zimo.

== Upravna delitev ==
Guangdong je razdeljen na enaindvajset upravnih enot na ravni prefekture – vse so mesta na ravni prefekture (vključno z dvema mestoma s statusom pod-province).

Enaindvajset prefektur v provinci Guangdong je razdeljenih na 122 enot na okrožni ravni (65 mestnih okrožij, 20 mest na okrožni ravni, 34 okrožij in 3 avtonomna okrožja).

== Gospodarstvo ==
[[File:Shenzhen city montage.png|thumb|507x507px|Zgradbe in turistične znamenitosti v Šenženu]]
Leta 2022 je BDP province Guangdong znašal 13,57 mrd RMB (1,9 mrd USD po nominalni vrednosti oziroma 3,78 mrd USD po pariteti kupne moči – PPP), BDP na prebivalca pa 102.465 CNY (15.234 USD po nominalni vrednosti oziroma 25.016 USD po PPP).&lt;ref name=&quot;data2022&quot;/&gt; Je najbogatejša provinca v regiji južne in osrednje Kitajske ter sedma najbogatejša med vsemi provincami po BDP na prebivalca. Guangdong je že od leta 1989 provinca z največjim BDP na celinski Kitajskem.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=省十三届人大五次会议开幕 李玉妹主持 王伟中作政府工作报告 李希黄楚平王荣等出席 广东省人民政府门户网站|url=http://www.gd.gov.cn/gdywdt/gdyw/content/mpost_3768737.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20220127080537/http://www.gd.gov.cn/gdywdt/gdyw/content/mpost_3768737.html|archive-date=27 January 2022|access-date=2022-01-27|website=www.Guangdong Provincial People's Government}}&lt;/ref&gt; Njen BDP je presegel BDP Avstralije (1,70 mrd USD) in Južne Koreje (1,67 mrd USD), ki sta 12. oziroma 13. največje gospodarstvo na svetu.&lt;ref name=&quot;IMF&quot;&gt;{{cite web| author = International Monetary Fund| url = https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April| title = World Economic Outlook Database, April 2023| publisher = International Monetary Fund}}&lt;/ref&gt; Če bi bil Guangdong samostojna država, bi bil leta 2022 12. največje gospodarstvo in 11. najbolj naseljena država na svetu. V primerjavi z drugimi upravnimi enotami držav (izraženo v dolarjih) je nominalni BDP Guangdonga večji od BDP-ja vseh razen štirih takšnih enot: Kalifornije, Teksasa, zvezne države New York in Anglije. Po merilu paritete kupne moči (PPP) je BDP Guangdonga večji od BDP-ja vseh drugih upravnih enot, razen Kalifornije. Glede na PPP se je gospodarstvo Guangdonga leta 2022 uvrstilo med gospodarstvi Turčije (3,35 bilijona USD) in Italije (3,06 mrd USD), ki sta bili takrat 11. oziroma 12. največje gospodarstvo na svetu.
&lt;gallery&gt;
File:华强电子世界 2.jpg|Trgovine na enem od trgov z elektroniko v Huačqiangbeiju (Šenžen) so specializirane za prodajo različnih elektronskih komponent in oskrbujejo lokalne ter svetovne proizvajalce potrošniške elektronike
File:Aerial View, Humen Bridge 20240901.jpg|[[Biserna reka]] in [[most Humen]]
File:Aerial View, Zhongshan Bridge, Guangdong 20250608.jpg|[[Šenžen–Džongšan Link]]
&lt;/gallery&gt;

Po komunistični revoluciji in vse do začetka reform [[Deng Šjaoping|Denga Šjaopinga]] leta 1978 je bil Guangdong gospodarsko zaostalo območje, čeprav je tam ves čas obstajalo obsežno sivo gospodarstvo, ki je temeljilo na storitvah. Politike gospodarskega razvoja so spodbujale industrijski razvoj v notranjih provincah, ki so bile s prometnimi povezavami le šibko povezane z Guangdongom. Vladna politika gospodarske avtarkije je pomenila, da dostop Guangdonga do morja ni bil pomemben.

Politika odprtih vrat Denga Šjaopinga je korenito spremenila gospodarstvo province, ki je lahko izkoristila svoj dostop do morja, bližino Hongkonga in zgodovinske vezi s skupnostmi Kitajcev v tujini. Guangdong je bil ena prvih provinc, ki je od centralne vlade prejela dovoljenje za privabljanje tujih naložb. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil kitajski davčni sistem reformiran, je provinca uživala tudi ugodnosti zaradi preferencialnih fiskalnih politik in sorazmerno nizkega deleža prihodkov, ki jih je morala odvajati centralni vladi, saj je bila zgodovinsko gledano uvrščena med gospodarsko manj razvite province.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Vogel
|first=Ezra F.|title=One Step Ahead in China: Guangdong under Reform|url=https://archive.org/details/onestepaheadinch0000voge_n9e2
|publisher=Harvard University Press|year=1989|isbn=9780674639119}}&lt;/ref&gt;

Gospodarski razcvet Guangdonga se je začel v zgodnjih 1990-ih in se od takrat razširil na sosednje province ter k sebi pritegnil tudi njihovo prebivalstvo. Gospodarska rast Guangdonga v veliki meri temelji na proizvodnji z nizko dodano vrednostjo, ki je zaznamovala (in v marsičem še vedno opredeljuje) gospodarstvo province po reformah Denga Šjaopinga. Guangdong ni le največji kitajski izvoznik blaga, temveč tudi največji uvoznik v državi.&lt;ref name=&quot;thechinaperspective1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.thechinaperspective.com/topics/province/guangdong-province/ |title=Guangdong Province: Economic News and Statistics for Guangdong's Economy |publisher=The China Perspective |access-date=25 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502105943/http://thechinaperspective.com/topics/province/guangdong-province/ |archive-date=2 May 2012 }}&lt;/ref&gt;

Provinca je danes ena najbogatejših v državi; ponaša se z največjim številom milijarderjev na celinski Kitajski&lt;ref&gt;{{cite web|author=Zheng Huiyuan |url=http://www.wantchinatimes.com/news-subclass-cnt.aspx?cid=1302&amp;MainCatID=13&amp;id=20101110000174 |title=Guangdong Has Most Billionaires in China  |publisher=WantChinaTimes.com |date=10 November 2010 |access-date=25 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120314232138/http://www.wantchinatimes.com/news-subclass-cnt.aspx?cid=1302&amp;MainCatID=13&amp;id=20101110000174 |archive-date=14 March 2012 }}&lt;/ref&gt; in najvišjim BDP med vsemi provincami, čeprav so plače šele v zadnjem času začele naraščati zaradi velikega priliva delavcev migrantov iz sosednjih provinc. Leta 2021 so vrednosti primarnega, sekundarnega in terciarnega sektorja v Guangdongu znašale 534 milijard RMB (79,4 milijarde USD), 5,28 brd RMB (785,6 milijarde USD) oziroma 7,09 mrd RMB (1,05 mrd USD).] Guangdong prispeva približno 10,6 % celotne nacionalne gospodarske proizvodnje. Danes gosti tri od šestih posebnih gospodarskih con: Šenžen, Šantou in Džuhai. Vendar pa ostaja blaginja v Guangdongu močno skoncentrirana v bližini delte Biserne reke.

=== Turizem ===
[[File:Huangmanzhai.jpg|thumb|Slap Huangmandžai]]

Med pomembne znamenitosti sodijo gora Danšja v Šaoguanu, grič Juešju in gora Baijun v Guangdžovu, jezero Star Lake in pečine Seven Star Crags ter gora Dinghu v Džaočingu, slapovi Huangmandžai v Džjejangu in spominski park Sun Jatena (Džongšan Sun Ven Memorial Park) v Džongšanu. V Šenženu so park ''Window of the World'', stavba podjetja Tencent, tematski park ''Happy Valley'', plaža Rose Beach, plaža Šjaomeiša in druge.

== Demografija ==
Guangdong je leta 2005 uradno postal najbolj naseljena provinca.&lt;ref name=&quot;English people.com.cn&quot;&gt;{{Cite web|url=http://english.people.com.cn/200501/30/eng20050130_172366.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060310192937/http://english.people.com.cn/200501/30/eng20050130_172366.html|website=People's Daily Online |title=Guangdong becomes most populous province |archive-date=10 March 2006}}&lt;/ref&gt; Po uradnih statističnih podatkih je Guangdong tradicionalno veljal za četrto najbolj naseljeno kitajsko provinco s približno 80 milijoni prebivalcev, čeprav je število priseljencev, začasnih delavcev in novih naseljencev znašalo okoli 30 milijonov.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://media.163.com/05/0201/11/1BGKCSFN0014183O.html |title=media163 |publisher=media163 |access-date=25 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120625190924/http://media.163.com/05/0201/11/1BGKCSFN0014183O.html |archive-date=25 June 2012 }}&lt;/ref&gt; Do množičnega priliva priseljencev iz drugih provinc – pojava, imenovanega »plavajoče prebivalstvo« – prihaja zaradi hitro rastočega gospodarstva in velikega povpraševanja po delovni sili v Guangdongu. Če bi bil Guangdong samostojna država, bi se po številu prebivalcev uvrstil med dvanajst največjih držav na svetu.
{|
|{{Largest cities
|country = Guangdong
|kind = cities
|stat_ref = Source: ''China Urban Construction Statistical Yearbook 2018'' Urban Population and Urban Temporary Population&lt;ref&gt;{{cite book |author=Ministry of Housing and Urban–Rural Development of the People's Republic of China(MOHURD) |url=http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02020032722244243052500000.xls |date=2019 |title=中国城市建设统计年鉴2018 |trans-title=China Urban Construction Statistical Yearbook 2018 |language=zh |location=Beijing |publisher=China Statistic Publishing House |archive-date=2020-07-18 |access-date=2026-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200718211023/http://www.mohurd.gov.cn/xytj/tjzljsxytjgb/jstjnj/w02020032722244243052500000.xls |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|list_by_pop =
|class = info

|city_1 = Guangdžov
|pop_1 = 13.154.200

|city_2 = Šenžen
|pop_2 = 13.026.600

|city_3 = Dongguan
|pop_3 = 6.850.300

|city_4 = Šantou
|pop_4 = 2.796.400

|city_5 = Džuhai
|pop_5 = 2.779.800

|city_6 = Huidžov
|pop_6 = 2.396.400

|city_7 = Fošan
|pop_7 = 1.872.500

|city_8 = Džjangmen
|pop_8 = 1.386.500

|city_9 = Džandžjang
|pop_9 = 917.800

|city_10 = Džjejang
|pop_10 = 860.000

|city_11 = Maoming
|pop_11 = 849.700

|city_12 = Džaočing
|pop_12 = 820.600

|city_13 = Čaodžov
|pop_13 = 775.800

|city_14 = Šaoguan
|pop_14 = 647.300

|city_15 = Puning
|pop_15 = 619.100

|city_16 = Džongšan
|pop_16 = 572.000

|city_17 = Čingjuan
|pop_17 = 534.200

|city_18 = Jangdžjang
|pop_18 = 507.800

|city_19 = Meidžov
|pop_19 = 469.500

|city_20 = Gaodžov
|pop_20 = 364.400
}}
|}
=== Urbanizacija ===
[[File:Guangzhou skyline.jpg|Guangzhou je eno največjih mest v Ljudski republiki Kitajski|left|thumb]]

Leta 2024 je mestno prebivalstvo province Guangdong predstavljalo 75,9 %, podeželsko pa 24,1 % celotnega prebivalstva.

=== Genealogija ===
Guangdong je domovina prednikov številnih Kitajcev, živečih v tujini. Večina delavcev, ki so v 19. stoletju gradili železnice v Kanadi, zahodnem delu ZDA in Panami, je prišla iz Guangdonga, zlasti z območja Siji. Mnogi prebivalci te regije so se v času zlate mrzlice leta 1849 odpravili v Kalifornijo in druge dele ZDA, približno desetletje pozneje pa tudi v Avstralijo v času tamkajšnje zlate mrzlice.

=== Jeziki in etnične skupine ===
Večino prebivalstva province predstavljajo [[Kitajci Han]], vendar je ta skupina tako raznolika, da provinco imenujejo »zakladnica regionalnih jezikov« ({{lang|zh|方言寶庫}}).&lt;ref&gt;{{citation|last=Li|first=Rong|title={{lang|zh|中國語言地圖集}}|author-link=Li Rong (linguist)|trans-title=Language Atlas of China|edition=2|publisher=The Commercial Press|language=zh|year=2012|isbn=978-7-100-07054-6|postscript=.}}&lt;/ref&gt; Znotraj kitajske etnične skupine Han so v Guangdongu številčno najmočnejši Kantonci, pomembni pa sta tudi skupnosti Hakka in Teosva, ki živita vzhodno od delte Biserne reke. V Guangdongu živijo tudi manjše etnične manjšine: Mien, Še, Hmong, Li in Džuang.

=== Religija ===
Po podatkih raziskave iz leta 2012&lt;ref name=&quot;CFPS2012&quot;&gt;{{cite web |trans-title=China Family Panel Studies 2012 |url=http://iwr.cass.cn/zjwh/201403/W020140303370398758556.pdf |script-title=zh:当代中国宗教状况报告——基于CFPS（2012）调查数据 |publisher=Chinese Academy of Social Sciences |language=zh-hans |date=3 March 2014 |page=13 |access-date=7 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140809051625/http://iwr.cass.cn/zjwh/201403/W020140303370398758556.pdf |archive-date=9 August 2014 }}&lt;/ref&gt; le približno 7 % prebivalstva province Guangdong pripada organiziranim verskim skupnostim; največjo skupino predstavljajo budisti (6,2 %), sledijo jim protestanti (1,8 %) in katoliki (1,2 %). Približno 90 % prebivalstva je bodisi nevernih bodisi vključenih v kitajsko ljudsko verovanje, ki vključuje čaščenje bogov narave in prednikov, pripadnost priljubljenim sektam ter sledenje taoističnim, budističnim in konfucijanskim verskim izročilom.

Po raziskavi iz leta 2007 43,71 % prebivalstva verjame v čaščenje prednikov in ga izvaja – gre za tradicionalno kitajsko verovanje rodov, organiziranih v rodovne skupnosti in svetišča prednikov.
{{multiple image
| align             = center
| direction         = horizontal
| total_width       = 1150
| image1            = 容桂雨花寺.jpg
| caption1          = Budistični tempelj Juhua v kraju Rongui (okrožje Šunde)
| image2            = Wong Tai Sin Temple Canton.jpg
| caption2          = Tempelj Huang Dašjan v Guangdžovu
| image3            = Guangzhou Nanhaishen Miao 2013.10.01 10-31-35.jpg
| caption3          = Tempelj Nanhaišen (bog Južnega morja) v Guangdžovu
| image4            = Chiwan Tianhou Temple 20140515.JPG
| caption4          = Tempelj Tianhou v kraju Čivan (Šenžen)
| image5            = 揭阳城隍庙.JPG
| caption5          = Tempelj Čenghuangšen (mestni bog) v Džjejangu
| image6            = Guangzhou Dafo Si 2014.01.26 14-46-33.jpg
| caption6          = Tempelj Velikega Bude v Guangdžovu
}}
== Kultura ==
[[File:3 pieces of har gow at Plum Blossom Room 20230125.jpg|thumb|''Har gow'' so klasični kantonski cmoki, ki se strežejo kot ''dim sum'']]

Osrednjo regijo, ki je hkrati politično in gospodarsko središče, naseljujejo predvsem govorci jezika Jue (kantonščine), čeprav je pritok milijonov priseljencev, ki govorijo mandarinščino, v zadnjih treh desetletjih nekoliko zmanjšal jezikovno prevlado kantonščine. Ta regija je povezana s [[kantonska kuhinja|kantonsko kuhinjo]]; del te je ''[[dim sum]]'', pri katerem se hrana deli na majhne porcije in postreže v majhnih posodicah. [[Kantonska opera]] je oblika kitajske opere, priljubljena na območjih, kjer govorijo kantonščino. Sorodna narečja skupine Jue se govorijo v večjem delu zahodne polovice province.

Območje, ki ga sestavljajo mesta Čaodžov, Šantov in Džjejang na vzhodni obali province Guangdong in je znano kot Čaošan, tvori lastno kulturno sfero. Ljudstvo Teočhev na tem območju ter ljudstvo Hailufeng Hoklo v Šanveiju govorita jezik Haklau, ki je različica južnega jezika Min in je tesno povezan z glavnim jezikom Hokkien; njihova kuhinja je znana kot kuhinja Teočev. Tudi opera Teočev je zelo znana in ima edinstveno obliko.

Ljudstvo Hakka živi na obsežnih območjih province Guangdong, vključno z mesti Huidžov, Meidžov, Šenžen, Hejuan, Šaoguan in drugimi kraji. Večji del vzhodnega dela province Guangdong naseljuje ljudstvo Hakka, z izjemo območij Čaodžov in Hailufeng. Kultura Hakka vključuje kuhinjo Hakka, opero Han ({{lang-zh|s=汉剧 |t=漢劇}}), glasbeni zvrsti Hakka Hanyue in sixian (tradicionalna instrumentalna glasba) ter ljudske pesmi Hakka ({{lang|zh|客家山歌}}).
[[File:Puning, Jieyang, Guangdong, China - panoramio (123).jpg|thumb|Arhitektura v mestu Džjejang]]

Izobčeno ljudstvo Tanka tradicionalno živi na čolnih vzdolž obal in rek province Guangdong ter v večjem delu južne Kitajske.

V mestu Džandžjang na jugu province Guangdong prevladuje jezik Leidžov, ki je različica jezika Min; tam govorijo tudi kantonščino in jezik Hakka.

Mandarinščina je jezik, ki se uporablja v izobraževanju in državni upravi ter na območjih, kjer živijo priseljenci iz drugih provinc, predvsem v Šenženu. Kantonščina ohranja močan in prevladujoč položaj v vsakdanji rabi in medijih, celo na vzhodnih območjih province, kjer lokalni jeziki in narečja ne spadajo v skupino Jue. Guangdong je znan po tem, da je rojstni kraj številnih velemojstrov Šjangči ([[kitajski šah]]), vključno z Lü Qin, Yang Guanli, Cai Furu in Xu Yinchuan.

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [http://info.hktdc.com/mktprof/china/mpgud.htm Economic profile for Guangdong] at the Hong Kong Trade Development Council

== Zunanje povezave ==
{{commons and category|Guangdong|Guangdong}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.gd.gov.cn/ Guangdong provincial government official website] {{in lang|zh}}
* [http://www.wdl.org/en/item/4448 Complete Map of the Seven Coastal Provinces] from 1821 to 1850 {{in lang|en|zh}}
* [https://web.archive.org/web/20150417002716/http://guangdong-in-pictures.blogspot.tw/ Pictures and comments about life in Guangdong]

{{Province Kitajske}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Guangdong| ]]
[[Kategorija:Province Kitajske]]</text>
      <sha1>drzr8mxfbwvngrshakozcmms7m35byc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Degaña</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608787</id>
    <revision>
      <id>6772517</id>
      <parentid>6757203</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:19:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9672" sha1="1inle2rtkm1ceum7uaorga9e0hv5v95" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Degaña
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Degaña 2.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de Degaña.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Narcea
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Oscar Áncares Valín (Asturijska socialistična federacija)
  | area_total_km2    = 87,16
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 768
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|56|26|N|6|34|16|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 852
  | website = https://www.degania.org/
 | footnotes =
}}
'''Degaña''' ({{IPA-es|deˈɣaɲa}}, {{IPA-ast|deˈɣa.ña}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na skrajnem južnem delu zahodne Asturije, na meji s [[provinca Leon|provinco Leon]], približno 120 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Ibias]], na severu na [[Cangas del Narcea]], na vzhodu na [[Villablino]] (v Leonu), na jugovzhodu na [[Palacios del Sil]] (v Leonu), na jugu na [[Páramo del Sil]] (v Leonu) in na jugozahodu na [[Peranzanes]] (v Leonu).

== Etimologija ==
Izvor imena Degaña ni popolnoma razjasnjen. Nekateri mislijo, da izvira iz imena samostana Dec Aniam, ki ga je vodil ''desetnik'' ({{lang-la|decanum}}). Občina se je imenovala v [[srednji vek|srednjem veku]] tudi ''Dekanéa''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Degaña |work=Toponimia Asturiana |url=https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=20&amp;palabra=ndi |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20250130141837/https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=20&amp;palabra=ndi |archive-date=2025-01-30 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V občini, pri naselju La Prohida so odkrili ostanke gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Los Castros de Degaña |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/los-castros-de-degana/ |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Manj virov je o Degañi iz srednjega veka. Domnevna listina omeni samostan Sv. Jakoba v Degañi, ampak verodostojnost tega dokumenta ni zanesljiva.

Degaña je bila od 13. stoletja tesno povezana s sosednjim Leonom. Tudi danes so močni ti stiki, predvsem s commarco Laciano.&lt;ref name=&quot;AYD&quot;&gt;{{navedi novice|title=Parroquias |work=Ayuntamiento de Degaña |url=https://www.degania.org/parroquias |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V nekaterih časih je bila evidentirana med leonske občine, dokler meja ni bila točno določena 1833 med Asturijo in Leonom. Dolgo časa je bila del občine Ibias.&lt;ref name=&quot;AYD&quot; /&gt;

Zaradi zlorab sta se Degaña in Cerredo veliko tožarila z veleposestniki, ki jih nista se mogla rešiti do konca 18. in začetka 19. stoletja. V 19. stoletju so ju pridružili k občini Ibas, čeprav nista bila pod dejansko oblastjo Ibiasa, ampak sta bila v bistvu samostojni občini.

Več stoletij so pasli čredarji na ozemlju do 1873, ko so jih kmetje odgnali iz pašnikov, ki so jih potem oddali v najem grofu v Torenu.&lt;ref name=&quot;AYD&quot; /&gt;

V 20. stoletju se je začelo rudarstvo. Rudniki so bili potencialni podpiralci Ljudske fronte, ki je zmagala na volitvah v občini v času [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Takrat so uničili cerkev v Degañi. Po vojni so naprej razvijali izkop premoga. Takrat se je razcvetel Cerredo, medtem ko se je pomen Degañe zmanjšal.&lt;ref name=&quot;RTVAst&quot;&gt;{{navedi novice|title=Degaña logró mantener una población estable a lo largo del siglo XX |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/noticias-asturias:-Dega%C3%83%C2%B1a-logro-mantener-una-poblacion-estable-a-lo-largo-del-siglo-XX_111593508298.html |date=30.6.2020 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Kajti so že zaprli vse rudnike, je upadanje prebivalstva v Degañi kot tudi v Laciani nezaustavljivo. Občina trenutno poskusi razvijati turizem s podporo [[Evropska unija|Evropske unije]].&lt;ref name=&quot;nuevaesp&quot;&gt;{{navedi novice|last=Álvarez |first=Demelsa |title=Espacio Tormaleo consigue financiación europea para la reactivación de Ibias y Degaña |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/occidente/2022/11/23/espacio-tormaleo-financiacion-europea-reactivacion-78952574.html |date=23.11.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Zaradi zaprtja rudnikov je 40% prebivalstva zapustilo in so se preselili v Oviedo, [[Gijón]] ali [[Madrid]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Villa |first=Octavio |title=Setenta concejos pierden población de forma continua en el último cuarto de siglo |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/setenta-concejos-pierden-poblacion-continua-cuarto-siglo-asturias-20220501000701-ntvo.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F |date=1.5.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Degaña 1991.jpg|desno|thumb|Klanci v Degañi]]
Občino oklenijo strminasti klanci. Led je v [[ledena doba|ledeni dobi]] izoblikoval današnje doline. Značilna orografska oblika okolice je [[morena|groblja]]. Na severu se nahaja gorovje Sierra de Degaña, ki ima tri visoke vrhe: Grallos (1866 m), Chagonacho (1870 m) in Rubio (1863 m). Na jugu občina meji s [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskim gorovjem]]. Na tem južnem delu gorske verige so najvišji vrhovi Moredina (1859 m), Bóveda (1923 m) in Gubia del Portillón (1934 m). Prelaz Cerredo povezuje Degaño z Leonom, predvsem z občino Villablinó.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Degaña |url=https://www.degania.org/historia |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Glavna reka občine je Ibias, ki se izliva v Collado. Dva glavna pritoka sta Corradas in Regueirón. Poleti je nizek vodostaj na teh rekah.

Rastlinstvo je zelo raznoliko v Degañi zaradi geografskega položaja. Ponekod zaradi lege dolin rastline imajo manj sence kot drugje, kjer je položaj bolj senčen. Na sončnih klancih obilno rastejo bukev, hrast in bodika. V gozdovih živijo srne, divji prašiči in medvedi (predvsem kantabrijski medved, ki je tukajšnja podvrsta [[rjavi medved|rjavega medveda). V potokih se obilno nahajajo posrtvi. 

Degaña je del Narodnega parka Ibias.&lt;ref name=&quot;NESP&quot;&gt;{{navedi novice|title=El Parque Natural de las Fuentes del Narcea, Degaña e Ibias |work=La Nieva España : Guardianes de la Biosfera |url=https://especiales.lne.es/guardianes-de-la-biosfera/fuentes-del-narcea-degana-ibias.html |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Tras la pista del oso pardo en los paisajes más bonitos de Asturias |work=El Mundo |url=https://www.elmundo.es/viajes/espana/2022/05/28/628ddc2921efa0eb508b45a6.html |date=28.5.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Torre de baldes en La Collada.jpg|thumb|desno|Stari rudniški stolp nad mino v La Colladi]]
Temelj gospodarstva je bil nekoč kmetijstvo, živinoreja in trgovina. V občini so bila avtarkična gospodarstva, čredarji so najeli pašnike ({{jezik-ast|braña}}), medtem ko je bilo dejavno trgovanje z Laciano v Leonu. Tudi je veliko leonskih čredarjev najelo pašnike v Degañi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Menéndez |first=Carmen-Oliva |year=2008 |title=Teitos. Cubiertas vegetales de Europa Occidental: de Asturias a Islandia |page=206 |publisher=Colegio Oficial de Aparejadores y Arquitectos Técnicos del Principado de Asturias |isbn=978-84-612-7656-1 |cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Industrializacija je večinoma odpravila poljedelstvo v Degañi. Premog, ki so ga tukaj izkopali, so večinoma odvažali v termoelektrarno v Anllaresu (v Leonu).&lt;ref name=&quot;RTVAst&quot; /&gt;

Občina trenutno osredotoči na podeželski turizem in naravni turizem, kar omogoča pripadnost Narodnemu parku Ibias.&lt;ref name=&quot;NESP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;nuevaesp&quot; /&gt; Tudi načrtujejo razvijati vinogradništvo s proizvodnjo asturijske vrste Cangas, ampak je ta panoga še v povojih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El nuevo vino de Asturias |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/gastronomia/gastronomia-asturias-vino-cangas-narcea-20221013114355-nt.html |date=13.10.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es |last=M. Puga |first=Jessica}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Ima malo kulturnih spomenikov kot cerkvene ali ljudske stavbe. Cerkev Marije Device v Cerredu so gradili v 14. stoletju, sedanjo obliko je dobila v 17. stoletju. V cerkvi v Tabladu je Kristusova podoba iz 16. stoletja, ki so jo rezali iz [[slonovina|slonovine]].

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Občine v Asturiji}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Deganja}}

[[Kategorija:Občine v Asturiji]]</text>
      <sha1>1inle2rtkm1ceum7uaorga9e0hv5v95</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609148</id>
    <revision>
      <id>6772714</id>
      <parentid>6768957</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:24:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>RKD</comment>
      <origin>6772714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8418" sha1="bmie3x7t56c4em37nk9chtxwhh5xel8" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| pushpin map = Slovenija
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| location = [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh)
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| bells hung = 2
| tower quantity = 1
| bell weight = 424 kg, 250 kg
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=1622
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}&lt;/ref&gt; od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot;
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; text-align: center;&quot; |
&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala&lt;br&gt;v ta hram molitve&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske&lt;br&gt;&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;
| style=&quot;vertical-align: middle;&quot; |
[[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]]
|}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)|position=left}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>bmie3x7t56c4em37nk9chtxwhh5xel8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772715</id>
      <parentid>6772714</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:24:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8404" sha1="anpw5kzaqt0as5v5fwhqhcjkk6s8n2l" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| pushpin map = Slovenija
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| location = [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh)
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| bells hung = 2
| tower quantity = 1
| bell weight = 424 kg, 250 kg
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=1622
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}&lt;/ref&gt; od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot;
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; text-align: center;&quot; |
&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala&lt;br&gt;v ta hram molitve&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske&lt;br&gt;&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;
| style=&quot;vertical-align: middle;&quot; |
[[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]]
|}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)|position=left}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>anpw5kzaqt0as5v5fwhqhcjkk6s8n2l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772717</id>
      <parentid>6772715</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:25:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6772717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8429" sha1="loso9kjspwjw1cu8lp0jlb5sic7b8wx" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
| name = Cerkev sv. Janeza Krstnika
| pushpin map = Slovenija
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| location = [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]] (Mali Vinji vrh)
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| bells hung = 2
| tower quantity = 1
| bell weight = 424 kg, 250 kg
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=1622
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na Malem Vinjem vrhu v vasi [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]].

== Zgodovina ==
Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}&lt;/ref&gt;, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. 
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave.

Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:&lt;br&gt;&lt;blockquote&gt;''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''&lt;/blockquote&gt;

Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]].

== Arhitektura ==
Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop.

== Oprema ==
Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika.

[[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}&lt;/ref&gt; od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katerega pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:&lt;br&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto;&quot;
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; text-align: center;&quot; |
&lt;blockquote style=&quot;max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;&quot;&gt;''V tem kraškem kamnu&lt;br&gt;in v našem hvaležnem spominu&lt;br&gt;je zapisan&lt;br&gt;&lt;br&gt;prof. Jože Peterlin&lt;br&gt;1911-1976&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pomagal je ohranjati slovenstvo&lt;br&gt;na mejah domovine&lt;br&gt;&lt;br&gt;&lt;br&gt;Naša misel&lt;br&gt;se bo spoštljivo vračala&lt;br&gt;v ta hram molitve&lt;br&gt;na njegov rodni Vinji vrh&lt;br&gt;med drage ljudi zelene Dolenjske&lt;br&gt;&lt;br&gt;Tržaški Slovenci&lt;br&gt;v spominskem letu 1996''&lt;/blockquote&gt;&lt;br&gt;
| style=&quot;vertical-align: middle;&quot; |
[[Slika:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh - tabla.jpg|395 px]]
|}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. John the Baptist's Church (Vinji Vrh)|position=left}}

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika|Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Janez Krstnik, Vinji Vrh]]
[[Kategorija:Vinji Vrh, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>loso9kjspwjw1cu8lp0jlb5sic7b8wx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Portal:V novicah/Glavna stran/oktober 2026</title>
    <ns>100</ns>
    <id>609365</id>
    <revision>
      <id>6772693</id>
      <parentid>6772186</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <origin>6772693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2799" sha1="3wlkfakhd0b4qxwqa1r9drdfcm2bqm3" xml:space="preserve">[[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]]
* V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]].
* Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz.
*'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države.
*Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]].
*Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]].
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec;
[[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka;
[[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog;
[[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1;
[[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist;
[[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka;
[[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik;
[[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist;
[[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka</text>
      <sha1>3wlkfakhd0b4qxwqa1r9drdfcm2bqm3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772727</id>
      <parentid>6772693</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:12:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+toledska železniška nesreča</comment>
      <origin>6772727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2935" sha1="hg63qup3xgivnsz4zmoe5upx3lcqk6u" xml:space="preserve">[[Slika:08.08.2026 - FOTOS OFICIAIS - 55450293419.jpg|150px|right|Luiz Inácio Lula da Silva]]
* V '''[[železniška nesreča pri Toledu|trčenju dveh vlakov pri Toledu]]''' v Španiji je umrlo 69 ljudi, več sto je poškodovanih.
* V drugem krogu '''[[splošne volitve v Braziliji leta 2026|splošnih volitev v Braziliji]]''' je predsedniški kandidat [[Luiz Inácio Lula da Silva]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; premagal nasprotnika [[Flávio Bolsonaro|Flávia Bolsonara]].
* Na '''[[Srbske parlamentarne volitve leta 2026|srbskih parlamentarnih volitvah leta 2026]]''' je večino sedežev osvojila [[Študentska lista]], nekdanji predsednik [[Aleksandar Vučić]] pa je priznal poraz.
*'''[[Protesti srednješolcev v Franciji (2026)|Protesti srednješolcev v Franciji]]''' so v več [[Francija|francoskih]] mestih prerasli v izgrede in se razširili v druge države.
*Na podelitvi '''[[Zoisova nagrada|Zoisovih nagrad]]''' sta nagrado za življenjsko delo prejela toksikologinja [[Milena Horvat]] in komunikolog [[Slavko Splichal]].
*Na '''[[referendumi 11. oktobra 2026|referendumih 11. oktobra]]''' so volivci zavrnili [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|novelo zakona o parlamentarni preiskavi]] in [[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka|ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka]], podprli pa so [[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|pogojevanje denarne socialne pomoči delovno sposobnim upravičencem]] in [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah]].
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
{{Flatlist|class=inline}}
* [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]]
* [[Rusko-ukrajinska vojna]]
* [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]]
{{endflatlist}}
&lt;hr style=&quot;overflow:hidden&quot;&gt;
'''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' 
&lt;!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov.
Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega.
Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&amp;nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami.
Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--&gt;
[[Patrick Stewart]] ({{abbr|86|umrl 28. oktobra}}), angleški igralec;
[[Elke Sommer]] ({{abbr|85|umrla 28. oktobra}}), nemška igralka;
[[Andrej Gogala]] ({{abbr|63|umrl 26. oktobra}}), slovenski biolog;
[[John Cordts]] ({{abbr|91|umrl 24. oktobra}}), kanadski dirkač formule 1;
[[Heikki Mälkiä]] ({{abbr|68|umrl 13. oktobra}}), finski hokejist;
[[Meta Grosman]] ({{abbr|90|umrla 11. oktobra}}), slovenska anglistka;
[[Goran Bare]] ({{abbr|62|umrl 9. oktobra}}), hrvaški glasbenik;
[[Vlado Jug]] ({{abbr|79|umrl oktobra}}), slovenski hokejist;
[[Biljana Plavšić]] ({{abbr|96|umrla 1. oktobra}}), bosansko-srbska političarka</text>
      <sha1>hg63qup3xgivnsz4zmoe5upx3lcqk6u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fulci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609386</id>
    <revision>
      <id>6772648</id>
      <parentid>6760200</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T05:56:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead. #IABot (v2.0.9.6)</comment>
      <origin>6772648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7066" sha1="to0rqjf6989uxf7gw3xowk7ksz4um97" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Death metal skupina}}

{{Infobox musical artist
| name            = Fulci
| image           =
| caption         =
| image_size      =
| alias           =
| origin          = [[Caserta]], [[Kampanija]], [[Italija]]
| genre           = [[Death metal]]
| years_active    = 2013–danes
| label           = 20 Buck Spin, Maggot Stomp, Time to Kill, CBC
| current_members = Clemente &quot;Klem&quot; Diglio&lt;br/&gt;Domenico &quot;Dome&quot; Diego&lt;br/&gt;Fiore Stravino&lt;br/&gt;Edoardo Nicoloso&lt;br/&gt;Ando Ferraiuolo
| website         = 
}}

'''Fulci''' je [[death metal]] skupina iz mesta [[Caserta]] v Italiji.&lt;ref name=&quot;RH&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Moore |first=Theron |date=2025-05-06 |title=News: Fulci Announce North American Tour |url=https://newnoisemagazine.com/news-fulci-announce-north-american-tour/ |access-date=2025-07-16 |website=New Noise Magazine |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Skupina je poimenovana po italijanskem filmskem režiserju [[Lucio Fulci|Luciu Fulciju]].&lt;ref name=&quot;MHItalia&quot;&gt;{{cite web |title=Fulci |url=https://www.metalhammer.it/band/fulci/ |website=Metal Hammer |publisher=Metal Hammer Italia |access-date=16 June 2026 |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Začetno zasedbo skupine Fulci, ustanovljene leta 2013, so sestavljali Clemente &quot;Klem&quot; Diglio na bas kitari, Domenico &quot;Dome&quot; Diego na glavni kitari in Fiore Stravino na vokalu.&lt;ref name=&quot;MHItalia&quot;/&gt; Leta 2014 so izdali prvi demo posnetek ''Incubus in the Surgery Room''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=FULCI |url=https://timetokillrecords.com/pages/fulci |website=Time To Kill Records |access-date=16 June 2026 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Prvenstveni studijski album z naslovom ''Opening the Hell Gates'' je izšel leta 2015 pri založbi CBC Records.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Fulci Interview |url=https://www.extreminal.com/fulci-interview/ |website=Extreminal Metal Magazine |access-date=16 June 2026 |date=6 October 2020}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 so izdali svoj drugi studijski album ''Tropical Sun'', ki je prejel priznanja kritikov in skupini prinesel precejšnjo mednarodno pozornost.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Lawson |first1=Dom |title=Reviews - Tropical Sun |url=https://blabbermouth.net/reviews/tropical-sun |website=BLABBERMOUTH.NET |language=en |date=10 June 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=RHTS&gt;{{cite web |title=Tropical Sun - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-tropical-sun |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2019}}&lt;/ref&gt;

Po uspehu so Fulci leta 2021 izdali svoj tretji studijski album ''Exhumed Information''. Za promocijo tega albuma je skupina začela obsežno koncertno turnejo po Evropi in Združenih državah Amerike. Med turnejo po ZDA so v prestižnem studiu [[Morrisound Recording]] v mestu [[Tampa, Florida|Tampa na Floridi]] posneli album v živo/kompilacijski album z naslovom ''The Morrisound Session''.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Brown |first1=Gavin |title=Dome from Fulci |url=https://echoesanddust.com/2024/08/dome-from-fulci/ |website=Echoes And Dust |access-date=16 June 2026 |date=19 August 2024}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 sta se glavni zasedbi pridružila dodatni kitarist Ando Ferraiuolo in bobnar Edoardo Nicoloso. Podpisali so pogodbo z ameriško založbo za ekstremni metal ''20 Buck Spin'' ter leta 2024 izdali svoj četrti studijski album ''Duck Face Killings''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Fulci - Marathon Music Works |url=https://www.marathonmusicworks.com/tm-attraction/fulci/ |website=Marathon Music Works |access-date=16 June 2026 |date=6 May 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20261005083941/https://www.marathonmusicworks.com/tm-attraction/fulci/ |archive-date=2026-10-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=FULCI sign to 20 Buck Spin, completed drum tracking for new album |url=https://lambgoat.com/news/42591/fulci-sign-to-20-buck-spin-completed-drum-tracking-for-new-album/ |website=Lambgoat |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 May 2024}}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je skupina nastopila na festivalu [[Obscene Extreme]] na Češkem.&lt;ref&gt;{{cite web |title=FULCI / OEF europe |url=https://obsceneextreme.cz/en/bands/detail/id/fulci |website=Obscene Extreme |access-date=16 June 2026}}&lt;/ref&gt; Leta 2026 so objavili, da bodo nastopili kot predskupina zasedbe [[Cryptopsy]] na 13. turneji Decibel Magazine Tour po Severni Ameriki,&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-01-27 |title=CRYPTOPSY Announces North American Tour With NECROT, FULCI &amp; BLOOD MONOLITH |url=https://metalinjection.net/tour-dates/cryptopsy-announces-north-american-tour-with-necrot-fulci-blood-monolith |access-date=2026-01-28 |website=Metal Injection |language=en-US}}&lt;/ref&gt; vendar se zaradi težav z vizumi turneje niso mogli udeležiti. Na njihovem festivalskem mestu jih je zamenjala skupina [[Spirit Adrift]].&lt;ref&gt;{{cite web |title=Resurrected SPIRIT ADRIFT to Replace FUCLI on the Decibel Magazine Tour Starting April 30! |url=https://www.decibelmagazine.com/2026/04/24/resurrected-spirit-adrift-to-replace-fucli-on-the-decibel-magazine-tour-starting-april-30/ |website=Decibel Magazine |access-date=16 June 2026 |date=24 April 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glasbeni slog in vplivi ==
Rich Hobson iz revije ''[[Metal Hammer]]'' je zapisal, da zasedba Fulci zveni kot »gnoječi se [[sarkom|sarkomi]] klokotajočega klanja stare šole, napolnjeni s [[sampling|sampli]], [[sintetizator|sintetizatorji]] in sredozemskim gangsterskim zvokom.« Tematsko črpajo navdih iz [[grozljivka|grozljivk]]. Skupino so primerjali s zasedbami, kot so [[Cannibal Corpse]], [[Mortician (glasbena skupina)|Mortician]] in [[Fluids (glasbena skupina)|Fluids]].&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Hobson |first1=Rich |last2=Mills |first2=Matt |last3=Bolthio-Jones |first3=Tim |last4=Marshall |first4=Will |last5=Grady |first5=Spencer |title=4 brilliant new metal bands you need to hear this month |url=https://www.loudersound.com/features/best-new-metal-bands-alterium-el-moono-slift-fulci |website=Louder Sound |access-date=16 June 2026 |language=en |date=3 December 2024}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Studijski albumi ===
* ''Opening the Hell Gates'' (2015)
* ''Tropical Sun'' (2019)&lt;ref name=RHTS/&gt;
* ''Exhumed Information'' (2021)
* ''Duck Face Killings'' (2024)&lt;ref name=&quot;RH&quot;&gt;{{cite web |title=Fulci: Duck Face Killings - RockHard |url=https://www.rockhard.de/reviews/fulci-duck-face-killings |website=[[Rock Hard (revija)|Rock Hard]] |access-date=12 September 2025 |date=2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Otterbeck |first1=Tim |title=Fulci - Duck Face Killings Review • metal.de % |url=https://www.metal.de/reviews/fulci-duck-face-killings-538108/ |website=metal.de |date=16 August 2024}}&lt;/ref&gt;

== Člani skupine ==
* Clemente &quot;Klem&quot; Diglio – bas kitara (2013–danes)
* Domenico &quot;Dome&quot; Diego – kitare, sintetizatorji (2013–danes)
* Fiore Stravino – vokal (2013–danes)
* Edoardo Nicoloso – bobni (2023–danes)
* Ando Ferraiuolo – kitare (2023–danes)

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{AllMusic}}
* {{Discogs artist}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Italijanske metal skupine]]
[[Kategorija:Death metal skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]]</text>
      <sha1>to0rqjf6989uxf7gw3xowk7ksz4um97</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rotary klub Martjanci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609596</id>
    <revision>
      <id>6772687</id>
      <parentid>6762225</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:01:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mravlja Matjaz</username>
        <id>32391</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slika</comment>
      <origin>6772687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3634" sha1="fdxnz4a5uhmqb5c4gmarmapr47qlvku" xml:space="preserve">[[File:Martjanci Gostišče Šinjor 20261029 114635.jpg|thumb|Martjanci. Gostišče Šinjor. Tu je bil leta 2003 ustanovljen RC Martjanci. Slovenija.]]
[[File:RC Martjanci Nova lokacija kjer se člani srečujejo od leta 2026 dalje 20261028 212921.jpg|thumb|Hotel Sončno Polje. RC Martjanci, nova lokacija kjer se člani srečujejo Od leta 2026 dalje.]]
[[File:G. Bojan Berden RC Martjanci Predsednik v rotarijskem letu 2025 2026 20261029 100636.jpg|thumb|g. Bojan Berden. Moravske Toplice, 2026. Slovenija. RC Martjanci. Predsednik v rotarijskem letu 2025 2026]]

'''Rotary klub Martjanci''' (RC Martjanci) je bil ustanovljen leta 2003 v Martjancih (v občini Moravske Toplice, regija Pomurje) &lt;ref&gt;https://www.facebook.com/rotarymartjanci/?locale=sl_SI&lt;/ref&gt;. Ustanovitev RC Martjanci in kasneje njihova tedenska srečanja so potekala v gostišču Šinjor, v Martjancih. Ob ustanovitvi, je bilo v klubu preko 30 članov.

==Boterski klub==
Boterski klub je [[Rotary klub Maribor|Rotary klub Maribor]] &lt;ref&gt;Rotary klub Martjanci: Spodbujajo mlade nadarjene Pomurce https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/rotary-klub-martjanci-spodbujajo-mlade-nadarjene-pomurce-721271&lt;/ref&gt; .

==Dobrodelni projekti==
Okoljski projekti: V okviru varovanja okolja so posadili že več kot 250 medovitih dreves (v Moravskih Toplicah in na Suhem Vrhu) ter osnovnim šolam podarili hotele za opraševalce in sadike lip&lt;ref&gt;Osnovna šola I Murska Sobota, Projekt Dan sajenja medovitih rastlin 31. Mar 2023 https://www.osenams.si/2023/03/31/projekt-dan-sajenja-medovitih-rastlin/&lt;/ref&gt;.

==Predsedniki==
* 2003 - Matjaž Kovačič 
* 2004 - Bojan Berden
* 2005 - ...
* 2015 - 2016 [[Dragutin Salavec]] &lt;ref&gt;  1. DOBRODELNI POHOD ROTARY KLUBA MARTJANCI 
 ttps://www.pomurec.com/vsebina/35318/Dobrodelni_pohod_Rotary_kluba_Martjanci &lt;/ref&gt;
* 2017 - 2018 Jože Prša
* 2018 - 2019 [[Dean Köveš]]&lt;ref&gt; VEČER, Rotarijci si prizadevajo za boljši svet  https://vecer.com/pomurje/rotarijci-si-prizadevajo-za-boljsi-svet-6617280 &lt;/ref&gt;
* 2019 - 2020 [[Jože Trajber]]&lt;ref&gt;»Včeraj smo dobili novega predsednika RC Martjanci... zelo uspešnega Deana je nasledil Jože.«  https://www.facebook.com/rotarymartjanci/posts/v%C4%8Deraj-smo-dobili-novega-predsednika-rc-martjanci-zelo-uspesnega-deana-je-nasled/2246443472282703/&lt;/ref&gt;
* 2021 - 2022 Edith Žižek Sapač
* 2022 - 2023 Robert Šoštarec
* 2023 - 2024 [[Benjamin Ošlaj]]&lt;ref&gt;Obisk guvernerja Andreja Božiča v Rotary klub Martjanci. V družbi predsednika kluba Benjamina Ošlaja https://www.instagram.com/p/C0Ty8f8tOq0/&lt;/ref&gt;
* 2024 - 2025 Renata Gorjan
* 2025 - 2026 [[Bojan Berden]] &lt;ref&gt; Dan odprtih vrat Rotary kluba Martjanci https://rotaryslovenija.org/dan-odprtih-vrat-rotary-kluba-martjanci/&lt;/ref&gt;
* 2026 - 2027 [[Franci Cipot]]&lt;ref&gt; Predsednice in predsedniki 2026-2027  https://rotaryslovenija.org/predsednice-in-predsedniki-2023-2024/&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt; RC Martjanci vabijo na Ferijev pohod in Dan odprtih vrat https://rotaryslovenija.org/ferijev-pohod-rc-martjanci/&lt;/ref&gt;

==Častni član==

==Pobrateni klubi==
* Rotary klub Peč
* Rotary klub Čakovec

==Glej tudi==
* [[Seznam Rotary klubov v Sloveniji]]
* [[Martjanci]]
* [[Murska Sobota]]
* [[Občina Murska Sobota]]

==Zunanje povezave==
*[https://www.facebook.com/televizijaidea/videos/rotary-klub-martjanci-vabi-na-dobrodelni-koncert-ki-bo-jutri-v-gledali%C5%A1%C4%8Du-park-m/837833825480403/  Rotary klub Martjanci vabi na dobrodelni koncert, ki bo jutri v Gledališču Park Murska Sobota.]


==Viri==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-organizacija}}

[[Kategorija:Ustanovitve leta 2003]]
[[Kategorija:Slovenski rotarijci]]</text>
      <sha1>fdxnz4a5uhmqb5c4gmarmapr47qlvku</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Jožefa, Orešje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>609708</id>
    <revision>
      <id>6772711</id>
      <parentid>6770049</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:21:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>RKD</comment>
      <origin>6772711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11750" sha1="hqpbsm2agm4dbfde11w1eh6eko71qvj" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jožefa
| pushpin map = Slovenija
| location = [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] (Veliki Vinji vrh)
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| dedication = [[sveti Jožef]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| tower quantity = 1
| bells = 1
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2537
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}

'''Cerkev sv. Jožefa''' (včasih tudi sv. Marije) je [[podružnična cerkev]] na Velikem Vinjem vrhu v vasi [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]].

== Zgodovina ==
Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]].

Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:&lt;blockquote&gt;''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''&lt;/blockquote&gt;
Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka.

== Arhitektura ==
Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor.

Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija.

=== Zvonik ===
Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom.

== Oprema ==
=== Marijin oltar ===
Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja Metzingerja. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''HOC OPVS / REGIMINE REV&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt;: ET AMPL.&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt; D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)&lt;u&gt;D&lt;/u&gt;(u) M R(everen)&lt;u&gt;DI&lt;/u&gt; / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET&lt;u&gt;A&lt;/u&gt;(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII''
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.''
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Drugi oltarji ter slike in poslikave ===
Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je kip [[Sveta Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]].

V cerkvi sta ohranjeni tudi dve sliki, verjetno iz druge polovice 18. ali pa začetka 19. stoletja. Na obokih lope pred zvonikom pa so v medaljonih upodobljeni trije prizori, in sicer Oznanjenje, Obsikovanje, Kristusovo rojstvo in Beg v Egipt. Slikarija sodi v čas iz prehoda iz 17. v 18. stoletje.

=== Shodi ===
Bogata cerkvena oprema, dve, za Dolenjsko razmeroma veliki cerkvi ter števline predelave cerkve pričajo o tem, da je bil Veliki Vinji vrh precej več kot samo podeželska podružnica. To je bila nekdaj znana in obiskovana božja pot. Ob shodih naj bi bilo ob poti nastavljenih več gostilnic in prodajalnic, streljajo naj bi se celo z možnarji. Bilo je tudi nekaj muzikantov, ki pa naj bi jih cerkev v drugi polovici 19. stoletja zaradi različnih nerodnosti zatrla.

=== Orgle ===
Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). [[Edo Škulj]] je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Dispozicija orgel (izbor registrov)
! colspan=&quot;3&quot; |Manual (C/E-c&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
! colspan=&quot;3&quot; |Pedal (C/E-gis)
|-
|1.
|Copula maior
|8'
|7.
|Subbass
|16'
|-
|2.
|Copula minor
|4'
|8.
|Octavbass
|8'
|-
|3.
|Principal
|4'
|9.
|Quintbas
|5 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|-
|4.
|Octava
|2'
|
|
|
|-
|5.
|Quinta
|1 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|
|
|
|-
|6.
|Mixtura
|1'
|
|
|
|-
|}

== Nekdanja cerkev sv. Volbenka ==
{{glavni|Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh}}
Le nekaj metrov severno od cerkve sv. Jožefa je stala danes izginula cerkev sv. Volbenka. O njej ni danes nobenega sledu več, njeno lego lahko prepoznamo po konfiguraciji terena. Omenjajo jo listine iz leta 1581, 1667 in 1677, in pa tudi [[Slava vojvodine Kranjske]]. Cerkev naj bi bila v slabem stanju že v drugi polovici 18. stoletja, porušena pa je bila po požaru 1815. 

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa; Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}
* Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=right}}
* [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani]
* [https://orgle.si/o133/ Orgle v cerkvi na spletni strani orgle.si]

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Orešje]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Orešje]]
[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>hqpbsm2agm4dbfde11w1eh6eko71qvj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772712</id>
      <parentid>6772711</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:22:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ups</comment>
      <origin>6772712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11753" sha1="7w6txso6xspquh3cryv36iz9pdu8bj0" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jožefa
| pushpin map = Slovenija
| location = [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] (Veliki Vinji vrh)
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| dedication = [[sveti Jožef]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| tower quantity = 1
| bells = 1
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2537
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Jožefa''' (včasih tudi sv. Marije) je [[podružnična cerkev]] na Velikem Vinjem vrhu v vasi [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]].

== Zgodovina ==
Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]].

Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:&lt;blockquote&gt;''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''&lt;/blockquote&gt;
Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka.

== Arhitektura ==
Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor.

Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija.

=== Zvonik ===
Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom.

== Oprema ==
=== Marijin oltar ===
Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja Metzingerja. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''HOC OPVS / REGIMINE REV&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt;: ET AMPL.&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt; D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)&lt;u&gt;D&lt;/u&gt;(u) M R(everen)&lt;u&gt;DI&lt;/u&gt; / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET&lt;u&gt;A&lt;/u&gt;(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII''
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.''
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Drugi oltarji ter slike in poslikave ===
Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je kip [[Sveta Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]].

V cerkvi sta ohranjeni tudi dve sliki, verjetno iz druge polovice 18. ali pa začetka 19. stoletja. Na obokih lope pred zvonikom pa so v medaljonih upodobljeni trije prizori, in sicer Oznanjenje, Obsikovanje, Kristusovo rojstvo in Beg v Egipt. Slikarija sodi v čas iz prehoda iz 17. v 18. stoletje.

=== Shodi ===
Bogata cerkvena oprema, dve, za Dolenjsko razmeroma veliki cerkvi ter števline predelave cerkve pričajo o tem, da je bil Veliki Vinji vrh precej več kot samo podeželska podružnica. To je bila nekdaj znana in obiskovana božja pot. Ob shodih naj bi bilo ob poti nastavljenih več gostilnic in prodajalnic, streljajo naj bi se celo z možnarji. Bilo je tudi nekaj muzikantov, ki pa naj bi jih cerkev v drugi polovici 19. stoletja zaradi različnih nerodnosti zatrla.

=== Orgle ===
Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). [[Edo Škulj]] je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Dispozicija orgel (izbor registrov)
! colspan=&quot;3&quot; |Manual (C/E-c&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
! colspan=&quot;3&quot; |Pedal (C/E-gis)
|-
|1.
|Copula maior
|8'
|7.
|Subbass
|16'
|-
|2.
|Copula minor
|4'
|8.
|Octavbass
|8'
|-
|3.
|Principal
|4'
|9.
|Quintbas
|5 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|-
|4.
|Octava
|2'
|
|
|
|-
|5.
|Quinta
|1 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|
|
|
|-
|6.
|Mixtura
|1'
|
|
|
|-
|}

== Nekdanja cerkev sv. Volbenka ==
{{glavni|Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh}}
Le nekaj metrov severno od cerkve sv. Jožefa je stala danes izginula cerkev sv. Volbenka. O njej ni danes nobenega sledu več, njeno lego lahko prepoznamo po konfiguraciji terena. Omenjajo jo listine iz leta 1581, 1667 in 1677, in pa tudi [[Slava vojvodine Kranjske]]. Cerkev naj bi bila v slabem stanju že v drugi polovici 18. stoletja, porušena pa je bila po požaru 1815. 

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa; Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}
* Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=right}}
* [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani]
* [https://orgle.si/o133/ Orgle v cerkvi na spletni strani orgle.si]

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Orešje]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Orešje]]
[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>7w6txso6xspquh3cryv36iz9pdu8bj0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772716</id>
      <parentid>6772712</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:25:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11729" sha1="qe4hdcbthdvwy1chhy0sehqnnw00ix7" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jožefa
| pushpin map = Slovenija
| location = [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] (Veliki Vinji vrh)
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| dedication = [[sveti Jožef]]
| status = [[podružnična cerkev]]
| functional status = aktivno
| parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]]
| deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]]
| metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]
| tower quantity = 1
| bells = 1
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Cerkev sv. Jožefa, Orešje
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=2537
 | občina = Šmarješke Toplice &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}

'''Cerkev sv. Jožefa''' (včasih tudi sv. Marije) je [[podružnična cerkev]] na Velikem Vinjem vrhu v vasi [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]].

== Zgodovina ==
Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]].

Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:&lt;blockquote&gt;''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''&lt;/blockquote&gt;
Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka.

== Arhitektura ==
Čeprav je cerkev omenjena v arhivskih virih šele na koncu 16. stoletja, se je pri obnovitvenih delih leta 1993 pokazalo, da so v njenih zidovih skrite precej starejše stavbne ostaline. V stenah ladje so bili najdeni zidovi romanske stavbe, delno ohranjeno baročno okno priča o tem, da je verjetno iz 13. stoletja. Prvotna srednjeveška zgradba je bila skozi stoletja gotovo večkrat predelana. Prvič v prvi polovici 15. stoletja. Takrat je južna stena [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] dobila vsaj eno okno, zahodna stena pa nov gotski portal. Le arheološke raziskave tlakov pa bi lahko potrdile ali zanikale domnevo, da je bil ob gotski predelavi pozidan nov oltarni prostor.

Srednjeveška cerkev je bila nato (vsaj) dvakrat predelana v skladu z baročnim slogom. Ob prvi, v sredini 17. stoletja, so bila v ladji oblikovana nova pravokotna okna s kamnitimi okenskimi okviri, v cerkev so namestili tudi novo opremo in jo okrasili. Druga predelava se je zgodila v prvi polovici 18. stoletja. Ta je bila očitno tako temeljita, da zapisnik iz leta 1753 cerkev omenja kot novo. Takrat je bil verjetno zamenjan gotski [[prezbiterij]], veliko sprememb je doživela tudi ladja, med drugim nov kor z [[orgle|orglami]]. Leta 1891 je cerkev dobila nova portala. Ob že omenjenih prenovitvenih delih leta 1993 je bila cerkev statično sanirana, dobila je tudi novo streho, odstranjeni pa sta bili zakristija, postavljena, med zvonik in prezbiterij, ter kapelica ob vzhodni strani prezbiterija.

=== Zvonik ===
Ob severni strani prezbiterija je postavljen prostostoječ zvonik. Njegove fasade so razčlenjene s kamnitimi pasovi. Vse do leta 1917 so v njem viseli trije bronasti zvonovi, manjša dva sta bila odvzeta za potrebe vojaštva, ostal je veliki zvon iz leta 1701, vlila sta ga celjska [[zvonar]]ja [[Nikolaj Urban Boset]] in [[Konrad Schneider]]. Na njem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''A fulgore, tempeste, peste, fame, bello, subitanea et improvisa morte, libera nos, Domine! Nisi Deus custodierit civitatem, frustra, vigilat, qui custodit eam.''
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''Strele, viharjev, kuge, lakote, vojske, nagle in neprevidne smrti, reši nas, o Gospod! Ako Gospod ne varuje mesta, ga zaman varuje, kdor ga čuva.''
&lt;/blockquote&gt;
|}
Na zahodno stran zvonika je prislonjena tudi lopa, pokrita s križnim obokom.

== Oprema ==
=== Marijin oltar ===
Cerkev ima zelo bogato okrašen oltar, še posebej za podeželsko podružnico. Zlat ''glavni oltar'' zavzemma osrednje mesto v prezbiteriju, iz 17. stoletja, predelan v 18. stoletju. V glavni niši stoji kip Matere Božje, pokriva ga slika ''Smrt sv. Jožefa'', delo slikarja Metzingerja. V stranskih nišah stojita kip [[Sveta Marjeta|sv. Marjete]] (levo) in kip [[Sveta Barbara|sv. Barbare]] (desno). Atika je upodobljena kot [[trilist]], v njej je upodobljena [[Sveta Trojica]], nad njo, tik pod stropom, pa je kip [[Nadangel Mihael|nadangela Mihaela]]. Na predeli oltarnega nastavka za tabernaljem je napis:
{|
|-
| &lt;blockquote&gt;''HOC OPVS / REGIMINE REV&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt;: ET AMPL.&lt;sup&gt;MI&lt;/sup&gt; D(omini).D(omini). / IOANNIS D(ei). G(ratia). ABBATIS SITTICEN(sis). / S(acrae). C(aesareae). M(aiestatis) CONS(iliarii). / ECCLESIAE IMPENSIS, / CVRA A(dmo)&lt;u&gt;D&lt;/u&gt;(u) M R(everen)&lt;u&gt;DI&lt;/u&gt; / D(omini). / M(agistri). STEPHANI BE(l)IZITSH / DECANI / RVDOLPHSB(ertensis). / PAROCHI AD S(anctam). MARGARET&lt;u&gt;A&lt;/u&gt;(m) / ERECTVM / M. DC. LVIII''
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''»To delo je bilo postavljeno pod vodstvom prečastitega in dobrohotnega gospoda, gospoda Janeza, po božji milosti opata Stiškega, svetovalca presvetega cesarskega veličanstva, na stroške cerkve, ob prizadevanju prečastitega gospoda magistra Štefana Beličiča, novomeškega dekana in župnika pri sv. Marjeti. Postavljeno 1658«.''
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Drugi oltarji ter slike in poslikave ===
Dva stranska oltarja sta iz 17. stoletja. Zapisik iz leta 1753 pravi, da sta stranska oltarja posvečena [[Sveta Agata|sv. Agati]] in sv. Volbenku. Danes tema dvema svetnikoma ni posvečen noben oltar, tudi ni sledov o njunih kipih. Glede na starost današnjih oltarjev pa je najverjetneje, da sta bila oltarja kasneje posvečena drugima zavetnikoma. Zaradi starosti nekaterih kipov predpostavljamo, da se je to zgodilo kmalu po sredini 18. stoletja. Levi stranski oltar je posvečen [[Sveta Uršula|sv. Uršuli]], ki je upodobljena s puščico v roki, v zavetju njenega plašča jo stiskajo device, njene spremljevalke. V levi niši je kip svetnice, verjetno Marije, brez atributov, v desni pa stoji kip [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza Evangelista]]. V niši atike je kip [[Sveti Janez Krstnik|sv. janeza Krstnika]], na atiki pa je Kristus s križem. Desni stranski oltar je posvečen [[Sveti Rok|sv. Roku]]. Njegov kip je v osrednji niši. Levo je kip sv. Katarine, desno pa nekega svetega papeža, brez atributov. V niši atike je kip [[Sveta Lucija|sv. Lucije]]. Ob njej je na levi kip [[Sveti Anton Puščavnik|sv. Antona Puščavnika]]. Na atiki je še en kip nekega svetega papeža, verjetno Urbana. Ob južni steni ladje je oltar [[Sveta Notburga|sv. Notburge]] iz 18. stoletja. Na njem sta kipa sv. Janeza in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]]. Slika sv. Notburge bi lahko bila delo baročnega slikarja [[Janez Mihael Reinwald|Reinwalda]].

V cerkvi sta ohranjeni tudi dve sliki, verjetno iz druge polovice 18. ali pa začetka 19. stoletja. Na obokih lope pred zvonikom pa so v medaljonih upodobljeni trije prizori, in sicer Oznanjenje, Obsikovanje, Kristusovo rojstvo in Beg v Egipt. Slikarija sodi v čas iz prehoda iz 17. v 18. stoletje.

=== Shodi ===
Bogata cerkvena oprema, dve, za Dolenjsko razmeroma veliki cerkvi ter števline predelave cerkve pričajo o tem, da je bil Veliki Vinji vrh precej več kot samo podeželska podružnica. To je bila nekdaj znana in obiskovana božja pot. Ob shodih naj bi bilo ob poti nastavljenih več gostilnic in prodajalnic, streljajo naj bi se celo z možnarji. Bilo je tudi nekaj muzikantov, ki pa naj bi jih cerkev v drugi polovici 19. stoletja zaradi različnih nerodnosti zatrla.

=== Orgle ===
Baročne orgle v cerkvi so iz 18. stoletja, vkomponirane v korno ograjo. So delo orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]] (manualni del). [[Edo Škulj]] je v popisu iz 80. let za spremenjeno mehaniko domneval, da je delo [[Janko Vrabec|Janka Vrabca]] ali pa [[Janez Mandlin|Janeza Mandlina]], ki sta delovala na Dolenjskem v drugi polovici 19. stoletja. Za uporabo je instrument potreben prenove, a je v še precej dobrem stanju.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Dispozicija orgel (izbor registrov)
! colspan=&quot;3&quot; |Manual (C/E-c&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
! colspan=&quot;3&quot; |Pedal (C/E-gis)
|-
|1.
|Copula maior
|8'
|7.
|Subbass
|16'
|-
|2.
|Copula minor
|4'
|8.
|Octavbass
|8'
|-
|3.
|Principal
|4'
|9.
|Quintbas
|5 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|-
|4.
|Octava
|2'
|
|
|
|-
|5.
|Quinta
|1 &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;'
|
|
|
|-
|6.
|Mixtura
|1'
|
|
|
|-
|}

== Nekdanja cerkev sv. Volbenka ==
{{glavni|Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh}}
Le nekaj metrov severno od cerkve sv. Jožefa je stala danes izginula cerkev sv. Volbenka. O njej ni danes nobenega sledu več, njeno lego lahko prepoznamo po konfiguraciji terena. Omenjajo jo listine iz leta 1581, 1667 in 1677, in pa tudi [[Slava vojvodine Kranjske]]. Cerkev naj bi bila v slabem stanju že v drugi polovici 18. stoletja, porušena pa je bila po požaru 1815. 

== Viri ==
* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, cerkev sv. Jožefa; Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}
* Škulj, Edo; Dobravec Jurij, ''Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia'', Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju, 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=right}}
* [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani]
* [https://orgle.si/o133/ Orgle v cerkvi na spletni strani orgle.si]

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa|Orešje]]
[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jožef, Orešje]]
[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>qe4hdcbthdvwy1chhy0sehqnnw00ix7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>609937</id>
    <revision>
      <id>6772723</id>
      <parentid>6769056</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:05:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam člankov */ +</comment>
      <origin>6772723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15609" sha1="1grlj27kabb9xvliedyepkr6wyt484k" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.]

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 ||
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 ||
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 ||
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 ||
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 ||
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 ||
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 ||
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 ||
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 ||
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 ||
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 ||
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 ||
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 ||
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 ||
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 ||
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 ||
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 ||
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 ||
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 ||
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 ||
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 ||
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 ||
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 ||
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 ||
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 ||
|}

===Arheologija===

{| border=1 class='wikitable'
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 ||
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 ||
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 ||
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 ||
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 ||
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 ||
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 ||
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 ||
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 ||
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 ||
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 ||
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 ||
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 ||
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 ||
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 ||
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 ||
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 ||
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 ||
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 ||
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 ||
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 ||
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 ||
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 ||
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 ||
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 ||
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 ||
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 ||
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 ||
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 ||
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 ||
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 ||
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 ||
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 ||
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 ||
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 ||
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 ||
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 ||
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 ||
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 ||
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 ||
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 ||
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 ||
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 ||
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 ||
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 ||
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 ||
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 ||
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 ||
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 ||
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 ||
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 ||
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 ||
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 ||
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 ||
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 ||
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 ||
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 ||
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 ||
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 ||
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 ||
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 ||
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 ||
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 ||
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 ||
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 ||
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 ||
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 ||
|-
|13
| [[:en:Etiuni]] || 14169 ||
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 ||
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 ||
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 ||
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 ||
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 ||
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 ||
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 ||
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 ||
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 ||
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 ||
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 ||
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 ||
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 ||
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 ||
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 ||
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 ||
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 ||
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 ||
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 ||
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 ||
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 ||
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 ||
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 ||
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 ||
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 ||
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 ||
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 ||
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 ||
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 ||
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 ||
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 ||
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 ||
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 ||
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 ||
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 ||
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 ||
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 ||
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 ||
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 ||
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 ||
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 ||
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 ||
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 ||
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 ||
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 ||
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 ||
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 ||
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 ||
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 ||
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 ||
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 ||
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 ||
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 ||
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 ||
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 ||
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 ||
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 ||
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 ||
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 ||
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 ||
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 ||
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 ||
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 ||
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 ||
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 ||
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 ||
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 ||
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 ||
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 ||
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 ||
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 ||
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 ||
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 ||
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 ||
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 ||
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 ||
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 ||
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 ||
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 ||
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 ||
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 ||
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 ||
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 ||
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 ||
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 ||
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 ||
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 ||
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 ||
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 ||
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 ||
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 ||
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 ||
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 ||
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 ||
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 ||
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 ||
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 ||
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 ||
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 ||
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 ||
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 ||
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 ||
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 ||
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 ||
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 ||
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 ||
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 ||
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 ||
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 ||
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 ||
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 ||
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 ||
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 ||
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 ||
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 ||
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 ||
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 ||
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 ||
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 ||
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 ||
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 ||
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 ||
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 ||
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 ||
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 ||
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 ||
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 ||
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 ||
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 ||
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 ||
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 ||
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 ||
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 ||
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 ||
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 ||
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 ||
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 ||
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 ||
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 ||
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 ||
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 ||
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 ||
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 ||
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 ||
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 ||
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 ||
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 ||
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 ||
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 ||
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 ||
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 ||
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 ||
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 ||
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 ||
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 ||
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 ||
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 ||
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 ||
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 ||
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 ||
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 ||
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 ||
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 ||
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 ||
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 ||
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 ||
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 ||
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 ||
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 ||
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 ||
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 ||
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 ||
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 ||
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 ||
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 ||
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 ||
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 ||
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 ||
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 ||
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 ||
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 ||
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 ||
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 ||
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 ||
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 ||
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 ||
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 ||
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 ||
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 ||
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 ||
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 ||
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 ||
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 ||
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 ||
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 ||
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) !!
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 ||
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 ||
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 ||
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 ||
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 ||
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 ||
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 ||
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 ||
|}


[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>1grlj27kabb9xvliedyepkr6wyt484k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772724</id>
      <parentid>6772723</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:06:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15003" sha1="mnszsm7fmb695bgvse25y7jxz15cmwy" xml:space="preserve">{{Armensko-slovenski urejaton navbar|2}}

== Zapis armenskih imen in poimenovanj ==
Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed.

* '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena.
* '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''.
* '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ.

Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.]

== Seznam člankov ==
Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek.

===Cerkve===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Mastara Church]] || 5848 
|-
|2
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|-
|3
| [[:en:Vahramashen Church]] || 4405 
|-
|4
| [[:en:Lmbatavank]] || 6267 
|-
|5
| [[:en:Areni Church]] || 6259 
|-
|6
| [[:en:Kasagh Basilica]] || 5764 
|-
|7
| [[:en:Surp Hovhannes Church, Byurakan]] || 4061 
|-
|8
| [[:en:Mashtots Hayrapet Church of Garni]] || 6037 
|-
|9
| [[:en:St. Sarkis Church (Tsovinar, Gegharkunik, Armenia)]] || 3252 
|-
|10
| [[:en:Saint Gevork Monastery of Mughni]] || 7053 
|-
|11
| [[:en:Holy Mother of God Church, Yeghvard]] || 8074 
|-
|12
| [[:en:Surp Astvatsatsin Church of Karbi]] || 4101 
|-
|13
| [[:en:Surp Hovhannes Church of Voskevaz]] || 3463 
|-
|14
| [[:en:Samsonavank Monastery]] || 3052 
|-
|15
| [[:en:Holy Children Chapel, Vanadzor]] || 2873 
|-
|16
| [[:en:Yeghipatrush Church]] || 4832 
|-
|17
| [[:en:St. Thaddeus Church, Ddmashen]] || 5171 
|-
|18
| [[:en:Holy Mother of God Church, Voskepar]] || 3601 
|-
|19
| [[:en:Saint George's Church, Garnahovit]] || 3409 
|-
|20
| [[:en:Church of the Holy Mother of God, Vanadzor]] || 4340 
|-
|21
| [[:en:Saint John the Baptist Church, Abovyan]] || 4329 
|-
|22
| [[:en:Saint Thaddeus Church, Masis]] || 8305 
|-
|23
| [[:en:Saint Narek chapel]] || 6539 
|-
|24
| [[:en:Saint Minas church of Halidzor]] || 2689 
|-
|25
| [[:en:Saint Stepanos Church (Shinuhayr)]] || 4895 
|}

===Arheologija===

{| border=1 class='wikitable'
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
| [[:en:Kura–Araxes culture]] || 49368 
|-
| [[:en:Teišebaini]] || 8438 
|-
| [[:en:Trialeti-Vanadzor culture]] || 27115 
|-
| [[:en:Amberd]] || 18269 
|-
| [[:en:Shulaveri–Shomu culture]] || 22649 
|-
| [[:en:Metsamor site]] || 7546 
|-
| [[:en:Aruchavank]] || 5507 
|-
| [[:en:Ughtasar Petroglyphs]] || 4916 
|-
| [[:en:Karchaghbyur]] || 1914 
|-
| [[:en:Nor Geghi]] || 3193 
|-
| [[:en:Tegher Monastery]] || 6858 
|-
| [[:en:Agarak, Aragatsotn]] || 4664 
|-
| [[:en:Proshaberd]] || 4418 
|-
| [[:en:Tsrviz Chapel]] || 1573 
|-
| [[:en:Çavuştepe]] || 8152 
|-
| [[:en:Odzaberd]] || 6773 
|-
| [[:en:Yot Verk Matur]] || 1772 
|-
| [[:en:Khrber]] || 3625 
|-
| [[:en:Ushiberd]] || 2574 
|-
| [[:en:Archaeology of Armenia]] || 24160 
|-
| [[:en:Smbataberd]] || 15834 
|-
| [[:en:Bjni Fortress]] || 7828 
|-
| [[:en:Ertij Fort]] || 1854 
|-
| [[:en:Areni-1 shoe]] || 8394 
|-
| [[:en:Vorotnaberd]] || 3375 
|-
| [[:en:Halidzor Fortress]] || 6413 
|-
| [[:en:Baghaberd]] || 41910 
|-
| [[:en:Areni-1 winery]] || 10348 
|-
| [[:en:Kakavaberd]] || 4847 
|-
| [[:en:Areni-1 cave]] || 7865 
|-
| [[:en:Economy of Urartu]] || 22664 
|-
| [[:en:Art of Urartu]] || 20388 
|-
| [[:en:Sardarabad (fortress)]] || 10017 
|-
| [[:en:Argištiḫinili]] || 24282 
|-
| [[:en:Armavir (ancient city)]] || 9221 
|-
| [[:en:Artaxata]] || 18884 
|-
| [[:en:Yervandashat (ancient city)]] || 8768 
|-
| [[:en:Dashtadem Fortress]] || 5116 
|-
| [[:en:Trialetian Mesolithic]] || 18499 
|-
| [[:en:Statuette of God Teisheba]] || 2787 
|-
| [[:en:Statuette of a Bird (15th–14th centuries BC, Lchashen)]] || 3430 
|-
| [[:en:Ritual Ladle (Armenia)]] || 2417 
|-
| [[:en:Horseshoe-Shaped Hearth with Ram-Headed Ends]] || 2888 
|-
| [[:en:Goblet (17th–16th centuries BC, Vanadzor)]] || 2679 
|-
| [[:en:Karashamb goblet]] || 5210 
|-
| [[:en:Statuette of a Wolf (6th–5th centuries BC, Ayrum)]] || 3189 
|-
| [[:en:Pot With a Lid, Tricolor (16th–15th centuries BC, Karashamb)]] || 2145 
|-
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|-
| [[:en:Archaeological heritage of Armenia]] || 42190 
|-
| [[:en:Godedzor]] || 7669 
|-
| [[:en:Ervandakert]] || 3953 
|-
| [[:en:Aruch Caravansarai]] || 3018 
|-
| [[:en:Jrapi Caravansarai]] || 1624 
|-
| [[:en:Talin Caravansarai]] || 2163 
|-
| [[:en:Hostun, Armenia]] || 3842 
|}

===Antična Armenija===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Gardman]] || 5516 
|-
|2
| [[:en:Rshtuni]] || 1925 
|-
|3
| [[:en:Bznuni]] || 6881 
|-
|4
| [[:en:Nairi]] || 33016 
|-
|5
| [[:en:Sasanian Armenia]] || 23030 
|-
|6
| [[:en:Neo-Assyrian Empire]] || 180543 
|-
|7
| [[:en:Paikuli inscription]] || 16163 
|-
|8
| [[:en:Ancient Armenia]] || 11598 
|-
|9
| [[:en:Bagavan]] || 7493 
|-
|10
| [[:en:Xerxes I inscription at Van]] || 9045 
|-
|11
| [[:en:Council of Ashtishat]] || 3732 
|-
|12
| [[:en:Ashtishat]] || 3168 
|-
|13
| [[:en:Etiuni]] || 14169 
|-
|14
| [[:en:Urumeans]] || 5210 
|-
|15
| [[:en:Armenian tiara]] || 2134 
|-
|16
| [[:en:Treaty of Artaxata]] || 8526 
|-
|17
| [[:en:Alan invasion of Parthia]] || 13466 
|}

===Armenski športniki===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Artur Petrosyan]] || 8390 
|-
|2
| [[:en:Sargis Sargsian]] || 25677 
|-
|3
| [[:en:Edgar Manucharyan]] || 29445 
|-
|4
| [[:en:Yura Movsisyan]] || 34387 
|-
|5
| [[:en:Zhora Hovhannisyan]] || 7842 
|-
|6
| [[:en:Artavazd Karamyan]] || 12871 
|-
|7
| [[:en:Yeghishe Melikyan]] || 11684 
|-
|8
| [[:en:Romik Khachatryan]] || 8053 
|-
|9
| [[:en:Artur Voskanyan]] || 8619 
|-
|10
| [[:en:Armen Shahgeldyan]] || 14830 
|-
|11
| [[:en:Arman Karamyan]] || 15922 
|-
|12
| [[:en:Sargis Hovsepyan]] || 18080 
|-
|13
| [[:en:Harutyun Vardanyan]] || 11203 
|-
|14
| [[:en:Ara Hakobyan]] || 15264 
|-
|15
| [[:en:Khoren Oganesian]] || 19951 
|-
|16
| [[:en:Yurik Sarkisyan]] || 10214 
|-
|17
| [[:en:Yurik Vardanyan]] || 30107 
|-
|18
| [[:en:Arkady Andreasyan]] || 15569 
|-
|19
| [[:en:Gevorg Kasparov]] || 19676 
|-
|20
| [[:en:Robert Arzumanyan]] || 23901 
|-
|21
| [[:en:Robert Zebelyan]] || 12779 
|-
|22
| [[:en:Valeri Aleksanyan]] || 10140 
|-
|23
| [[:en:Manny Gamburyan]] || 33602 
|-
|24
| [[:en:Henrikh Mkhitaryan]] || 137726 
|-
|25
| [[:en:Gevorg Ghazaryan]] || 22642 
|-
|26
| [[:en:Artur Yedigaryan]] || 19231 
|-
|27
| [[:en:Hrayr Mkoyan]] || 20378 
|-
|28
| [[:en:Apoula Edel]] || 22597 
|-
|29
| [[:en:Marcos Pizzelli]] || 28454 
|-
|30
| [[:en:Albert Azaryan]] || 13548 
|-
|31
| [[:en:Yeghia Yavruyan]] || 9597 
|-
|32
| [[:en:Eduard Markarov]] || 19548 
|-
|33
| [[:en:Vardan Minasyan]] || 19882 
|-
|34
| [[:en:Oksen Mirzoyan]] || 9049 
|-
|35
| [[:en:Hrant Shahinyan]] || 8237 
|-
|36
| [[:en:Vardan Ghazaryan]] || 16282 
|-
|37
| [[:en:Tigran Yesayan]] || 11360 
|-
|38
| [[:en:Karlen Mkrtchyan]] || 18361 
|-
|39
| [[:en:Artak Aleksanyan]] || 10064 
|-
|40
| [[:en:Tigran Gevorg Martirosyan]] || 13225 
|-
|41
| [[:en:Roman Amoyan]] || 7635 
|-
|42
| [[:en:David Yurchenko]] || 15646 
|-
|43
| [[:en:Bryant Dunston]] || 23440 
|-
|44
| [[:en:Emil Vartazarian]] || 12928 
|-
|45
| [[:en:Hiraç Yagan]] || 7447 
|-
|46
| [[:en:Denis Tumasyan]] || 7106 
|-
|47
| [[:en:Armenak Alachachian]] || 8050 
|-
|48
| [[:en:Artak Dashyan]] || 13429 
|-
|49
| [[:en:Hovhannes Hambardzumyan]] || 13360 
|-
|50
| [[:en:Artak Yedigaryan]] || 13153 
|-
|51
| [[:en:Edgar Malakyan]] || 11085 
|-
|52
| [[:en:Eduard Sarkisov]] || 7131 
|-
|53
| [[:en:Artur Sarkisov]] || 19181 
|-
|54
| [[:en:Mauro Guevgeozián]] || 13394 
|-
|55
| [[:en:Mikhail Markosov]] || 7409 
|-
|56
| [[:en:André Calisir]] || 7536 
|-
|57
| [[:en:Hamlet Mkhitaryan (footballer, born 1962)]] || 8129 
|-
|58
| [[:en:Ruslan Koryan]] || 12654 
|-
|59
| [[:en:Arsen Julfalakyan]] || 16595 
|-
|60
| [[:en:Aras Özbiliz]] || 40922 
|-
|61
| [[:en:Israel Militosyan]] || 7089 
|-
|62
| [[:en:Levon Hayrapetyan]] || 9393 
|-
|63
| [[:en:Varazdat Haroyan]] || 20730 
|-
|64
| [[:en:Aleksandr Grigoryan]] || 12244 
|-
|65
| [[:en:Norair Aslanyan]] || 15412 
|-
|66
| [[:en:Artur Aghasyan]] || 7495 
|-
|67
| [[:en:Zaven Badoyan]] || 11006 
|-
|68
| [[:en:Khoren Bayramyan]] || 11613 
|-
|69
| [[:en:Arsen Petrosyan]] || 8296 
|-
|70
| [[:en:Aghvan Papikyan]] || 10836 
|-
|71
| [[:en:Ognjen Čančarević]] || 10839 
|-
|72
| [[:en:Mardik Mardikian]] || 11811 
|-
|73
| [[:en:Kamo Hovhannisyan]] || 15888 
|-
|74
| [[:en:David Manoyan]] || 13820 
|-
|75
| [[:en:Grigor Meliksetyan]] || 8977 
|-
|76
| [[:en:Arakel Mirzoyan]] || 7548 
|-
|77
| [[:en:Gor Minasyan]] || 21842 
|-
|78
| [[:en:Artur Davtyan]] || 32366 
|-
|79
| [[:en:Sargis Adamyan]] || 12124 
|-
|80
| [[:en:Artyom Khachaturov]] || 10574 
|-
|81
| [[:en:Karen Muradyan]] || 13569 
|-
|82
| [[:en:Arsen Beglaryan]] || 9259 
|-
|83
| [[:en:Taron Voskanyan]] || 11478 
|-
|84
| [[:en:Christian Yeladian]] || 7045 
|-
|85
| [[:en:Ryan Boatright]] || 25615 
|-
|86
| [[:en:Rumyan Hovsepyan]] || 9722 
|-
|87
| [[:en:Lucas Zelarayán]] || 37398 
|-
|88
| [[:en:Armen Ambartsumyan (footballer, born 1994)]] || 8708 
|-
|89
| [[:en:Gaël Andonian]] || 15989 
|-
|90
| [[:en:Artyom Simonyan (footballer)]] || 12293 
|-
|91
| [[:en:Aleksandr Karapetyan]] || 20246 
|-
|92
| [[:en:Edgar Babayan]] || 18548 
|-
|93
| [[:en:Arshak Koryan]] || 14540 
|-
|94
| [[:en:Gor Malakyan]] || 8977 
|-
|95
| [[:en:Andranik Karapetyan]] || 9780 
|-
|96
| [[:en:Simon Martirosyan]] || 16212 
|-
|97
| [[:en:David Arshakyan]] || 11658 
|-
|98
| [[:en:Tigran Barseghyan]] || 15381 
|-
|99
| [[:en:Wbeymar Angulo]] || 11659 
|-
|100
| [[:en:Benik Hovhannisyan]] || 7040 
|-
|101
| [[:en:Norberto Briasco]] || 9732 
|-
|102
| [[:en:Gevorg Najaryan]] || 9133 
|-
|103
| [[:en:Petros Avetisyan]] || 19274 
|-
|104
| [[:en:Luke Fischer]] || 9668 
|-
|105
| [[:en:Arman Hovhannisyan]] || 8701 
|-
|106
| [[:en:Artur Galoyan]] || 10539 
|-
|107
| [[:en:Nair Tiknizyan]] || 13664 
|-
|108
| [[:en:Hayk Ishkhanyan]] || 9987 
|-
|109
| [[:en:Erik Vardanyan]] || 10532 
|-
|110
| [[:en:Dan Janjigian]] || 15948 
|-
|111
| [[:en:Vahan Bichakhchyan]] || 10099 
|-
|112
| [[:en:Armen Manucharyan]] || 7259 
|-
|113
| [[:en:Eduard Spertsyan]] || 18338 
|-
|114
| [[:en:Jordy Monroy]] || 11733 
|-
|115
| [[:en:Hovhannes Harutyunyan]] || 13894 
|-
|116
| [[:en:Robert Darbinyan]] || 7286 
|-
|117
| [[:en:Gegham Harutyunyan]] || 7706 
|-
|118
| [[:en:Artur Kartashyan]] || 10943 
|-
|119
| [[:en:Henri Avagyan]] || 9475 
|-
|120
| [[:en:Arsen Harutyunyan (wrestler)]] || 13736 
|-
|121
| [[:en:Artur Miranyan]] || 14169 
|-
|122
| [[:en:Karapet Chalyan]] || 10141 
|-
|123
| [[:en:Gevorg Gharibyan]] || 12787 
|-
|124
| [[:en:Babken Melikyan]] || 8442 
|-
|125
| [[:en:Karen Aslanyan]] || 10497 
|-
|126
| [[:en:Karen Margaryan]] || 7527 
|-
|127
| [[:en:Pavel Gorelov]] || 7758 
|-
|128
| [[:en:Steven Enoch]] || 12747 
|-
|129
| [[:en:Serob Grigoryan]] || 7763 
|-
|130
| [[:en:Solomon Udo]] || 14032 
|-
|131
| [[:en:Chris Jones (basketball, born 1993)]] || 16000 
|-
|132
| [[:en:Hakob Hakobyan (footballer)]] || 8066 
|-
|133
| [[:en:Edgar Sevikyan]] || 21397 
|-
|134
| [[:en:Gary Chivichyan]] || 8997 
|-
|135
| [[:en:Tigran Avanesyan]] || 15904 
|-
|136
| [[:en:Vazgen Tevanyan]] || 10256 
|-
|137
| [[:en:Zhirayr Shaghoyan]] || 9582 
|-
|138
| [[:en:Arman Andreasyan]] || 11323 
|-
|139
| [[:en:Gevorg Karapetyan (footballer, born 1963)]] || 8055 
|-
|140
| [[:en:Samvel Gasparyan]] || 7313 
|-
|141
| [[:en:David Davidyan]] || 10583 
|-
|142
| [[:en:Artyom Avanesyan]] || 9078 
|-
|143
| [[:en:Narek Grigoryan]] || 9052 
|-
|144
| [[:en:Varazdat Lalayan]] || 14968 
|-
|145
| [[:en:Styopa Mkrtchyan]] || 9904 
|-
|146
| [[:en:Artashes Adamyan]] || 7863 
|-
|147
| [[:en:Grant-Leon Ranos]] || 14594 
|-
|148
| [[:en:Artur Serobyan]] || 13247 
|-
|149
| [[:en:Hovhannes Nazaryan]] || 13674 
|-
|150
| [[:en:Ugochukwu Iwu]] || 10571 
|-
|151
| [[:en:Georgy Arutyunyan]] || 10213 
|-
|152
| [[:en:Erjanik Ghubasaryan]] || 12717 
|-
|153
| [[:en:Gor Manvelyan]] || 15133 
|-
|154
| [[:en:Erik Piloyan]] || 10411 
|-
|155
| [[:en:Hamlet Manukyan]] || 18103 
|-
|156
| [[:en:Vahagn Davtyan (gymnast)]] || 14936 
|-
|157
| [[:en:Edgar Grigoryan]] || 8967 
|-
|158
| [[:en:Sergey Muradyan]] || 9482 
|-
|159
| [[:en:Garik Karapetyan]] || 12278 
|-
|160
| [[:en:Artyom Bandikyan]] || 7098 
|-
|161
| [[:en:Artur Avetisyan]] || 16494 
|-
|162
| [[:en:Tomás Adoryán]] || 7686 
|-
|163
| [[:en:Mamikon Khachatryan]] || 14738 
|-
|164
| [[:en:Daniyel Agbalyan]] || 8303 
|-
|165
| [[:en:Narek Agasaryan]] || 7346 
|-
|166
| [[:en:Donovan Parisian]] || 7890 
|-
|167
| [[:en:Artur Bazeyan]] || 8273 
|-
|168
| [[:en:Nikita Rakhmanin]] || 36556 
|-
|169
| [[:en:Artur Garibyan]] || 7084 
|}

===Armenske športnice===
{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Tatev Abrahamyan]] || 7441 
|-
|2
| [[:en:Ekaterina Vinogradova]] || 7357 
|-
|3
| [[:en:Susi Kentikian]] || 44843 
|-
|4
| [[:en:Armine Khachatryan]] || 9172 
|-
|5
| [[:en:Hripsime Khurshudyan]] || 7836 
|-
|6
| [[:en:Nazik Avdalyan]] || 17724 
|-
|7
| [[:en:Houry Gebeshian]] || 9327 
|-
|8
| [[:en:Greta Vardanyan]] || 10404 
|-
|9
| [[:en:Alina Charaeva]] || 22355 
|-
|10
| [[:en:Tatev Hakobyan]] || 7634 
|-
|11
| [[:en:Liana Gyurjyan]] || 13000 
|-
|12
| [[:en:Claudia Cholakian]] || 13199 
|-
|13
| [[:en:Allison Halverson]] || 11766 
|-
|14
| [[:en:Karina Akopova]] || 35970 
|-
|15
| [[:en:Aleksandra Grigoryan]] || 10398 
|-
|16
| [[:en:Gohar Harutyunyan]] || 12206 
|-
|17
| [[:en:Sophine Kevorkian]] || 9081 
|}

===Armenske pisateljice===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Mariam Petrosyan]] || 5013 
|-
|2
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|-
|3
| [[:en:Anush Aslibekyan]] || 6741 
|-
|4
| [[:en:Narine Abgaryan]] || 15020 
|-
|5
| [[:en:Shushan Avagyan]] || 9630 
|}

===Armenske pesnice===

{| border=1 class='wikitable'
!
!Naslov !! Velikost (bajti) 
|-
|1
| [[:en:Silva Kaputikyan]] || 44235 
|-
|2
| [[:en:Khosrovidukht]] || 12638 
|-
|3
| [[:en:Sahakdukht]] || 15370 
|-
|4
| [[:en:Zabel Yesayan]] || 24522 
|-
|5
| [[:en:Diana Der Hovanessian]] || 8489 
|-
|6
| [[:en:Marine Petrossian]] || 7686 
|-
|7
| [[:en:Tatev Chakhian]] || 5216 
|-
|8
| [[:en:Sona Van]] || 5514 
|}


[[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]]</text>
      <sha1>mnszsm7fmb695bgvse25y7jxz15cmwy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Študentska lista</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610010</id>
    <revision>
      <id>6772736</id>
      <parentid>6770900</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:24:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>rektgr</comment>
      <origin>6772736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1464" sha1="db2h91pl5m37irzj8keyafkgjkraad1" xml:space="preserve">[[Slika:Student blockade of Belgrade faculties, January 2025.jpg|sličica|347x347_pik|Blokade fakultet v Beogradu]]
'''Študentska lista''' (srbsko ''Studentska lista'', ''SL'') je volilna lista, ki so jo sestavili [[Srbija|srbski]] študenti za [[Parlamentarne volitve v Srbiji 2026|parlamentarne volitve leta 2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=RIK proglasio listu &quot;Studentska lista - Studenti pobeđuju&quot; |url=https://n1info.rs/vesti/rik-proglasio-listu-studentska-lista-studenti-pobedjuju/ |access-date=2026-10-19 |website=N1 Info RS |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Lista je nastala po [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] in kasnejših [[Protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)|protestih]] z namenom zagovarjanja institucionalne transparentnosti in demokratičnih sprememb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Војводине |first=Јавна медијска установа ЈМУ Радио-телевизија |title=Студенти у блокади: Удружење &quot;Студентска листа&quot; уписано у АПР |url=https://www.rtv.rs/sr_ci/politika/studenti-u-blokadi-udruzenje-studentska-lista-upisano-u-apr_1733658.html |access-date=2026-10-19 |website=ЈМУ Радио-телевизија Војводине |language=sr-Cyrl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Politične stranke v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]]</text>
      <sha1>db2h91pl5m37irzj8keyafkgjkraad1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772737</id>
      <parentid>6772736</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:24:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2024]]; dodal [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1485" sha1="cqyubwaa3qvnurhjb93srt9l9max9xm" xml:space="preserve">[[Slika:Student blockade of Belgrade faculties, January 2025.jpg|sličica|347x347_pik|Blokade fakultet v Beogradu]]
'''Študentska lista''' (srbsko ''Studentska lista'', ''SL'') je volilna lista, ki so jo sestavili [[Srbija|srbski]] študenti za [[Parlamentarne volitve v Srbiji 2026|parlamentarne volitve leta 2026]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-09-15 |title=RIK proglasio listu &quot;Studentska lista - Studenti pobeđuju&quot; |url=https://n1info.rs/vesti/rik-proglasio-listu-studentska-lista-studenti-pobedjuju/ |access-date=2026-10-19 |website=N1 Info RS |language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Lista je nastala po [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu]] in kasnejših [[Protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)|protestih]] z namenom zagovarjanja institucionalne transparentnosti in demokratičnih sprememb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Војводине |first=Јавна медијска установа ЈМУ Радио-телевизија |title=Студенти у блокади: Удружење &quot;Студентска листа&quot; уписано у АПР |url=https://www.rtv.rs/sr_ci/politika/studenti-u-blokadi-udruzenje-studentska-lista-upisano-u-apr_1733658.html |access-date=2026-10-19 |website=ЈМУ Радио-телевизија Војводине |language=sr-Cyrl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Politične stranke v Srbiji]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]]</text>
      <sha1>cqyubwaa3qvnurhjb93srt9l9max9xm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Volbenka, Veliki Vinji vrh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610079</id>
    <revision>
      <id>6772718</id>
      <parentid>6768209</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T10:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6772718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1871" sha1="scy291l6tpqnp4gfbgb3si6y076ntyf" xml:space="preserve">{{Infopolje cerkev
|name=Cerkev sv. Volbenka
|pushpin map=Slovenija
|demolished date=1815
|dedication=[[Sv. Volbenk]]
|location=[[Veliki Vinji Vrh]]
|tower quantity=1
|denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
}}
'''Cerkev sv. Volbenka''' je nekdanja cerkev na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki danes spada pod [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]].

Stala je severno od [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|cerkve sv. Jožefa]]. O njej priča konfiguracija terena. Nastanek cerkve sv. Volbenka bi lahko pripisali naselitvi priseljencev z Bavarske na freisinški posesti v Šmarjeti in njeni okolici ob koncu 12. in v 13. stoletju, saj je [[Sveti Volbenk|sv. Volbenk]] priljubljen svetnik v [[Nemčija|Nemčiji]], zlasti na [[Bavarska|Bavarskem]].

Prvič se omenja v Bizancijevem popisu, leta 1581. Omenjajo jo tudi listine iz let 1667 in 1677, navedena je tudi kot šmarješka podružnica v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Zapisnik iz leta 1753 navaja, da je oltar sv. Volbenka stal v cerkvi sv. Jožefa, kar nakazuje na to, da je bila cerkev že takrat v slabem stanju. Dokončno je cerkev propadla po požaru leta 1815, ki ga je povzročila strela. Iz kamenja porušene stavbe naj bi bila narejena nekdanja cerkvena zidanica (danes hiša Orešje 15a). 

== Viri ==

* {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Veliki Vinji vrh, nekdanja cerkev sv. Volbenka |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}}

{{Dekanija Novo mesto}}

[[Kategorija:Župnija Šmarjeta]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Volbenka|Orešje]]
[[Kategorija:Orešje, Šmarješke Toplice]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji]]</text>
      <sha1>scy291l6tpqnp4gfbgb3si6y076ntyf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gal Recek</title>
    <ns>4</ns>
    <id>610128</id>
    <revision>
      <id>6772352</id>
      <parentid>6768636</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:11:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>zaklj.</comment>
      <origin>6772352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1269" sha1="c5rvd2qqnght39bithmj52ujpowtkqz" xml:space="preserve">__NOINDEX__
===[[:Gal Recek]]===
:{{la|Gal Recek}}
PMM oseba še ne zadostuje [[WP:POM|kriteriju pomembnosti]]. Trenutni viri so le rezultati mladinskih tekmovanj in bežne omembe. Poglobljeni viri so povsem odsotni, drugih virov ni. --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:24, 21. oktober 2026 (CEST)
:{{Za}}, --[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 18:40, 21. oktober 2026 (CEST)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:52, 21. oktober 2026 (CEST)
:{{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:56, 22. oktober 2026 (CEST)
: {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 20:05, 22. oktober 2026 (CEST)

 Izbrisan. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:11, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>c5rvd2qqnght39bithmj52ujpowtkqz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lambergi (plemiška rodbina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610431</id>
    <revision>
      <id>6772501</id>
      <parentid>6772027</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:01:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna linija Jakoba */</comment>
      <origin>6772501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20151" sha1="qphg3s4svuqtjbw8u098mfso2pb8uq7" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar Lamberg
** Jurij II. Lamberg iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>qphg3s4svuqtjbw8u098mfso2pb8uq7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772628</id>
      <parentid>6772501</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T00:47:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna linija Baltazarja */</comment>
      <origin>6772628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20473" sha1="ljmuhur7xiursfocfggbj668gk44mc9" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar pl. Lamberg, por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron, škof v Seckavu.
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>ljmuhur7xiursfocfggbj668gk44mc9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772657</id>
      <parentid>6772628</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Lambergi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6772657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20497" sha1="i461xdecwd0y7c0bs0kduk1ge4ord9n" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Baltazar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* Baltazar pl. Lamberg, por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron, škof v Seckavu.
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>i461xdecwd0y7c0bs0kduk1ge4ord9n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772659</id>
      <parentid>6772657</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:29:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavne linije bratov Baltazarja, Jurija in Jakoba Lambergov */</comment>
      <origin>6772659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20504" sha1="sf4ib1vlqe2ywy2q977i53lv15sht5q" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina
|name=Lambergi
|titles=svobodni gospodje, baroni, grofje, državni knezi
|coat_of_arms=[[File: Großes_Wappen_Lamberg.jpg|200px]]
|origin=[[Vojvodina Kranjska]]
|country=[[Vojvodina Koroška]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Kranjska]] &lt;br&gt; [[Vojvodina Štajerska]] &lt;br&gt; [[Kraljevina Češka]] 
|founded=Prvič omenjena v 14. stoletju}}

[[File:Aerial image of the Schloss Lamberg (view from the south).jpg|thumb|Grad Lamberg]]

'''Lambergi''' je ime '''plemiške rodbine''', ki pripada starodavnemu plemstvu, katerega začetki segajo v 14. stoletje. Rodbina Lambergov je imela v 13. stoletju posesti na [[Kranjska|Kranjskem]] in se leta 1397 razdelila na zdaj že izumrlo ''linijo [[Grad Črnelo|Črnelskih]] (Rosenbühl)'' in ''linijo [[Ortneški grad|Ortneških]]''. Rodbina je bila leta 1544 povišana v [[Freiherr|barone]], leta 1667 v cesarske grofe in leta 1702 v [[Cesarski knez|cesarskega kneza]] kot deželni grof Leuchtenberg. Naziv cesarskega kneza je leta 1797 prešel na ''bavarsko linijo Köttl-Lambergov'', ki je izumrla leta 1862. V [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] je ''linija Štajerskih'' ostala aktivna do 20. stoletja kot veleposestnikov.

== Zgodovina ==

=== Izvor in posest ===
Izvor rodbine Lambergov je nejasen. Zanimivo je, da so nosili isti grb kot [[Herren von Graben|gospodje Grabenski,]] ki so prav tako izvirali iz Kranjske, in njihovi potomci Orsini-Rosenberg, potomci [[Goriški grofje|rodbine Majnhardincev]]. Ni jasno, ali to predstavlja plemensko skupnost, neposrednega potomca drug od drugega ali grb fevdalnega gospoda, ki sta ga sprejeli obe družini. 

Od 13.&amp;nbsp;stoletja so člani rodbine Lambergov že več generacij služili na dvoru, v državni in vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] ter si kot kanoniki, [[Škof|škofje]], [[Nadškof|nadškofi]] ali [[Kardinal|kardinali]] prislužili zasluge za [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliško cerkev]].

Njihov rodovni sedež je bil grad Lamberg blizu Štajerja v [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], prvo večje mesto takratne [[Štajerska marka (krajina)|Štajerske marke]], od koder so se razširili na [[Kranjska|Kranjsko]] (današnja [[Slovenija]]). Ortneška rodbinska veja je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 pa v cesarske grofe. Leta 1707 jih je [[cesar]] [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] povišal po [[Primogenitura|primogenituri]] v [[Cesarski knez|cesarske]] kneze in deželne grofe Leuchtenberškega. Leta 1758 je posestvo Kvasice prešlo od Marije Ane, rojene von Rottal (1738–1795), v roke Franza Adama Lamberga (1730–1803) iz goriške linije. Leta 1860 je bila [[Kapela sv.Erazma|kapela sv. Erazma]] v Nezamislitzu preoblikovana v družinski panteon knezov Lambergov.

Grad Ottenstein v regiji Waldviertel in [[Grad Gilgenberg|grad Gilgenberg]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]] sta bila v lasti družine od leta 1536 do 1940.

[[Fidejkomis|Družinska fidejkomis posestva]] knežje linije, pa tudi posesti grofovsko-ogrske linije od leta 1862 naprej, so bila Steyr v Zgornji Avstriji z gradom Lamberg, obnovljenim od leta 1727 naprej (v lasti od leta 1666 do 1938), in na jugozahodu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] posestvo Schichowitz, vključno s posestmi Raby (do leta 1920 vključno z gradom Raby ), Budetitz, Žihobetz in Stradal (od leta 1707 do 1946).

Poleg tega je rodbina imela v lasti grad Münichau v Reithu blizu Kitzbühela na Tirolskem (1580 do 1921), grad Amerang na Zgornjem Bavarskem (od 1607 do 1821), grad Kaps s [[Kapsbrunn|Kapsbrunnom]] v Kitzbühelu (od 1679 do danes), grad Lebenberg blizu Kitzbühela (1693 do 1930), od približno 1700 Oels na Moravskem (z gradom Lamberg, zgrajenim tam okoli leta 1700) in na Štajerskem pa grad Feistritz (1809–1959) in grad Trautenfels (1878–1942).

Grof Henrik Lamberg je bil ob svoji smrti leta 1929 eden največjih lastnikov gozdov v Avstriji. Njegovo premoženje je vključevalo fidejkomis posesti Steyr in Schichowitz z več kot 30.000 ha, pa tudi Ottenstein in Gilgenberg s približno 3.000 ha. Leta 1938 je grof Vollrath Lamberg prodal grad Lamberg skupaj z obsežnimi gozdnimi posestmi v dolinah Enns in Steyr nemškemu rajhu, leta 1940 pa še grad Ottenstein. Leta 1946 je bilo njegovo premoženje na Češkoslovaškem razlaščeno, prav tako pa tudi [[Mór]] na Madžarskem. Avstrijske nepremičnine so bile postopoma razprodane vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. To je povzročilo skoraj popolno izgubo velike količine premoženja.

Grad Kaps v Kitzbühelu ostaja v lasti rodbine vse do danes. Od leta 1955 se uporablja kot sedež ''golf kluba Kitzbühel.''&lt;gallery&gt;
Slika:Ottenstein_Burg_2.jpg| Grad Ottenstein, Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Gilgenberg.jpg|alt=Schloss Gilgenberg, Niederösterreich, Österreich| [[Schloss Gilgenberg|Grad Gilgenberg]], Spodnja Avstrija, Avstrija
Slika:Aerial_image_of_the_Schloss_Lamberg_(view_from_the_south).jpg|alt=Schloss Lamberg, Steyr, Oberösterreich, Österreich| Grad Lamberg, Steyr, Zgornja Avstrija, Avstrija
Slika:Schloss_Münichau.JPG|alt=Schloss Münichau, Tirol, Österreich| Grad Münichau, Tirolska, Avstrija
Slika:Kitzbuhel_Schloss_Lebenberg01.jpg|alt=Schloss Lebenberg, Tirol, Österreich| Grad Lebenberg, Tirolska, Avstrija
Slika:Schloss_Kaps_Kitzbühel.jpg|alt=Schloss Kaps, Kitzbühel| Grad Kaps, Kitzbühel
Slika:Schloss_Feistritz_bei_Ilz_Westseite_mit_Wohnturm.jpg|alt=Schloss Feistritz, Steiermark, Österreich| Grad Feistritz, Štajerska, Avstrija
Slika:Trautenfels_vor_Grimming.jpg|alt=Schloss Trautenfels, Steiermark, Österreich| Grad Trautenfels, Štajerska, Avstrija
Slika:Žichovice_Castle_02.jpg|alt=Schloss Schichowitz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schichowitz, Moravska
Slika:Žihobce-zámek.jpg|alt=Schloss Schihobetz, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Schihobetz, na Moravskem
Slika:Rabi_od_SV.jpg|alt=Burg Raby, ehemalig Böhmen und Mähren| Grad Raby, na Moravskem
Slika:Lamberg_Mansion_mid_part_and_fountain,_2017_Mór.jpg|alt=Schloss Mór, Ungarn| Grad [[Mór]], Madžarska
&lt;/gallery&gt;

== Nosilci imena ==

=== Glavne linije bratov Boltežarja, Jurija in Jakoba Lambergov ===
Že v 15. stoletju se je rodbina Lambergov sprva razdelila na 3 veje. Glavne linije, ki so jih ustanovili Boltežar, Jurij in Jakob, trije sinovi Viljema II. Lamberga (* ?; † 1397/1414). Te glavne linije so se razvejale na več načinov in razširile po vsej avstrijski monarhiji, zlasti na [[Kranjska|Kranjskem]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]] in [[Češka (zgodovinska dežela)|na Češkem]].

==== Glavna linija Baltazarja ====

* [[Boltežar pl. Lamberg]], por. Margareta Apfaltern
** [[Jurij II. Lamberg]] iz Ortneka (* ?; † 1499): cesarski polkovnik in stotnik na mejah slovenske krajine; cesar [[Friderik III. Habsburški]] mu je marca 1468 podelil gospostvo in [[Ortneški grad|grad Ortnek]] (Ortenegg, danes Ortnek v Sloveniji) v vojvodini Kranjski; to je najstarejša ''linija [[Ortneški grad|Ortneška]],'' ki vključuje: ''knežjo vejo'', ki je izumrla leta 1797, in ''grofovsko vejo'' (grofi 1667), katere glavna veja s sedežem v Lambergu in Ottensteinu je izumrla leta 1931 (vendar stranska veja še vedno obstaja).
*** [[Krištof baron Lamberg]] (* ?; † 1579): cesarski baron, škof v Seckavu.
*** [[Jožef baron Lamberg]] (* 1489; † 1554): cesarski baron, ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, deželni glavar Kranjske, odposlanec na dvor turškega sultana.
** Andrej Lamberg iz Snežnika (* † ?): Ustanovitelj ''rodbine [[Grad Snežnik|Snežniških]]'', katerega vnuki so leta 1524 dosegli baronski stan, vendar so v 17. stoletju izumrli.

==== Glavna linija Jurija ====

* Jurij Lamberg (* ?; † ok. 1438): ustanovitelj ''linije [[Grad Gutenberg|Gutenberških]]'' (po gradu pri Tržiču); najstarejši od njegovih sinov (šesti od osmih otrok) je postal škof, dva sinova pa sta ustanovila stransko linijo.
** [[Žiga Lamberg]] (* ?; † 1488): 1461/63 prvi [[Ljubljana|ljubljanski]] škof na Slovenskem.
** Henrik Lamberg (* † ?): ustanovitelj rodbinske linije ''Herbart'', ki se je leta 1667 povzpela v grofovski rang in izumrla leta 1806 z grofom Maksimilijanom Antonom Leopoldom Lambergom.
** Jurij II.(?). Lamberg († ok. 1509): ustanovitelj ''rodbine [[Kamnik|Kamniških]] in Gutenberških,'' ki je izumrla leta 1850 z grofom Ernstom Lambergom.

==== Glavna linija Jakoba ====

* Jakob Lamberg (* ?; † ok. 1433): ustanovitelj rodbinske linije [[grad Črnelo|Črnelskih]] (po gradu Črnelo pri [[Turnše|Turnšah]]), ki je izumrl z grofom Jurijem Gotfridom Lambergom leta 1689.

=== Knezi Lamberški ===
[[Slika:Lamberg_Reichs-Fuersten-Diplom_1707.jpg|sličica| Lambergova diploma cesarskega kneza]]
Izvirajo iz ustanovitelja linije Ortneških:

* Jurij (II.) Lamberg (* ?; † 1499): ⚭ 2.) 1480 Marija Magdalena Turnska ( della Torre ); † 1538/56
** Kaspar (III.) Lamberg (* ?; † 1544): leta 1524 je bil skupaj s šestimi starejšimi brati in bratranci povišan v [[Freiherr|cesarskega barona]], leta 1544 pa v barona Ortneškega in Ottensteinskega (v Waldviertelu v Spodnji Avstriji); ⚭ 1.) ? in ⚭ 2. ) Margareta Lang [[Von Wellenburg|Wellenburška]], nečakinja kardinala [[Matthäus Lang von Wellenburg|Matevža Langa Wellenburškega]] (* 1468; † 1540), [[Seznam salzburških škofov in nadškofov|salzburškega knezonadškofa]] (1519–1540).

==== Dedni knezi cesarstva ====
Neposredni prednik knežje linije je bil pravnuk Kasparja (III.):

* Janez Maksimilijan Lamberg (* 1608; † 1682): od leta 1636 cesarski grof Lamberg, cesarski tajni državni in konferenčni minister ter dvorni visoki oskrbnik; ⚭ 25. julij 1635 Judita Rebeka Eleonora, rojena baronica Wrbna von Freudenthal (* okoli 1612; † 1690).
** Franc Jožef I. Lamberg (* 1637; † 1712): od leta 1711 '''2.''' '''državni knez''' Lamberški in deželni grof Leuchtenberški (v Zgornjem Pfalškem) itd., saj je bil odvisen od svojega sina brez otrok – 1. cesarski knezi Lamberški – sledila; ⚭ 1663 Ana Marija, rojena državna grofica iz Trauttmansdorffa (* ?; † 1727).
*** [[Leopold Matija Lamberg]] (* 1667; † 1711): '''1. državni knez''' Lamberški od leta 1707 in od leta 1709 deželni grof Leuchtenberški ; je bil tudi mdr. dedni glavni lovski mojster v avstrijski nadvojvodini nad reko Enns in vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]; poročen leta 1691 z Marijo Klavdijo, rojeno grofico Künigl, baronica Ehrenburga in Wartha (* 1669/70; † 1710). Po smrti brez otrok ga je kot knez in deželni grof nasledil oče, nato pa še mlajši brat Franc Anton Lamberg.
*** Franc Anton Lamberg (* 1678; † 1759): od 1712 '''3.''' '''državni knez''' Lamberški, tudi deželni grof Leuchtenberški od 1712 do 1714; vitez [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] od leta 1744; poročen 1.) 1713 z Lujzo Ernestino, rojeno princezo Hohenzollern-Hechingen (* 1690; † 1720); ⚭ 2.) 1721 Marija Alojzija, roj grofica von Harrach iz Rohrau in Thannhausen (* 1702; † 1775); 
**** Janez Nepomuk Friderik Lamberg (* 1737; † 1797): od 1759 '''4.''' '''državni knez''' Lamberški; leta 1761 poročen z Marijo Ano, rojeno grofico Trautson (* 1743; † 1790), damo reda zvezdnega križa, hčerko Janeza Viljema (zadnjega) kneza Trautson, grof Falkenstein itd.; s svojim edinim sinom, Francem Antonom (mlajšim) (* 1782; † 1790), ki je umrl kot dedni grof pred svojim očetom in z njim (starejša) knežja linija Lambergov leta 1797.

Knežji naziv, vsa gospostva in dedna dostojanstva so prešla na Karla Evgena Lamberga in njegove potomce, kot sledi:

* Karel Evgen Lamberg (* 1. april 1764; † 1831): od 1797 '''5.''' Lamberški '''državni knez''' kot senior od Kasparja Friderik Lamberga († 1686, brat 2. državnega kneza), mlajše linije
** Gustav Joahim (* 1812; † 1862): od leta 1831 '''6.&amp;nbsp;državni knez''' Lamberški; njegovi nezakonski otroci so bili uzakonjeni s poznejšo morganatično poroko, vendar izključeni iz družinske dediščine (v Steyrju, Schichowitzu itd.). Naziv državnega kneza, podeljen leta 1707, je po njegovi smrti leta 1862 prenehal veljati, oziroma pravica do nošenja tega naziva je bila njegovemu sinu leta 1887 izrecno odvzeta; družinsko premoženje je pripadlo Rudolfu grofu Lambergu (iz madžarske veje družine na [[Mór|Móru]]).

==== Cesarski knez »ad personam« (kot osebno dostojanstvo) ====

* Janez Filip Lamberg (* 1651; † 1712): državni knez Lamberg, [[kardinal]] (1700–1712), [[Protector Germaniae|protektor Nemčije]], [[Fürstbischof von Passau|pasavski knezoškof]] (1689–1712), cesarski državni minister; bil je najmlajši sin grofa Janeza Maksimilijana in brat Franca Jožefa I. Lamberga, 2. (dedni) državni knez Lamberški; leta 1693 je Jazez Filip od svojega sorodnika Janeza Rajmunda pridobil sosednja posestva grad Lebenberg (Tirolska), Münichau in [[Kapsbrunn]] ter v zameno za svojega sufraganskega škofa imenoval svojega soimenjaka Janeza Rajmunda Lamberga (* 1662; † 1725).

=== Drugi posamezni družinski člani ===

* Krištof Lamberg (tudi Krištof baron Lamberg iz Ortneka in Ottensteina) (* ?; † 1579): Krištof IV., škof iz Seckava
* Janez Jakob Lamberg (* 1561; † 1630): Krški škof 1603–1630
* Jurij Žiga Lamberg (1568–1632): brat Janeza Jakoba Lamberga 
* Karl Lamberg (* 1570; † 1612): praški nadškof
* Janez Filip Lamberg (1651; † 1712): škof v Passavu 1689–1712, kardinal, sin Janeza Maksimilijana Lamberga
* Janez Rajmund Lamberg (1662; † 1725): škof v Aulonu in pomožni škof v Passavu
* Leopold Matija Lamberg (1667; † 1711): deželni grof Leuchtenberški 1708–1711
* Ana Alojzija Maksimilijana Lujza Lamberg-Kunstadt, poročena Hiserle von Chodau und von Oppersdorff (1676/77; † 1738): imenovana grofica Esterle, ljubica Avgusta Močnega in Aleksandra Benedikta Sobieskega
* Janez Adam Lamberg (* 1677; † 1708): cesarski komornik, dvorni svetnik in deželni lovski mojster
* Jožef Dominik Lamberg (* 1680; † 1761): škof v Passavu 1723–1761, kardinal
* Janez Filip Lamberg (* 1684; † 1735): cesarski komornik in glavni lovski mojster na Tirolskem
* Janez Ferdinand Lamberg (* 1689; † 1764): dvorni in komorni glasbeni direktor
* [[Johann Philipp Cajetan Graf von Lamberg|Janez Filip Kajetan grof Lamberg]] (* ok. 1690; † 1761): volilni bavarski tajni svetnik, prošt kolegijske cerkve v Straubingu, župnik v Peterskirchnu in Trostbergu&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=V_PgDwAAQBAJ&amp;newbks=0&amp;printsec=frontcover&amp;pg=PA343&amp;dq=kollegiatstift+straubing+lamberg&amp;hl=de |title=Die bayerische Landschaft: Zusammensetzung, Aufgaben und Wirkungskreis der landständischen Vertretung im Kurfürstentum Bayern (1715-1740) |date=2007-01-01 |publisher=Kommission für bayerische Landesgeschichte (KBL) |isbn=978-3-7696-6877-3}}&lt;/ref&gt;
* Franc Alojz Lamberg (* 1692; † 1732): škof Nilopolisa in pomožni škof v Passavu
* Karl Jožef Lamberg-Sprinzenstein (* † ?): zadnji cesarski grof Neuburški 1719–1730
* Maksimilijan Jožef Lamberg (* 1729; † 1792): fizik in filozof
* Franc Philipp Lamberg (* 1791; † 1848): avstrijski podmaršal
* Gustav Joahim Lamberg (* 1812; † 1862): avstrijski plemič
* Hugo Rajmund Lamberg (* 1833; † 1884): deželni glavar Salzburga
* Terezija grofica Lamberška (* 1836; † 1913): žena grofa Franca Meranskega, sina [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvode Janeza]] iz [[Morganatska zakonska zveza|morganatskega zakona]] z Ano Plochl
* Karl grof Lamberg (1840–1931), avstrijski posestnik in politik v predstavniškem in Gosposki zbornici parlamenta
* Paula von Lamberg (* 1887; † 1927): smučarska tekačica

== Plemenitosti in dinastične poroke ==
Rodbina Lamberg je bila leta 1544 povišana v barone, leta 1667 v cesarskega grofa in leta 1702 v državne kneze kot deželni grof Leuchtenberg, ta naziv pa je bil leta 1797 prenesen na ''bavarsko linijo'' hiše, ki je izumrla leta 1882. 

Široko razvejana rodbina Lamberg je bila v sorodu s številnimi rodbinami visokega plemstva [[Habsburška monarhija|Donavske monarhije]], kot so Althann, Breuner, Colloredo, [[Herbersteini|Herberstein]], Hoyos, Mensdorff-Pouilly, grofje Meran, Harrach, [[Rodbina Khevenhüllerjev|Khevenhüller]], Porcia, Starhemberg, Schwarzenberg, Thun-Hohenstein, Thurn, Trautson, Trauttmansdorff, [[Windischgrätzi (plemiška rodbina)|Windisch-Graetz]], Esterházy, Festetics de Tolna, [[Ursini]] von Blagay, pa tudi nemškim družinam, kot so [[Fuggerji|Fugger]], Hohenzollern-Hechingen, Salm-Neuburg in Waldburg-Zeil.

== Grb ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Großes_Wappen_Lamberg.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg um 1600 nach Wappenmehrung| Grb rodbine Lamberg okoli leta 1600 po dopolnitvi grba
Slika:Lamberg_nach_1655.jpg|alt=Wappen derer von Lamberg (bayerische Linie) nach 1655 mit dem Scaliger-Wappen als Herzschild| Grb rodbine Lamberg (bavarska linija) po letu 1655 s Scaligerjevim grbom kot ščitom.
Slika:Lamberg_Fürsten_Wappen.jpg|alt=Wappen der Fürsten von Lamberg| Grb knezov Lamberških
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Lamberg oder Lamperg. In: Johann Heinrich Zedler: Grosses vollständiges Universal-Lexicon Aller Wissenschafften und Künste. Band 16, Leipzig 1737, Sp. 268–284.
* {{NDB|13|427||Lamberg, von|Redaktion|12917002X}}
* {{ADB|17|538|540|Lamberg, von|Anton Victor Felgel|ADB:Lamberg, von}}
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Deutsche Grafenhäuser der Gegenwart.'' Leipzig 1853, Band 2, S. 1–6 ([http://books.google.de/books?id=bqNAAAAAcAAJ&amp;pg=PA2&amp;dq#v=onepage&amp;q&amp;f=false Google Buch]).
* Ernst Heinrich Kneschke: ''Neues allgemeines deutsches Adels-Lexicon.'' Leipzig 1864, Band 5, S. 357–360 ([http://books.google.com/books?hl=de&amp;id=0s4EAAAAIAAJ&amp;q=Lamberg#v=snippet&amp;q=Lamberg&amp;f=false Google Buch]).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 22–26 (Digitalisat).
* Constantin von Wurzbach: Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Wappen. In: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich. 14. Theil. Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1865, S. 38 f. (Digitalisat).
* Hans von Zwiedineck-Südenhorst: ''Das gräflich Lamberg’sche Familienarchiv zu Schloss Feistritz bei Ilz.'' Selbstverlag der Hist. Landes-Comm., Graz 1897 (Digitalisat).
* ''Genealogisches Handbuch des Adels'', C. A. Starke Verlag, Limburg (Lahn), {{ISSN|0435-2408}}.
** ''Gräfliche Häuser'' A IV, Band 28 der Gesamtreihe, 1962 (Stammreihe), S. 250–257.
** ''Adelslexikon'' Band VII, Band 97 der Gesamtreihe, 1989, S. 128–131.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandsfamilien''. Neustadt an der Aisch 1973, ISBN 3-7686-5002-2, Textstellen zu den von Lamberg S. 8, 18, 114–116, 140, 147, 163, 305, 325, 344 f., 336 und 362.
* ''Die Wappen des böhmischen Adels, J. Siebmachers grosses Wappenbuch.'' Band 30. Neustadt an der Aisch 1979, ISBN 3-87947-030-8. Lamberg, Freiherrn von Ortenegg und Ottenstein, Grafen, S. 141, Wappentafel 66 Lamberg I und Lamberg II.
* Roman von Procházka: ''Genealogisches Handbuch erloschener böhmischer Herrenstandfamilien.'' Ergänzungsband. Herausgegeben vom Vorstand des Collegium Carolinum (Institut), Forschungsstelle für die böhmischen Länder. R. Oldenbourg, München 1990, ISBN 3-486-54051-3, Textstellen zu den von Lamberg S. 23, 30, 44 und 136.

== Zunanje povezave ==

* [https://gw1.geneanet.org/index.php3?b=favrejhas&amp;lang=de;m=N;v=von+lamberg Družinski člani družine Von Lamberg]
* Reiner Pusching: [https://www.landesarchiv.steiermark.at/cms/dokumente/11683964_77969250/6f131cae/22%20bis%2071%20aus%20Mitteilungen%205-Das%20gr%C3%A4flich%20Lambergsche%20Archiv%20aus%20Schlo%C3%9F%20Feistritz.pdf ''Arhiv grofa Lamberga iz gradu Feistritz blizu Ilza''] (PDF; 3.2&amp;nbsp;MB)
* [https://genealogy.euweb.cz/lamberg/lamberg1.html Genealogija družine Lamberg na genealogy.euweb.cz]
* {{cite book |last=Wurzbach |first=Constantin von |chapter=Lamberg, das Grafen- und Fürstenhaus, Genealogie |title=Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich |volume=14 |publisher=Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei |place=Wien |year=1865 |pages=21–46 |url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11636&amp;viewmode=fullscreen&amp;rotate=0&amp;scale=3.33&amp;page=25 |language=de }}

== Sklici ==
{{Sklici}}
{{SORTIERUNG:Lamberg}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]
[[Kategorija:Lambergi]]</text>
      <sha1>sf4ib1vlqe2ywy2q977i53lv15sht5q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stena prebavil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610454</id>
    <revision>
      <id>6772597</id>
      <parentid>6772087</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:19:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6772597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10522" sha1="jhd4u15bf0yyxiillt8pt8mdu3vc5xf" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. pacemaker celice (intersticijske celice po Cajalu). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečno debelo črevo, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Ti deli prebavil imajo mezenterij. 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>jhd4u15bf0yyxiillt8pt8mdu3vc5xf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772600</id>
      <parentid>6772597</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:29:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6772600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10558" sha1="r1kdguv16eajq234qvf3tzydfk7xb12" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. pacemaker celice (intersticijske celice po Cajalu). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>r1kdguv16eajq234qvf3tzydfk7xb12</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772601</id>
      <parentid>6772600</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:35:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6772601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10773" sha1="6mjb2cyh18msc7m5ljlnrutszys53pj" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. pacemaker celice (intersticijske celice po Cajalu). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

Zunanjo plast prebavne cevi na odseku od ust do požiralnika predstavlja adventicija iz rahlega veziva s krvnimi žilami in mezgovnicami ter [[Maščobna celica|maščobnimi celicami]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>6mjb2cyh18msc7m5ljlnrutszys53pj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772604</id>
      <parentid>6772601</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:39:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mišična plast */</comment>
      <origin>6772604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10790" sha1="hxoodrzmmblklp2n1z7q0sixfm0u4yf" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. celice črevesnega spodbujevalnika (intersticijske Cajalove celice). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

Zunanjo plast prebavne cevi na odseku od ust do požiralnika predstavlja adventicija iz rahlega veziva s krvnimi žilami in mezgovnicami ter [[Maščobna celica|maščobnimi celicami]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>hxoodrzmmblklp2n1z7q0sixfm0u4yf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772605</id>
      <parentid>6772604</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:40:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6772605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10810" sha1="aga83cwphru94dxkuikeed0pc63pqlh" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in [[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]].

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. celice črevesnega spodbujevalnika (intersticijske [[Cajalova celica|Cajalove celice]]). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

Zunanjo plast prebavne cevi na odseku od ust do požiralnika predstavlja adventicija iz rahlega veziva s krvnimi žilami in mezgovnicami ter [[Maščobna celica|maščobnimi celicami]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>aga83cwphru94dxkuikeed0pc63pqlh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772624</id>
      <parentid>6772605</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:53:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6772624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10826" sha1="dw82377o98y3v9emwz5o5lktb0no6ot" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in zunanja plast ([[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]]).

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]], v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. celice črevesnega spodbujevalnika (intersticijske [[Cajalova celica|Cajalove celice]]). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

Zunanjo plast prebavne cevi na odseku od ust do požiralnika predstavlja adventicija iz rahlega veziva s krvnimi žilami in mezgovnicami ter [[Maščobna celica|maščobnimi celicami]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>dw82377o98y3v9emwz5o5lktb0no6ot</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772689</id>
      <parentid>6772624</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:01:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10837" sha1="e78aqimzcpgxw753zvbogu1g4x9dyip" xml:space="preserve">'''Steno prebavil''' sestavljajo štiri plasti specializiranega tkiva; od notranje [[svetlina|svetline]] (lumna) navzven so to [[sluznica]] (mukoza), [[Podsluznica|podsluznica]] (submukoza), mišična plast in zunanja plast ([[Seroza|seroza]] oziroma [[Adventicija|adventicija]]).

Sluznica je najbolj notranja plast prebavil. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​je v neposrednem stiku s prebavljeno hrano (himusom). Sama sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=&quot;WHEATERS2006&quot; /&gt; [[Krovno tkivo|epitelija]] (vrhnjice), v katerem poteka večina procesov prebave, absorpcije in izločanja; [[Sluznici lastna plast|sluznici lastne plasti]] (''lamina propria''), ki je iz vezivnega tkiva; ter sluznične mišične plasti (''lamina muscularis mucosae''), ki jo sestavlja tanka plast [[Gladka mišica|gladkega mišičja]].

[[Podsluznica]] (submukoza) vsebuje živce, vključno s submukoznim pleksusom (imenovanim tudi Meissnerjev pletež), krvne žile ter elastična vlakna s [[Kolagen|kolagenom]], ki omogočajo raztezanje ob povečanju prostornine, hkrati pa ohranjajo obliko črevesa.

Podsluznico obdaja mišična plast. Sestavljajo jo plasti gladkih mišic, razporejene vzdolžno in krožno, ki omogočajo črevesne gibe (peristaltiko) ter pomik prebavljene vsebine vzdolž črevesja. Med obema mišičnima plastema leži [[Mienterični pleksus|mienterični pleksus]] (imenovan tudi Auerbachov pletež).

Zunanjo plast predstavljata seroza oziroma adventicija. Sestavljeni sta iz rahlega vezivnega tkiva in prevlečeni s sluzjo, kar preprečuje poškodbe zaradi trenja, do katerih bi lahko prišlo pri drgnjenju črevesa ob druga tkiva. Seroza je prisotna, če tkivo leži znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] (peritoneja), adventicija pa, če tkivo leži zunaj nje (retroperitonealno).

==Zgradba==
Pri opazovanju pod [[mikroskopom|mikroskopom]] ima stena prebavil enotno splošno zgradbo, vendar se določeni deli vzdolž njene poti razlikujejo.

=== Sluznica prebavil ===
Sluznica prebavil je najbolj notranja plast prebavne cevi. Obdaja svetlino (lumen) prebavne cevi in ​​prihaja v neposreden stik s prebavljeno hrano (himusom). Sluznica je sestavljena iz treh plasti:&lt;ref name=WHEATERS2006&gt;{{cite book|last=Deakin|first=Barbara Young  |display-authors=etal  |title=Wheater's functional histology : a text and colour atlas|year=2006|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier&lt;!--|location=[Edinburgh?]--&gt;|isbn=978-0-4430-6-8508|edition=5th|pages=263–265}}&lt;/ref&gt; 
* [[Epitelij]] je najbolj notranja plast. V njem poteka večina prebavnih, absorpcijskih in sekretornih procesov.
* [[Sluznici lastna plast]] (''lamina propria'') je vmesni sloj sluznice in sestoji iz rahlega [[Vezivo (biologija)|veziva]].
* [[Sluznična mišična plast]] (''lamina muscularis mucosae'') je tanek sloj sluznice iz [[Gladka mišičnina|gladke mišičnine]].

Epitelij, najbolj izpostavljen del sluznice, je [[žlezni epitelij]] s številnimi [[Čašasta celica|čašastimi celicami]]. Čašaste celice izločajo sluz, ki omogoča lažje pomikanje hrane in ščiti steno črevesa pred prebavnimi encimi. V tankem črevesu so [[Črevesna resica|črevesne resice]], gube sluznice, ki povečujejo površino črevesa. V resicah se nahajajo tanke mezgovnice, povezane z limfnim sistemom, ki pomagajo pri odstranjevanju maščob ter tkivne tekočine. Na epiteliju resic so prisotne mikroresice, ki dodatno povečujejo površino, na kateri poteka absorpcija. V globljih plasteh tkiva so številne črevesne žleze, ki imajo obliko žepkastih vgreznin. V debelem črevesu resic ni; namesto njih najdemo ravno površino s tisoči žlez. Pod epitelijem leži sluznici lastna plast, ki vsebuje miofibroblaste, krvne žile, živce in različne imunske celice. Pod njo je sluznična mišična plast – plast gladkih mišic, ki prispeva k peristaltiki in katastaltiki (premikanju vsebine) vzdolž črevesja.

====Celice sluznice tankega črevesa ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Vrsta celic&lt;ref name=&quot;Openstax Anatomy &amp; Physiology attribution&quot;&gt;{{CC-notice|cc=by4|url=https://openstax.org/books/anatomy-and-physiology/pages/23-5-the-small-and-large-intestines}} {{cite book|last1=Betts|first1=J Gordon|last2=Desaix|first2=Peter|last3=Johnson|first3=Eddie|last4=Johnson|first4=Jody E|last5=Korol|first5=Oksana|last6=Kruse|first6=Dean|last7=Poe|first7=Brandon|last8=Wise|first8=James|last9=Womble|first9=Mark D|last10=Young|first10=Kelly A|title=Anatomy &amp; Physiology|location=Houston|publisher=OpenStax CNX|isbn=978-1-947172-04-3|date=September 13, 2023|at=23.5 The small and large intestines}}&lt;/ref&gt;!! Lokacija v sluznici !! Vloga
|-
| [[Enterocit|Enterociti]] || epitelij/črevesne žleze || Prebavljanje in absorpcija hranil iz prebavljene hrane. 
|-
| [[Čašasta celica|Čašaste celice]] || epitelij/črevesne žleze || Izločajo sluz. 
|-
| [[Panethova celica|Panethove celice]] || črevesne žleze || Izločajo baktericiden encin [[lizocim]]; izvajajo fagocitozo. 
|-
| [[Celica G|Celice G]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[gastrin]]a.
|-
| [[Celica I|Celice I]] || črevesne žleze dvanajstnika || Izločanje hormona [[holecistokinin]]a, ki spodbuja sproščanje pankreatičnih sokov in žolča.
|-
| [[Celica K|Celice K]] || črevesne žleze || Izločanje hormona [[gastrični insulinotropni polipeptid|gastričnega insulinotropnega polipeptida]], ki spodbuja sproščanje inzulina.
|-
| [[Celica M|Celice M]] || črevesne žleze dvanajstnika in jejunuma || Izločanje hormona [[motilin]]a, ki pospešuje praznjenje želodca, črevesno peristaltiko in proizvodnjo pepsina.   
|-
| [[Celica S|Celice S]] || črevesne žleze ||  Izločanje hormona [[sekretin]]a.
|}

===Podsluznica===
{{Glavni|Podsluznica}}
Podsluznica je sestavljena iz goste in nepravilne plasti veziva, ki vsebuje krvne žile, mezgovnice in živce, ki se razvejijo v sluznico in mišično plast. Vsebuje [[submukozni pleksus]] (podsluznični pletež) – del enteričnega pleksusa (črevesnega živčnega pleteža), ki leži na notranji površini mišične plasti.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Podsluznica ne vsebuje žlez, razen v požiralniku in dvanajstniku.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title= |url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2315/8453/6945/knjiga_histologija_2010.pdf |access-date=29. 10. 2026}}&lt;/ref&gt;

===Mišična plast ===
Mišična plast je sestavljena iz dveh plasti mišičevja: notranje in zunanje plasti.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Oral: Four layers of the G.I. tract|url=http://www.histology.leeds.ac.uk/digestive/GI_layers.php|work=The Histology Guide|publisher=University of Leeds|access-date=4 January 2014}}&lt;/ref&gt; Mišičevje notranje plasti je razporejeno v krožne obroče okoli prebavne cevi, medtem ko so mišična vlakna zunanje plasti razporejena vzdolžno. Želodec ima še dodatno plast – notranjo poševno mišično plast.&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt; Med obema mišičnima plastema leži mienterični pleksus (Auerbachov pletež), ki uravnava peristaltiko. Delovanje sprožijo celice spodbujevalnika oziroma t. i. celice črevesnega spodbujevalnika (intersticijske [[Cajalova celica|Cajalove celice]]). Črevesje ima lastno peristaltično aktivnost (osnovni električni ritem), za kar skrbi njegov samostojni enterični živčni sistem. Na ta ritem lahko vpliva tudi preostali del [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčnega sistema]].

Te plasti niso povsem vzdolžne ali krožne; mišična vlakna so pravzaprav razporejena v obliki vijačnic z različnimi nakloni. Notranja krožna plast tvori vijačnico s strmim naklonom, zunanja vzdolžna plast pa vijačnico z veliko bolj položnim naklonom.

Usklajeno krčenje teh plasti imenujemo peristaltika; ta potiska hrano vzdolž prebavne cevi. V prebavilih od ust do [[Želodec|želodca]] hrano imenujemo bolus (zalogaj). Po prehodu skozi želodec se hrana delno prebavi in je poltekoča; v tej fazi ji pravimo himus (želodčna kaša). V [[Debelo črevo|debelem črevesu]] preostalo poltrdo snov imenujemo [[Iztrebek|blato]] (feces). Krožna mišična plast preprečuje, da bi se hrana pomikala nazaj, vzdolžna plast pa povzroča krajšanje prebavne cevi.  

Debelina mišične plasti se v posameznih delih prebavne cevi razlikuje:
* V debelem črevesu je na primer mišična plast precej debelejša, saj je blata veliko in je težko, zato je za njegovo potiskanje naprej potrebna večja sila. Zunanja vzdolžna mišična plast debelega črevesa se stanjša v tri prekinjene vzdolžne proge, imenovane tenije kolona (''taeniae coli''). To je ena od treh značilnosti, ki pomagajo razlikovati med debelim in tankim črevesom.
* V debelem črevesu občasno (2–3-krat na dan) pride do hkratnega krčenja določenih odsekov, kar pomakne večjo količino blata naprej. Prav takrat se običajno pojavi potreba po odvajanju blata.
* V predelu [[Želodčni vratar|vratarja]] oziroma pilorusa, kjer želodec prehaja v začetek tankega črevesa, je notranja krožna mišična plast odebeljena in tvori [[pilorični sfinkter]] ([[Zapiralka|zapiralko]] na meji želodca in dvanajstnika). Želodec je edini del prebavil, ki ima še tretjo mišično plast – notranjo poševno plast, ki pomaga pri mešanju vsebine (himusa) v želodcu.

===Zunanja plast===
{{Main|Seroza|Adventicija}}
Najbolj zunanja plast stene prebavil je sestavljena iz več plasti [[vezivo|veziva]] in jo pod [[Trebušna prepona|trebušno prepono]] tvori [[seroza]], nad njo pa [[adventicija]].&lt;ref name=&quot;SEER2024&quot;&gt;{{cite web |title=General Structure of the Digestive System {{!}} SEER Training |url=https://training.seer.cancer.gov/anatomy/digestive/structure.html |website=training.seer.cancer.gov |access-date=2 April 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=WHEATERS2006 /&gt;&lt;ref name=&quot;Gartner and Haitt&quot;&gt;{{cite book|last=Gartner and Hiatt|title=Color Atlas and Text of Histology|year=2014|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Baltimore|isbn=978-1-4511-1343-3|edition=6th}}&lt;/ref&gt;

Seroza prekriva predele prebavil, ki ležijo znotraj [[Potrebušnica|potrebušnice]] oziroma peritoneja (imenovani intraperitonealni deli). Ta struktura je sestavljena iz vezivnega tkiva, ki ga prekriva enoslojni ploščati epitelij, imenovan [[Mezotelij|mezotelij]]; ta zmanjšuje trenje med premikanjem prebavil. Med intraperitonealne dele spadajo večina želodca, začetni del dvanajstnika, celotno tanko črevo, slepo črevo s slepičem (apendiksom), prečni kolon, esasto črevo in danka. V teh delih prebavne cevi obstaja jasna meja med črevesjem in okoliškim tkivom. Te dele prebavil pričvrščuje [[oporek]] oziroma mezenterij, duplikatura potrebušnice. 

Zunanjo plast prebavne cevi na odseku od ust do požiralnika predstavlja adventicija iz rahlega veziva s krvnimi žilami in mezgovnicami ter [[Maščobna celica|maščobnimi celicami]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Prebavila]]</text>
      <sha1>e78aqimzcpgxw753zvbogu1g4x9dyip</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Armenski plesi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610475</id>
    <revision>
      <id>6772489</id>
      <parentid>6771968</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:53:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal sem en odstavek</comment>
      <origin>6772489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1431" sha1="343k4duxgcpbei69p8xm1ouoee9kk8w" xml:space="preserve">= Armenski plesi =
{{Infopolje skladba|Name=Alfred Reed|Artist=Armenski plesi
1. in 2. del

suita za pihalni orkester|Released=1. del - 1972
2. del - 1978|Length=1. del - 10:30
2. del - 20:26|Last song=Datum
10. januar 1973|Next song=Dirigent
Dr. Harry Begian|Chronology=Premiera|This song=Kraj
Urbana, Illinois}}
 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

===== 1. Del =====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerzitete 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. 
[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suita]]</text>
      <sha1>343k4duxgcpbei69p8xm1ouoee9kk8w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772492</id>
      <parentid>6772489</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:54:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Popravil slovnicne napake</comment>
      <origin>6772492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1427" sha1="4y4qm14gvaq2ynwy3lwy0yp0g6zj4d5" xml:space="preserve">= Armenski plesi =
{{Infopolje skladba|Name=Alfred Reed|Artist=Armenski plesi
1. in 2. del

suita za pihalni orkester|Released=1. del - 1972
2. del - 1978|Length=1. del - 10:30
2. del - 20:26|Last song=Datum
10. januar 1973|Next song=Dirigent
Dr. Harry Begian|Chronology=Premiera|This song=Kraj
Urbana, Illinois}}
 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

===== 1. Del =====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. 
[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suita]]</text>
      <sha1>4y4qm14gvaq2ynwy3lwy0yp0g6zj4d5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772495</id>
      <parentid>6772492</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T16:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp napačna raba infopolja</comment>
      <origin>6772495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1224" sha1="70cmdqjbf7apy184g8lpouwzgoberna" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
}}

 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

===== 1. del =====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. 

[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>70cmdqjbf7apy184g8lpouwzgoberna</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772531</id>
      <parentid>6772495</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T17:53:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Nič</comment>
      <origin>6772531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1222" sha1="jdoemk4uz68e6moqtc8f80u9kapyhos" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
}}

 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. 

[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>jdoemk4uz68e6moqtc8f80u9kapyhos</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772557</id>
      <parentid>6772531</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Dodan nekaj podatkov</comment>
      <origin>6772557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1259" sha1="nmvuej2i585pbs8joztllpdhui60etv" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor. 

[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>nmvuej2i585pbs8joztllpdhui60etv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772690</id>
      <parentid>6772557</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:04:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal odstavek</comment>
      <origin>6772690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1648" sha1="t0sak8doh5uac3u7wwzuiz1nlqk9n9v" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921-2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869-1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor.  

==== 2. del ====
je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. 
[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>t0sak8doh5uac3u7wwzuiz1nlqk9n9v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772691</id>
      <parentid>6772690</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:04:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1652" sha1="3kx9fursmbl10l64s76x1l9kztmfk4u" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

 '''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921–2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869–1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor.  

==== 2. del ====
je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. 
[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>3kx9fursmbl10l64s76x1l9kztmfk4u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772694</id>
      <parentid>6772691</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:05:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1650" sha1="heujt9kvretw5yj354g5go6hltbul0j" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

'''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921–2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869–1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor.  

==== 2. del ====
je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. 
[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>heujt9kvretw5yj354g5go6hltbul0j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772702</id>
      <parentid>6772694</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:47:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal odstavek</comment>
      <origin>6772702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3204" sha1="mxb6jjqunzcn80zc64uk6grbbb8fcps" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

'''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921–2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869–1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor.  

==== 2. del ====
je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. 

=== Zgradba ===
Previ del je sestavljen iz petih armenskih ljudskih pesmi: Tzirani tzar, Gakavi yerk, Hoy Nazan im, Alagyaz in Gna gna. Izvedba prvega dela traja približno deset minut in pol (10:30). 

# '''Tzirani tzar''' (marelično drevo), (takt 1-29), ( Broadly, and sustained {{music|crotchet}}=52), s katerim se otvori suita se začne z trobilskimi fanfarami in se nadaljuje s spevnim pihalskim delom. Pesem je v '''4/4''' taktovskem načinu in opeva armensko narodno drevo - marelico.
# '''Gakavi yerk''' (prepeličja pesem), (takt 30-68),  (Con moto {{music|crotchet}}=72&amp;#x2013;80). Originalno melodijo Komitasa verdapeta '''4/4''' v taktovskem načinu najprej predstavijo pihala, nato pa melodijo ponovijo še trobila. Lahkotna melodija želi prikazati prepeličje drobne korake. 
# '''Hoy, Nazan im''' (oj, moja Nazan), (takt 69-185),  (Allegretto non troppo {{music|quaver}}=176) je živahen ples v  '''5/8''' taktu z nekaj vložki v '''6/8''' in '''3/8''' taktu. Sestavljen  taktovski način pa je toliko bolj zakompliciran ker se štetj osmink menja na takt iz '''2+3''' na '''3+2'''. V tej pesmi mladenič poje svoji ljubezni, ki se imenuje Nazan. 
# '''Alagyaz''' (takt 186-223), (Broadly, with expression {{music|crotchet}}=63) je ljudska pesem, ki opeva armensko narodno goro. Pesem je zelo mogočna in v '''3/4''' taktu.
# '''Gna gna''' (gremo, gremo), (takt 224-422), (Allegro vivo con fuoco {{music|crotchet}}=138) je zelo hitra, humoristična in živahna pesem v '''2/4''' taktu, ki pripelje prvi del do mogočnega zaključka. 

[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>mxb6jjqunzcn80zc64uk6grbbb8fcps</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772704</id>
      <parentid>6772702</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikihysz</username>
        <id>268081</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3255" sha1="ow0w7zj5ojq3t54p5vy15aliptcds6c" xml:space="preserve">{{Infopolje skladba
|Name=Armenski plesi
|Artist=Alfreda Reeda
|Released=1. del - 1972&lt;br/&gt;
2. del - 1978
|Length=1. del - 10:39
2. del - 20:23}}

'''Armenski plesi''' so [[suita]] za [[pihalni orkester]], ki jo je napisal Alfred Reed (1921–2005). Sestavljena je iz štirih stavkov. Prvi del je hkrati tudi prvi stavek, medtem ko so ostali trije stavki v drugem delu. V vsakem stavku so zbrane armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa [[Komitas Vardapet|Komitasa Vardapeta]] (1869–1935).

=== '''Kulturni izvor''' ===
Armenski plesi so štiri-stavčna suita za pihalni orkester, ki temelji na armenskih ljudskih pesmih iz zbranega dela [[Komitas Vardapet|Komitasa Verdapeta]], očeta armenske klasične glasbe.

—Alfred Reed, skladateljevi zapiski

==== 1. del ====
je Reed dokončal poleti leta 1972. Prvič ga je igral orkester Ilinojske univerze 10. januarja, leta 1973, na Nacionalni konvenciji združenja dirigentov univerzitetnih orkestrov v Urbani v [[Illinois|Ilinoisu]]. Dirigiral je armenski dirigent, dr. Harry Bagian. Prvi del vsebuje pet avtentičnih armenskih ljudskih pesmi, ki jih je Komitas priredil za glas s spremljavo klavirja ali za [[A cappella|acapella]] zbor.  

==== 2. del ====
je Reed napisal po naročilu Alexsa Manoogiana iz Armenske splošne dobrodelne zveze (AGBU) po izemno uspešni premieri prvega dela. Dokončal ga je leta 1977 in je napisan kot nadaljevanje prvega dela. Premiera je bila 4. aprila 1978 v Urbani v Ilinoisu. Ponovno je dirigiral dr. Harry Bagain. Drugi del ima tri stavke, kjer vsak vsebuje po eno armensko ljudsko pesem. 

=== Zgradba ===
Previ del je sestavljen iz petih armenskih ljudskih pesmi: Tzirani tzar, Gakavi yerk, Hoy Nazan im, Alagyaz in Gna gna. Izvedba prvega dela traja približno deset minut in pol (10:30). 

# '''Tzirani tzar''' ([[Marelica|marelično]] drevo), (takt 1-29), ( Broadly, and sustained {{music|crotchet}}=52), s katerim se otvori suita se začne z trobilskimi fanfarami in se nadaljuje s spevnim pihalskim delom. Pesem je v '''4/4''' taktovskem načinu in opeva [[Armenija|armensko]] narodno drevo - marelico.
# '''Gakavi yerk''' ([[Prepelica|prepeličja]] pesem), (takt 30-68),  (Con moto {{music|crotchet}}=72&amp;#x2013;80). Originalno melodijo Komitasa verdapeta '''4/4''' v taktovskem načinu najprej predstavijo pihala, nato pa melodijo ponovijo še trobila. Lahkotna melodija želi prikazati prepeličje drobne korake. 
# '''Hoy, Nazan im''' (oj, moja Nazan), (takt 69-185),  (Allegretto non troppo {{music|quaver}}=176) je živahen ples v  '''5/8''' taktu z nekaj vložki v '''6/8''' in '''3/8''' taktu. Sestavljen  taktovski način pa je toliko bolj zakompliciran ker se štetje osmink menja na takt iz '''2+3''' na '''3+2'''. V tej pesmi mladenič poje svoji ljubezni, ki se imenuje Nazan. 
# '''Alagyaz''' (takt 186-223), (Broadly, with expression {{music|crotchet}}=63) je ljudska pesem, ki opeva [[Agarc|armensko narodno goro]]. Pesem je zelo mogočna in v '''3/4''' taktu.
# '''Gna gna''' (gremo, gremo), (takt 224-422), (Allegro vivo con fuoco {{music|crotchet}}=138) je zelo hitra, humoristična in živahna pesem v '''2/4''' taktu, ki pripelje prvi del do mogočnega zaključka. 

[[Kategorija:Armenska glasba]]
[[Kategorija:Suite]]</text>
      <sha1>ow0w7zj5ojq3t54p5vy15aliptcds6c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stevan Popov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610483</id>
    <revision>
      <id>6772542</id>
      <parentid>6772268</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:47:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Reševanje iz Sarajeva */</comment>
      <origin>6772542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16879" sha1="rs1j7hcamreuigzv4l3l2ly09if986j" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot;]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>rs1j7hcamreuigzv4l3l2ly09if986j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772543</id>
      <parentid>6772542</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:48:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16920" sha1="khg35cs38tyxkg4d5geamoox307tgaz" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; 
na letališču v Oostendu leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>khg35cs38tyxkg4d5geamoox307tgaz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772546</id>
      <parentid>6772543</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:53:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6772546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16944" sha1="10dmv9fopi0k9u5yz73nmy5z6fx3eab" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; 
na letališču v Oostendu leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>10dmv9fopi0k9u5yz73nmy5z6fx3eab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772548</id>
      <parentid>6772546</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:55:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16972" sha1="qd0bfhh7lrxap5xkorle4g25qgbf53w" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju Ostendu leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>qd0bfhh7lrxap5xkorle4g25qgbf53w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772549</id>
      <parentid>6772548</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:58:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16991" sha1="0ugmujgup4f9wys3pvvnzso0dxp4nxe" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>0ugmujgup4f9wys3pvvnzso0dxp4nxe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772550</id>
      <parentid>6772549</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:59:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16993" sha1="bvcdkbwmh7cs04y9ojreki160gz9ku9" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>bvcdkbwmh7cs04y9ojreki160gz9ku9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772551</id>
      <parentid>6772550</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:04:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Reševanje iz Sarajeva */</comment>
      <origin>6772551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17429" sha1="r6yn0o4rra4642t5won7l8s4s7ec9p6" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>r6yn0o4rra4642t5won7l8s4s7ec9p6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772553</id>
      <parentid>6772551</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:21:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6772553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17607" sha1="4866iya6rdabalcqonynq2xmiskf77y" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>4866iya6rdabalcqonynq2xmiskf77y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772562</id>
      <parentid>6772553</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:23:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Notes */</comment>
      <origin>6772562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19253" sha1="sarcd1r2vf8hf4vsjt7igswi2gz8cdz" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale:
:„JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umikom iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na svojo varnost reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>sarcd1r2vf8hf4vsjt7igswi2gz8cdz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772567</id>
      <parentid>6772562</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:34:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19693" sha1="on7sh3rwoky7kfowquphwxvh0iwx9ga" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na svojo varnost reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>on7sh3rwoky7kfowquphwxvh0iwx9ga</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772568</id>
      <parentid>6772567</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:36:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pravi in nesebični junak */</comment>
      <origin>6772568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19703" sha1="kttjwamp7ddckq488ckebdklx34yn72" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>kttjwamp7ddckq488ckebdklx34yn72</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772585</id>
      <parentid>6772568</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:38:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije */</comment>
      <origin>6772585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22752" sha1="hb4c955zxxep55w7s1d3ac675bsf3iq" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

=== Po enega otroka v „Sarajevski pekel“ ===
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu. Odločil se je, da se vrne, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in strt. Vračal se je v nevarno Sarajevo, medtem ko so drugi povešali pogled; vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance:
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>hb4c955zxxep55w7s1d3ac675bsf3iq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772586</id>
      <parentid>6772585</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:40:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Po enega otroka v „Sarajevski pekel“ */</comment>
      <origin>6772586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22754" sha1="m1iejs01rkd5l2671hmjj692xha148l" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Po enega otroka v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu. Odločil se je, da se vrne, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in strt. Vračal se je v nevarno Sarajevo, medtem ko so drugi povešali pogled; vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance:
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>m1iejs01rkd5l2671hmjj692xha148l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772587</id>
      <parentid>6772586</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:41:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Po enega otroka v „Sarajevski pekel“ */</comment>
      <origin>6772587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22744" sha1="j6c92tes77weq73c86h95yavpdqard7" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu. Odločil se je, da se vrne, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in strt. Vračal se je v nevarno Sarajevo, medtem ko so drugi povešali pogled; vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance:
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>j6c92tes77weq73c86h95yavpdqard7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772594</id>
      <parentid>6772587</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:05:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6772594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23473" sha1="hi8uh298p5ha2un7jhsqawtw59yqqhf" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu. Odločil se je, da se vrne, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in strt. Vračal se je v nevarno Sarajevo, medtem ko so drugi povešali pogled; vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance:
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>hi8uh298p5ha2un7jhsqawtw59yqqhf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772596</id>
      <parentid>6772594</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:14:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nazaj v „Sarajevski pekel“ */</comment>
      <origin>6772596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23650" sha1="9vav1t8a11kpf476a2akz4kgj51dgta" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>9vav1t8a11kpf476a2akz4kgj51dgta</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772607</id>
      <parentid>6772596</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:49:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Usoda &quot;njegovega&quot; letala &quot;Kikaš&quot; */</comment>
      <origin>6772607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23642" sha1="5g4i0fa422kzztyea4al9oodvdurv0d" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>5g4i0fa422kzztyea4al9oodvdurv0d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772608</id>
      <parentid>6772607</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:50:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Navedki */</comment>
      <origin>6772608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24369" sha1="cx6xaj1d8kcwmg6hvonfpfj2v9xa4jq" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref name=&quot;automatski generisano1&quot; /&gt; &lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>cx6xaj1d8kcwmg6hvonfpfj2v9xa4jq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772611</id>
      <parentid>6772608</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T22:54:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Navedki */</comment>
      <origin>6772611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24391" sha1="19ime5vhi5wespzggp6kevog6rdw0wa" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==
=== Pravi in nesebični junak ===
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>19ime5vhi5wespzggp6kevog6rdw0wa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772621</id>
      <parentid>6772611</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:29:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6772621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25892" sha1="78zwzohawfclaiv20ix49ny503wqa1q" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Smrt in pogreb ===
Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali: leta 2015 je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let.

Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>78zwzohawfclaiv20ix49ny503wqa1q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772706</id>
      <parentid>6772621</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nazaj v „Sarajevski pekel“ */</comment>
      <origin>6772706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29901" sha1="9i0uvgy1byp67bhmz8qgb9gcquqd5h7" xml:space="preserve">{{v delu}} 

{{Infobox person
| birth_name  = Stevan Popov
| image       = Stevan-Popov-heroj.webp
| caption     = Stevan Popov upravlja svoje letalo &quot;Kikaš&quot; 
| birth_date  = {{birth date|1947|6|12|df=yes}}
| birth_place = [[Izbište]], [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|2015|06|03|1947|6|12|df=y}}
| death_place = [[Ruma]], [[Vojvodina]], [[Srbija]]
| monuments   = Novo Sarajevo &quot;Park herojev&quot;
| education   = 
| occupation  = 
| known_for   = reševanje beguncev iz „Sarajevskega pekla“
| spouse      = 
| parents     = 
| relatives   = 
}}
'''Stevan Popov''' ({{Lang-sr|Стеван Попов/Stevan Popov}}; * [[12. junij]] [[1947]] [[Izbište]] [[Vršac]], [[Vojvodina]], [[Jugoslavija]] † [[3. junij]] [[2015]] [[Ruma]] [[Vojvodina]], [[Srbija]]) — tudi '''Steva'''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv|title=SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot;|publisher=Blic.rs|author=S. Aničić|place=Beograd|language=sr|date=6. junij 2015|accessdate=30. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; — je bil [[pilot]] jugoslovanske letalske družbe [[Jat Airways]] in rezervni častnik [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Popov je najbolj znan po svoji vlogi pri reševanju in prepeljavanju beguncev iz Sarajeva leta 1992 med [[Vojna v Bosni in Hercegovine|Vojno v Bosni in Hercegovini]] ter po poznejšem uspešnem prevozu [[jugoslovanska nogometna reprezentanca|jugoslovanskega nogometnega moštva]] s [[Švedska|Švedskega]].

=== Mladost ===
Popov se je leta 1947 rodil v učiteljski družini v [[Izbište|Izbištu]] blizu [[Vršac|Vršca]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] (tedaj [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]. Postal je pilot pri jugoslovanskem letalskem prevozniku (JAT) in rezervni častnik v jugoslovanski vojski.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot;&gt;{{cite news |last1=E.V.N. |title=Stevan Popov vodio bitku sa kancerom, vinuo se u večne visine |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/hronika/aktuelno.291.html:551382-Cuveni-pilot-Stevan-Popov-izvrsio-samoubistvo |access-date=18 June 2021 |work=Novosti |date=4 June 2015}}&lt;/ref&gt;

== Razpad Jugoslavije in &quot;razhod&quot; letala ==
=== Reševanje iz Sarajeva ===

Med vojno v Bosni in Hercegovini, v obdobju od 17. aprila do 3. maja 1992, je Popov s tovornim letalom boeing 707, imenovanim &quot;Kikaš&quot;, uspešno evakuiral približno 40.000 ljudi s sarajevskega letališča, medtem ko so srbske sile stalno obstreljevale mesto; obenem so v samem mestu in njegovi okolici potekali boji. Skupno je bilo iz &quot;sarajevskega pekla&quot; rešenih 49.000 beguncev.[2][3]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19 May 2019|accessdate=27 October 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://military-history.fandom.com/wiki/Stevan_Popov|title=Stevan Popov|publisher=military-history.fandom.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29 October 2026}}&lt;/ref&gt;.

Letalo se je imenovalo „Kikaš“ po hrvaško-kanadskemu poslovnežu [[Anton Kikaš|Antonu Kikašu]], ki je z njim poskušal na Hrvaško pretihotapiti 19 ton orožja; JLA pa se je letala in orožja na zagrebškem letališču „Pleso“ nasilno polastila ter lastnika ujela in prepeljala v beograjske vojaške zapore. Med približevanjem cilju je pilot letala jugoslovanskim kontrolorjem letenja pomotoma sporočil, da je njihov cilj Ljubljana in ne Trst, kot je bilo dogovorjeno in tako sta lovski letali MiG-21 jugoslovanskega vojnega letalstva prisilili letalo na pristanek v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;STARCEVIC&quot;&gt;{{cite news |last1=STARCEVIC |first1=Nesha |title=Plane Carrying Smuggled Weapons Seized, Investigation Begun |url=https://apnews.com/article/0c84de1b4c79f7ec65399d6e97610168 |access-date=25 June 2021 |work=AP News |date=4 September 1991}}&lt;/ref&gt;Po treh mescih so ga zemenjali za ujetega generala [[Milan Aksentijević|Aksentijevića]].&lt;ref name=&quot;PETROVIĆ&quot;&gt;{{cite news |last1=PETROVIĆ |first1=Borka |title=ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; |url=https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 |access-date=17 June 2021 |work=Glas Istre |date=5 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;St. Louis Post-Dispatch&quot;&gt;{{cite news |last1=Compiled From Agencies |title=Serbia Accepts Plan For Observers From European Community |url=https://www.newspapers.com/newspage/141423749/ |access-date=25 June 2021 |work=St. Louis Post-Dispatch |date=1 September 1991 |page=39}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;Ob 35-letnici dogodkov je nastal celo film „Nisem se bal umreti“.&lt;ref name=&quot;ANTON KIKAŠ&quot;&gt;{{cite web|url=https://bezcenzure.hr/branitelji/anton-kikas-na-35-obljetnicu-zatocenistva-i-hrabrog-cina-pomoci-napadnutoj-domovini-realizirao-je-povijesni-dokumentarni-film/|title=ANTON KIKAŠ na 35. obljetnicu zatočeništva i hrabrog čina pomoći napadnutoj Domovini, realizirao je povijesni dokumentarni film |publisher=Bez Cenzure.hr|author=Mladen Pavković|place=|language=hr|date=30. avgust 2026|accessdate=22. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Po treh mesecih zapora so Kikaša izpustili v okviru skupine 27 oseb, naklonjenih Hrvaški, ki so jih zamenjali za 28 častnikov JLA, med katerimi je bil tudi srbski častnik [[Milan Aksentijević]], ki so ga zajele malo pred tem hrvaške sile.&lt;ref name=&quot;Horvatić&quot;&gt;{{cite news |last1=Horvatić |first1=Petar |title=13. rujna 1991. Milan Aksentijević – kako su hrvatski specijalci uhitili generala JNA koji je razmijenjen za Antuna Kikaša? |url=https://narod.hr/kultura/13-rujna-1991-milan-aksentijevic-kako-su-hrvatski-specijalci-uhitili-generala-jna-koji-je-razmijenjen-za-antuna-kikasa |access-date=19 April 2021 |work=Narod |date=13 September 2018 |language=sh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/enimark.ponjevic.7/posts/tajni-rat-za-hrvatsku-kako-je-kos-preko-uba%C4%8Denih-krtica-izdao-akciju-heroja-kika/2583104088870785/|title= TAJNI RAT ZA HRVATSKU: Kako je KOS preko ubačenih krtica izdao akciju heroja Kikaša. Izdaja u vrhu MUP-a: Tko je bio agent &quot;Merđo&quot;?|publisher=facebook.com|author=Enimark Ponjević|place=|language=hr|date=31. avgust 2026|accessdate=26. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Do izmenjave je prišlo 25. novembra 1991 na [[Letališče Franjo Tuđman|Letališču Pleso]] pri Zagrebu.&lt;ref&gt;Nekdanje &quot;Letališče Pleso&quot; se sedaj imenuje &quot;Letališče Franjo Tuđman&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;Embassy confirms Canadian set free&quot;. Red Deer Advocate. CP. 27 November 1991. p. 9. Retrieved 25 June 2021.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marinić 2025&quot;&gt;{{cite news |last1=Marinić |first1=Borna |title=Kako je Hrvatska pustila zarobljenog generala JNA Milana Aksentijevića – razmjena zarobljenika na aerodromu Pleso |url=https://domovinskirat.hr/2025/11/25/kako-je-hrvatska-pustila-zarobljenog-generala-jna-milana-aksentijevica-razmjena-zarobljenika-na-aerodromu-pleso/ |access-date=18 September 2026 |work=domovinskirat.hr |date=25 November 2025 |language=Croat}}&lt;/ref&gt;

Vsak polet med Sarajevom v Bosni in vojaškim letališčem v [[Batajnica|Batajnico]] v Srbiji blizu Beograda je trajal v povprečju od 12 do 15 minut. Popov med temi poleti ni ugašal motorjev, na vsakem letu pa je prepeljal kar 585 ljudi; tolikšno število je bilo mogoče, saj &quot;Kikaš&quot; kot tovorno letalo ni imel sedežev in so potniki sedeli kar na tleh natlačeni kot sardine.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt;

Med 12. aprilom in 3. majem 1992 so Popov in drugi člani posadke s &quot;Kikašem&quot; iz Sarajeva evakuirali skupno 49.000 ljudi. Samo 2. maja je Popov v 16 ločenih poletih prepeljal 4.000 beguncev.[4] &lt;ref name=&quot;Stefanović&quot;&gt;{{cite news |last1=Stefanović |first1=Miroslav |title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Magazin/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga |access-date=18 June 2021 |work=Politika |date=19 May 2019}}&lt;/ref&gt;

==== Nazaj v „Sarajevski pekel“ ====
Popov še ni ugasnil motorja, ko je po pristanku zaslišal krik matere, ki je prispela v Batajnico, a je v gneči izgubila svojega otroka v Sarajevu; pogrešila ga je šele tukaj, ko se je letalo skoraj izpraznilo. Steva se je odločil, da se bo vrnil, čeprav je bil od stalnih poletov izčrpan in utrujen. Vračal se je zvečer v nevarno Sarajevo, vračal se je skozi zmešnajavo, dim in negotovost, samo da bi rešil eno malo človeško bitje – pa seveda naložil tudi druge obupance. 

Popov se je z zdaj že vitkim in krepkim najstnikom ter njegovo materjo ponovno srečal leta 2004 v neki televizijski oddaji.
{|
|-
! Kako je spasio jedno dete&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je rešil enega otroka
|-
| &lt;blockquote&gt;&quot;Video sam majku kako plače i ponavljala je: ’Kapetane, nema mi Bojana’. Držala je za ruku drugog sina i pokazivala: ’Ostala mi je u ruci njegova kapa’. Ja sam u tom trenutku shvatio da je dečak ostao u Sarajevu, a ona u toj gužvi za ruku držala samo jedno dete. Rekao sam mom kolegi Savi: 'Ajmo mi nazad!' U to vreme nije bilo kontrole letova. Po mraku smo se vraćali nazad. Svetlost su nam bili obrisi brda i planina i tako smo uspeli da sletimo u Sarajevo. Po povratku je aerodrom opet bio pun. Iznenadili su se kad su me videli jer nisu očekivali da ću odmah da se vratim. Nisam ni ja. Prišla je jedna žena i ispričala mi kako su joj u prethodnom letu ostala tri sina na aerodromu, vrata su im se pred nosom zatvorila, za njih je to bio pakao. Ušao sam u zgradu i počeo da dozivam tog dečaka: ’Bojane, Bojane!’ U jednom uglu se igralo nekoliko dece i ustane jedan mali od 5 godina i odazove se. Bilo mi je jasno da je to on. Dovezao sam ga u Beograd, a majka njegova je klekla i počela da ga grli.&quot;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Videl sem mamo, ki je jokala in ponavljala: ’Kapitan, nimam Bojana’. Držala je za roko drugega sina in kazala: ’Njegova kapa je ostala v moji roki’. V tistem trenutku sem dojel, da je deček ostal v Sarajevu, ona pa je v tej množici držala za roko le enega otroka. Kolegu Savu sem rekel: 'Gremo nazaj!' Takrat ni bilo nadzora zračnega prometa. Vračali smo se po temi. Naša osvetlitev so bili obrisi hribov in gora, in tako nam je uspelo pristati v Sarajevu. Ob naši vrnitvi je letališče bilo zopet polno in ljudje so bili presenečeni, ko so me zagledali, ker niso pričakovali, da se bomo vrnili – saj nisem niti jaz. Do mene je prišla ženska in mi povedala, da so ji v prejšnjem letu ostali na letališču trije sinovi: vrata so se jim zaprla pred nosom, kar je bil zanje pravi pekel. Vstopil sem v stavbo in začel klicati tistega dečka: ’Bojan, Bojan!’ V nekem kotu se je igralo nekaj otrok in vstal je malček petih let in se odzval. Bilo mi je jasno, da je to on. Pripeljal sem ga v Beograd, a njegova mati je pokleknila in ga začela objemati.«
&lt;/blockquote&gt;
|}

==== Reševanje zapuščenih sirot ====
Veliko jih je uspelo odpotovati z letalom – vsega skupaj skoraj 50.000 – za celo mesto nesrečnežev. Časnikarjem je Steva zaupal tudi naslednji dogodek, ki so ga skrbno zabeležili. V njem opisuje rešitev bratca in sestrice iz nepopisne gneče na Sarajevskem letališču, ki ju je posadil v svojo kabino in ju srečno prepeljal do [[Batajnica|Batajnice]], od koder so jih odpeljali k sorodnikom v [[Stara Pazova|Staro Pazovo]], nakar se niso več videli.
{|
|-
! Mi smo, čiko, siročad&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title= Srpska crkva ne odustaje od pričešća kašičicom ni za Uskrs 2021.|publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Ljudmila Cvetković|place=|language=sr|date=30. april 2021|accessdate=4. november 2025}}&lt;/ref&gt;
! Striček, midva sva siroti
|-
| &lt;blockquote&gt; „Doći do sarajevskog aerodroma bila je avantura, igra životom. Oni koji se domognu, nemaju više šanse da se vrate. U avion, ili u ponor, u bezdan... U toj gužvi slučajno, krajičkom oka, ugledam dvoje mališana. Valjda svesni da nemaju šanse da se od tolike gužve probiju do aviona, izmakli su se po strani. Gledam ih još malo, sve očekujući da će im se pojaviti roditelji ili neko od starijih. Ali, oni dalje sami. Stoje nemo, uspravno, držeći se za ruke. Privukla me baš ta scena. I, odlučim se da im priđem... Dečaku, koliko sam mogao da ocenim, nije bilo više od dvanaest, trinaest godina. Devojčica, nešto mlađa. Pitam ih gde su im roditelji? Oni me gledaju, ćute. Posle nekoliko trenutaka dečak se osmeli i izusti: „Mi smo, čiko, siročad. Nemamo nikoga. Roditelji su nam poginuli u Sarajevu. Hteli bismo u avion, imamo rođake u Srbiji, u Staroj Pazovi...”
Siročad! Nešto kao da me je ošinulo po sred tela. Stresla me neka groznica. Istog časa sam ih zgrabio sa piste. Devojčicu sam uzeo u naručje, dečaka uhvatio za ruku. Krenuo sam ka avionu, kroz tu nepreglednu masu ljudi koji me guraju, viču, dozivaju po imenu. Koračam nekako ponosno, a suze samo što mi nisu grunule. Znam, moram da ostanem pribran, a ipak sam se rastužio, sve mi se nešto skupilo u duši, sva patnja, bol, prokletstvo tog rata. Teškom mukom se probijam kroz masu, neko iza mene viče: „Pustite pilota, to je kapetan aviona.” I bili su u pilotskoj kabini, tik pored mojih nogu, sve dok nismo sleteli u Batajnicu.
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;„Priti do sarajevskega legtališča je bila pustolovščina, igra z življenjem. Tisti, ki ga dosežejo, nimajo več možnosti za vrnitev. V letalo, ali v prepad, v brezno... V tej gneči naključno, s končkom očesa, opazim dvojico malčkov. Menda v svesti si, da nimajo možnosti da se zaradi takšne gneče prebijeta do letala, sta se umaknila ob stran. Gledam ju še malo v pričakovanju, da se bodo prikazali starši ali kdo od starejših; onadva pa še naprej sama. Stojita molče, pokončno, držeč se za roke. Pritegnil me je ravno ta prizor. In, skelenil sem se jima približati... Deček, kolikor sem lahko ocenil, jih ni imel več od dvanajst-trinajst let. Deklica nekaj mlajša. Vprašam ju, kje imata starše. Onadva me gledata, molčita. Po nekaj trenutkih se deček opogumi in izusti: „Midva sva, striček, siroti. Nimava nikogar. Starši so nama padli v Sarajevu. Hotela bi v letalo; imava sorodnike v Srbiji, v Stari Pazovi...”
Siroti! Ko da me je nekaj zbodlo sredi telesa. Stresla me je nekakšna vročica. Istega trena sem ju zgrabil s plo nepregledno množico ljudi, ki me porivajo, vpijejo, me zmerjajo. Korakam nekam ponosno, a samo da se mi niso udrle solze. Vem, moram ostati zbran, a vendar sem se razžalostil; vse to se mi je nabralo v duši, sve trpljenje, bolečina, prekletstvo te vojne. S težkim naporom se prebijam skozi množico; nekdo za menoj vpije: „Pustite skozi pilota, to je kapitan letala.” In bila sta v pilotski kabini, tik poleg mojih nog, vse dokler se nismo spustili v Batajnici.“
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Reševanje tudi iz drugih delov Jugoslavije ===
Malo pa je znano, da je Stevan Popov pred Sarajevom reševal ljudi iz področij okrog Zadra in Pulja, ki jih je zajela vojna vihra. Poslan je bil z namenom evakuacije vojaštva in vojaškega premoženja, reševal pa je tudi civiliste, katerih varnost je bila ogrožena. 

Po Sarajevu pa je prevažal in reševal ljudi tudi iz drugih delov Republike Srbske z letališča v Banjaluki.

=== Prevoz jugoslovanskega nogometnega moštva ===
Po izbruhu spopadov med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]] in številnih grozodejstvih – vključno s srbskim napadom z minometi na tržnico v Sarajevu 27. maja 1992 – je bila 30. maja 1992 sprejeta resolucija ZN št. 757, ki je uvedla kaznene ukrepe proti Jugoslaviji. Resolucija je vključevala prepoved nastopanja jugoslovanskih moštev na mednarodnih športnih dogodkih ter prepoved mednarodnih letov v Jugoslavijo in iz nje, z izjemo humanitarnih letov. Ravno takrat pa je 28. maja 1992 prispelo jugoslovansko moštvo na Švedsko, kjer se je pripravljalo na začetek [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1992|Evropskega prvenstva v nogometu]] ki je potekalo na Švedskem med 10. in 26. junijem. Ker jim je bilo torej prepovedano nastopanje, bi se morali vrniti domov.

Popov je tako pilotiral letalo družbe JAT, ki je odletelo po jugoslovansko reprezentanco in na cilj prispelo 2. junija 1992. Popov sprva ni dobil dovoljenja za let v [[Stockholm]], vendar je osebno vzpostavil radijsko zvezo z generalnim tajnikom ZN [[Butros Butros-Gali|Butrosom Galijem]], ki mu je odobril 24-urno časovno okno za odvoz jugoslovanskega moštva.[1] &lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; Ob prihodu na letališče Arlanda v bližini Stockholma je Popov ugotovil, da letala ne more oskrbeti z gorivom, saj je britanska družba BP to zavrnila zaradi sankcij. Popov je predlagal, da bi z letalom, ki je imelo napol polne rezervoarje, poletel in pristal na neki romunski avtocesti. Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem [[Zlatan Kikić]] – ki se je z istim letalom nameraval vrniti v Jugoslavijo skupaj z osebjem veleposlaništva –, je nato zbral 2000 dolarjev v gotovini in plačal norveški državni naftni družbi Statoil (danes Equinor) za oskrbo letala z gorivom. Popov je nato z letalom, na katerem je bila jugoslovanska nogometna reprezentanca in osebje veleposlaništva, poletel nazaj v Beograd; pristal je tik pred iztekom 24-urnega roka, ki ga je imel na voljo za izvedbo poleta.

Pozneje so Popova povabili na igrišče beograjskega [[Stadion Rajka Mitića|Stadiona „Crvene zvezde“ imenovanega „Marakana“]], kjer so ga navijači zaradi tega podviga navdušeno pozdravljali.[5] &lt;ref name=&quot;Ørtz  &amp; olsen&quot;&gt;{{cite news |last1=Ørtz |first1=Michael |last2=Olsen |first2=Morten |title=Sidste fly til Beograd|url=https://www.dr.dk/nyheder/webfeature/jugoslavien |access-date=18 June 2021 |date=11 June 2017}}&lt;/ref&gt; Za ta dosežek ter za svoja človekoljubna dejanja v Bosni je prejel tudi nagrado časopisa „Večernje novosti“ za »plemenito dejanje leta« 1992.&lt;ref name=&quot;E.V.N.&quot; /&gt; O Popovem življenju je srbski [[časnikar]] [[Miroslav Stefanović]] (*1952) leta 1994 napisal knjigo z naslovom ''„Prostranstvo, plavo: Popov Steva“'' (en: ''„The Expanse, Blue: Popov Steva“''; sl: ''„Modro prostranstvo: Steva Popov“'').&lt;ref name=&quot;Stefanović&quot; /&gt;

=== Usoda &quot;njegovega&quot; Kikaša ===

[[File:YA-GAF Boeing 707-324C Balkh - Uganda Airlines OST 270400.jpg|thumb|300px|right|&lt;center&gt;Letalo &quot;[[Anton Kikaš|Kikaš]]&quot; slikano 
na letališču v [[Belgija|belgijskem]] kraju [[Ostend|Ostendu]] leta [[2001]]]]&lt;/center&gt;
[[Vlastelinko Mihaljčuk]] je v podkastu ''»Kje ste bili leta 1991?«'' povedal, da je v podjetju sodelovala protiteroristična enota Lučko, ki je letalo zajela, Kikaša pa ujela. Orožje in strelivo so hrvaške sile pozneje zajele v bitki za vojašnice, ko se je JLA morala umakniti in pustiti vso opremo in orožje. Po pretepanju so Kikaša premestili v vojaški zapor v Beogradu, kjer so ga skozi tri mesece večkrat mučili, mu polomili rebra in gleženj, ter mu grozili s smrtjo. Zaradi velikega zanimanja občil pa je bil konec novembra 1991 izpuščen oziroma zamenjan za ujetega generala JLA. 

Nadaljnja usoda zaseženega letala pa je bila takale: „JLA ga je uporabljala za prevoz opreme in osebja med umi om iz Slovenije in Hrvaške. Poleg tega je Boeing 707 prevažal rezerviste na bojišča na Hrvaškem in pozneje v Bosno in Hercegovino, na povratku pa je prevažal družine častnikov JLA skupaj s civilisti, ki so bežali pred vojno iz območja Bihaća in nato Sarajeva v Beograd. Ker je bilo preurejeno za prevoz vojaške opreme, je lahko sprejelo 400 potnikov, na ta način pa se je vojni izognilo več deset tisoč civilistov, čeprav večina verjetno ni vedela, zakaj so pripadniki JLA letalo imenovali 'Kikaš'.“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://domovinskirat.hr/2025/08/31/u-razoruzanu-hrvatsku-1991-pokusao-je-dovesti-boeing-pun-oruzja-uhicen-anton-kikas/|title=U razoružanu Hrvatsku 1991. pokušao je dovesti Boeing pun oružja – uhićen Anton Kikaš|publisher=Domovinski rat.hr|author=Borna Marinić|place=Zagreb|language=hr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. oktober 2026}}&lt;/ref&gt; Letalo ni bilo zamišljeno za prevoz potnikov, temveč blaga; a Steva s posadko je v enem poletu prepeljal kar 585 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

Ta &quot;Boeing 707&quot; je lahko prevažal 110 ton tovora in letel neprekinjeno deset ur; izkazal se je zlasti na sarajevskem letališču &quot;Butmir&quot; spomladi 1992. O njegovem pilotu [[Stevan Popov|Stevanu Popovu]] — ki pa je tragično umrl leta 2015 — je 1994 nastala celo knjiga v srbščini in angleščini. Leta 1992 je bilo od 12. aprila do 3. maja prepeljanih skoraj 50.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Kapetan Popov se je spominjal, da je samo 2. maja opravil 16 poletov in iz „sarajevskega vojnega pekla“ rešil 4000 ljudi. Poleg ljudi so s priljubljenim &quot;kikašom&quot; med vojno v Bosni in Hercegovini prevažali tudi dele iz vojaških in civilnih tovarn; prav to letalo pa je prepeljalo tudi kisikove jeklenke za dojenčke v banjaluški bolnišnici.

Vodstvo JAT-a je bilo takrat pripravljeno registrirati &quot;Boeing 707&quot; za civilni promet, vendar jim ni uspelo pridobiti popolnih tehničnih podatkov o letalu; zato so ga 1996 prodali nekemu britansko-ameriškemu podjetju. Leta 2004 so ga razrezali.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/429771/Avionom-iz-sarajevskog-ratnog-vrtloga#google_vignette|title=Avionom iz sarajevskog ratnog vrtloga|publisher=politika.rs|author=Miroslav Stefanović|place=Beograd|language=sr|date=19. maj 2019|accessdate=27. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Družina ===
Iz zakona s prvo ženo Dušico ima Popov sina Stevana in hčerki Vesno in Ivo, s Snežano pa hčerko Jeleno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Smrt in pogreb ===
Njegova smrt je pretresla vse, ki so ga poznali: leta 2015 je Steva storil samomor v Rumi pred svojo ženo Snežano Jovanović Popov. Res je prej včasih omenjal, da si bo sam vzel življenje, kadar ga ne bo mogel več prenašati; kljub temu pa nihče ni slutil, da misli s tem resno, saj se je celo zadnje čase ukvarjal z novimi načrti v zvezi z novosadskim letališčem. Najbolj ga je pač prizadelo, da so ga razglasili 2004 za „tehnološki višak“ in ga odpustili iz podjetja, ki mu je takorekoč postalo drugi dom. Ustrelil se je v glavo sedeč pred svojo soprogo! Umrl je na poti v bolnišnico v starosti 68 let.

Pogreb je bil na Novosadskem mestnem pokopališču v soboto.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Ocena ===
==== Pravi in nesebični junak ====
Steva se je najbolj izkazal 1992, ko je ne misleč na varnost sebe in posadke reševal begunce iz „Sarajevskega pekla“ ne glede na njihovo narodnost, vero ali položaj.
{|
|-
! Kako je Steva postao heroj Sarajeva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? Steva je iz ratnog Sarajeva avionom izbavio 40.000 ljudi: &quot;Plačući mi prišla žena - nema mi sina Bojana, ostao je na aerodromu&quot;, rasplet priče kida dušu. Pilot Steva Popov, heroj koji je evakuisao 40.000 ljudi iz Sarajeva, suočio se sa nepravdom nakon rata, a njegova priča ostaje inspiracija.|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;
! Kako je Steva postal junak Sarajeva
|-
| &lt;blockquote&gt;Nije bio influencer, političar, ni neko ko traži aplauze. Nije mu bilo važno da ga hvale, da o njemu pričaju po televiziji ili pišu članke. Bio je čovek koji je znao da se život brani delom, a ne rečima. Čovek koji je znao da kada je život drugih u pitanju, priča i diplome ne vrede ništa. Samo dela.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Ni bil vplivnež, politik ali nekdo, ki bi iskal ploskanje. Ni mu bilo pomembno, ali so ga hvalili, ali so o njem govorili na televiziji ali pisali članke o njem. Bil je človek, ki je vedel, da se življenje brani z dejanji, ne z besedami. Človek, ki je vedel, da ko so ogrožena življenja drugih, govorjenje in diplome ne pomenijo nič. Samo dejanja.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Nisam ni znao koga vozim da li su u pitanju Srbi, Hrvati ili muslimani. Uostalom, ja sam kosmopolita, meni to nije bilo toliko ni važno. Ljude sam cenio po tome kakav su čovek.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine|title=Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine?|publisher=stil.kurir.rs|author=Lana Apostolović|place=Beograd|language=sr|date=25. marec 2026|accessdate=28. oktober 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Nisem niti vedel, koga vozim: ali gre za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Navsezadnje sem jaz svetovljan; meni to ni bilo niti tako pomembno. Ljudi sem cenil po tem, kakšen človek je kdo.&quot;}}
{{navedek|''„Imao sam nepunih 15 godina kada sam prvi put počeo da letim i kad sam prvi put osetio vazduh i kad sam osetio prostranstvo i kad sam osetio visine. Otada, moram da kažem da ja u to vreme nisam znao ni šta su igranke, ni šta su izlasci. Moje je bilo da dođem rano ujutru na aerodrom, da operem jedrilicu, da operem avion.“''&lt;ref&gt;Na kafi sa... - Stevan Popov - (TV KCN) - YouTube&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;&quot;Star sem bil nepolnih 15 let, ko sem prvič začel leteti in ko sem prvič občutil zrak in ko sem občutil prostranost in ko sem začutil višine. Od takrat, moram reči, da jaz tistikrat nisem vedel, kaj so plesi, niti kaj so zmenki. Moje je bilo, da pridem zgodaj zjutraj na letališče, da umijem jadralno letalo, da umijem letalo.&quot;}}

==Notes==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Razpad Jugoslavije]]
*[[Bosna in Hercegovina]]
*„[[Menih Hawkeye]]“

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://stil.kurir.rs/lifestyle/zanimljivosti/254894/kako-je-steva-popov-postao-heroj-sarajeva-1992-godine Kako je Steva Popov postao heroj Sarajeva 1992. godine? | Stil]
*[https://mondo.rs/Sport/Fudbal/a2163965/steva-popov-pilot-heroj-sarajeva-sinisa-mihajlovic-ga-voleo.html Steva Popov pilot heroj Sarajeva, Siniša Mihajlović ga voleo | Mondo]
*[https://kompasinfo.rs/hronika-jednog-podviga-i-velike-nepravde-prica-o-pilotu-stevanu-popovu/?script=lat Hronika jednog podviga i velike nepravde: Priča o pilotu Stevanu Popovu | Kompas]
*[https://mondo.rs/Info/Crna-hronika/a800824/Ubio-se-legendarni-pilot-Stevan-Popov.html Ubio se legendarni pilot Stevan Popov | Mondo]
*[https://www.blic.rs/vesti/hronika/sin-pilota-heroja-steva-bio-optimista-mozda-se-vratila-opaka-bolest/xqqlqkv SIN PILOTA HEROJA &quot;Steva bio optimista, možda se vratila opaka bolest&quot; - Blic]
*[https://rtv.rs/sr_lat/drustvo/sahranjen-legendarni-pilot-stevan-popov_607756.html Sahranjen legendarni pilot Stevan Popov | RTV Vojvodine Novi Sad]
;{{ikona hr}}
*[https://www.hia.com.hr/izdvojeno/intervjui/item/40976-razgovor-s-antom-kikasem-nisam-se-bojao-umrijeti-izjavio-je-jednom-prigodom-a-po-tome-je-snimljen-i-film-o-njegovu-pothvatu Razgovor s Antom Kikašem - „Nisam se bojao umrijeti“ izjavio je jednom prigodom, a po tome je snimljen i film o njegovu pothvatu|INTERVJUI Mladen Pavković / 31 Kolovoz 2024]
*[https://www.glasistre.hr/hrvatska/anton-kikas-ikona-kanadske-dijaspore-prkosio-je-jna-avionom-punim-oruzja-za-mup-uicen-je-a-potom-razmijenjen-za-generala-aksentijevica-danas-kaze-cinkali-su-me-ljudi-iz-nasih-redova-602744 ANTON KIKAŠ, IKONA KANADSKE DIJASPORE: Prkosio je JNA avionom punim oružja za MUP. Uhićen je, a potom razmjenjen za generala Aksentijevića. Danas kaže: &quot;CINKALI SU ME LJUDI IZ NAŠIH REDOVA&quot; - Glas Istre]
;{{ikona en}}
*[https://dbpedia.org/page/Anton_Kika%C5%A1 About: Anton Kikaš]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Popov, Stevan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 2015]]
[[Kategorija:Srbski piloti]]
[[Kategorija:Srbski častniki]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]

[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>9i0uvgy1byp67bhmz8qgb9gcquqd5h7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Bratislav Živković (vojak)</title>
    <ns>118</ns>
    <id>610487</id>
    <revision>
      <id>6772744</id>
      <parentid>6772077</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:30:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Bratislav Živković (vojak)]] na [[Osnutek:Bratislav Živković (vojak)]] brez preusmeritve: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]]</comment>
      <origin>6772077</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2310" sha1="jhurfw10ej1bcomywfwfj6aj2fbpxov" xml:space="preserve">

Bratislav Živković (Kruševac, 12. november 1975 – Kurska oblast, 3. januar 2025) je bil srbski vojak, ki je kot prostovoljec služil v ruski vojski in vodil skupino rojakov Srbov v bojih proti ukrajinski vojski.

Živković je poveljeval srbski skupini, ki je delovala v okviru t. i. »malih zelenih mož«; ti so sodelovali pri razglasitvi neodvisnosti Krima in njegovi kasnejši priključitvi Rusiji – potezi, ki so jo utemeljevali s sklicevanjem na skupno pravoslavno vero in zvestobo Rusiji. Med priključitvijo so njegovi borci skupaj z ruskimi kozaškimi enotami vzpostavili nadzorne točke. Kasneje, med vojno v Donbasu, je deloval kot član prostovoljske enote »Unité Continentale« v okviru Donecke ljudske republike.

Leta 2015 je Živkoviću zaradi sodelovanja v vojni v Ukrajini vstop v Črno goro postal prepovedan. Iz istega razloga mu je bil leta 2017 onemogočen tudi vstop v Bosno in Hercegovino. Istega leta so Živkovića pridržali v Romuniji in ga nato izgnali iz države; prav tako mu je bil prepovedan vstop v vse države članice zveze NATO, potem ko so se pojavile obtožbe, da je v imenu Rusije izvajal vohunske dejavnosti. Romunska obveščevalna služba je navedla, da Živković »izkazuje zanimanje za pridobivanje tajnih dokumentov o kritični infrastrukturi in vojaških ciljih – tako nacionalnih kot tistih, ki pripadajo zaveznikom – na jugovzhodu Romunije, z namenom vplivanja na naša strateška partnerstva.« Leta 2017 je štirikrat obiskal pristaniško mesto Constanța, pri čemer so ga zalotili, ko je fotografiral vojaške radarske sisteme in letalsko oporišče Mihail Kogălniceanu. Leta 2018 so Živkovića v Srbiji aretirali zaradi »organiziranja vojne ali oboroženega spopada v tuji državi« – konkretno zaradi njegovega sodelovanja pri ruski priključitvi Krima in vojni v Donbasu. Istega leta je bilo v Beogradu zaradi istega kaznivega dejanja obsojenih še 28 članov njegove organizacije. Živković in njegova skupina so ostali dejavni tudi med rusko invazijo na Ukrajino. Ubit je bil med boji v Kurski oblasti 3. januarja 2025. Njegova smrt je bila potrjena, pogrebna slovesnost pa je potekala 17. januarja v cerkvi Lazarica. Pokopan je bil 12. februarja v »Panteonu branilcev domovine«, zveznem vojaškem spominskem kompleksu v Moskvi.</text>
      <sha1>jhurfw10ej1bcomywfwfj6aj2fbpxov</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772745</id>
      <parentid>6772744</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:30:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Objavljam ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6772745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2403" sha1="3mq9d9ygwuexs5wn19mxqbtsq8bzusk" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU||ns=118|u=Wax Craft|ts=20261031123034}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

Bratislav Živković (Kruševac, 12. november 1975 – Kurska oblast, 3. januar 2025) je bil srbski vojak, ki je kot prostovoljec služil v ruski vojski in vodil skupino rojakov Srbov v bojih proti ukrajinski vojski.

Živković je poveljeval srbski skupini, ki je delovala v okviru t. i. »malih zelenih mož«; ti so sodelovali pri razglasitvi neodvisnosti Krima in njegovi kasnejši priključitvi Rusiji – potezi, ki so jo utemeljevali s sklicevanjem na skupno pravoslavno vero in zvestobo Rusiji. Med priključitvijo so njegovi borci skupaj z ruskimi kozaškimi enotami vzpostavili nadzorne točke. Kasneje, med vojno v Donbasu, je deloval kot član prostovoljske enote »Unité Continentale« v okviru Donecke ljudske republike.

Leta 2015 je Živkoviću zaradi sodelovanja v vojni v Ukrajini vstop v Črno goro postal prepovedan. Iz istega razloga mu je bil leta 2017 onemogočen tudi vstop v Bosno in Hercegovino. Istega leta so Živkovića pridržali v Romuniji in ga nato izgnali iz države; prav tako mu je bil prepovedan vstop v vse države članice zveze NATO, potem ko so se pojavile obtožbe, da je v imenu Rusije izvajal vohunske dejavnosti. Romunska obveščevalna služba je navedla, da Živković »izkazuje zanimanje za pridobivanje tajnih dokumentov o kritični infrastrukturi in vojaških ciljih – tako nacionalnih kot tistih, ki pripadajo zaveznikom – na jugovzhodu Romunije, z namenom vplivanja na naša strateška partnerstva.« Leta 2017 je štirikrat obiskal pristaniško mesto Constanța, pri čemer so ga zalotili, ko je fotografiral vojaške radarske sisteme in letalsko oporišče Mihail Kogălniceanu. Leta 2018 so Živkovića v Srbiji aretirali zaradi »organiziranja vojne ali oboroženega spopada v tuji državi« – konkretno zaradi njegovega sodelovanja pri ruski priključitvi Krima in vojni v Donbasu. Istega leta je bilo v Beogradu zaradi istega kaznivega dejanja obsojenih še 28 članov njegove organizacije. Živković in njegova skupina so ostali dejavni tudi med rusko invazijo na Ukrajino. Ubit je bil med boji v Kurski oblasti 3. januarja 2025. Njegova smrt je bila potrjena, pogrebna slovesnost pa je potekala 17. januarja v cerkvi Lazarica. Pokopan je bil 12. februarja v »Panteonu branilcev domovine«, zveznem vojaškem spominskem kompleksu v Moskvi.</text>
      <sha1>3mq9d9ygwuexs5wn19mxqbtsq8bzusk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772746</id>
      <parentid>6772745</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:30:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6772746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2446" sha1="69cb1hzgg9mlm7elw7eo99ca1jvwuqb" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|bio|ns=118|u=Wax Craft|decliner=A09|declinets=20261031123039|ts=20261031123034}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

Bratislav Živković (Kruševac, 12. november 1975 – Kurska oblast, 3. januar 2025) je bil srbski vojak, ki je kot prostovoljec služil v ruski vojski in vodil skupino rojakov Srbov v bojih proti ukrajinski vojski.

Živković je poveljeval srbski skupini, ki je delovala v okviru t. i. »malih zelenih mož«; ti so sodelovali pri razglasitvi neodvisnosti Krima in njegovi kasnejši priključitvi Rusiji – potezi, ki so jo utemeljevali s sklicevanjem na skupno pravoslavno vero in zvestobo Rusiji. Med priključitvijo so njegovi borci skupaj z ruskimi kozaškimi enotami vzpostavili nadzorne točke. Kasneje, med vojno v Donbasu, je deloval kot član prostovoljske enote »Unité Continentale« v okviru Donecke ljudske republike.

Leta 2015 je Živkoviću zaradi sodelovanja v vojni v Ukrajini vstop v Črno goro postal prepovedan. Iz istega razloga mu je bil leta 2017 onemogočen tudi vstop v Bosno in Hercegovino. Istega leta so Živkovića pridržali v Romuniji in ga nato izgnali iz države; prav tako mu je bil prepovedan vstop v vse države članice zveze NATO, potem ko so se pojavile obtožbe, da je v imenu Rusije izvajal vohunske dejavnosti. Romunska obveščevalna služba je navedla, da Živković »izkazuje zanimanje za pridobivanje tajnih dokumentov o kritični infrastrukturi in vojaških ciljih – tako nacionalnih kot tistih, ki pripadajo zaveznikom – na jugovzhodu Romunije, z namenom vplivanja na naša strateška partnerstva.« Leta 2017 je štirikrat obiskal pristaniško mesto Constanța, pri čemer so ga zalotili, ko je fotografiral vojaške radarske sisteme in letalsko oporišče Mihail Kogălniceanu. Leta 2018 so Živkovića v Srbiji aretirali zaradi »organiziranja vojne ali oboroženega spopada v tuji državi« – konkretno zaradi njegovega sodelovanja pri ruski priključitvi Krima in vojni v Donbasu. Istega leta je bilo v Beogradu zaradi istega kaznivega dejanja obsojenih še 28 članov njegove organizacije. Živković in njegova skupina so ostali dejavni tudi med rusko invazijo na Ukrajino. Ubit je bil med boji v Kurski oblasti 3. januarja 2025. Njegova smrt je bila potrjena, pogrebna slovesnost pa je potekala 17. januarja v cerkvi Lazarica. Pokopan je bil 12. februarja v »Panteonu branilcev domovine«, zveznem vojaškem spominskem kompleksu v Moskvi.</text>
      <sha1>69cb1hzgg9mlm7elw7eo99ca1jvwuqb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>NoviSpy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610489</id>
    <revision>
      <id>6772740</id>
      <parentid>6772114</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T11:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>pospr, rektgr</comment>
      <origin>6772740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4410" sha1="4dpaddq7c1kn7tlone7wz48khhzp9jn" xml:space="preserve">{{Infopolje Programje
| name                   = NoviSpy
| developer              = Lastniška oprema
| operating system       = [[Android (operacijski sistem)|Android]]
| genre                  = [[Vohunska programska oprema]], [[Zlonamerna programska oprema]]
| license                = Lastniška
}}

'''NoviSpy''' je lastniška [[vohunska programska oprema]] za operacijski sistem [[Android (operacijski sistem)|Android]], ki jo uporabljajo varnostni organi in policijske službe v [[Srbija|Srbiji]], vključno z Ministrstvom za notranje zadeve (MUP) in [[Varnostno-informativna agencija|Varnostno-informativno agencijo]] (BIA). Programska oprema je prišla v širšo javnost konec leta 2024 po preiskavi organizacije [[Amnesty International]], ki je podrobno opisala njeno uporabo proti predstavnikom civilne družbe, novinarjem in političnim aktivistom.&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot;&gt;{{cite report |title=&quot;A Digital Prison&quot;: Surveillance and the Suppression of Civil Society in Serbia |publisher=[[Amnesty International]] |date=december 2024 |url=https://www.amnesty.org/en/documents/eur70/8812/2024/en/ |access-date=2026-10-15}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina in razkritje ==
Operativna uporaba programske opreme NoviSpy je bila javno razkrita decembra 2024 v poročilu organizacije Amnesty International z naslovom ''„Digitalni zapor: Nadzor in zatiranje civilne družbe v Srbiji”'' (angl. ''A Digital Prison: Surveillance and the Suppression of Civil Society in Serbia'').&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot; /&gt; Glede na raziskave skupin za digitalne pravice in preiskovalnih novinarjev je bila programska oprema uporabljena med valom javnih protestov v Srbiji, zlasti tistih, usmerjenih proti projektom izkoriščanja litija.&lt;ref name=&quot;BalkanInsight&quot;&gt;{{cite news |last1=Stojanovic |first1=Milica |title=Serbian Authorities Using Spyware to Target Activists, Amnesty Says |url=https://balkaninsight.com |work=[[Balkan Insight]] |date=2024-12-04 |access-date=2026-10-15}}&lt;/ref&gt;

Forenzična analiza kompromitiranih naprav je pokazala, da so bili tarče preiskovalni novinarji, voditelji nevladnih organizacij in aktivisti.&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot; /&gt;

== Tehnične značilnosti in uporaba ==
Za razliko od komercialnih orodij za nadzor, kot sta [[Pegasus (vohunska programska oprema)|Pegasus]] ali [[Predator (vohunska programska oprema)|Predator]], ki se primarno zanašata na daljinsko izkoriščanje ranljivosti brez potrebe po interakciji uporabnika (angl. ''zero-click''), se NoviSpy primarno zanaša na fizični dostop do naprave ali ciljno [[socialni inženiring (varnost)|socialno inženirstvo]].

Digitalna forenzika je pokazala, da so uslužbenci državnih služb fizično namestili vohunsko programsko opremo na mobilne telefone tarč med policijskimi pridržanji, mejnimi kontrolami ali informativnimi pogovori, ko so bili posamezniki prisiljeni predati svoje odklenjene naprave.&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot; /&gt; Ko se aktivira na sistemu Android, NoviSpy omogoča popoln daljinski nadzor, vključno z dostopom do šifriranih sporočil, neprekinjenim sledenjem lokacije, tajnim aktiviranjem mikrofona in dostopom do shranjenih medijskih datotek.

Uporaba programske opreme NoviSpy je bila zabeležena v kombinaciji s komercialnimi strojnimi orodji za forenzično pridobivanje podatkov, predvsem z opremo izraelskega podjetja [[Cellebrite]]. Poročila navajajo, da so državni organi uporabljali opremo Cellebrite za zaobid zaklenjenih zaslonov in pridobivanje zgodovinskih podatkov iz telefonov, nato pa so namestili NoviSpy za trajen dostop do kompromitirane naprave.&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot; /&gt;

== Odzivi ==
Mednarodne organizacije za človekove pravice in združenja za zaščito svobode medijev so izrazile zaskrbljenost nad temi ugotovitvami ter sistematično uporabo programske opreme NoviSpy označile kot kršitev osnovnih standardov zasebnosti in svobode izražanja. Amnesty International je pozval k strožjemu nadzoru nad državnimi nabavami tehnologij za nadzor in zahteval mednarodni moratorij na trgovino s forenzičnimi orodji z vladami, ki imajo zabeleženo zgodovino usmerjanja takšnih orodij proti civilni družbi.&lt;ref name=&quot;Amnesty2024&quot; /&gt;

== Glej tudi ==
* [[Vohunska programska oprema]]
* [[Pegasus (vohunska programska oprema)]]
* [[Človekove pravice v Srbiji]]

== Sklici ==
{{reflist}}
[[Kategorija:Politika Srbije]]
[[Kategorija:Obveščevalna dejavnost]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2024]]</text>
      <sha1>4dpaddq7c1kn7tlone7wz48khhzp9jn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boštjan Videmšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610493</id>
    <revision>
      <id>6772623</id>
      <parentid>6772151</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:51:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10443" sha1="0qt3kizqc9jyeglzkw3vz3n2z3l5dps" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba
| ime = Boštjan Videmšek
| datum_rojstva = 1975
| poklic = [[novinar]], vojni poročevalec, pisatelj
| delodajalec = [[Delo (časopis)|Delo]]
}}

'''Boštjan Videmšek''' (rojen [[1975]]) je slovenski [[novinar]], [[vojni dopisnik]] in pisatelj. Kot dolgoletni sodelavec časnika [[Delo (časopis)|Delo]] je poročal z vojnih in kriznih območij po svetu. Ukvarja se tudi z migracijami, mednarodno politiko, [[podnebne spremembe|podnebnimi spremembami]] in okoljevarstvom. Je avtor več publicističnih knjig, romana in gledaliških besedil. Leta 2020 je za projekt ''Plan B'' prejel novinarsko nagrado [[Čuvaj/watchdog|čuvaj]], istoimenska knjiga pa je bila izbrana za knjigo leta [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskega knjižnega sejma]].&lt;ref name=&quot;JAK&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/mednarodni-knjizni-sejmi/slovenija-castna-gostja-v-frankfurtu-2023/avtorji/avtorji-in-ilustratorji?page=2|title=Avtorji in ilustratorji – Boštjan Videmšek|website=Javna agencija za knjigo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;DNS2020&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2020-2/|title=Čestitamo čuvajem 2020!|date=27. november 2020|website=Društvo novinarjev Slovenije}}&lt;/ref&gt;

== Novinarska kariera ==

Z novinarstvom se je začel ukvarjati v devetdesetih letih, ko je med drugim pisal o beguncih iz Bosne in Hercegovine, ki so se zaradi vojne zatekli v Slovenijo. Pozneje se je usmeril v poročanje z vojnih območij in postal sodelavec časnika ''Delo''. V naslednjih desetletjih je spremljal številne oborožene spopade in politične krize na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], v Afriki, Aziji in Evropi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/umco/mir-in-vojna.html|title=Mir in vojna|website=Knjigarna Bukla}}&lt;/ref&gt;

Poročal je med drugim iz [[Irak]]a, [[Afganistan]]a, [[Sirija|Sirije]], [[Libija|Libije]], [[Somalija|Somalije]], [[Pakistan]]a, [[Sudan]]a, [[Gaza|Gaze]] in s [[Kosovo|Kosova]]. Spremljal je tudi [[Arabska pomlad|arabsko pomlad]], njene politične posledice ter konflikte, ki so sledili protestnim gibanjem v državah severne Afrike in na Bližnjem vzhodu. Poleg vojaškega in političnega dogajanja je v svojih reportažah obravnaval položaj civilnega prebivalstva, begunstvo in humanitarne posledice vojn.&lt;ref name=&quot;N1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/mnenja/spoznajte-kolumniste-n1/|title=Spoznajte kolumniste N1|website=N1 Slovenija}}&lt;/ref&gt;

Njegovi prispevki so bili poleg slovenskih medijev objavljeni tudi v tujih publikacijah, med drugim v ''The New York Times'', ''Der Spiegel'', ''Politico'', ''Le Figaro'' in ''The Boston Globe''. Kot kolumnist je sodeloval tudi s portalom ''N1 Slovenija''.&lt;ref name=&quot;JAK&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;N1&quot; /&gt;

=== Migracije in podnebne spremembe ===

V času [[Evropska migrantska kriza|evropske migrantske krize]] je poročal o begunski poti skozi Bližnji vzhod, Sredozemlje in Balkan. Njegovo večletno terensko delo je bilo podlaga za knjigo ''Na begu: Moderni eksodus (2005–2016)'', izdano leta 2016, v kateri je zbral pričevanja beguncev in migrantov ter obravnaval politične in družbene okoliščine njihovih migracij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/knjigarna/biografije-in-spomini/na-begu-moderni-eksodus-20052016-z-begunci-in-migranti-na-poti-proti-obljublj.html|title=Na begu: Moderni eksodus|website=Knjigarna Bukla}}&lt;/ref&gt;

Pozneje se je začel intenzivneje ukvarjati s podnebno krizo, zlasti z njenimi posledicami za gospodarstvo, migracije in mednarodne odnose. Skupaj s fotografom [[Matjaž Krivic|Matjažem Krivicem]] je pripravil projekt ''Plan B'', v okviru katerega sta v različnih državah raziskovala načine proizvodnje obnovljive energije, trajnostno mobilnost in druge pristope k zmanjševanju posledic podnebnih sprememb. Projekt je leta 2020 izšel tudi v knjižni obliki.&lt;ref name=&quot;DNS2020&quot; /&gt;

V okviru tega dela je obiskal več držav in območij, med drugim Kitajsko, Norveško, Islandijo, Bolivijo in Združene države Amerike. Obravnaval je tudi tehnološke in gospodarske ovire pri energetskem prehodu ter vlogo lokalnih skupnosti pri uvajanju obnovljivih virov energije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://znc.si/dogodki/znanost-med-knjigami/plan-b/|title=Plan B|website=Znanost na cesti}}&lt;/ref&gt;

Njegovo poznejše poročanje je povezovalo podnebna vprašanja z mednarodno varnostjo in geopolitiko. Leta 2026 je izdal knjigo ''Vroči sever: Frontna črta prihodnosti'', v kateri obravnava politične, gospodarske in okoljske spremembe na Arktiki in subarktičnih območjih, vključno s tekmovanjem za naravne vire in nadzorom nad trgovskimi potmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/umco/vroci-sever.html|title=Vroči sever: Frontna črta prihodnosti|website=Knjigarna Bukla|date=2026}}&lt;/ref&gt;

== Književno delo ==

Videmšek večino svojih knjig uvršča na področje dokumentarne in reportažne literature. V prvih treh samostojnih delih, ''Vojna terorja'' (2011), ''Upor'' (2013) in ''Na begu'' (2016), je obravnaval vojne, politične pretrese in migracije v prvih desetletjih 21. stoletja. Leta 2019 je pri britanski založbi Cambridge Scholars Publishing izšla njegova angleška zbirka reportaž ''Dispatches from the Frontlines of Humanity''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/to-kar-pocnem-je-stara-sola-reportaznega-novinarstva|title=To, kar počnem, je stara šola reportažnega novinarstva|date=19. februar 2019|website=Delo}}&lt;/ref&gt;

Poleg vojnih in političnih tem je pisal tudi o športu in naravovarstvu. S [[Samo Rugelj|Samom Rugljem]] in Žigo X. Gombačem je leta 2014 izdal knjigo ''Ultrablues'', v kateri so avtorji opisali priprave na ultramaraton in tekaške izkušnje. Leta 2022 je skupaj z novinarko Majo Prijatelj Videmšek napisal knjigo ''Zadnji dve'', ki obravnava prizadevanja za ohranitev severnega belega nosoroga pred izumrtjem.&lt;ref name=&quot;JAK&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/umco/zadnji-dve.html|title=Zadnji dve|date=2022|website=Knjigarna Bukla}}&lt;/ref&gt;

Leta 2023 je izdal svoj prvi roman ''Vojni dnevnik'', v katerem je obravnaval vojno, osebne odločitve in vprašanja pacifizma. V knjigi ''Mir in vojna'' (2024) je združil terenske izkušnje s pregledom izvora in razvoja sodobnih konfliktov, leta 2025 pa je z Abho Valentino Lo Surdo sodeloval pri dvojezično zasnovani knjigi ''Dolga pot do miru'', posvečeni zgodovinskemu spominu na vojne in njihovim posledicam.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/revija-bukla/intervju-bostjan-videmsek-vojni-dnevnik.html|title=Boštjan Videmšek: Vojna je enako univerzalna kot ljubezen!|date=19. april 2023|website=Revija Bukla}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ita-slo.eu/sl/novice-in-dogodki/novice/izsla-je-knjiga-dolga-pot-do-miru|title=Izšla je knjiga Dolga pot do miru|date=27. november 2025|website=Program Interreg Italija–Slovenija}}&lt;/ref&gt;

=== Bibliografija ===

* ''Vojna terorja: Deset let po 11. septembru'' (2011)
* ''Upor: Arabska pomlad in evropska jesen'' (2013)
* ''Ultrablues: Kako smo se trije kompanjoni lotili ultramaratona'' (2014), s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem
* ''Na begu: Moderni eksodus (2005–2016)'' (2016)
* ''Dispatches from the Frontlines of Humanity: A Book of Reportage'' (2019)
* ''Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti'' (2020), s fotografijami Matjaža Krivica
* ''Zadnji dve: Najin in Fatu – reševanje vrste na robu izumrtja'' (2022), z Majo Prijatelj Videmšek
* ''Vojni dnevnik'' (2023)
* ''Mir in vojna: Izvori ključnih kriz našega časa'' (2024)
* ''Dolga pot do miru'' (2025), z Abho Valentino Lo Surdo
* ''Vroči sever: Frontna črta prihodnosti'' (2026)

=== Gledališko delo ===

Videmšek je avtor gledaliških besedil ''Lau(f)story'' in ''Rokova modrina''. Prvo temelji na življenju češkoslovaškega tekača [[Emil Zátopek|Emila Zátopka]], drugo pa obravnava slovenskega alpskega smučarja [[Rok Petrovič|Roka Petroviča]]. Predstava ''Lau(f)story'' v režiji Matjaža Pograjca je premiero doživela septembra 2018 v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mladinsko.com/sl/program/103/laufstory/|title=Lau(f)story|website=Slovensko mladinsko gledališče}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;N1&quot; /&gt;

== Nagrade in priznanja ==

* '''2016 – nominacija za evropsko novinarsko nagrado:''' s prispevkom ''A Syrian Ode to Joy'', objavljenim v časniku ''Delo'', se je uvrstil v ožji izbor za posebno nagrado na področju poročanja o begunski krizi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.europeanpressprize.com/shortlists/year-2016/|title=2016 Shortlist|website=European Press Prize|language=en}}&lt;/ref&gt;

* '''2020 – čuvaj za izstopajoči novinarski dosežek:''' [[Društvo novinarjev Slovenije]] mu je priznanje podelilo za projekt ''Plan B'', ki ga je pripravil v sodelovanju s fotografom Matjažem Krivicem. Projekt je obravnaval primere soočanja s podnebno krizo v različnih delih sveta.&lt;ref name=&quot;DNS2020&quot; /&gt;

* '''2020 – knjiga leta Slovenskega knjižnega sejma:''' ''Plan B'' je prejel veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Knjigo so med petimi nominiranimi deli izbrali obiskovalci sejma s spletnim glasovanjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/knjiga-leta-2020-videmskov-plan-b|title=Knjiga leta 2020: Videmškov Plan B|date=27. november 2020|website=Delo}}&lt;/ref&gt;

* '''2021 – najboljša poslovna knjiga slovenskega avtorja:''' ''Plan B'' je prejel priznanje v izboru najboljših poslovnih knjig za leti 2020 in 2021, ki sta ga organizirala Združenje Manager ter Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/med-slovenskimi-avtoji-zmagovalec-bostjan-videmsek-s-knjigo-plan-b|title=Boštjan Videmšek s knjigo Plan B in Simon Sinek|date=14. december 2021|website=Delo}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.europeanpressprize.com/laureate/bostjan-videmsek/ Boštjan Videmšek] – European Press Prize
* [https://www.journalismfund.eu/journalists/bostjan-videmsek Boštjan Videmšek] – Journalismfund Europe
* [https://novinar.com/podkast/ep04-bostjan-videmsek-prvic-vidim-severni-sij-mi-dobesedno-zmrzne-telefon/ Pogovor z Boštjanom Videmškom] – Društvo novinarjev Slovenije

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Videmšek, Boštjan}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]</text>
      <sha1>0qt3kizqc9jyeglzkw3vz3n2z3l5dps</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hunsdieckerjeva reakcija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610501</id>
    <revision>
      <id>6772348</id>
      <parentid>6772320</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T13:00:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reakcijski mehanizem */ mehanizem</comment>
      <origin>6772348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6688" sha1="ghozi5dr55441ifn7sz9d3wfen491of" xml:space="preserve">'''Hunsdieckerjeva reakcija''', imenovana tudi '''Borodinova reakcija''' ali '''Hunsdiecker–Borodinova reakcija''', je [[Kemična reakcija|reakcija]] v [[Organska kemija|organski kemiji]], v kateri srebrove soli [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] reagirajo s halogeni in tvorijo organske halide.&lt;ref name = JJL/&gt; Reakcija je primer dekarboksilacije in halogenacije, saj ime produkt en ogljikov atom manj kot reaktant, na njegovo mesto pa se veže halogen.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt; Razvite so tudi katalitske oblike reakcije.&lt;ref name = Catalytic /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker reaction scheme.svg|250px]]

==Zgodovina==
Reakcija se imenuje po Klari Hunsdiecker in njenemu možu Heinzu Hunsdiecker, ki sta v 1930. letih&lt;ref name = Patent1939&gt;{{cite patent|title = Method of manufacturing organic chlorine and bromine derivatives|country = US|number = 2176181|status = patent|pubdate = 1939-10-17|fdate = 1936-04-02|pridate = 1935-04-08|inventorlink1 =|inventor1-last = Hunsdiecker|inventor1-first = C.|inventor2-last = Vogt|inventor2-first = E.|inventorlink3 = |inventor3-last = Hunsdiecker|inventor3-first = H.|url = https://www.google.com/patents/US2176181|assign1 = Hunsdiecker, C.; Vogt, E.; Hunsdiecker, H.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = ChemBer1941&gt;{{cite journal|first1 = H.|last1 = Hunsdiecker|authorlink1 = |first2 = C.|last2 = Hunsdiecker|authorlink2 = |journal = Chemische Berichte|year = 1942|volume = 75|issue = 3|pages = 291–297|doi = 10.1002/cber.19420750309|title = Über den Abbau der Salze aliphatischer Säuren durch Brom|language = German|trans-title = About the degradation of salts of aliphatic acids by bromine}}&lt;/ref&gt; reakcijo razvila v splošno metodo.&lt;ref name = JJL /&gt;

Reakcijo je prvi predstavil [[Aleksander Borodin]] leta 1861 v svojih poročilih o pripravi metilbromida (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Br) iz srebrovega acetata (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ag).&lt;ref name=&quot;Borodin1861a&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Borodin1861b&quot; /&gt;

Tri desetletja pozneje je Angelo Simonini, ki je delal kot študent Adolfa Liebna na Univerzi na Dunaju, raziskoval reakcije srebrovih karboksilatov z [[jod]]om.&lt;ref name=&quot;Johnson1956&quot; /&gt; Ugotovil je, da nastale produkte določa [[stehiometrija]] znotraj reakcijske zmesi. Razmerje karboksilata in joda 1:1 vodi do jodiranega alkila, kar je v skladu z Borodinovimi ugotovitvami in sodobnim razumevanjem Hunsdieckerjeve reakcije. Razmerje 2:1 daje prednost nastanku [[ester|estra]], ki nastane z dekarboksilacijo enega karboksilata in spajanjem nastale alkilne verige z drugo ([[Simoninijeva reakcija|Somoninijeva reakcija]]).&lt;ref name=&quot;Simonini1892&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Simonini1893&quot; /&gt;

:[[Slika:Simonini Reaction Scheme.png|300px| Simoninijeva reakcija reaction]]
Razmerje reaktantov 3:2 vodi do mešanice obeh produktov v razmerju 1:1.&lt;ref name = Simonini1892 /&gt;&lt;ref name = Simonini1893 /&gt;  
:3&amp;nbsp;{{chem|R|COO||Ag}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|I|2}}  →  {{chem|RI}}  +  {{chem|RCOO||R}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|CO|2}}  +  3&amp;nbsp;{{chem|AgI}}

==Reakcijski mehanizem==
Za reakcijski mehanizem velja, da Hunsdieckerjeva reakcija vključuje organske radikalne intermediate. Srebrova sol 1 reagira z bromom in tvori acil hipohalitni intermediat 2. Nastanek diradikalnega para 3 omogoča radikalno dekarboksilacijo, ki tvori diradikalni par 4, ki se rekombinira in tvori organski halid 5. Trend izkoristka nastalega halida je primarni &gt; sekundarni &gt; terciarni halid.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker Reaction Mechanism.png|Radicalic mechanism of Hunsdiecker reaction|650px]]

==Različice==
Reakcije ni mogoče izvesti v protičnih topilih, saj ta povzročajo razgradnjo vmesnega acetilhipohalita. Drugi protiioni, razen srebra, imajo običajno počasne reakcijske hitrosti. Prednost imajo relativistične kovine [[živo srebro]], [[talij]] in [[svinec]]. Inertni protiioni, kot so [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], so le redko privedli do uspeha.&lt;ref name=Patai&gt;{{cite book|pages=463–471|title=The chemistry of acyl halides|editor-last=Patai|editor-first=Saul|series=The Chemistry of Functional Groups|year=1972|publisher=John Wright &amp; Sons / Interscience|place=Bristol / London|lccn=70-37114|isbn=0-471-66936-9|chapter=The acyl hypohalites|last1=Tanner|first1=Denis&amp;nbsp;D.|last2=Bunce|first2=Nigel&amp;nbsp;J.|doi=10.1002/9780470771273|url=https://archive.org/details/pataischemistryoffunctionalgroupsacylhalides1972/|via=the [[Internet Archive]]}}&lt;/ref&gt;{{rp|464}} Različica Hunsdieckerjeve reakcije je  Kochijeva reakcija, ki jo je razvil Jay Kochi, in za halogeniranje in dekarboksilacijo uporablja svinčev(IV) acetat in litijev klorid. Uporaben je tudi litijev bromid.&lt;ref name = Kochi /&gt;

: [[Slika:Kochi reaction.svg|frameless||Kochi jeva reakcija|250px]]
V prisotnosti dvojnih  vezi se vmesni acetil hipohalit raje veže na dvojno vez, kar tvori α-haloester. Pri α,β-nenasičenih karboksilnih kislinah sterični dejavniki zavirajo to tendenco in spojine namesto tega polimerizirajo.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}}  

Žibosrebrov oksid in brom pretvorita 3-klorocilobutankarboksilno kislino v 1-bromo-3-klorocilobutan. Reakcija je znana kot Cristol-Firthova modifikacija.&lt;ref name = Lampman1971a /&gt;&lt;ref name = Lampman1971b /&gt;&lt;ref name = C3H5Br /&gt; 1,3-dihalociklobutani so bili ključni predhodniki [[propelan]]ov.&lt;ref name = Wiberg1965&gt;{{cite journal|first1 = K. B.|last1 = Wiberg|authorlink1 = Kenneth B. Wiberg|first2 = G. M.|last2 = Lampman|first3 = R. P.|last3 = Ciula|first4 = D. S.|last4 = Connor|first5 = P.|last5 = Schertler|first6 = J.|last6 = Lavanish|title = Bicyclo[1.1.0]butane|journal = [[Tetrahedron (journal)|Tetrahedron]]|year = 1965|volume = 21|issue = 10|pages = 2749–2769|doi = 10.1016/S0040-4020(01)98361-9}}&lt;/ref&gt; Reakcija je bila uporabljena za pripravo ω-bromo estrov z dolžino verige med petimi in sedemnajstimi atomi ogljika. Kot primer je bila v Organic Syntheses prikazana priprava metil 5-bromovalerata.&lt;ref name = Omega-bromo /&gt;

Možne so tudi foto-Hunsdieckerjeve reakcije brez prisotnosti kovin. &lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kulbitski |first=Kseniya |last2=Nisnevich |first2=Gennady |last3=Gandelman |first3=Mark |date=2011 |title=Metal‐Free Efficient, General and Facile Iododecarboxylation Method with Biodegradable Co‐Products |url=https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adsc.201100145 |journal=Advanced Synthesis &amp; Catalysis |language=en |volume=353 |issue=9 |pages=1438–1442 |doi=10.1002/adsc.201100145 |issn=1615-4150|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;  

==Reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami ==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske reakcije]]</text>
      <sha1>ghozi5dr55441ifn7sz9d3wfen491of</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772541</id>
      <parentid>6772348</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:45:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Različice */ slog</comment>
      <origin>6772541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6690" sha1="sfyvtzxxpfkq57ojbhuracsbkhlyt8q" xml:space="preserve">'''Hunsdieckerjeva reakcija''', imenovana tudi '''Borodinova reakcija''' ali '''Hunsdiecker–Borodinova reakcija''', je [[Kemična reakcija|reakcija]] v [[Organska kemija|organski kemiji]], v kateri srebrove soli [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] reagirajo s halogeni in tvorijo organske halide.&lt;ref name = JJL/&gt; Reakcija je primer dekarboksilacije in halogenacije, saj ime produkt en ogljikov atom manj kot reaktant, na njegovo mesto pa se veže halogen.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt; Razvite so tudi katalitske oblike reakcije.&lt;ref name = Catalytic /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker reaction scheme.svg|250px]]

==Zgodovina==
Reakcija se imenuje po Klari Hunsdiecker in njenemu možu Heinzu Hunsdiecker, ki sta v 1930. letih&lt;ref name = Patent1939&gt;{{cite patent|title = Method of manufacturing organic chlorine and bromine derivatives|country = US|number = 2176181|status = patent|pubdate = 1939-10-17|fdate = 1936-04-02|pridate = 1935-04-08|inventorlink1 =|inventor1-last = Hunsdiecker|inventor1-first = C.|inventor2-last = Vogt|inventor2-first = E.|inventorlink3 = |inventor3-last = Hunsdiecker|inventor3-first = H.|url = https://www.google.com/patents/US2176181|assign1 = Hunsdiecker, C.; Vogt, E.; Hunsdiecker, H.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = ChemBer1941&gt;{{cite journal|first1 = H.|last1 = Hunsdiecker|authorlink1 = |first2 = C.|last2 = Hunsdiecker|authorlink2 = |journal = Chemische Berichte|year = 1942|volume = 75|issue = 3|pages = 291–297|doi = 10.1002/cber.19420750309|title = Über den Abbau der Salze aliphatischer Säuren durch Brom|language = German|trans-title = About the degradation of salts of aliphatic acids by bromine}}&lt;/ref&gt; reakcijo razvila v splošno metodo.&lt;ref name = JJL /&gt;

Reakcijo je prvi predstavil [[Aleksander Borodin]] leta 1861 v svojih poročilih o pripravi metilbromida (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Br) iz srebrovega acetata (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ag).&lt;ref name=&quot;Borodin1861a&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Borodin1861b&quot; /&gt;

Tri desetletja pozneje je Angelo Simonini, ki je delal kot študent Adolfa Liebna na Univerzi na Dunaju, raziskoval reakcije srebrovih karboksilatov z [[jod]]om.&lt;ref name=&quot;Johnson1956&quot; /&gt; Ugotovil je, da nastale produkte določa [[stehiometrija]] znotraj reakcijske zmesi. Razmerje karboksilata in joda 1:1 vodi do jodiranega alkila, kar je v skladu z Borodinovimi ugotovitvami in sodobnim razumevanjem Hunsdieckerjeve reakcije. Razmerje 2:1 daje prednost nastanku [[ester|estra]], ki nastane z dekarboksilacijo enega karboksilata in spajanjem nastale alkilne verige z drugo ([[Simoninijeva reakcija|Somoninijeva reakcija]]).&lt;ref name=&quot;Simonini1892&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Simonini1893&quot; /&gt;

:[[Slika:Simonini Reaction Scheme.png|300px| Simoninijeva reakcija reaction]]
Razmerje reaktantov 3:2 vodi do mešanice obeh produktov v razmerju 1:1.&lt;ref name = Simonini1892 /&gt;&lt;ref name = Simonini1893 /&gt;  
:3&amp;nbsp;{{chem|R|COO||Ag}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|I|2}}  →  {{chem|RI}}  +  {{chem|RCOO||R}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|CO|2}}  +  3&amp;nbsp;{{chem|AgI}}

==Reakcijski mehanizem==
Za reakcijski mehanizem velja, da Hunsdieckerjeva reakcija vključuje organske radikalne intermediate. Srebrova sol 1 reagira z bromom in tvori acil hipohalitni intermediat 2. Nastanek diradikalnega para 3 omogoča radikalno dekarboksilacijo, ki tvori diradikalni par 4, ki se rekombinira in tvori organski halid 5. Trend izkoristka nastalega halida je primarni &gt; sekundarni &gt; terciarni halid.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker Reaction Mechanism.png|Radicalic mechanism of Hunsdiecker reaction|650px]]

==Različice==
Reakcije ni mogoče izvesti v protičnih topilih, saj ta povzročajo razgradnjo vmesnega acetilhipohalita. Drugi protiioni, razen srebra, imajo običajno počasne reakcijske hitrosti. Prednost imajo relativistične kovine [[živo srebro]], [[talij]] in [[svinec]]. Inertni protiioni, kot so [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], so le redko privedli do uspeha.&lt;ref name=Patai&gt;{{cite book|pages=463–471|title=The chemistry of acyl halides|editor-last=Patai|editor-first=Saul|series=The Chemistry of Functional Groups|year=1972|publisher=John Wright &amp; Sons / Interscience|place=Bristol / London|lccn=70-37114|isbn=0-471-66936-9|chapter=The acyl hypohalites|last1=Tanner|first1=Denis&amp;nbsp;D.|last2=Bunce|first2=Nigel&amp;nbsp;J.|doi=10.1002/9780470771273|url=https://archive.org/details/pataischemistryoffunctionalgroupsacylhalides1972/|via=the [[Internet Archive]]}}&lt;/ref&gt;{{rp|464}} Različica Hunsdieckerjeve reakcije je  Kochijeva reakcija, ki jo je razvil Jay Kochi, in za halogeniranje in dekarboksilacijo uporablja svinčev(IV) acetat in litijev klorid. Uporaben je tudi litijev bromid.&lt;ref name = Kochi /&gt;

: [[Slika:Kochi reaction.svg|frameless||Kochi jeva reakcija|250px]]
V prisotnosti dvojnih  vezi se vmesni acetil hipohalit raje veže na dvojno vez, kar tvori α-haloester. Pri α,β-nenasičenih karboksilnih kislinah sterični dejavniki zavirajo to tendenco in spojine namesto tega polimerizirajo.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}}  

Žibosrebrov oksid in brom pretvorita 3-klorocilobutankarboksilno kislino v 1-bromo-3-klorocilobutan. Reakcija je znana kot Cristol-Firthova modifikacija.&lt;ref name = Lampman1971a /&gt;&lt;ref name = Lampman1971b /&gt;&lt;ref name = C3H5Br /&gt; 1,3-dihalociklobutani so bili ključni predhodniki [[propelan]]ov.&lt;ref name = Wiberg1965&gt;{{cite journal|first1 = K. B.|last1 = Wiberg|authorlink1 = Kenneth B. Wiberg|first2 = G. M.|last2 = Lampman|first3 = R. P.|last3 = Ciula|first4 = D. S.|last4 = Connor|first5 = P.|last5 = Schertler|first6 = J.|last6 = Lavanish|title = Bicyclo[1.1.0]butane|journal = [[Tetrahedron (journal)|Tetrahedron]]|year = 1965|volume = 21|issue = 10|pages = 2749–2769|doi = 10.1016/S0040-4020(01)98361-9}}&lt;/ref&gt; Reakcija je bila uporabljena za pripravo ω-bromo estrov z dolžino verige med petimi in sedemnajstimi atomi ogljika. Kot primer je bila v ''Organic Syntheses'' prikazana priprava metil 5-bromovalerata.&lt;ref name = Omega-bromo /&gt;

Možne so tudi foto-Hunsdieckerjeve reakcije brez prisotnosti kovin. &lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kulbitski |first=Kseniya |last2=Nisnevich |first2=Gennady |last3=Gandelman |first3=Mark |date=2011 |title=Metal‐Free Efficient, General and Facile Iododecarboxylation Method with Biodegradable Co‐Products |url=https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adsc.201100145 |journal=Advanced Synthesis &amp; Catalysis |language=en |volume=353 |issue=9 |pages=1438–1442 |doi=10.1002/adsc.201100145 |issn=1615-4150|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

==Reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami ==

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske reakcije]]</text>
      <sha1>sfyvtzxxpfkq57ojbhuracsbkhlyt8q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772552</id>
      <parentid>6772541</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:08:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6772552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9585" sha1="cq297agvb2ih0fhvhnw6epypc07ebz7" xml:space="preserve">'''Hunsdieckerjeva reakcija''', imenovana tudi '''Borodinova reakcija''' ali '''Hunsdiecker–Borodinova reakcija''', je [[Kemična reakcija|reakcija]] v [[Organska kemija|organski kemiji]], v kateri srebrove soli [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] reagirajo s halogeni in tvorijo organske halide.&lt;ref name = JJL/&gt; Reakcija je primer dekarboksilacije in halogenacije, saj ime produkt en ogljikov atom manj kot reaktant, na njegovo mesto pa se veže halogen.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt; Razvite so tudi katalitske oblike reakcije.&lt;ref name = Catalytic /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker reaction scheme.svg|250px]]

==Zgodovina==
Reakcija se imenuje po Klari Hunsdiecker in njenemu možu Heinzu Hunsdiecker, ki sta v 1930. letih&lt;ref name = Patent1939&gt;{{cite patent|title = Method of manufacturing organic chlorine and bromine derivatives|country = US|number = 2176181|status = patent|pubdate = 1939-10-17|fdate = 1936-04-02|pridate = 1935-04-08|inventorlink1 =|inventor1-last = Hunsdiecker|inventor1-first = C.|inventor2-last = Vogt|inventor2-first = E.|inventorlink3 = |inventor3-last = Hunsdiecker|inventor3-first = H.|url = https://www.google.com/patents/US2176181|assign1 = Hunsdiecker, C.; Vogt, E.; Hunsdiecker, H.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = ChemBer1941&gt;{{cite journal|first1 = H.|last1 = Hunsdiecker|authorlink1 = |first2 = C.|last2 = Hunsdiecker|authorlink2 = |journal = Chemische Berichte|year = 1942|volume = 75|issue = 3|pages = 291–297|doi = 10.1002/cber.19420750309|title = Über den Abbau der Salze aliphatischer Säuren durch Brom|language = German|trans-title = About the degradation of salts of aliphatic acids by bromine}}&lt;/ref&gt; reakcijo razvila v splošno metodo.&lt;ref name = JJL /&gt;

Reakcijo je prvi predstavil [[Aleksander Borodin]] leta 1861 v svojih poročilih o pripravi metilbromida (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Br) iz srebrovega acetata (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ag).&lt;ref name=&quot;Borodin1861a&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Borodin1861b&quot; /&gt;

Tri desetletja pozneje je Angelo Simonini, ki je delal kot študent Adolfa Liebna na Univerzi na Dunaju, raziskoval reakcije srebrovih karboksilatov z [[jod]]om.&lt;ref name=&quot;Johnson1956&quot; /&gt; Ugotovil je, da nastale produkte določa [[stehiometrija]] znotraj reakcijske zmesi. Razmerje karboksilata in joda 1:1 vodi do jodiranega alkila, kar je v skladu z Borodinovimi ugotovitvami in sodobnim razumevanjem Hunsdieckerjeve reakcije. Razmerje 2:1 daje prednost nastanku [[ester|estra]], ki nastane z dekarboksilacijo enega karboksilata in spajanjem nastale alkilne verige z drugo ([[Simoninijeva reakcija|Somoninijeva reakcija]]).&lt;ref name=&quot;Simonini1892&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Simonini1893&quot; /&gt;

:[[Slika:Simonini Reaction Scheme.png|300px| Simoninijeva reakcija reaction]]
Razmerje reaktantov 3:2 vodi do mešanice obeh produktov v razmerju 1:1.&lt;ref name = Simonini1892 /&gt;&lt;ref name = Simonini1893 /&gt;  
:3&amp;nbsp;{{chem|R|COO||Ag}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|I|2}}  →  {{chem|RI}}  +  {{chem|RCOO||R}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|CO|2}}  +  3&amp;nbsp;{{chem|AgI}}

==Reakcijski mehanizem==
Za reakcijski mehanizem velja, da Hunsdieckerjeva reakcija vključuje organske radikalne intermediate. Srebrova sol 1 reagira z bromom in tvori acil hipohalitni intermediat 2. Nastanek diradikalnega para 3 omogoča radikalno dekarboksilacijo, ki tvori diradikalni par 4, ki se rekombinira in tvori organski halid 5. Trend izkoristka nastalega halida je primarni &gt; sekundarni &gt; terciarni halid.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker Reaction Mechanism.png|Radicalic mechanism of Hunsdiecker reaction|650px]]

==Različice==
Reakcije ni mogoče izvesti v protičnih topilih, saj ta povzročajo razgradnjo vmesnega acetilhipohalita. Drugi protiioni, razen srebra, imajo običajno počasne reakcijske hitrosti. Prednost imajo relativistične kovine [[živo srebro]], [[talij]] in [[svinec]]. Inertni protiioni, kot so [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], so le redko privedli do uspeha.&lt;ref name=Patai&gt;{{cite book|pages=463–471|title=The chemistry of acyl halides|editor-last=Patai|editor-first=Saul|series=The Chemistry of Functional Groups|year=1972|publisher=John Wright &amp; Sons / Interscience|place=Bristol / London|lccn=70-37114|isbn=0-471-66936-9|chapter=The acyl hypohalites|last1=Tanner|first1=Denis&amp;nbsp;D.|last2=Bunce|first2=Nigel&amp;nbsp;J.|doi=10.1002/9780470771273|url=https://archive.org/details/pataischemistryoffunctionalgroupsacylhalides1972/|via=the [[Internet Archive]]}}&lt;/ref&gt;{{rp|464}} Različica Hunsdieckerjeve reakcije je  Kochijeva reakcija, ki jo je razvil Jay Kochi, in za halogeniranje in dekarboksilacijo uporablja svinčev(IV) acetat in litijev klorid. Uporaben je tudi litijev bromid.&lt;ref name = Kochi /&gt;

: [[Slika:Kochi reaction.svg|frameless||Kochi jeva reakcija|250px]]
V prisotnosti dvojnih  vezi se vmesni acetil hipohalit raje veže na dvojno vez, kar tvori α-haloester. Pri α,β-nenasičenih karboksilnih kislinah sterični dejavniki zavirajo to tendenco in spojine namesto tega polimerizirajo.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}}  

Žibosrebrov oksid in brom pretvorita 3-klorocilobutankarboksilno kislino v 1-bromo-3-klorocilobutan. Reakcija je znana kot Cristol-Firthova modifikacija.&lt;ref name = Lampman1971a /&gt;&lt;ref name = Lampman1971b /&gt;&lt;ref name = C3H5Br /&gt; 1,3-dihalociklobutani so bili ključni predhodniki [[propelan]]ov.&lt;ref name = Wiberg1965&gt;{{cite journal|first1 = K. B.|last1 = Wiberg|authorlink1 = Kenneth B. Wiberg|first2 = G. M.|last2 = Lampman|first3 = R. P.|last3 = Ciula|first4 = D. S.|last4 = Connor|first5 = P.|last5 = Schertler|first6 = J.|last6 = Lavanish|title = Bicyclo[1.1.0]butane|journal = [[Tetrahedron (journal)|Tetrahedron]]|year = 1965|volume = 21|issue = 10|pages = 2749–2769|doi = 10.1016/S0040-4020(01)98361-9}}&lt;/ref&gt; Reakcija je bila uporabljena za pripravo ω-bromo estrov z dolžino verige med petimi in sedemnajstimi atomi ogljika. Kot primer je bila v ''Organic Syntheses'' prikazana priprava metil 5-bromovalerata.&lt;ref name = Omega-bromo /&gt;

Možne so tudi foto-Hunsdieckerjeve reakcije brez prisotnosti kovin. &lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kulbitski |first=Kseniya |last2=Nisnevich |first2=Gennady |last3=Gandelman |first3=Mark |date=2011 |title=Metal‐Free Efficient, General and Facile Iododecarboxylation Method with Biodegradable Co‐Products |url=https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adsc.201100145 |journal=Advanced Synthesis &amp; Catalysis |language=en |volume=353 |issue=9 |pages=1438–1442 |doi=10.1002/adsc.201100145 |issn=1615-4150|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

==Reakcije z α,β-nenasičenimi karbonilnimi spojinami ==
[[Slika:Microwave-Induced_Hunsdiecker_Rxn_with_NXS.png|alt=|thumb|424x424px|Sinteza  β-arilvinil halida z mikrovalovno inducirano Hunsdieckerjevo reakcijo]]

Pri nenasičenih spojinah lahko radikalni pogoji, povezani s Hunsdieckerjevo reakcijo, povzročijo [[Polimerizacija|polimerizacijo]] namesto dekarboksilacije.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}} Posledično reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami običajno dajejo nizek izkoristek.&lt;ref name=CRDrawbacks&gt;{{Cite journal|last1=Chowdhury|first1=Shantanu|last2=Roy|first2=Sujit|date=1997-01-01|title=The First Example of a Catalytic Hunsdiecker Reaction: Synthesis of β-Halostyrenes|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=62|issue=1|pages=199–200|doi=10.1021/jo951991f|pmid=11671382|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt; Kuang in sodelavci so ugotovili, da alternativno radikalno halogenirajoče sredstvo, N-halosukcinimid, v kombinaciji s katalizatorjem litijevim acetatom, daje večji izkoristek β-halostirenov. Reakcija daje višji izkoristek tudi v prisotnosti mikrovalovnega sevanja, ki prednostno sintetizira (E)-β-arilvinil halide.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Kuang|first1=Chunxiang|last2=Senboku|first2=Hisanori|last3=Tokuda|first3=Masao|date=2000|title=Stereoselective Synthesis of (E)-β-Arylvinyl Halides by Microwave-Induced Hunsdiecker Reaction|journal=Synlett|language=en|volume=2000|issue=10|pages=1439–1442|doi=10.1055/s-2000-7658|issn=0936-5214}}&lt;/ref&gt; Za reakcijo brez [[Zelena kemija|zelenih kovin]] služi tetrabutilamonijev trifluoroacetat kot alternativni katalizator.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Naskar|first1=Dinabandhu|last2=Chowdhury|first2=Shantanu|last3=Roy|first3=Sujit|date=1998-02-12|title=Is metal necessary in the Hunsdiecker-Borodin reaction?|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0040403997106396|journal=Tetrahedron Letters|language=en|volume=39|issue=7|pages=699–702|doi=10.1016/S0040-4039(97)10639-6|issn=0040-4039|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Reakcija daje primerljive izkoristke z litijevim acetatom le, če se izvaja z micelarnimi površinsko aktivnimi snovmi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Das|first1=Jaya Prakash|last2=Roy|first2=Sujit|date=2002-11-01|title=Catalytic Hunsdiecker Reaction of α,β-Unsaturated Carboxylic Acids: How Efficient Is the Catalyst?|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=67|issue=22|pages=7861–7864|doi=10.1021/jo025868h|pmid=12398515|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rajanna|first1=K. C.|last2=Reddy|first2=N. Maasi|last3=Reddy|first3=M. Rajender|last4=Saiprakash|first4=P. K.|date=2007-04-01|title=Micellar Mediated Halodecarboxylation of α,β-Unsaturated Aliphatic and Aromatic Carboxylic Acids—A Novel Green Hunsdiecker–Borodin Reaction|journal=Journal of Dispersion Science and Technology|volume=28|issue=4|pages=613–616|doi=10.1080/01932690701282690|s2cid=96943205|issn=0193-2691}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske reakcije]]</text>
      <sha1>cq297agvb2ih0fhvhnw6epypc07ebz7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772554</id>
      <parentid>6772552</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:29:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>ref</comment>
      <origin>6772554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12265" sha1="3yg0pm4t6eonvl1oi0g3prc92suz1ri" xml:space="preserve">'''Hunsdieckerjeva reakcija''', imenovana tudi '''Borodinova reakcija''' ali '''Hunsdiecker–Borodinova reakcija''', je [[Kemična reakcija|reakcija]] v [[Organska kemija|organski kemiji]], v kateri srebrove soli [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] reagirajo s halogeni in tvorijo organske halide.&lt;ref name = JJL&gt;Li, J.J. (30. januar 2014). &quot;Hunsdiecker–Borodin Reaction&quot;. Name Reactions: A Collection of Detailed Mechanisms and Synthetic Applications (5th ed.). Springer Science &amp; Business Media. pp. 327–328. ISBN 9783319039794.&lt;/ref&gt; Reakcija je primer dekarboksilacije in halogenacije, saj ime produkt en ogljikov atom manj kot reaktant, na njegovo mesto pa se veže halogen.&lt;ref name = Johnson1956&gt;Johnson, R.G.; Ingham, R.K. (1956). &quot;The Degradation of Carboxylic Acid Salts by Means of Halogen – the Hunsdiecker Reaction&quot;. Chem. Rev. 56 (2): 219–269. doi:10.1021/cr50008a002.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = Wilson1957&gt;Wilson, C.V. (1957). &quot;The Reaction of Halogens with Silver Salts of Carboxylic Acids&quot;. Org. React. '''9''': 332–387. doi:10.1002/0471264180.or009.05. ISBN 0471264180.&lt;/ref&gt; Razvite so tudi katalitske oblike reakcije.&lt;ref name = Catalytic&gt;Wang, Zhentao; Zhu, Lin; Yin, Feng; Su, Zhongquan; Li, Zhaodong; Li, Chaozhong (2012). &quot;Silver-Catalyzed Decarboxylative Chlorination of Aliphatic Carboxylic Acids&quot;. Journal of the American Chemical Society. '''134''' (9): 4258–4263. Bibcode:2012JAChS.134.4258W. doi:10.1021/ja210361z. PMID 22316183.&lt;/ref&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker reaction scheme.svg|250px]]

==Zgodovina==
Reakcija se imenuje po Klari Hunsdiecker in njenemu možu Heinzu Hunsdiecker, ki sta v 1930. letih&lt;ref name = Patent1939&gt;{{cite patent|title = Method of manufacturing organic chlorine and bromine derivatives|country = US|number = 2176181|status = patent|pubdate = 1939-10-17|fdate = 1936-04-02|pridate = 1935-04-08|inventorlink1 =|inventor1-last = Hunsdiecker|inventor1-first = C.|inventor2-last = Vogt|inventor2-first = E.|inventorlink3 = |inventor3-last = Hunsdiecker|inventor3-first = H.|url = https://www.google.com/patents/US2176181|assign1 = Hunsdiecker, C.; Vogt, E.; Hunsdiecker, H.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = ChemBer1941&gt;{{cite journal|first1 = H.|last1 = Hunsdiecker|authorlink1 = |first2 = C.|last2 = Hunsdiecker|authorlink2 = |journal = Chemische Berichte|year = 1942|volume = 75|issue = 3|pages = 291–297|doi = 10.1002/cber.19420750309|title = Über den Abbau der Salze aliphatischer Säuren durch Brom|language = German|trans-title = About the degradation of salts of aliphatic acids by bromine}}&lt;/ref&gt; reakcijo razvila v splošno metodo.&lt;ref name = JJL /&gt;

Reakcijo je prvi predstavil [[Aleksander Borodin]] leta 1861 v svojih poročilih o pripravi metilbromida (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Br) iz srebrovega acetata (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ag).&lt;ref name=&quot;Borodin1861a&quot;&gt;Borodin, A. (1861). &quot;Ueber Bromvaleriansäure und Brombuttersäure&quot; [About bromovaleric acid and bromobutyric acid]. Annalen der Chemie und Pharmacie (v nemščini). '''119''': 121–123. doi:10.1002/jlac.18611190113.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Borodin1861b&quot;&gt;Borodin, A. (1861). &quot;Ueber de Monobrombaldriansäure und Monobrombuttersäure&quot; [About the monobromovaleric acid and monobromobutyric acid]. Zeitschrift für Chemie und Pharmacie (v nemščini). '''4''': 5–7.&lt;/ref&gt;

Tri desetletja pozneje je Angelo Simonini, ki je delal kot študent Adolfa Liebna na Univerzi na Dunaju, raziskoval reakcije srebrovih karboksilatov z [[jod]]om.&lt;ref name=&quot;Johnson1956&quot; /&gt; Ugotovil je, da nastale produkte določa [[stehiometrija]] znotraj reakcijske zmesi. Razmerje karboksilata in joda 1:1 vodi do jodiranega alkila, kar je v skladu z Borodinovimi ugotovitvami in sodobnim razumevanjem Hunsdieckerjeve reakcije. Razmerje 2:1 daje prednost nastanku [[ester|estra]], ki nastane z dekarboksilacijo enega karboksilata in spajanjem nastale alkilne verige z drugo ([[Simoninijeva reakcija|Somoninijeva reakcija]]).&lt;ref name=&quot;Simonini1892&quot;&gt;Simonini, A. (1892). &quot;Über den Abbau der fetten Säuren zu kohlenstoffärmeren Alkoholen&quot;. Monatshefte für Chemie und verwandte Teile anderer Wissenschaften (v nemščini). '''13''' (1): 320–325. doi:10.1007/BF01523646. S2CID 197766447.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Simonini1893&quot;&gt;Simonini, A. (1893). &quot;Über den Abbau der fetten Säuren zu kohlenstoffärmeren Alkoholen&quot;. Monatshefte für Chemie und verwandte Teile anderer Wissenschaften (in German). '''14''' (1): 81–92. doi:10.1007/BF01517859. S2CID 104367588.&lt;/ref&gt;

:[[Slika:Simonini Reaction Scheme.png|300px| Simoninijeva reakcija reaction]]
Razmerje reaktantov 3:2 vodi do mešanice obeh produktov v razmerju 1:1.&lt;ref name = Simonini1892 /&gt;&lt;ref name = Simonini1893 /&gt;  
:3&amp;nbsp;{{chem|R|COO||Ag}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|I|2}}  →  {{chem|RI}}  +  {{chem|RCOO||R}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|CO|2}}  +  3&amp;nbsp;{{chem|AgI}}

==Reakcijski mehanizem==
Za reakcijski mehanizem velja, da Hunsdieckerjeva reakcija vključuje organske radikalne intermediate. Srebrova sol 1 reagira z bromom in tvori acil hipohalitni intermediat 2. Nastanek diradikalnega para 3 omogoča radikalno dekarboksilacijo, ki tvori diradikalni par 4, ki se rekombinira in tvori organski halid 5. Trend izkoristka nastalega halida je primarni &gt; sekundarni &gt; terciarni halid.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker Reaction Mechanism.png|Radicalic mechanism of Hunsdiecker reaction|650px]]

==Različice==
Reakcije ni mogoče izvesti v protičnih topilih, saj ta povzročajo razgradnjo vmesnega acetilhipohalita. Drugi protiioni, razen srebra, imajo običajno počasne reakcijske hitrosti. Prednost imajo relativistične kovine [[živo srebro]], [[talij]] in [[svinec]]. Inertni protiioni, kot so [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], so le redko privedli do uspeha.&lt;ref name=Patai&gt;{{cite book|pages=463–471|title=The chemistry of acyl halides|editor-last=Patai|editor-first=Saul|series=The Chemistry of Functional Groups|year=1972|publisher=John Wright &amp; Sons / Interscience|place=Bristol / London|lccn=70-37114|isbn=0-471-66936-9|chapter=The acyl hypohalites|last1=Tanner|first1=Denis&amp;nbsp;D.|last2=Bunce|first2=Nigel&amp;nbsp;J.|doi=10.1002/9780470771273|url=https://archive.org/details/pataischemistryoffunctionalgroupsacylhalides1972/|via=the [[Internet Archive]]}}&lt;/ref&gt;{{rp|464}} Različica Hunsdieckerjeve reakcije je  Kochijeva reakcija, ki jo je razvil Jay Kochi, in za halogeniranje in dekarboksilacijo uporablja svinčev(IV) acetat in litijev klorid. Uporaben je tudi litijev bromid.&lt;ref name = Kochi&gt; Kochi, J.K. (1965). &quot;A New Method for Halodecarboxylation of Acids Using Lead(IV) Acetate&quot;. Journal of the American Chemical Society. '''87''' (11): 2500–2502. Bibcode:1965JAChS..87.2500K. doi:10.1021/ja01089a041.&lt;/ref&gt;

: [[Slika:Kochi reaction.svg|frameless||Kochi jeva reakcija|250px]]
V prisotnosti dvojnih  vezi se vmesni acetil hipohalit raje veže na dvojno vez, kar tvori α-haloester. Pri α,β-nenasičenih karboksilnih kislinah sterični dejavniki zavirajo to tendenco in spojine namesto tega polimerizirajo.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}}  

Živosrebrov oksid in brom pretvorita 3-klorocilobutankarboksilno kislino v 1-bromo-3-klorocilobutan. Reakcija je znana kot Cristol-Firthova modifikacija.&lt;ref name = Lampman1971a&gt;Lampman, G.M.; Aumiller, J.C. (1971). &quot;Mercury(II) oxide-modified Hunsdiecker reaction: 1-Bromo-3-chlorocyclobutane&quot;. Org. Synth. '''51''': 106. doi:10.15227/orgsyn.051.0106; Coll. Vol., vol. 6, str. 179.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = Lampman1971b&gt;Lampman, G.M.; Aumiller, J.C. (1971). &quot;Bicyclo[1.1.0]butane&quot;. Org. Synth. 51: '''55'''. doi:10.15227/orgsyn.051.0055; Coll. Vol., vol. 6, str. 133.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = C3H5Br&gt;Meek, J. S.; Osuga, D. T. (1963). &quot;Bromocyclopropane&quot;. Org. Synth. '''43''': 9. doi:10.15227/orgsyn.043.0009; Coll. Vol., vol. 5, str. 126.&lt;/ref&gt; 1,3-dihalociklobutani so bili ključni predhodniki [[propelan]]ov.&lt;ref name = Wiberg1965&gt;{{cite journal|first1 = K. B.|last1 = Wiberg|authorlink1 = |first2 = G. M.|last2 = Lampman|first3 = R. P.|last3 = Ciula|first4 = D. S.|last4 = Connor|first5 = P.|last5 = Schertler|first6 = J.|last6 = Lavanish|title = Bicyclo[1.1.0]butane|journal = Tetrahedron |year = 1965|volume = 21|issue = 10|pages = 2749–2769|doi = 10.1016/S0040-4020(01)98361-9}}&lt;/ref&gt; Reakcija je bila uporabljena za pripravo ω-bromo estrov z dolžino verige med petimi in sedemnajstimi atomi ogljika. Kot primer je bila v ''Organic Syntheses'' prikazana priprava metil 5-bromovalerata.&lt;ref name = Omega-bromo &gt;Allen, C.F.H.; Wilson, C.V. (1946). &quot;Methyl 5-bromovalerate (Valeric acid, δ-bromo-, methyl ester)&quot;. Org. Synth. '''26''': 52. doi:10.15227/orgsyn.026.0052; Coll. Vol., vol. 3, str. 578.&lt;/ref&gt;

Možne so tudi foto-Hunsdieckerjeve reakcije brez prisotnosti kovin. &lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kulbitski |first=Kseniya |last2=Nisnevich |first2=Gennady |last3=Gandelman |first3=Mark |date=2011 |title=Metal‐Free Efficient, General and Facile Iododecarboxylation Method with Biodegradable Co‐Products |url=https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adsc.201100145 |journal=Advanced Synthesis &amp; Catalysis |language=en |volume=353 |issue=9 |pages=1438–1442 |doi=10.1002/adsc.201100145 |issn=1615-4150|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

==Reakcije z α,β-nenasičenimi karbonilnimi spojinami ==
[[Slika:Microwave-Induced_Hunsdiecker_Rxn_with_NXS.png|alt=|thumb|424x424px|Sinteza  β-arilvinil halida z mikrovalovno inducirano Hunsdieckerjevo reakcijo]]

Pri nenasičenih spojinah lahko radikalni pogoji, povezani s Hunsdieckerjevo reakcijo, povzročijo [[Polimerizacija|polimerizacijo]] namesto dekarboksilacije.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}} Posledično reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami običajno dajejo nizek izkoristek.&lt;ref name=CRDrawbacks&gt;{{Cite journal|last1=Chowdhury|first1=Shantanu|last2=Roy|first2=Sujit|date=1997-01-01|title=The First Example of a Catalytic Hunsdiecker Reaction: Synthesis of β-Halostyrenes|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=62|issue=1|pages=199–200|doi=10.1021/jo951991f|pmid=11671382|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt; Kuang in sodelavci so ugotovili, da alternativno radikalno halogenirajoče sredstvo, N-halosukcinimid, v kombinaciji s katalizatorjem litijevim acetatom, daje večji izkoristek β-halostirenov. Reakcija daje višji izkoristek tudi v prisotnosti mikrovalovnega sevanja, ki prednostno sintetizira (E)-β-arilvinil halide.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Kuang|first1=Chunxiang|last2=Senboku|first2=Hisanori|last3=Tokuda|first3=Masao|date=2000|title=Stereoselective Synthesis of (E)-β-Arylvinyl Halides by Microwave-Induced Hunsdiecker Reaction|journal=Synlett|language=en|volume=2000|issue=10|pages=1439–1442|doi=10.1055/s-2000-7658|issn=0936-5214}}&lt;/ref&gt; Za reakcijo brez [[Zelena kemija|zelenih kovin]] služi tetrabutilamonijev trifluoroacetat kot alternativni katalizator.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Naskar|first1=Dinabandhu|last2=Chowdhury|first2=Shantanu|last3=Roy|first3=Sujit|date=1998-02-12|title=Is metal necessary in the Hunsdiecker-Borodin reaction?|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0040403997106396|journal=Tetrahedron Letters|language=en|volume=39|issue=7|pages=699–702|doi=10.1016/S0040-4039(97)10639-6|issn=0040-4039|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Reakcija daje primerljive izkoristke z litijevim acetatom le, če se izvaja z micelarnimi površinsko aktivnimi snovmi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Das|first1=Jaya Prakash|last2=Roy|first2=Sujit|date=2002-11-01|title=Catalytic Hunsdiecker Reaction of α,β-Unsaturated Carboxylic Acids: How Efficient Is the Catalyst?|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=67|issue=22|pages=7861–7864|doi=10.1021/jo025868h|pmid=12398515|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rajanna|first1=K. C.|last2=Reddy|first2=N. Maasi|last3=Reddy|first3=M. Rajender|last4=Saiprakash|first4=P. K.|date=2007-04-01|title=Micellar Mediated Halodecarboxylation of α,β-Unsaturated Aliphatic and Aromatic Carboxylic Acids—A Novel Green Hunsdiecker–Borodin Reaction|journal=Journal of Dispersion Science and Technology|volume=28|issue=4|pages=613–616|doi=10.1080/01932690701282690|s2cid=96943205|issn=0193-2691}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske reakcije]]</text>
      <sha1>3yg0pm4t6eonvl1oi0g3prc92suz1ri</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772555</id>
      <parentid>6772554</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T19:30:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ viri</comment>
      <origin>6772555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12227" sha1="qcp5euhpo4yd704hl19spk69otaq62u" xml:space="preserve">'''Hunsdieckerjeva reakcija''', imenovana tudi '''Borodinova reakcija''' ali '''Hunsdiecker–Borodinova reakcija''', je [[Kemična reakcija|reakcija]] v [[Organska kemija|organski kemiji]], v kateri srebrove soli [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] reagirajo s halogeni in tvorijo organske halide.&lt;ref name = JJL&gt;Li, J.J. (30. januar 2014). &quot;Hunsdiecker–Borodin Reaction&quot;. Name Reactions: A Collection of Detailed Mechanisms and Synthetic Applications (5th ed.). Springer Science &amp; Business Media. pp. 327–328. ISBN 9783319039794.&lt;/ref&gt; Reakcija je primer dekarboksilacije in halogenacije, saj ime produkt en ogljikov atom manj kot reaktant, na njegovo mesto pa se veže halogen.&lt;ref name = Johnson1956&gt;Johnson, R.G.; Ingham, R.K. (1956). &quot;The Degradation of Carboxylic Acid Salts by Means of Halogen – the Hunsdiecker Reaction&quot;. Chem. Rev. 56 (2): 219–269. doi:10.1021/cr50008a002.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = Wilson1957&gt;Wilson, C.V. (1957). &quot;The Reaction of Halogens with Silver Salts of Carboxylic Acids&quot;. Org. React. '''9''': 332–387. doi:10.1002/0471264180.or009.05. ISBN 0471264180.&lt;/ref&gt; Razvite so tudi katalitske oblike reakcije.&lt;ref name = Catalytic&gt;Wang, Zhentao; Zhu, Lin; Yin, Feng; Su, Zhongquan; Li, Zhaodong; Li, Chaozhong (2012). &quot;Silver-Catalyzed Decarboxylative Chlorination of Aliphatic Carboxylic Acids&quot;. Journal of the American Chemical Society. '''134''' (9): 4258–4263. Bibcode:2012JAChS.134.4258W. doi:10.1021/ja210361z. PMID 22316183.&lt;/ref&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker reaction scheme.svg|250px]]

==Zgodovina==
Reakcija se imenuje po Klari Hunsdiecker in njenemu možu Heinzu Hunsdiecker, ki sta v 1930. letih&lt;ref name = Patent1939&gt;{{cite patent|title = Method of manufacturing organic chlorine and bromine derivatives|country = US|number = 2176181|status = patent|pubdate = 1939-10-17|fdate = 1936-04-02|pridate = 1935-04-08|inventorlink1 =|inventor1-last = Hunsdiecker|inventor1-first = C.|inventor2-last = Vogt|inventor2-first = E.|inventorlink3 = |inventor3-last = Hunsdiecker|inventor3-first = H.|url = https://www.google.com/patents/US2176181|assign1 = Hunsdiecker, C.; Vogt, E.; Hunsdiecker, H.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = ChemBer1941&gt;{{cite journal|first1 = H.|last1 = Hunsdiecker|authorlink1 = |first2 = C.|last2 = Hunsdiecker|authorlink2 = |journal = Chemische Berichte|year = 1942|volume = 75|issue = 3|pages = 291–297|doi = 10.1002/cber.19420750309|title = Über den Abbau der Salze aliphatischer Säuren durch Brom|language = German|trans-title = About the degradation of salts of aliphatic acids by bromine}}&lt;/ref&gt; reakcijo razvila v splošno metodo.&lt;ref name = JJL /&gt;

Reakcijo je prvi predstavil [[Aleksander Borodin]] leta 1861 v svojih poročilih o pripravi metilbromida (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Br) iz srebrovega acetata (CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Ag).&lt;ref name=&quot;Borodin1861a&quot;&gt;Borodin, A. (1861). &quot;Ueber Bromvaleriansäure und Brombuttersäure&quot; [About bromovaleric acid and bromobutyric acid]. Annalen der Chemie und Pharmacie (v nemščini). '''119''': 121–123. doi:10.1002/jlac.18611190113.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Borodin1861b&quot;&gt;Borodin, A. (1861). &quot;Ueber de Monobrombaldriansäure und Monobrombuttersäure&quot; [About the monobromovaleric acid and monobromobutyric acid]. Zeitschrift für Chemie und Pharmacie (v nemščini). '''4''': 5–7.&lt;/ref&gt;

Tri desetletja pozneje je Angelo Simonini, ki je delal kot študent Adolfa Liebna na Univerzi na Dunaju, raziskoval reakcije srebrovih karboksilatov z [[jod]]om.&lt;ref name=&quot;Johnson1956&quot; /&gt; Ugotovil je, da nastale produkte določa [[stehiometrija]] znotraj reakcijske zmesi. Razmerje karboksilata in joda 1:1 vodi do jodiranega alkila, kar je v skladu z Borodinovimi ugotovitvami in sodobnim razumevanjem Hunsdieckerjeve reakcije. Razmerje 2:1 daje prednost nastanku [[ester|estra]], ki nastane z dekarboksilacijo enega karboksilata in spajanjem nastale alkilne verige z drugo ([[Simoninijeva reakcija|Somoninijeva reakcija]]).&lt;ref name=&quot;Simonini1892&quot;&gt;Simonini, A. (1892). &quot;Über den Abbau der fetten Säuren zu kohlenstoffärmeren Alkoholen&quot;. Monatshefte für Chemie und verwandte Teile anderer Wissenschaften (v nemščini). '''13''' (1): 320–325. doi:10.1007/BF01523646. S2CID 197766447.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Simonini1893&quot;&gt;Simonini, A. (1893). &quot;Über den Abbau der fetten Säuren zu kohlenstoffärmeren Alkoholen&quot;. Monatshefte für Chemie und verwandte Teile anderer Wissenschaften (in German). '''14''' (1): 81–92. doi:10.1007/BF01517859. S2CID 104367588.&lt;/ref&gt;

:[[Slika:Simonini Reaction Scheme.png|300px| Simoninijeva reakcija reaction]]
Razmerje reaktantov 3:2 vodi do mešanice obeh produktov v razmerju 1:1.&lt;ref name = Simonini1892 /&gt;&lt;ref name = Simonini1893 /&gt;  
:3&amp;nbsp;{{chem|R|COO||Ag}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|I|2}}  →  {{chem|RI}}  +  {{chem|RCOO||R}}  +  2&amp;nbsp;{{chem|CO|2}}  +  3&amp;nbsp;{{chem|AgI}}

==Reakcijski mehanizem==
Za reakcijski mehanizem velja, da Hunsdieckerjeva reakcija vključuje organske radikalne intermediate. Srebrova sol 1 reagira z bromom in tvori acil hipohalitni intermediat 2. Nastanek diradikalnega para 3 omogoča radikalno dekarboksilacijo, ki tvori diradikalni par 4, ki se rekombinira in tvori organski halid 5. Trend izkoristka nastalega halida je primarni &gt; sekundarni &gt; terciarni halid.&lt;ref name = Johnson1956 /&gt;&lt;ref name = Wilson1957 /&gt;

:[[Slika:Hunsdiecker Reaction Mechanism.png|Radicalic mechanism of Hunsdiecker reaction|650px]]

==Različice==
Reakcije ni mogoče izvesti v protičnih topilih, saj ta povzročajo razgradnjo vmesnega acetilhipohalita. Drugi protiioni, razen srebra, imajo običajno počasne reakcijske hitrosti. Prednost imajo relativistične kovine [[živo srebro]], [[talij]] in [[svinec]]. Inertni protiioni, kot so [[Alkalijska kovina|alkalijske kovine]], so le redko privedli do uspeha.&lt;ref name=Patai&gt;{{cite book|pages=463–471|title=The chemistry of acyl halides|editor-last=Patai|editor-first=Saul|series=The Chemistry of Functional Groups|year=1972|publisher=John Wright &amp; Sons / Interscience|place=Bristol / London|lccn=70-37114|isbn=0-471-66936-9|chapter=The acyl hypohalites|last1=Tanner|first1=Denis&amp;nbsp;D.|last2=Bunce|first2=Nigel&amp;nbsp;J.|doi=10.1002/9780470771273|url=https://archive.org/details/pataischemistryoffunctionalgroupsacylhalides1972/|via=the [[Internet Archive]]}}&lt;/ref&gt;{{rp|464}} Različica Hunsdieckerjeve reakcije je  Kochijeva reakcija, ki jo je razvil Jay Kochi, in za halogeniranje in dekarboksilacijo uporablja svinčev(IV) acetat in litijev klorid. Uporaben je tudi litijev bromid.&lt;ref name = Kochi&gt; Kochi, J.K. (1965). &quot;A New Method for Halodecarboxylation of Acids Using Lead(IV) Acetate&quot;. Journal of the American Chemical Society. '''87''' (11): 2500–2502. Bibcode:1965JAChS..87.2500K. doi:10.1021/ja01089a041.&lt;/ref&gt;

: [[Slika:Kochi reaction.svg|frameless||Kochi jeva reakcija|250px]]
V prisotnosti dvojnih  vezi se vmesni acetil hipohalit raje veže na dvojno vez, kar tvori α-haloester. Pri α,β-nenasičenih karboksilnih kislinah sterični dejavniki zavirajo to tendenco in spojine namesto tega polimerizirajo.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}}  

Živosrebrov oksid in brom pretvorita 3-klorocilobutankarboksilno kislino v 1-bromo-3-klorocilobutan. Reakcija je znana kot Cristol-Firthova modifikacija.&lt;ref name = Lampman1971a&gt;Lampman, G.M.; Aumiller, J.C. (1971). &quot;Mercury(II) oxide-modified Hunsdiecker reaction: 1-Bromo-3-chlorocyclobutane&quot;. Org. Synth. '''51''': 106. doi:10.15227/orgsyn.051.0106; Coll. Vol., vol. 6, str. 179.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = Lampman1971b&gt;Lampman, G.M.; Aumiller, J.C. (1971). &quot;Bicyclo[1.1.0]butane&quot;. Org. Synth. 51: '''55'''. doi:10.15227/orgsyn.051.0055; Coll. Vol., vol. 6, str. 133.&lt;/ref&gt;&lt;ref name = C3H5Br&gt;Meek, J. S.; Osuga, D. T. (1963). &quot;Bromocyclopropane&quot;. Org. Synth. '''43''': 9. doi:10.15227/orgsyn.043.0009; Coll. Vol., vol. 5, str. 126.&lt;/ref&gt; 1,3-dihalociklobutani so bili ključni predhodniki [[propelan]]ov.&lt;ref name = Wiberg1965&gt;{{cite journal|first1 = K. B.|last1 = Wiberg|authorlink1 = |first2 = G. M.|last2 = Lampman|first3 = R. P.|last3 = Ciula|first4 = D. S.|last4 = Connor|first5 = P.|last5 = Schertler|first6 = J.|last6 = Lavanish|title = Bicyclo[1.1.0]butane|journal = Tetrahedron |year = 1965|volume = 21|issue = 10|pages = 2749–2769|doi = 10.1016/S0040-4020(01)98361-9}}&lt;/ref&gt; Reakcija je bila uporabljena za pripravo ω-bromo estrov z dolžino verige med petimi in sedemnajstimi atomi ogljika. Kot primer je bila v ''Organic Syntheses'' prikazana priprava metil 5-bromovalerata.&lt;ref name = Omega-bromo &gt;Allen, C.F.H.; Wilson, C.V. (1946). &quot;Methyl 5-bromovalerate (Valeric acid, δ-bromo-, methyl ester)&quot;. Org. Synth. '''26''': 52. doi:10.15227/orgsyn.026.0052; Coll. Vol., vol. 3, str. 578.&lt;/ref&gt;

Možne so tudi foto-Hunsdieckerjeve reakcije brez prisotnosti kovin. &lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Kulbitski |first=Kseniya |last2=Nisnevich |first2=Gennady |last3=Gandelman |first3=Mark |date=2011 |title=Metal‐Free Efficient, General and Facile Iododecarboxylation Method with Biodegradable Co‐Products |url=https://advanced.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/adsc.201100145 |journal=Advanced Synthesis &amp; Catalysis |language=en |volume=353 |issue=9 |pages=1438–1442 |doi=10.1002/adsc.201100145 |issn=1615-4150|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

==Reakcije z α,β-nenasičenimi karbonilnimi spojinami ==
[[Slika:Microwave-Induced_Hunsdiecker_Rxn_with_NXS.png|alt=|thumb|424x424px|Sinteza  β-arilvinil halida z mikrovalovno inducirano Hunsdieckerjevo reakcijo]]

Pri nenasičenih spojinah lahko radikalni pogoji, povezani s Hunsdieckerjevo reakcijo, povzročijo [[Polimerizacija|polimerizacijo]] namesto dekarboksilacije.&lt;ref name=Patai /&gt;{{rp|468}} Posledično reakcije z α,β-nenasičenimi karboksilnimi kislinami običajno dajejo nizek izkoristek.&lt;ref name=CRDrawbacks&gt;{{Cite journal|last1=Chowdhury|first1=Shantanu|last2=Roy|first2=Sujit|date=1997-01-01|title=The First Example of a Catalytic Hunsdiecker Reaction: Synthesis of β-Halostyrenes|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=62|issue=1|pages=199–200|doi=10.1021/jo951991f|pmid=11671382|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt; Kuang in sodelavci so ugotovili, da alternativno radikalno halogenirajoče sredstvo, N-halosukcinimid, v kombinaciji s katalizatorjem litijevim acetatom, daje večji izkoristek β-halostirenov. Reakcija daje višji izkoristek tudi v prisotnosti mikrovalovnega sevanja, ki prednostno sintetizira (E)-β-arilvinil halide.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Kuang|first1=Chunxiang|last2=Senboku|first2=Hisanori|last3=Tokuda|first3=Masao|date=2000|title=Stereoselective Synthesis of (E)-β-Arylvinyl Halides by Microwave-Induced Hunsdiecker Reaction|journal=Synlett|language=en|volume=2000|issue=10|pages=1439–1442|doi=10.1055/s-2000-7658|issn=0936-5214}}&lt;/ref&gt; Za reakcijo brez [[Zelena kemija|zelenih kovin]] služi tetrabutilamonijev trifluoroacetat kot alternativni katalizator.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Naskar|first1=Dinabandhu|last2=Chowdhury|first2=Shantanu|last3=Roy|first3=Sujit|date=1998-02-12|title=Is metal necessary in the Hunsdiecker-Borodin reaction?|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0040403997106396|journal=Tetrahedron Letters|language=en|volume=39|issue=7|pages=699–702|doi=10.1016/S0040-4039(97)10639-6|issn=0040-4039|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Reakcija daje primerljive izkoristke z litijevim acetatom le, če se izvaja z micelarnimi površinsko aktivnimi snovmi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Das|first1=Jaya Prakash|last2=Roy|first2=Sujit|date=2002-11-01|title=Catalytic Hunsdiecker Reaction of α,β-Unsaturated Carboxylic Acids: How Efficient Is the Catalyst?|journal=The Journal of Organic Chemistry|volume=67|issue=22|pages=7861–7864|doi=10.1021/jo025868h|pmid=12398515|issn=0022-3263}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Rajanna|first1=K. C.|last2=Reddy|first2=N. Maasi|last3=Reddy|first3=M. Rajender|last4=Saiprakash|first4=P. K.|date=2007-04-01|title=Micellar Mediated Halodecarboxylation of α,β-Unsaturated Aliphatic and Aromatic Carboxylic Acids—A Novel Green Hunsdiecker–Borodin Reaction|journal=Journal of Dispersion Science and Technology|volume=28|issue=4|pages=613–616|doi=10.1080/01932690701282690|s2cid=96943205|issn=0193-2691}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske reakcije]]</text>
      <sha1>qcp5euhpo4yd704hl19spk69otaq62u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brvace, Grosuplje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610503</id>
    <redirect title="Brvace" />
    <revision>
      <id>6772462</id>
      <timestamp>2026-10-30T16:40:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Brvace]]</comment>
      <origin>6772462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" sha1="66md30470vyeb8tkb1ynl7pcc3r7897" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Brvace]]</text>
      <sha1>66md30470vyeb8tkb1ynl7pcc3r7897</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prašnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610504</id>
    <redirect title="Prašnik" />
    <revision>
      <id>6772518</id>
      <timestamp>2026-10-30T17:22:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Prašnik]]</comment>
      <origin>6772518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="tw5z4n4sbxnk4dkg8gcf40u6bz9koqj" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Prašnik]]</text>
      <sha1>tw5z4n4sbxnk4dkg8gcf40u6bz9koqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Herbersteinova viničarija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610505</id>
    <revision>
      <id>6772520</id>
      <timestamp>2026-10-30T17:35:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bojan PLOJ</username>
        <id>786</id>
      </contributor>
      <comment>Nov članek</comment>
      <origin>6772520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7250" sha1="9nfm5r7ixnomxd6hoohk6cjk47tdv8c" xml:space="preserve">{{Osnutek}}
{{COI|datum=oktober 2026}}

'''Herbersteinova viničarija''' je zgodovinska domačija na [[Mestni Vrh|Mestnem Vrhu]] v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]]. V [[Register nepremične kulturne dediščine|Registru nepremične kulturne dediščine]] je enota vodena pod imenom »Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90« (EŠD 8097). V konservatorski literaturi se zanjo uporablja tudi ime '''Murkova domačija'''; v sklepu o razglasitvi spomenika je navedeno, da je bila domačija v preteklosti Herbersteinova viničarija. Sestavljata jo lesena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Leta 2001 je bila razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

== Lega in varstvo ==

Domačija stoji na naslovu Mestni Vrh 90, na slemenu naselja Mestni Vrh severozahodno od Ptuja, v jugovzhodnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V Registru nepremične kulturne dediščine je vpisana pod evidenčno številko EŠD 8097. Register enoto uvršča med stavbno dediščino in jo datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;register&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 |title=Mestni Vrh – Viničarija Mestni Vrh 90 |website=JavniPodatki.si |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

Mestni svet Mestne občine Ptuj je 26. februarja 2001 sprejel sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena. Sklep je bil objavljen 14. marca 2001 v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Z razglasitvijo je bil določen varstveni režim za domačijo kot celoto. Sklep med drugim določa varovanje kompleksa v celoti, njegove neokrnjenosti in izvirnosti ter ohranjanje spomeniških lastnosti.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p1166_1.pdf |title=Sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena |publisher=Mestna občina Ptuj |date=14. marec 2001 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

Konservatorsko poročilo iz leta 2006 domačijo imenuje Murkova domačija in jo opredeli kot nekdanjo Herbersteinovo viničarijo. Obe stavbi sta vrisani v [[Franciscejski kataster|franciscejskem katastru]] iz leta 1824.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_043_117_FYQUUUTTEKWVBPCWDBEXHUEFWSHIJL.pdf |title=Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90 |author=Jelka Skalicky |work=Varstvo spomenikov 43 – poročila |pages=117–118 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

Po navedbah portala Ptujinfo naj bi hiša stala že od leta 1795, vendar natančne letnice gradnje v arhivih niso našli. Ta letnica zato ni zanesljivo potrjen datum nastanka domačije. Konservatorsko poročilo potrjuje obstoj obeh stavb na katastrskem prikazu iz leta 1824, Register nepremične kulturne dediščine pa enoto datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-kultura-turizem/na-mestnem-vrhu-stoji-posestvo-ki-je-kot-casovna-kapsula/446829 |title=Na Mestnem Vrhu stoji posestvo, ki je kot časovna kapsula |website=Ptujinfo |last=Kuhar |first=Jana |date=20. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

V hiši je do leta 2004 živela Julijana Murko. Po njeni smrti je hišo podedoval njen nečak Nikolaj Murko, ki ji je pomagal pri obnovi. Konservatorsko poročilo navaja, da je bilo takrat načrtovano muzejsko urejanje domačije z opremo in pohištvom ter njena vključitev v pedagoško-turistični program.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Arhitektura ==

Domačijo sestavljata lesena stanovanjska hiša in daljše gospodarsko poslopje. Obe stavbi sta kriti s slamo. Stanovanjska hiša je zgrajena v leseni kladni konstrukciji, ometana z ilovico in pobeljena z apnom. Pokriva jo strma čopasta streha, ki se na vzhodni fasadi podaljša v širok napušč. Okna imajo polkna, nekatera pa so zaščitena z železnimi mrežami.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Notranjost hiše je tradicionalno razporejena v štiri prostore: vežo, imenovano »priklet«, kuhinjo z ognjiščem, glavni bivalni prostor, imenovan »hiša«, s krušno pečjo, ter klet. Konservatorsko poročilo navaja, da sta bila veža in kuhinja prvotno en sam prostor. Tla so bila sprva ilovnata; leseni pod v glavni sobi in opečni tlakovci v drugih prostorih so bili urejeni po letu 1930.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Gospodarsko poslopje sestavljajo trije prostori: hlev, skedenj in listnjak. Hlev ima leseno kladno konstrukcijo in tramovni strop, stene skednja in listnjaka pa so iz pokončno postavljenih desk, pritrjenih na nosilno ogrodje. Ob konservatorskem popisu so bili v hiši in gospodarskem poslopju ohranjeni stara oprema, delovne priprave in orodje, v hiši pa tudi staro pohištvo.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Obnova ==

Obnova obeh objektov se je začela leta 1994. Takrat sta dobila novi slamnati strehi. Na stanovanjski hiši so sanirali strešno konstrukcijo, obnovili zatrep in lesene svinjake, gospodarsko poslopje pa so celovito obnovili. Sanirali so kladno konstrukcijo in tramovni strop hleva, dotrajane deske skednja in listnjaka pa zamenjali. Skoraj v celoti je bilo treba rekonstruirati tudi strešno konstrukcijo gospodarskega poslopja.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2006 so se nadaljevala obnovitvena dela na hiši in gospodarskem poslopju. Popravili so poškodovane dele slamnatih streh in fasade. Za omete so uporabili tradicionalno mešanico ilovice, narezane slame in plev, površine pa so premazali z apneno barvo. Zaradi dotrajanosti so razstavili in ponovno zgradili tudi lončeno peč.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2026 je bila v okviru prenove gospodarskega poslopja predstavljena tudi izdelava nove slamnate strehe. V turistični objavi je prenova povezana z ureditvijo nastanitve v nekdanjem gospodarskem poslopju.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj2026&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/dozivite-ptuj/aktualni-dogodki/septembrska-pot-na-mestni-vrh/ |title=Septembrska pot na Mestni Vrh: dan odprtih vrat |website=Visit Ptuj |date=6. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

== Posestvo Stadtberg ==

Domačija je danes vključena v Posestvo Stadtberg, ki poleg zgodovinske viničarije obsega tudi druge turistične in nastanitvene vsebine. Turistični portal Ptuja jo predstavlja kot Hiško Herberstein, nekdanjo viničarijo pod slamnato streho na naslovu Mestni Vrh 90. Ime Stadtberg je po navedbah portala Ptujinfo zgodovinsko poimenovanje tega dela Mestnega Vrha.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ |title=Posestvo Stadtberg |website=Visit Ptuj |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot; /&gt;

== Viri ==

&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 Viničarija Mestni Vrh 90 – podatki o enoti kulturne dediščine]
* [https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ Posestvo Stadtberg na turističnem portalu Visit Ptuj]
* [https://stadtberg.si/ Uradna spletna stran Posestva Stadtberg]

[[Kategorija:Mestni Vrh]]
[[Kategorija:Kulturna dediščina v Mestni občini Ptuj]]</text>
      <sha1>9nfm5r7ixnomxd6hoohk6cjk47tdv8c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772535</id>
      <parentid>6772520</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bojan PLOJ</username>
        <id>786</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodajanje slike</comment>
      <origin>6772535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7280" sha1="kxjzddh84gjy6zwzafzlww8a285e6j2" xml:space="preserve">
{{Osnutek}}
{{COI|datum=oktober 2026}}

'''Herbersteinova viničarija''' je zgodovinska domačija na [[Mestni Vrh|Mestnem Vrhu]] v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]]. V [[Register nepremične kulturne dediščine|Registru nepremične kulturne dediščine]] je enota vodena pod imenom »Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90« (EŠD 8097). V konservatorski literaturi se zanjo uporablja tudi ime '''Murkova domačija'''; v sklepu o razglasitvi spomenika je navedeno, da je bila domačija v preteklosti Herbersteinova viničarija. Sestavljata jo lesena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Leta 2001 je bila razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

== Lega in varstvo ==

Domačija stoji na naslovu Mestni Vrh 90, na slemenu naselja Mestni Vrh severozahodno od Ptuja, v jugovzhodnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V Registru nepremične kulturne dediščine je vpisana pod evidenčno številko EŠD 8097. Register enoto uvršča med stavbno dediščino in jo datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;register&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 |title=Mestni Vrh – Viničarija Mestni Vrh 90 |website=JavniPodatki.si |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

Mestni svet Mestne občine Ptuj je 26. februarja 2001 sprejel sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena. Sklep je bil objavljen 14. marca 2001 v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Z razglasitvijo je bil določen varstveni režim za domačijo kot celoto. Sklep med drugim določa varovanje kompleksa v celoti, njegove neokrnjenosti in izvirnosti ter ohranjanje spomeniških lastnosti.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p1166_1.pdf |title=Sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena |publisher=Mestna občina Ptuj |date=14. marec 2001 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Hiska.jpg|sličica]]

== Zgodovina ==

Konservatorsko poročilo iz leta 2006 domačijo imenuje Murkova domačija in jo opredeli kot nekdanjo Herbersteinovo viničarijo. Obe stavbi sta vrisani v [[Franciscejski kataster|franciscejskem katastru]] iz leta 1824.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_043_117_FYQUUUTTEKWVBPCWDBEXHUEFWSHIJL.pdf |title=Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90 |author=Jelka Skalicky |work=Varstvo spomenikov 43 – poročila |pages=117–118 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

Po navedbah portala Ptujinfo naj bi hiša stala že od leta 1795, vendar natančne letnice gradnje v arhivih niso našli. Ta letnica zato ni zanesljivo potrjen datum nastanka domačije. Konservatorsko poročilo potrjuje obstoj obeh stavb na katastrskem prikazu iz leta 1824, Register nepremične kulturne dediščine pa enoto datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-kultura-turizem/na-mestnem-vrhu-stoji-posestvo-ki-je-kot-casovna-kapsula/446829 |title=Na Mestnem Vrhu stoji posestvo, ki je kot časovna kapsula |website=Ptujinfo |last=Kuhar |first=Jana |date=20. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

V hiši je do leta 2004 živela Julijana Murko. Po njeni smrti je hišo podedoval njen nečak Nikolaj Murko, ki ji je pomagal pri obnovi. Konservatorsko poročilo navaja, da je bilo takrat načrtovano muzejsko urejanje domačije z opremo in pohištvom ter njena vključitev v pedagoško-turistični program.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Arhitektura ==

Domačijo sestavljata lesena stanovanjska hiša in daljše gospodarsko poslopje. Obe stavbi sta kriti s slamo. Stanovanjska hiša je zgrajena v leseni kladni konstrukciji, ometana z ilovico in pobeljena z apnom. Pokriva jo strma čopasta streha, ki se na vzhodni fasadi podaljša v širok napušč. Okna imajo polkna, nekatera pa so zaščitena z železnimi mrežami.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Notranjost hiše je tradicionalno razporejena v štiri prostore: vežo, imenovano »priklet«, kuhinjo z ognjiščem, glavni bivalni prostor, imenovan »hiša«, s krušno pečjo, ter klet. Konservatorsko poročilo navaja, da sta bila veža in kuhinja prvotno en sam prostor. Tla so bila sprva ilovnata; leseni pod v glavni sobi in opečni tlakovci v drugih prostorih so bili urejeni po letu 1930.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Gospodarsko poslopje sestavljajo trije prostori: hlev, skedenj in listnjak. Hlev ima leseno kladno konstrukcijo in tramovni strop, stene skednja in listnjaka pa so iz pokončno postavljenih desk, pritrjenih na nosilno ogrodje. Ob konservatorskem popisu so bili v hiši in gospodarskem poslopju ohranjeni stara oprema, delovne priprave in orodje, v hiši pa tudi staro pohištvo.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Obnova ==

Obnova obeh objektov se je začela leta 1994. Takrat sta dobila novi slamnati strehi. Na stanovanjski hiši so sanirali strešno konstrukcijo, obnovili zatrep in lesene svinjake, gospodarsko poslopje pa so celovito obnovili. Sanirali so kladno konstrukcijo in tramovni strop hleva, dotrajane deske skednja in listnjaka pa zamenjali. Skoraj v celoti je bilo treba rekonstruirati tudi strešno konstrukcijo gospodarskega poslopja.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2006 so se nadaljevala obnovitvena dela na hiši in gospodarskem poslopju. Popravili so poškodovane dele slamnatih streh in fasade. Za omete so uporabili tradicionalno mešanico ilovice, narezane slame in plev, površine pa so premazali z apneno barvo. Zaradi dotrajanosti so razstavili in ponovno zgradili tudi lončeno peč.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2026 je bila v okviru prenove gospodarskega poslopja predstavljena tudi izdelava nove slamnate strehe. V turistični objavi je prenova povezana z ureditvijo nastanitve v nekdanjem gospodarskem poslopju.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj2026&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/dozivite-ptuj/aktualni-dogodki/septembrska-pot-na-mestni-vrh/ |title=Septembrska pot na Mestni Vrh: dan odprtih vrat |website=Visit Ptuj |date=6. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

== Posestvo Stadtberg ==

Domačija je danes vključena v Posestvo Stadtberg, ki poleg zgodovinske viničarije obsega tudi druge turistične in nastanitvene vsebine. Turistični portal Ptuja jo predstavlja kot Hiško Herberstein, nekdanjo viničarijo pod slamnato streho na naslovu Mestni Vrh 90. Ime Stadtberg je po navedbah portala Ptujinfo zgodovinsko poimenovanje tega dela Mestnega Vrha.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ |title=Posestvo Stadtberg |website=Visit Ptuj |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot; /&gt;

== Viri ==

&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 Viničarija Mestni Vrh 90 – podatki o enoti kulturne dediščine]
* [https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ Posestvo Stadtberg na turističnem portalu Visit Ptuj]
* [https://stadtberg.si/ Uradna spletna stran Posestva Stadtberg]

[[Kategorija:Mestni Vrh]]
[[Kategorija:Kulturna dediščina v Mestni občini Ptuj]]</text>
      <sha1>kxjzddh84gjy6zwzafzlww8a285e6j2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772536</id>
      <parentid>6772535</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:24:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bojan PLOJ</username>
        <id>786</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7278" sha1="snenfx0p3u3io618tc778p52ta1vkwh" xml:space="preserve">
{{Osnutek}}
{{COI|datum=oktober 2026}}

'''Herbersteinova viničarija''' je zgodovinska domačija na [[Mestni Vrh|Mestnem Vrhu]] v [[Mestna občina Ptuj|Mestni občini Ptuj]]. V [[Register nepremične kulturne dediščine|Registru nepremične kulturne dediščine]] je enota vodena pod imenom »Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90« (EŠD 8097). V konservatorski literaturi se zanjo uporablja tudi ime '''Murkova domačija'''; v sklepu o razglasitvi spomenika je navedeno, da je bila domačija v preteklosti Herbersteinova viničarija. Sestavljata jo lesena stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Leta 2001 je bila razglašena za etnološki spomenik lokalnega pomena.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

== Lega in varstvo ==

Domačija stoji na naslovu Mestni Vrh 90, na slemenu naselja Mestni Vrh severozahodno od Ptuja, v jugovzhodnem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. V Registru nepremične kulturne dediščine je vpisana pod evidenčno številko EŠD 8097. Register enoto uvršča med stavbno dediščino in jo datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;register&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 |title=Mestni Vrh – Viničarija Mestni Vrh 90 |website=JavniPodatki.si |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

Mestni svet Mestne občine Ptuj je 26. februarja 2001 sprejel sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena. Sklep je bil objavljen 14. marca 2001 v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Z razglasitvijo je bil določen varstveni režim za domačijo kot celoto. Sklep med drugim določa varovanje kompleksa v celoti, njegove neokrnjenosti in izvirnosti ter ohranjanje spomeniških lastnosti.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p1166_1.pdf |title=Sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena |publisher=Mestna občina Ptuj |date=14. marec 2001 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;
== Zgodovina ==

Konservatorsko poročilo iz leta 2006 domačijo imenuje Murkova domačija in jo opredeli kot nekdanjo Herbersteinovo viničarijo. Obe stavbi sta vrisani v [[Franciscejski kataster|franciscejskem katastru]] iz leta 1824.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_043_117_FYQUUUTTEKWVBPCWDBEXHUEFWSHIJL.pdf |title=Mestni Vrh – viničarija Mestni Vrh 90 |author=Jelka Skalicky |work=Varstvo spomenikov 43 – poročila |pages=117–118 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Hiska.jpg|sličica]]

Po navedbah portala Ptujinfo naj bi hiša stala že od leta 1795, vendar natančne letnice gradnje v arhivih niso našli. Ta letnica zato ni zanesljivo potrjen datum nastanka domačije. Konservatorsko poročilo potrjuje obstoj obeh stavb na katastrskem prikazu iz leta 1824, Register nepremične kulturne dediščine pa enoto datira v 19. stoletje.&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno-kultura-turizem/na-mestnem-vrhu-stoji-posestvo-ki-je-kot-casovna-kapsula/446829 |title=Na Mestnem Vrhu stoji posestvo, ki je kot časovna kapsula |website=Ptujinfo |last=Kuhar |first=Jana |date=20. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;register&quot; /&gt;

V hiši je do leta 2004 živela Julijana Murko. Po njeni smrti je hišo podedoval njen nečak Nikolaj Murko, ki ji je pomagal pri obnovi. Konservatorsko poročilo navaja, da je bilo takrat načrtovano muzejsko urejanje domačije z opremo in pohištvom ter njena vključitev v pedagoško-turistični program.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Arhitektura ==

Domačijo sestavljata lesena stanovanjska hiša in daljše gospodarsko poslopje. Obe stavbi sta kriti s slamo. Stanovanjska hiša je zgrajena v leseni kladni konstrukciji, ometana z ilovico in pobeljena z apnom. Pokriva jo strma čopasta streha, ki se na vzhodni fasadi podaljša v širok napušč. Okna imajo polkna, nekatera pa so zaščitena z železnimi mrežami.&lt;ref name=&quot;Sklep2001&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Notranjost hiše je tradicionalno razporejena v štiri prostore: vežo, imenovano »priklet«, kuhinjo z ognjiščem, glavni bivalni prostor, imenovan »hiša«, s krušno pečjo, ter klet. Konservatorsko poročilo navaja, da sta bila veža in kuhinja prvotno en sam prostor. Tla so bila sprva ilovnata; leseni pod v glavni sobi in opečni tlakovci v drugih prostorih so bili urejeni po letu 1930.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Gospodarsko poslopje sestavljajo trije prostori: hlev, skedenj in listnjak. Hlev ima leseno kladno konstrukcijo in tramovni strop, stene skednja in listnjaka pa so iz pokončno postavljenih desk, pritrjenih na nosilno ogrodje. Ob konservatorskem popisu so bili v hiši in gospodarskem poslopju ohranjeni stara oprema, delovne priprave in orodje, v hiši pa tudi staro pohištvo.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

== Obnova ==

Obnova obeh objektov se je začela leta 1994. Takrat sta dobila novi slamnati strehi. Na stanovanjski hiši so sanirali strešno konstrukcijo, obnovili zatrep in lesene svinjake, gospodarsko poslopje pa so celovito obnovili. Sanirali so kladno konstrukcijo in tramovni strop hleva, dotrajane deske skednja in listnjaka pa zamenjali. Skoraj v celoti je bilo treba rekonstruirati tudi strešno konstrukcijo gospodarskega poslopja.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2006 so se nadaljevala obnovitvena dela na hiši in gospodarskem poslopju. Popravili so poškodovane dele slamnatih streh in fasade. Za omete so uporabili tradicionalno mešanico ilovice, narezane slame in plev, površine pa so premazali z apneno barvo. Zaradi dotrajanosti so razstavili in ponovno zgradili tudi lončeno peč.&lt;ref name=&quot;ZVKDS43&quot; /&gt;

Leta 2026 je bila v okviru prenove gospodarskega poslopja predstavljena tudi izdelava nove slamnate strehe. V turistični objavi je prenova povezana z ureditvijo nastanitve v nekdanjem gospodarskem poslopju.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj2026&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/dozivite-ptuj/aktualni-dogodki/septembrska-pot-na-mestni-vrh/ |title=Septembrska pot na Mestni Vrh: dan odprtih vrat |website=Visit Ptuj |date=6. september 2026 |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;

== Posestvo Stadtberg ==

Domačija je danes vključena v Posestvo Stadtberg, ki poleg zgodovinske viničarije obsega tudi druge turistične in nastanitvene vsebine. Turistični portal Ptuja jo predstavlja kot Hiško Herberstein, nekdanjo viničarijo pod slamnato streho na naslovu Mestni Vrh 90. Ime Stadtberg je po navedbah portala Ptujinfo zgodovinsko poimenovanje tega dela Mestnega Vrha.&lt;ref name=&quot;VisitPtuj&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ |title=Posestvo Stadtberg |website=Visit Ptuj |access-date=30. oktobra 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ptujinfo&quot; /&gt;

== Viri ==

&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://javnipodatki.si/kulturna-dediscina/enota/mestni-vrh-vinicarija-mestni-vrh-90 Viničarija Mestni Vrh 90 – podatki o enoti kulturne dediščine]
* [https://visitptuj.eu/namestitve/zasebne-sobe/posestvo-stadtberg/ Posestvo Stadtberg na turističnem portalu Visit Ptuj]
* [https://stadtberg.si/ Uradna spletna stran Posestva Stadtberg]

[[Kategorija:Mestni Vrh]]
[[Kategorija:Kulturna dediščina v Mestni občini Ptuj]]</text>
      <sha1>snenfx0p3u3io618tc778p52ta1vkwh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murkova domačija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610506</id>
    <redirect title="Herbersteinova viničarija" />
    <revision>
      <id>6772526</id>
      <timestamp>2026-10-30T17:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Herbersteinova viničarija]]</comment>
      <origin>6772526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="8hz9bc1he3ldni66psq461lpiakuhcc" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Herbersteinova viničarija]]</text>
      <sha1>8hz9bc1he3ldni66psq461lpiakuhcc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Istočno Sarajevo</title>
    <ns>1</ns>
    <id>610507</id>
    <revision>
      <id>6772538</id>
      <timestamp>2026-10-30T18:29:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>Članek bi lahko imel naslov Vzhodno Sarajevo, a v oklepaju Istočno Sarajevo</comment>
      <origin>6772538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="476" sha1="5ef7y1kpt2ruyh3mami76iaycteyhgc" xml:space="preserve">== Istočno Sarajevo? ==
Ne vidim razloga, zakaj ne bi v naslovu namesto srbskega naziva &quot;Istočno Sarajevo&quot; prevedli v slovenščino kot &quot;Vzhodno Sarajevo&quot;. Če bi bili dosledni, bi morali to pisati tudi v cirilici, kar nima smisla. Primerjali bi lahko z Gorico in Novo Gorico, kjer v slovenščini za oba dela uporabljamo slovenski naziv. Podobno tudi uporabljamo slovenski naziv za Vzhodno in Zahodno Nemčijo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:29, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>5ef7y1kpt2ruyh3mami76iaycteyhgc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772539</id>
      <parentid>6772538</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T18:31:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="593" sha1="micronh9iuuxg8pc3uzyvmgnsi1lhk1" xml:space="preserve">== Istočno Sarajevo? ==
Ne vidim razloga, zakaj ne bi v naslovu namesto srbskega naziva &quot;Istočno Sarajevo&quot; prevedli v slovenščino kot &quot;Vzhodno Sarajevo&quot;. Če bi bili dosledni, bi morali to pisati tudi v cirilici, kar nima smisla. Primerjali bi lahko z Gorico in Novo Gorico, kjer v slovenščini za oba dela uporabljamo slovenski naziv. Podobno tudi uporabljamo slovenski naziv za Vzhodno in Zahodno Nemčijo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:29, 30. oktober 2026 (CET)
:Na spletu imamo 41 rezultatov za &quot;Vzhodno Sarajevo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>micronh9iuuxg8pc3uzyvmgnsi1lhk1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772561</id>
      <parentid>6772539</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T20:04:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Istočno Sarajevo? */ odg</comment>
      <origin>6772561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="767" sha1="6wjmfy629x5kze1ci4rphaoepye3esh" xml:space="preserve">== Istočno Sarajevo? ==
Ne vidim razloga, zakaj ne bi v naslovu namesto srbskega naziva &quot;Istočno Sarajevo&quot; prevedli v slovenščino kot &quot;Vzhodno Sarajevo&quot;. Če bi bili dosledni, bi morali to pisati tudi v cirilici, kar nima smisla. Primerjali bi lahko z Gorico in Novo Gorico, kjer v slovenščini za oba dela uporabljamo slovenski naziv. Podobno tudi uporabljamo slovenski naziv za Vzhodno in Zahodno Nemčijo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:29, 30. oktober 2026 (CET)
:Na spletu imamo 41 rezultatov za &quot;Vzhodno Sarajevo&quot;.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 30. oktober 2026 (CET)

::Dogovor je, da novih eksonimov ne izumljamo, transliteriramo pa. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:04, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>6wjmfy629x5kze1ci4rphaoepye3esh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje RKD/refšt/peskovnik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>610509</id>
    <revision>
      <id>6772547</id>
      <timestamp>2026-10-30T18:55:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »&lt;!--1=refšt--&gt; &lt;!--2=rkd_tip--&gt; {{#switch:{{{2}}}|rkd|RKD|žkd|ŽKD|žmdp|ŽMDP={{{1}}}&lt;ref name=&quot;RKD{{{1}}}&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/#e41268|title=Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine|year=2013 |publisher=Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;/includeonly&gt;   |#default= {{{1}}} ([https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&amp;query=MK_RNPD_338...«</comment>
      <origin>6772547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="915" sha1="gey64vd4vaxofdsdo08wdxnb4t016z1" xml:space="preserve">&lt;!--1=refšt--&gt;
&lt;!--2=rkd_tip--&gt;
{{#switch:{{{2}}}|rkd|RKD|žkd|ŽKD|žmdp|ŽMDP={{{1}}}&lt;ref name=&quot;RKD{{{1}}}&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/#e41268|title=Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine|year=2013 |publisher=Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt;&lt;/includeonly&gt;
  |#default= {{{1}}} ([https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&amp;query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C{{{1}}} opis enote])&lt;includeonly&gt;{{#tag:ref|{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&amp;query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C{{{1}}}|title=Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka {{{1}}}|work=Geografski informacijski sistem kulturne dediščine|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}|name=RKD{{{1}}}}}&lt;/includeonly&gt;
}}
&lt;noinclude&gt;{{dokumentacija}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>gey64vd4vaxofdsdo08wdxnb4t016z1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hipurna kislina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610510</id>
    <revision>
      <id>6772558</id>
      <timestamp>2026-10-30T19:58:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6772558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1724" sha1="78v0y8uohye2sswijt4hgwonmr89z0c" xml:space="preserve">{{chembox
| Watchedfields  = changed
| verifiedrevid  = 443857913
| ImageFile      = Hippuric acid.svg
| ImageAlt       = Structural formula of hippuric acid
| ImageFile1     = Hippuric acid.jpg
| ImageAlt1      = Recrystallised hippuric acid
| IUPACName      = ''N''-benzoillglicin
| PIN            = benzamidoocetna kislina
| OtherNames     = {{ubl|hipurna kislina|benzoil glikol|banzoil amidoocetna kiskina}}
| Section1       = {{Chembox Identifiers
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = TE0865N2ET
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C01586
| InChI = 1/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| InChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYAD
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 461
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 495-69-2
| PubChem = 464
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID =451
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 18089
| SMILES = OC(=O)CNC(=O)c1ccccc1
}}
| Section2       = {{Chembox Properties
| C=9 | H=9 | N=1 | O=3
| Appearance = 
| Density = 1,371 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| MeltingPtC = 187 to 188
| MeltingPt_notes = 
| BoilingPtC = 240
| BoilingPt_notes = (razpada)
| Solubility = 
  }}
| Section3       = {{Chembox Hazards
| ExternalSDS = [http://fscimage.fishersci.com/msds/62353.htm Material Safety Data Sheet]
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt = 
 }}
}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>78v0y8uohye2sswijt4hgwonmr89z0c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772651</id>
      <parentid>6772558</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T06:48:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6772651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2993" sha1="7pqcprlv4n8daclytdop73aks2zt2y0" xml:space="preserve">{{chembox
| Watchedfields  = changed
| verifiedrevid  = 443857913
| ImageFile      = Hippuric acid.svg
| ImageAlt       = Structural formula of hippuric acid
| ImageFile1     = Hippuric acid.jpg
| ImageAlt1      = Recrystallised hippuric acid
| IUPACName      = ''N''-benzoillglicin
| PIN            = benzamidoocetna kislina
| OtherNames     = {{ubl|hipurna kislina|benzoil glikol|banzoil amidoocetna kiskina}}
| Section1       = {{Chembox Identifiers
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = TE0865N2ET
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C01586
| InChI = 1/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| InChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYAD
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 461
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 495-69-2
| PubChem = 464
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID =451
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 18089
| SMILES = OC(=O)CNC(=O)c1ccccc1
}}
| Section2       = {{Chembox Properties
| C=9 | H=9 | N=1 | O=3
| Appearance = 
| Density = 1,371 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| MeltingPtC = 187 to 188
| MeltingPt_notes = 
| BoilingPtC = 240
| BoilingPt_notes = (razpada)
| Solubility = 
  }}
| Section3       = {{Chembox Hazards
| ExternalSDS = [http://fscimage.fishersci.com/msds/62353.htm Material Safety Data Sheet]
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt = 
 }}
}}

'''Hipurna kislina''' (iz [[grščina|gršega]] ''hippos'' – konj in ''ouron'' – urin) je [[Kislina|organska kislina]], ki se nahaja v urinu. Nastaja s povezovanjem [[Benzojska kislina|benzojske kisline]] in [[glicin]]a. Raven hipurne kisline v zrinu poviša  uživanje [[fenol]]nih spojin, ki se nahajajo na primer v sadnih sokovih, čaju in vinu. Fenoli se najprej pretvorijo v benzojsko kislino, nato v hipurno kislino in se nato izločijo z urinom.&lt;ref&gt;David S. Wishart. [http://www.hmdb.ca/metabolites/HMDB0000714 Showing metabocard for Hippuric acid].&lt;/ref&gt; 

Hipurna kislina kristalizira v obliki rombskih prizem. Kristali so dobro topni v vroči vodi. Njihovo tališče je pri 187 °C, pri približno 240 °C  pa začnejo razpadati.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=y|wstitle=Hippuric Acid|volume=13|page=523}}&lt;/ref&gt; 

Visoke koncentracije hipurne kisline lahko kažejo na zastrupitev s [[toluen]]om. To domnevo imajo znanstveniki za vprašljivo, saj na raven hipurne kisline vplivajo tudi drugi dejavniki.&lt;ref&gt;{{cite journal|pmid=19891605|year=2010|last1=Pero|first1=RW|title=Health consequences of catabolic synthesis of hippuric acid in humans|volume=5|issue=1|pages=67–73|journal=Current Clinical Pharmacology|doi=10.2174/157488410790410588}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>7pqcprlv4n8daclytdop73aks2zt2y0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772662</id>
      <parentid>6772651</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:52:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Sinteza ...</comment>
      <origin>6772662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9695" sha1="a8wnqhsyfcq8q40t7nlk698zh8ta8uc" xml:space="preserve">{{chembox
| Watchedfields  = changed
| verifiedrevid  = 443857913
| ImageFile      = Hippuric acid.svg
| ImageAlt       = Structural formula of hippuric acid
| ImageFile1     = Hippuric acid.jpg
| ImageAlt1      = Recrystallised hippuric acid
| IUPACName      = ''N''-benzoillglicin
| PIN            = benzamidoocetna kislina
| OtherNames     = {{ubl|hipurna kislina|benzoil glikol|banzoil amidoocetna kiskina}}
| Section1       = {{Chembox Identifiers
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = TE0865N2ET
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = C01586
| InChI = 1/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| InChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYAD
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 461
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C9H9NO3/c11-8(12)6-10-9(13)7-4-2-1-3-5-7/h1-5H,6H2,(H,10,13)(H,11,12)
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = QIAFMBKCNZACKA-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 495-69-2
| PubChem = 464
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID =451
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 18089
| SMILES = OC(=O)CNC(=O)c1ccccc1
}}
| Section2       = {{Chembox Properties
| C=9 | H=9 | N=1 | O=3
| Appearance = 
| Density = 1,371 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| MeltingPtC = 187 to 188
| MeltingPt_notes = 
| BoilingPtC = 240
| BoilingPt_notes = (razpada)
| Solubility = 
  }}
| Section3       = {{Chembox Hazards
| ExternalSDS = [http://fscimage.fishersci.com/msds/62353.htm Material Safety Data Sheet]
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt = 
 }}
}}

'''Hipurna kislina''' (iz [[grščina|gršega]] ''hippos'' – konj in ''ouron'' – urin) je [[Kislina|organska kislina]], ki se nahaja v urinu. Nastaja s povezovanjem [[Benzojska kislina|benzojske kisline]] in [[glicin]]a. Raven hipurne kisline v zrinu poviša  uživanje [[fenol]]nih spojin, ki se nahajajo na primer v sadnih sokovih, čaju in vinu. Fenoli se najprej pretvorijo v benzojsko kislino, nato v hipurno kislino in se nato izločijo z urinom.&lt;ref&gt;David S. Wishart. [http://www.hmdb.ca/metabolites/HMDB0000714 Showing metabocard for Hippuric acid].&lt;/ref&gt; 

Hipurna kislina kristalizira v obliki rombskih prizem. Kristali so dobro topni v vroči vodi. Njihovo tališče je pri 187 °C, pri približno 240 °C  pa začnejo razpadati.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=y|wstitle=Hippuric Acid|volume=13|page=523}}&lt;/ref&gt; 

Visoke koncentracije hipurne kisline lahko kažejo na zastrupitev s [[toluen]]om. To domnevo imajo znanstveniki za vprašljivo, saj na raven hipurne kisline vplivajo tudi drugi dejavniki.&lt;ref&gt;{{cite journal|pmid=19891605|year=2010|last1=Pero|first1=RW|title=Health consequences of catabolic synthesis of hippuric acid in humans|volume=5|issue=1|pages=67–73|journal=Current Clinical Pharmacology|doi=10.2174/157488410790410588}}&lt;/ref&gt;
{{clear}}

== Sinteza==
Sodobna sinteza hipurne kisline poteka z aciliranjem glicina z benzoil kloridom ([[Schotten-Baumannova reakcija]]).&lt;ref&gt;{{OrgSynth | title = Hippuric acid | collvol = 2 | year = 1932 | volume = 12 | pages = 40 | collvolpages = 328 | prep = cv2p0328 | first1 = A. W. | last1 = Ingersoll | first2 = S. H. | last2 = Babcock | doi = 10.15227/orgsyn.012.0040}}&lt;/ref&gt;

:[[Slika:Hippuric acid Schotten-Baumann.svg|400px|class=skin-invert-image]]

==Fiziokogija==
Biokemijsko nastaja hipurna kislina iz benzojske kisline in glicina. Proces poteka v jetrih, črevesju in ledvicah.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Wikoff WR, Anfora AT, Liu J, Schultz PG, Lesley SA, Peters EC, Siuzdak G|author-link7= | title = Metabolomics analysis reveals large effects of gut microflora on mammalian blood metabolites | journal = Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A. | volume = 106 | issue = 10 | pages = 3698–3703 | date = March 2009 | pmid = 19234110 | pmc = 2656143 | doi = 10.1073/pnas.0812874106|doi-access=free |bibcode=2009PNAS..106.3698W }}&lt;/ref&gt; Benzojska kislina se s koencimom CoA pretvori v benzoil-CoA, ki deluje kot acilirajoče sredstvo.&lt;ref&gt;{{cite journal |pmid=8301581 |date=1994 |last1=Chiba |first1=M. |last2=Poon |first2=K. |last3=Hollands |first3=J. |last4=Pang |first4=K. S. |title=Glycine Conjugation Activity of Benzoic Acid and its Acinar Localization in the Perfused Rat Liver |journal=The Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics |volume=268 |issue=1 |pages=409–416 |doi=10.1016/S0022-3565(25)38489-2 }}&lt;/ref&gt;

Iz esencialne aminokisline [[fenilalanin]] lahko nastane hipurna kislina po vsaj dveh poteh. Fenilalanin je podvržen biotransformaciji, pri čemer nastane alfa-keto kislina, fenilpiruvična kislina, ki lahko tavtomerizira v reaktiven enol. Benzilni ogljikov atom je reaktiven in je podvržen peroksidaciji, čemur sledita dve konkurenčni poti: bodisi reagira z alfa-ogljikovim atomom, pri čemer nastane vmesni produkt dioksetanol, ki nato razpade v oksalno kislino in benzaldehid. Peroksidacijski produkt reagira s karboksilno skupino, pri čemer nastane vmesni produkt alfa-keto-beta-peroksilakton, ki nato razpade v ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in benzaldehid. Druga možnost je, da je fenilpiruvična kislina pod določenimi pogoji vključena v redoks mehanizem, na primer tako, da železov ion (Fe²⁺) odda elektron e–, pri čemer se neposredno sprostita ogljikov dioksid in nato ogljikov monoksid, kar vodi do nastanka stabilnega toluenskega radikala, ki ga nevtralizira antioksidant, kot je askorbat. V vseh omenjenih primerih se benzaldehid s pomočjo encimov CYP450 biotransformira v benzojsko kislino, ta pa se konjugira z glicinom, pri čemer nastane hipurat, ki se izloči z urinom.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Hopper|first1=Christopher P.|last2=De La Cruz|first2=Ladie Kimberly|last3=Lyles|first3=Kristin V.|last4=Wareham|first4=Lauren K.|last5=Gilbert|first5=Jack A.|last6=Eichenbaum|first6=Zehava|last7=Magierowski|first7=Marcin|last8=Poole|first8=Robert K.|last9=Wollborn|first9=Jakob|last10=Wang|first10=Binghe|date=2020-12-23|title=Role of Carbon Monoxide in Host–Gut Microbiome Communication|journal=Chemical Reviews|language=en|volume=120|issue=24|pages=13273–13311|doi=10.1021/acs.chemrev.0c00586|pmid=33089988 |s2cid=224824871 |issn=0009-2665}}&lt;/ref&gt; Na podoben način se toluen v reakciji z encimi CYP450 pretvori benzaldehid.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Hopper|first1=Christopher P.|last2=Zambrana|first2=Paige N.|last3=Goebel|first3=Ulrich|last4=Wollborn|first4=Jakob|date=2021|title=A brief history of carbon monoxide and its therapeutic origins|journal=Nitric Oxide|language=en|volume=111-112|pages=45–63|doi=10.1016/j.niox.2021.04.001 |pmid=33838343 |s2cid=233205099 |issn=1089-8603}}&lt;/ref&gt;

V strokovni literaturi se poroča, da je hipurna kislina označevalec za [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo bolezen]].&lt;ref&gt;{{cite news |title=Parkinson's smell test explained by science |url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-47627179 |access-date=11 March 2023 |work=BBC News |publisher=BBC |date=20 March 2019}}&lt;/ref&gt;

==Reakcije==
Hipurna kislina v vročih raztopinah močnih lugov zlahka [[Hidroliza|hidrolizira]] v benzojsko kislino in glicin. [[Dušikova (III) kislina]] jo pretvori v benzoilglikolno kislino, C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;C(=O)OCH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;H.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt; Njen etilni ester reagira z [[hidrazin]]om, pri čemer nastane hipurilhidrazin, C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;CONHCH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CONHNH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;, ki ga je Theodor Curtius uporabil za pripravo azidovodikove kisline.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt;

Hipurna kislina se je uporabljala tudi v Erlenmeyer-Plöchlovi sintezi [[fenilalanin]]a in drugih [[Aminokislina|aminokislin]], pri čemer reakcija poteka prek vmesnega produkta oksazolona oziroma azlaktona.

==Zgodovina==
[[Justus von Liebig]] je leta 1829 dokazal, da se hipurna kislina razlikuje od benzojske kisline, in jo poimenoval.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Liebig |first1=Justus |title=Ueber die Säure, welche in dem Harn der grasfressenden vierfüssigen Thiere enthalten ist |journal=Annalen der Physik und Chemie |date=1829 |volume=17 |issue=11 |pages=389–399 |doi=10.1002/andp.18290931104 |bibcode=1829AnP....93..389L |url=https://zenodo.org/record/1883346 |trans-title=On the acid which is contained in the urine of grass-eating, four-footed animals |language=German}}&lt;/ref&gt; Leta 1834 je določil njeno zgradbo.&lt;ref&gt;Liebig, Justus (1834) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=umn.31951d00316737j;view=1up;seq=587 &quot;Ueber die Zusammensetzung der Hippursäure&quot;] (On the composition of hippuric acid), ''Annalen der Physik und Chemie'', '''32''' :  573–574.&lt;/ref&gt;  Francoski kemik [[Victor Dessaignes]] (1800–1885) jo je leta 1853 sintetiziral iz benzoil klorida in cinkove soli glicina.&lt;ref&gt;{{cite journal  | title = Ueber die Regeneration der Hippursäure |trans-title=On the regeneration of hippuric acid | author = Dessaignes V. | journal = Annalen der Chemie und Pharmacie | volume = 87 | issue = 3 | pages = 325–327 | year = 1853 | url = https://zenodo.org/records/1427048/files/article.pdf | doi = 10.1002/jlac.18530870311}}.&lt;/ref&gt;  Nastane lahko tudi s segrevanjem benzojskega anhidrida z glicinom&lt;ref&gt;{{cite journal  | title = Synthese von Hippursäure und Hippursäureäthern |trans-title=Synthesis of hippuric acid and hippuric acid esters | author = Curtius T. | journal = Berichte der Deutschen Chemischen Gesellschaft | volume = 17 | issue = 2 | pages = 1662–1663 | year = 1884 | url = https://zenodo.org/record/1425365 | doi = 10.1002/cber.18840170225|author-link= }}&lt;/ref&gt; ali s segrevanjem benzamida z monokloroocetno kislino.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Organske kisline]]</text>
      <sha1>a8wnqhsyfcq8q40t7nlk698zh8ta8uc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Predlogi za brisanje/Proizvodna hala podjetja M-Kaiser</title>
    <ns>4</ns>
    <id>610511</id>
    <revision>
      <id>6772564</id>
      <timestamp>2026-10-30T20:25:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>predlog za izbris</comment>
      <origin>6772564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="258" sha1="qcwofa41lo58lbpd2vmsjqhs70mv2jb" xml:space="preserve">===[[:Proizvodna hala podjetja M-Kaiser]]===
:{{la|Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}
Nepomembna stavba, članek je v celoti izvirno raziskovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:25, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>qcwofa41lo58lbpd2vmsjqhs70mv2jb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772591</id>
      <parentid>6772564</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T21:48:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Proizvodna hala podjetja M-Kaiser */ jap</comment>
      <origin>6772591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="373" sha1="ptdiqbzrlwz50306zoiwi45966d4ow3" xml:space="preserve">===[[:Proizvodna hala podjetja M-Kaiser]]===
:{{la|Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}
Nepomembna stavba, članek je v celoti izvirno raziskovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:25, 30. oktober 2026 (CET)

:{{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:48, 30. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>ptdiqbzrlwz50306zoiwi45966d4ow3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772620</id>
      <parentid>6772591</parentid>
      <timestamp>2026-10-30T23:28:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>za</comment>
      <origin>6772620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="624" sha1="49jj8eaia1gpy3encuszx64qh135ret" xml:space="preserve">===[[:Proizvodna hala podjetja M-Kaiser]]===
:{{la|Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}
Nepomembna stavba, članek je v celoti izvirno raziskovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:25, 30. oktober 2026 (CET)

:{{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:48, 30. oktober 2026 (CET)
:{{za}}, —[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 00:28, 31. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>49jj8eaia1gpy3encuszx64qh135ret</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772671</id>
      <parentid>6772620</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:30:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Proizvodna hala podjetja M-Kaiser */ razrešitev</comment>
      <origin>6772671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="800" sha1="c2bwoel809gij6pbrfo9xr15wx06wka" xml:space="preserve">===[[:Proizvodna hala podjetja M-Kaiser]]===
:{{la|Proizvodna hala podjetja M-Kaiser}}
Nepomembna stavba, članek je v celoti izvirno raziskovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:25, 30. oktober 2026 (CET)

:{{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:48, 30. oktober 2026 (CET)
:{{za}}, —[[Uporabnik:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#000&quot;&gt;J&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#777&quot;&gt;o&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:JoMK|&lt;span style=&quot;color:#073&quot;&gt;M&lt;/span&gt;]][[Posebno:Prispevki/JoMK|&lt;span style=&quot;color:#c12&quot;&gt;K&lt;/span&gt;]] 00:28, 31. oktober 2026 (CET)

 Članek je [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] brisal po hitrem postopku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:30, 31. oktober 2026 (CET)</text>
      <sha1>c2bwoel809gij6pbrfo9xr15wx06wka</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sodni stolp na Lentu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610512</id>
    <redirect title="Sodni stolp, Maribor" />
    <revision>
      <id>6772613</id>
      <timestamp>2026-10-30T23:01:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Sodni stolp, Maribor]]</comment>
      <origin>6772613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="nykr4f6ep6l520246w7y4cr0fge2u5r" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Sodni stolp, Maribor]]</text>
      <sha1>nykr4f6ep6l520246w7y4cr0fge2u5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jožef baron Lamberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610513</id>
    <revision>
      <id>6772630</id>
      <timestamp>2026-10-31T00:53:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Plemič |name=Jožef baron Lamberg |image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]] |caption= Grb rodbine Lamberg |birth_date=1489|birth_place=[[Ortneški grad]] na Kranjskem |death_date={{death date|1554|10|20|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]] |noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj linije Ortneško Sevniških |father=[[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij II. Lamberg]] |mother=Marija Magdalena Turnska |spouse= 1) Elizabeta iz Erlaha (...«</comment>
      <origin>6772630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4967" sha1="322nqmnecc4356jfruikrz9pevs8g5y" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jožef baron Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1489|birth_place=[[Ortneški grad]] na Kranjskem
|death_date={{death date|1554|10|20|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj linije Ortneško Sevniških
|father=[[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij II. Lamberg]]
|mother=Marija Magdalena Turnska
|spouse= 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534)  &lt;br/&gt;2) Margareta von Khuen († 1536)  &lt;br/&gt;3) Ana Cvetkovič
|issue={{plainlist|
* [[Baltazar baron Lamberg]];
}}
}}

''' Jožef baron Lamberg ''' (''nemško'': Joseph Freiherr von Lamberg) (* leta 1489 – 20. oktober 1554) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], iz linije [[Ortneški grad|Ortneških]], in je ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, ko mu je cesar podelil v oskrbo tamkajšnji grad. Cesar ga je imenoval za deželnega upravitelja Vojvodine Kranjske, in dvakrat cesarjev odposlanec na dvor turškega sultana. 
[[Slika:Ortneški grad|desno|sličica|132x132_pik|Ortneški grad]]
[[Slika:Grad Sevnica|desno|sličica|132x132_pik|Grad Sevnica]]
== Življenje ==
Jožef je bil sin [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurija II. Lamberga]] iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern, ter starejši brat [[Gašpar baron Lamberg|Gašparja barona Lamberga]], ki je ustanovitelj rodbinske mlajše Ortneško [[Grad Ottenstein|Ottensteinske]] linije. 

Jožef je bil eden od zelo pomembnih državnikov svojega časa. Oče mu je umrl, ko je imel deset let. Deželni glavar Štajerske Rupreht Reichenberški je vzel Jožefa za plemiškega kadeta. Tam se je izuril v viteških veščinah svojega časa in leta 1503 spremljal svojega gospodarja v vojno v Bavarskem. Pri sedemnajstih letih je prišel na dvor cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] in z njim odšel v vojno z Benetkami leta 1506. 
V kmečkem uporu, ki je izbruhnil na Kranjskem leta 1515, ko so se uporniški kmetje napadali plemstvo v gradovih, se je Jožef Lamberg upiral upornikom in deloma zaradi svoje zaščitene pozicije v gradu, deloma s pogajanji, in tako odložil vse napade nanj, dokler niso prispele cesarske čete in vzpostavile mir med upornimi kmeti. Po smrti cesarja Maksimilijana ga je njegov naslednik [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] ob njegovem kronanju povzdignil v viteza in ga leta 1523 imenoval za deželnega upravitelja Kranjske. Po smrti madžarskega kralja Ludvika leta 1526 ga je cesar, ki ga je imenoval za vojnega svetovalca, poklical na Madžarsko. Kasneje ga je cesar poslal kot odposlanca k sultanu skupaj z Nikolajem Juričem. Ko se je Jožef Lamberg leta 1531 vrnil s te misije, je leta 1532 skupaj z Leonardom Nogarolo bil ponovno poslan k turškemu sultanu, ki ga je skupaj s spremljevalci pet mesecev zasledoval na različna mesta, kjer je pravkar postavil tabor. Končno ju je oba odslovil z ošabnim odgovorom. V naslednjih letih so bile Jožefu Lambergu zaupane različne misije k nemškim knezom.

Leta 1535 je bil Jožef Lamberg imenovan za vrhovnega dvornega mojstra cesarice. V tem položaju je spremljal svojo gospodarico na njenih potovanjih. Leta 1544 je bil na cesarskem zboru v Speyerju povišan v cesarskega barona, istega leta pa je bil imenovan za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske, vendar tega položaja ni prevzel do leta 1551, saj je bil vedno uporabljen za nove naloge/storitve na dvoru.

== Poroka in otroci == 

Baron Jožef Lamberg  je dopolnil 65 let in bil trikrat poročen: 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534); 2) Margareta von Khuen († 1536)  in 3) Ana Cvetkovič . Od desetih otrok iz njegovih treh zakonov je to linijo nadaljeval le Baltazar, edini sin drugega zakona, katerega mati Margareta von Khuen je umrla pri porodu. Lamberg je zapisal oris dogodivščin svojega življenja skupaj z opominom svojim otrokom v nemških rimah, ki je natisnjen v Valvasorjevi &quot;Slavi vojvodine Kranjske&quot;.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Erlaha:

* Felicita;  por. Erazem Scheyernski
* Helena, († 1539); por. 1530 Innsbruck z baron Nikolo di Madruzzo 
* Ana Marija, por. Bernard Raunach
* Janez Lamberg, gospod Ortneški in Ottensteinski (* 1516, †1556) 

Otroci z Margareto iz Khuen-a:

* Marija Magdalena, († 1576) por. Ferenc II. Ursini Blagajski, 
* Baltazar Lamberg, († 1582); por. Ana iz Welz-a

Otroci z Ano Cvetkovič:
* Katarina, (* 1541, †1597) 
* Eleonora,  († ml.)
* Filip Jakob, († ml.)
* Kunigunda, por. Janez Gruhan


== Viri in Literatura ==

•	Joseph von Lamberg, Selbstbiographie. In: Johann Weichard Frhr. von Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain. Teil III. Des Hochlöblichen Hertzogthums Crain Topographisch-Historischer Beschreibung 9. Buch (...). Laibach-Nürnberg 1689, 43-64

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1554]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1489]]</text>
      <sha1>322nqmnecc4356jfruikrz9pevs8g5y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772652</id>
      <parentid>6772630</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4973" sha1="twdqq96lu47ckjiz4p3qcg32d44fgf0" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jožef baron Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1489|birth_place=[[Ortneški grad]] na Kranjskem
|death_date={{death date|1554|10|20|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj linije Ortneško Sevniških
|father=[[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij II. Lamberg]]
|mother=Marija Magdalena Turnska
|spouse= 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534)  &lt;br/&gt;2) Margareta von Khuen († 1536)  &lt;br/&gt;3) Ana Cvetkovič
|issue={{plainlist|
* [[Baltazar baron Lamberg]];
}}
}}

''' Jožef baron Lamberg ''' (''nemško'': Joseph Freiherr von Lamberg) (* leta 1489 – 20. oktober 1554) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], iz linije [[Ortneški grad|Ortneških]], in je ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, ko mu je cesar podelil v oskrbo tamkajšnji grad. Cesar ga je imenoval za deželnega upravitelja Vojvodine Kranjske, in dvakrat cesarjev odposlanec na dvor turškega sultana. 
[[Slika:Ortneški grad|desno|sličica|132x132_pik|Ortneški grad]]
[[Slika:Sevnica Castle.jpg|desno|sličica|132x132_pik|Grad Sevnica]]
== Življenje ==
Jožef je bil sin [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurija II. Lamberga]] iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern, ter starejši brat [[Gašpar baron Lamberg|Gašparja barona Lamberga]], ki je ustanovitelj rodbinske mlajše Ortneško [[Grad Ottenstein|Ottensteinske]] linije. 

Jožef je bil eden od zelo pomembnih državnikov svojega časa. Oče mu je umrl, ko je imel deset let. Deželni glavar Štajerske Rupreht Reichenberški je vzel Jožefa za plemiškega kadeta. Tam se je izuril v viteških veščinah svojega časa in leta 1503 spremljal svojega gospodarja v vojno v Bavarskem. Pri sedemnajstih letih je prišel na dvor cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] in z njim odšel v vojno z Benetkami leta 1506. 
V kmečkem uporu, ki je izbruhnil na Kranjskem leta 1515, ko so se uporniški kmetje napadali plemstvo v gradovih, se je Jožef Lamberg upiral upornikom in deloma zaradi svoje zaščitene pozicije v gradu, deloma s pogajanji, in tako odložil vse napade nanj, dokler niso prispele cesarske čete in vzpostavile mir med upornimi kmeti. Po smrti cesarja Maksimilijana ga je njegov naslednik [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] ob njegovem kronanju povzdignil v viteza in ga leta 1523 imenoval za deželnega upravitelja Kranjske. Po smrti madžarskega kralja Ludvika leta 1526 ga je cesar, ki ga je imenoval za vojnega svetovalca, poklical na Madžarsko. Kasneje ga je cesar poslal kot odposlanca k sultanu skupaj z Nikolajem Juričem. Ko se je Jožef Lamberg leta 1531 vrnil s te misije, je leta 1532 skupaj z Leonardom Nogarolo bil ponovno poslan k turškemu sultanu, ki ga je skupaj s spremljevalci pet mesecev zasledoval na različna mesta, kjer je pravkar postavil tabor. Končno ju je oba odslovil z ošabnim odgovorom. V naslednjih letih so bile Jožefu Lambergu zaupane različne misije k nemškim knezom.

Leta 1535 je bil Jožef Lamberg imenovan za vrhovnega dvornega mojstra cesarice. V tem položaju je spremljal svojo gospodarico na njenih potovanjih. Leta 1544 je bil na cesarskem zboru v Speyerju povišan v cesarskega barona, istega leta pa je bil imenovan za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske, vendar tega položaja ni prevzel do leta 1551, saj je bil vedno uporabljen za nove naloge/storitve na dvoru.

== Poroka in otroci == 

Baron Jožef Lamberg  je dopolnil 65 let in bil trikrat poročen: 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534); 2) Margareta von Khuen († 1536)  in 3) Ana Cvetkovič . Od desetih otrok iz njegovih treh zakonov je to linijo nadaljeval le Baltazar, edini sin drugega zakona, katerega mati Margareta von Khuen je umrla pri porodu. Lamberg je zapisal oris dogodivščin svojega življenja skupaj z opominom svojim otrokom v nemških rimah, ki je natisnjen v Valvasorjevi &quot;Slavi vojvodine Kranjske&quot;.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Erlaha:

* Felicita;  por. Erazem Scheyernski
* Helena, († 1539); por. 1530 Innsbruck z baron Nikolo di Madruzzo 
* Ana Marija, por. Bernard Raunach
* Janez Lamberg, gospod Ortneški in Ottensteinski (* 1516, †1556) 

Otroci z Margareto iz Khuen-a:

* Marija Magdalena, († 1576) por. Ferenc II. Ursini Blagajski, 
* Baltazar Lamberg, († 1582); por. Ana iz Welz-a

Otroci z Ano Cvetkovič:
* Katarina, (* 1541, †1597) 
* Eleonora,  († ml.)
* Filip Jakob, († ml.)
* Kunigunda, por. Janez Gruhan


== Viri in Literatura ==

•	Joseph von Lamberg, Selbstbiographie. In: Johann Weichard Frhr. von Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain. Teil III. Des Hochlöblichen Hertzogthums Crain Topographisch-Historischer Beschreibung 9. Buch (...). Laibach-Nürnberg 1689, 43-64

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1554]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1489]]</text>
      <sha1>twdqq96lu47ckjiz4p3qcg32d44fgf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772655</id>
      <parentid>6772652</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T07:22:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6772655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5162" sha1="dunyv3sk22rebrgbsppumsoubfp6nzj" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič
|name=Jožef baron Lamberg
|image= [[File: COA_Lamberg.jpg|200px]]
|caption= Grb rodbine Lamberg
|birth_date=1489|birth_place=[[Ortneški grad]] na Kranjskem
|death_date={{death date|1554|10|20|df=yes}}|death_place=[[Ljubljana]]
|noble family=[[Lambergi (plemiška rodbina)|Lambergi]] – ustanovitelj linije Ortneško Sevniških
|father=[[Jurij II. pl. Lamberg|Jurij II. Lamberg]]
|mother=Marija Magdalena Turnska
|spouse= 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534)  &lt;br/&gt;2) Margareta von Khuen († 1536)  &lt;br/&gt;3) Ana Cvetkovič
|issue={{plainlist|* [[Baltazar baron Lamberg]];
}}
}}
[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 232 Lichtenwald - Sevnica.jpg|sličica|desno|300x300_pik|Upodobitev gradu Sevnica (Liechtenwald) iz leta 1681]]
''' Jožef baron Lamberg ''' (''nemško'': Joseph Freiherr von Lamberg) (* leta 1489 – 20. oktober 1554) je bil kranjski plemič iz rodbine [[Lambergi (plemiška rodbina)|gospodov in baronov Lamberg]], iz linije [[Ortneški grad|Ortneških]], in je ustanovitelj rodbinske starejše Ortneško [[Grad Sevnica|Sevniške]] linije, ko mu je cesar podelil v oskrbo tamkajšnji grad. Cesar ga je imenoval za deželnega upravitelja Vojvodine Kranjske, in dvakrat cesarjev odposlanec na dvor turškega sultana. 
[[Slika:Valvasor - Ortneški grad.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Ortneški grad]]
[[Slika:Sevnica Castle.jpg|desno|sličica|300x300_pik|Grad Sevnica]]
== Življenje ==
Jožef je bil sin [[Jurij II. pl. Lamberg|Jurija II. Lamberga]] iz [[Ortnek|Ortneka]] na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]] in Margarete (Maruše) Apfaltern, ter starejši brat [[Gašpar baron Lamberg|Gašparja barona Lamberga]], ki je ustanovitelj rodbinske mlajše Ortneško [[Grad Ottenstein|Ottensteinske]] linije. 

Jožef je bil eden od zelo pomembnih državnikov svojega časa. Oče mu je umrl, ko je imel deset let. Deželni glavar Štajerske Rupreht Reichenberški je vzel Jožefa za plemiškega kadeta. Tam se je izuril v viteških veščinah svojega časa in leta 1503 spremljal svojega gospodarja v vojno v Bavarskem. Pri sedemnajstih letih je prišel na dvor cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] in z njim odšel v vojno z Benetkami leta 1506. 
V kmečkem uporu, ki je izbruhnil na Kranjskem leta 1515, ko so se uporniški kmetje napadali plemstvo v gradovih, se je Jožef Lamberg upiral upornikom in deloma zaradi svoje zaščitene pozicije v gradu, deloma s pogajanji, in tako odložil vse napade nanj, dokler niso prispele cesarske čete in vzpostavile mir med upornimi kmeti. Po smrti cesarja Maksimilijana ga je njegov naslednik [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] ob njegovem kronanju povzdignil v viteza in ga leta 1523 imenoval za deželnega upravitelja Kranjske. Po smrti madžarskega kralja Ludvika leta 1526 ga je cesar, ki ga je imenoval za vojnega svetovalca, poklical na Madžarsko. Kasneje ga je cesar poslal kot odposlanca k sultanu skupaj z Nikolajem Juričem. Ko se je Jožef Lamberg leta 1531 vrnil s te misije, je leta 1532 skupaj z Leonardom Nogarolo bil ponovno poslan k turškemu sultanu, ki ga je skupaj s spremljevalci pet mesecev zasledoval na različna mesta, kjer je pravkar postavil tabor. Končno ju je oba odslovil z ošabnim odgovorom. V naslednjih letih so bile Jožefu Lambergu zaupane različne misije k nemškim knezom.

Leta 1535 je bil Jožef Lamberg imenovan za vrhovnega dvornega mojstra cesarice. V tem položaju je spremljal svojo gospodarico na njenih potovanjih. Leta 1544 je bil na cesarskem zboru v Speyerju povišan v cesarskega barona, istega leta pa je bil imenovan za deželnega glavarja Vojvodine Kranjske, vendar tega položaja ni prevzel do leta 1551, saj je bil vedno uporabljen za nove naloge/storitve na dvoru.

== Poroka in otroci == 

Baron Jožef Lamberg  je dopolnil 65 let in bil trikrat poročen: 1) Elizabeta iz Erlaha († 1534); 2) Margareta von Khuen († 1536)  in 3) Ana Cvetkovič . Od desetih otrok iz njegovih treh zakonov je to linijo nadaljeval le Baltazar, edini sin drugega zakona, katerega mati Margareta von Khuen je umrla pri porodu. Lamberg je zapisal oris dogodivščin svojega življenja skupaj z opominom svojim otrokom v nemških rimah, ki je natisnjen v Valvasorjevi &quot;Slavi vojvodine Kranjske&quot;.

=== Otroci ===
Otroci z Elizabeto iz Erlaha:

* Felicita;  por. Erazem Scheyernski
* Helena, († 1539); por. 1530 Innsbruck z baron Nikolo di Madruzzo 
* Ana Marija, por. Bernard Raunach
* Janez Lamberg, gospod Ortneški in Ottensteinski (* 1516, †1556) 

Otroci z Margareto iz Khuen-a:

* Marija Magdalena, († 1576) por. Ferenc II. Ursini Blagajski, 
* [[Jurij Boltežar baron Lamberg]], († 1582); por. Ana iz Welz-a

Otroci z Ano Cvetkovič:
* Katarina, (* 1541, †1597) 
* Eleonora,  († ml.)
* Filip Jakob, († ml.)
* Kunigunda, por. Janez Gruhan


== Viri in Literatura ==

•	Joseph von Lamberg, Selbstbiographie. In: Johann Weichard Frhr. von Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain. Teil III. Des Hochlöblichen Hertzogthums Crain Topographisch-Historischer Beschreibung 9. Buch (...). Laibach-Nürnberg 1689, 43-64

[[Kategorija:Lambergi]]
[[Kategorija:Umrli leta 1554]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1489]]</text>
      <sha1>dunyv3sk22rebrgbsppumsoubfp6nzj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Lambergi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>610514</id>
    <revision>
      <id>6772658</id>
      <timestamp>2026-10-31T07:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JoMK</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>nova kat.</comment>
      <origin>6772658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72" sha1="0yp37wp5tpodqjb220613l25qh2jmrh" xml:space="preserve">{{catmore|Lambergi (plemiška rodbina)}}
[[Kategorija:Nemški plemiči]]</text>
      <sha1>0yp37wp5tpodqjb220613l25qh2jmrh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edinstveni identifikator sestavine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610515</id>
    <revision>
      <id>6772666</id>
      <timestamp>2026-10-31T08:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6772666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2833" sha1="6t6txij5qms0pue2senlwbm5j6w1yyj" xml:space="preserve">'''Edinstveni identifikator sestavin''' ([[Angleščina|angleško]]: Unique Ingredient Identifier, UNII) je alfanumerični identifikator, povezan z molekularno strukturo snovi ali njenimi opisnimi podatki. Identifikator ustvarja Globalni sistem za registracijo snovi (Global Substance Registration System, GSRS) pri ameriški [[Uprava za hrano in zdravila|Upravi za hrano in zdravila]] (FDA). Snovi so razvrščene v več kategorij: kemične snovi, [[Beljakovina|beljakovine]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[Polimer|polimeri]], strukturno raznolike snovi in zmesi,&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603202714/http://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|url-status=dead|archive-date=June 3, 2009|title=Substance Registration System - Unique Ingredient Identifier (UNII)|work=fda.gov|date=30 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Peryea|first1=Tyler|last2=Southall|first2=Noel|last3=Miller|first3=Mitch|last4=Katzel|first4=Daniel|last5=Anderson|first5=Niko|last6=Neyra|first6=Jorge|last7=Stemann|first7=Sarah|last8=Nguyễn|first8=Ðắc-Trung|last9=Amugoda|first9=Dammika|last10=Newatia|first10=Archana|last11=Ghazzaoui|first11=Ramez|last12=Johanson|first12=Elaine|last13=Diederik|first13=Herman|last14=Callahan|first14=Larry|last15=Switzer|first15=Frank|date=November 10, 2020|title=Global Substance Registration System: consistent scientific descriptions for substances related to health|journal=Nucleic Acids Research|volume=49|issue=D1|pages=D1179–D1185|doi=10.1093/nar/gkaa962|issn=1362-4962|pmid=33137173|pmc=7779023|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skladno  s standardi, ki jih je določila [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) v standardih ISO 11238&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO 11238:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/06/96/69697.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|date=October 20, 2017 |language=en}}&lt;/ref&gt; in ISO DTS 19844.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO/TS 19844:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/07/19/71965.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|language=en}}&lt;/ref&gt; Oznake UNII so nezaščitene (niso lastniške), edinstvene in nedvoumne, njihovo ustvarjanje in uporaba pa sta brezplačna.&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;/&gt; Oznako UNII je mogoče dodeliti snovem katere koli stopnje kompleksnosti, saj je sistem dovolj širok, da zajame ''&quot;katero koli snov, od atoma do organizma&quot;''.&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Farmakološki klasifikacijski sistemi]]</text>
      <sha1>6t6txij5qms0pue2senlwbm5j6w1yyj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772676</id>
      <parentid>6772666</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T08:40:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Edinstveni identifikator sestavin]] na [[Edinstveni identifikator sestavine]]: bolj točen naslov</comment>
      <origin>6772666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2833" sha1="6t6txij5qms0pue2senlwbm5j6w1yyj" xml:space="preserve">'''Edinstveni identifikator sestavin''' ([[Angleščina|angleško]]: Unique Ingredient Identifier, UNII) je alfanumerični identifikator, povezan z molekularno strukturo snovi ali njenimi opisnimi podatki. Identifikator ustvarja Globalni sistem za registracijo snovi (Global Substance Registration System, GSRS) pri ameriški [[Uprava za hrano in zdravila|Upravi za hrano in zdravila]] (FDA). Snovi so razvrščene v več kategorij: kemične snovi, [[Beljakovina|beljakovine]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[Polimer|polimeri]], strukturno raznolike snovi in zmesi,&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603202714/http://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|url-status=dead|archive-date=June 3, 2009|title=Substance Registration System - Unique Ingredient Identifier (UNII)|work=fda.gov|date=30 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Peryea|first1=Tyler|last2=Southall|first2=Noel|last3=Miller|first3=Mitch|last4=Katzel|first4=Daniel|last5=Anderson|first5=Niko|last6=Neyra|first6=Jorge|last7=Stemann|first7=Sarah|last8=Nguyễn|first8=Ðắc-Trung|last9=Amugoda|first9=Dammika|last10=Newatia|first10=Archana|last11=Ghazzaoui|first11=Ramez|last12=Johanson|first12=Elaine|last13=Diederik|first13=Herman|last14=Callahan|first14=Larry|last15=Switzer|first15=Frank|date=November 10, 2020|title=Global Substance Registration System: consistent scientific descriptions for substances related to health|journal=Nucleic Acids Research|volume=49|issue=D1|pages=D1179–D1185|doi=10.1093/nar/gkaa962|issn=1362-4962|pmid=33137173|pmc=7779023|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skladno  s standardi, ki jih je določila [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) v standardih ISO 11238&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO 11238:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/06/96/69697.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|date=October 20, 2017 |language=en}}&lt;/ref&gt; in ISO DTS 19844.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO/TS 19844:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/07/19/71965.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|language=en}}&lt;/ref&gt; Oznake UNII so nezaščitene (niso lastniške), edinstvene in nedvoumne, njihovo ustvarjanje in uporaba pa sta brezplačna.&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;/&gt; Oznako UNII je mogoče dodeliti snovem katere koli stopnje kompleksnosti, saj je sistem dovolj širok, da zajame ''&quot;katero koli snov, od atoma do organizma&quot;''.&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Farmakološki klasifikacijski sistemi]]</text>
      <sha1>6t6txij5qms0pue2senlwbm5j6w1yyj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6772692</id>
      <parentid>6772676</parentid>
      <timestamp>2026-10-31T09:04:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6772692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4870" sha1="ansiqj0ban1q378rtq5qpwjidflzf1w" xml:space="preserve">'''Edinstveni identifikator sestavine''' ([[Angleščina|angleško]]: Unique Ingredient Identifier, UNII) je alfanumerični identifikator, povezan z molekularno strukturo snovi ali njenimi opisnimi podatki. Identifikator ustvarja Globalni sistem za registracijo snovi (Global Substance Registration System, GSRS) pri ameriški [[Uprava za hrano in zdravila|Upravi za hrano in zdravila]] (FDA). Snovi so razvrščene v več kategorij: kemične snovi, [[Beljakovina|beljakovine]], [[Nukleinska kislina|nukleinske kisline]], [[Polimer|polimeri]], strukturno raznolike snovi in zmesi,&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;&gt;{{cite web|url=https://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090603202714/http://www.fda.gov/ForIndustry/DataStandards/SubstanceRegistrationSystem-UniqueIngredientIdentifierUNII/default.htm|url-status=dead|archive-date=June 3, 2009|title=Substance Registration System - Unique Ingredient Identifier (UNII)|work=fda.gov|date=30 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Peryea|first1=Tyler|last2=Southall|first2=Noel|last3=Miller|first3=Mitch|last4=Katzel|first4=Daniel|last5=Anderson|first5=Niko|last6=Neyra|first6=Jorge|last7=Stemann|first7=Sarah|last8=Nguyễn|first8=Ðắc-Trung|last9=Amugoda|first9=Dammika|last10=Newatia|first10=Archana|last11=Ghazzaoui|first11=Ramez|last12=Johanson|first12=Elaine|last13=Diederik|first13=Herman|last14=Callahan|first14=Larry|last15=Switzer|first15=Frank|date=November 10, 2020|title=Global Substance Registration System: consistent scientific descriptions for substances related to health|journal=Nucleic Acids Research|volume=49|issue=D1|pages=D1179–D1185|doi=10.1093/nar/gkaa962|issn=1362-4962|pmid=33137173|pmc=7779023|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; skladno  s standardi, ki jih je določila [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) v standardih ISO 11238&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO 11238:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/06/96/69697.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|date=October 20, 2017 |language=en}}&lt;/ref&gt; in ISO DTS 19844.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=ISO/TS 19844:2018|url=https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/07/19/71965.html|access-date=2020-11-25|website=ISO|language=en}}&lt;/ref&gt; Oznake UNII so nezaščitene (niso lastniške), edinstvene in nedvoumne, njihovo ustvarjanje in uporaba pa sta brezplačna.&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;/&gt; Oznako UNII je mogoče dodeliti snovem katere koli stopnje kompleksnosti, saj je sistem dovolj širok, da zajame ''&quot;katero koli snov, od atoma do organizma&quot;''.&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;/&gt;

GSRS generira trajne in edinstvene identifikatorje za snovi v reguliranih izdelkih, kot so sestavine v [[Zdravilo|zdravilih]] in bioloških pripravkih. Za generiranje UNII uporablja molekularno strukturo, beljakovinska in nukleinska zaporedja ter opisne informacije. Najprimernejši način za opredelitev kemične snovi je njena dvodimenzionalna molekularna struktura, saj je pomembna za identiteto snovi, informacije o stereokemiji snovi pa so zlahka dostopne.&lt;ref name=&quot;FDA2020&quot;&gt;{{Cite web|date=June 10, 2007|title=Substance Definition Manual|url=https://www.fda.gov/media/75274/download|archive-url=https://web.archive.org/web/20200903124134/https://www.fda.gov/media/75274/download|url-status=dead|archive-date=September 3, 2020|access-date=November 25, 2020|website=fda.gov}}&lt;/ref&gt;  [[Nukleinska kislina|Nukleinske kisline]] so opredeljene z njihovimi zaporedji in morebitnimi modifikacijami, če so prisotne. V [[beljakovina]]h so  edinstveno identificirane modifikacije končnih skupin in vse druge modifikacije, ki so bistvene za aktivnost. Dve različni beljakovinski snovi si zato lahko delita isti UNII, četudi nista biološko podobni ali terapevtsko enakovredni.&lt;ref name=&quot;FDA2020&quot;/&gt; [[Polimer|Polimeri]] so opredeljeni z njihovimi strukturnimi ponavljajočimi se enotami in fizikalnimi lastnostmi, kot je [[molekulska masa]] ali lastnosti, povezane z molekulsko maso, na primer [[viskoznost]]. Strukturno raznoliki materiali so inherentno heterogeni pripravki iz naravnih materialov, kot so rastlinski izvlečki in [[Cepivo|cepiva]].&lt;ref name=&quot;Peryea2020&quot;/&gt;

GSRS je prosto dostopen programski sistem, ki je nastal v sodelovanju med FDA, Nacionalnim centrom za napredek translacijskih znanosti (NCATS) in Evropsko agencijo za zdravila (EMA).&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;/&gt; GSRS je bil razvit za izvajanje standarda ISO 11238, ki je eden od osrednjih standardov ISO za identifikacijo zdravil (IDMP). Upravni odbor GSRS, ki upravlja GSRS, vključuje strokovnjake iz FDA, evropskih regulativnih agencij in Farmakopeje Združenih držav Amerike (USP).&lt;ref name=&quot;FDA2019&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Farmakološki klasifikacijski sistemi]]</text>
      <sha1>ansiqj0ban1q378rtq5qpwjidflzf1w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Samokrilnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610516</id>
    <redirect title="Leteče krilo" />
    <revision>
      <id>6772667</id>
      <timestamp>2026-10-31T08:26:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6772667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="tf78nexr427vkga5vr12g8xo9gewd5u" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Leteče krilo]]</text>
      <sha1>tf78nexr427vkga5vr12g8xo9gewd5u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edinstveni identifikator sestavin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>610517</id>
    <redirect title="Edinstveni identifikator sestavine" />
    <revision>
      <id>6772677</id>
      <timestamp>2026-10-31T08:40:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>Octopus je prestavil_a stran [[Edinstveni identifikator sestavin]] na [[Edinstveni identifikator sestavine]]: bolj točen naslov</comment>
      <origin>6772677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="bfuril4kedoj6wxji1z09m78evrjutx" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Edinstveni identifikator sestavine]]</text>
      <sha1>bfuril4kedoj6wxji1z09m78evrjutx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Juppi lantteineen</title>
    <ns>2</ns>
    <id>610518</id>
    <revision>
      <id>6772742</id>
      <timestamp>2026-10-31T11:29:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>m</comment>
      <origin>6772742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="iwkiq7g02tzwy0ikirri81uk2zlr513" xml:space="preserve">{{marioneta|Risto hot sir|kat=1}}</text>
      <sha1>iwkiq7g02tzwy0ikirri81uk2zlr513</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Wax Craft</title>
    <ns>3</ns>
    <id>610519</id>
    <revision>
      <id>6772747</id>
      <timestamp>2026-10-31T11:30:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Bratislav Živković (vojak)|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]])</comment>
      <origin>6772747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2833" sha1="rb5lpidg7oet8gxf6vcdxr8cmo72bo9" xml:space="preserve">{{Talk header}}

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Bratislav Živković (vojak)|Bratislav Živković (vojak)]] (31. oktober) ==
&lt;div style=&quot;border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt; [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled&lt;!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]--&gt;, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.&lt;nowiki&gt; &lt;/nowiki&gt;Razlog je naslednji:

{{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}&lt;!--
--
--&gt; Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled.
{{clear}}
* Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Bratislav Živković (vojak)]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
* Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]].
* Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Bratislav_%C5%BDivkovi%C4%87_(vojak) '''Forumu za pomoč''']&lt;/span&gt;, na &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:A09&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_decline/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Osnutek:Bratislav_%C5%BDivkovi%C4%87_(vojak) '''pregledovalčevi pogovorni strani''']&lt;/span&gt; ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}.

'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:30, 31. oktober 2026 (CET)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:Odklonitev ČU--&gt;</text>
      <sha1>rb5lpidg7oet8gxf6vcdxr8cmo72bo9</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>